Stev. 18. V Trstu, nedelj* d«M 7. februarja 1915. Leintfe XI Lzhajfr vsak đio, tudi ob nedeljah in praznikih, oh i ijoini. ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredvfivo: Ut-ca Sv. r*r.Hfki Aiiikeg* it 20. i. r.adstr. — Vsi *9ptoii slavriosti rojstnega dne Njegovega Veli- ~ Ptrtoža j na Poljak eto in v zapadni Oali- *anstva cesfria. napade v velikem štdu, ciji je neizpremeiiien. ! se. končal« povsod s težkim poio- i-apad pri LofHiczM je * ^ trditev v za vratnem na- menu popolnoma izmišljena, dokazujejo naša uradna poročila o dogodkih v dne-j vih. ki prihajajo v poštev. Tak način bojevanja se naravno tudi ne Ziii4XaAn Hftii^ffl more nanašati na osebo vrhovnega voj- JuZnuHU Dujistu. | skovodje. Nemško armadno vodstvo si v a . . k . _ .. ... . ne more kaj, da ne bi te vesti osmešilo DL .NAJ. 6. (Kor.) Lradno se objavlja: f>rcd vsefl| Svetom 0. februarja. Na južnem bojišču se v zadnjem času ni zgodilo ničesar bistve-iega. Ru«ki pooočni bil odbit. Namestnik šefa generalnega štaba: Pl. M' fml. Namestnik HSfer, fml. šefa generalnega štaba: pl. ZanudSa ccinrjevn. po pol leta vojne. Z Dunaja javljajo: \ >e časopisje je pod uri na cesarjevega mimstrsk u grofu Sturgkhu, v katerem ir narodom zahvalo in priznanje. FremdenHatt izjavlja: Ročno pismo ..rl .In L- Vrhovno armadno vodstvo. JtonfHi na vzhodnem bojišču. BERLIN, 6. (Kor.) Cesar se je podal preko Czoiisiocho\va na vzhodno bojišče. Nemški državni kacnelar napoveduje najstrožje odredbe ua morju. BEROLIN, 5. (Kor.) Nordijski listi pri- D □aio EiH veno vedenje prebivalstva, so kazali državni kancelar, kakor da ie Chiirchil jsvetlcjši luči sijajne čednosti narodov niaSo Preširoko odpri usta. Tudi če bi st ri -Ogrske W I »oralo štediti. store Nemci raje to, neg- IV.C 1.1 ■riciiii v to se j najmiroljabneji monarh nega, da je zbral svoje J vspešne zastave Habsburga. >-Ogrska i*a je razumela cd prstka. da gre za obrambo eksi-tovine in da se mora po sovraž-isko izzvani boj izvojevati do (a konca z vso močjo in od loč- Fn Državni kdneelar je rekel, da je čital n k ni te j in \ "dok u m en - ravnokar neki izrek Churc bilk«, ki da je , , ,r . vč| lVni voini e.ni armade ! rekel, da dušenje Nemčije po Angliji ne nogo tika odbijali z Preneha dokler se Nemčija ne uda na t»nnnvimn«ftin mirno ir, dosto- ,ost 1!1 nemilost. Meni se je zdelo, je rekel se nego e je cesar odloči!, da |da sc podvrgli pogojem Churchilla. Organizacijsko delo. ki je je treba izvršiti, ie zelo težavno, ali mi ie rešimo. Resnim obrazom ie nadaljeval državni kancelar: Anglija postopa z nami kakor s kako oUegano trdnjavo, ^iiurchifl hoče jzstra-' narod 70 milijonov." Ali poznale" boli Vurbarično obliko vojevanja in ali menilo, da klonemo pred hinavstvom, ki smatra tako postopanje združljivo s človeškimi pravicami in to hkratu v imenu civilizacije? Ali res mislijo Angleži, da se bomo mi luli porabiti najugodnejši čas za najenergičreje cdrelbe? Obžalujemo, če mdenblatt« oi^ozaria. ua se v roč- j n piMiiu s posebnim povdarkom nagla-, tudi vodstvo avstro-ogrske vlade, ki j ie bil nalog, da požrtvovalnemu duhu j bivalstva da primernega, rednega iz-j ta nomorska volna oškoduje interese nev- no vztrajali in držitli skozi do sreč- rga k Velikodušne in globoko čutiene besede ihiicnega vladarja, ki dihajo duh dobre :re v uspeli groznega boja, vzpodbude ■ rode J ne Zt'%U pravi: Smrt prezirajoča Kremdtnbtatt zaključuje: Avstro-O- tralnosti, ali m? se ne moremo odreči tc-• i i d^ki lilIlMUi. ne po številu jinu- v brezobzirni pomorski voj- ražnikov, ne po brezprimernem, vsa- ni postavimo v bran, ki jo je Anglija že \u inedrarodnenm pravu nasprotujoče- davno s svo;e strani začela na škodo ne-naeinu niili v-Sevanja. Po šestih mese- vtralnih, ne pn, da bi žal, prišel od njih te te/ke. ugonobljajoče voine stojimo strani izdaten protest proti ieniu, da se :ne-i ne.o kedaj in zremo polni vere narod 70 milijonov, njegove ženske zaupanja'v bodočnost, trdno odločeni, |«« ctroke. Izročiti bedi. Siu generala Klucka padel na bojišču. BERLIN, 0. 'Kor.) Lokalanzeiger« poroča: Kakor smo izvedeli, je telegrafiral cc-A __o- i i, > i. r !s'«r Viljem generalnemu polkovnika pL r r , „^ ^ ' ^ Klucku. ki je zRubil te Oni enega sina na iiKne glave nadaljevali zapneeto . _ bojišču! sledeče: ... . , ... , ___ -'I Ž odkritosrčuiiii obžalovanjem sem sli- ros! naših vojakov je bi a pohvaljena zc v . , . . - , _ , ' . ., večih armad lih i-.vclj.h in je vzvišena sal" * v;,s;i ^»".eelenea zgabila ene^a nad vsak« hvalo. IJc-scdc. ki jih je (o pot SI,,a. v ,norn:inskyn zb"/u- ,zrekatn yanl * 'svoie najpnsrcnejse sočutje s pristav- izpregovoril cesar, niso naslovljene na vojake, ampak r.a one. ki so ostali doma in ti jih bodo euli s hvaležnostjo in veseljem. Reich^posU izjavlja: Monarhija je v časih splošne vojne dolžnosti izkušala svojo nerazdruženost. To je že danes velik politični uspeii te vojne. Zato more cesar tudi s takim zaupanjem omenjati skupnega delovanja avstrijskih in ogrskih v I ud. ki morejo danes ne le pomagati izpiti iz b<»gatih slojev te države vse moči za službo skupne stvari, ampak so tudi srečno premostile vse narodne razlike obeh polovic države. Neuc Freie Presse« pripominja: Vsi I re:'i ilci sprejmo z globokim zadošče- nim tarn oni. i ie besede Njegovega Veličanstva. Iz teče pridrzevano, ali vendar elemen- živil, ki so določen r» čustvo in to čustvo obnavljajo vsi ki so šli tia, da se bore in umro za \o stvar. Beseda, ki je vsebovana v obvestilu, odgovarja čisti resnici. kom. da znava iaz in domovina dobro ceniti veličino žrtev v sedanji vojni. Naj vas tolaži Vsemogočni. — Viljem I. R. V Varšavi primanjkuje živil. FRANKOBROD OB MENI, 0. (Kor.) »Frankfurter Zeittuig« poroča: Pod naslovom: Ni mogoče čakati,« piše Warsza\vski Dne\vnik«: Zc tri dni ne dobivajo meščanski komiteji in varšavski magistrat nobenih živil. S postaje Sol-noj Za\vod je bilo odposlanih nekaj vagonov soli, ki so prispeli v Varšavo šele po 82 dneh. Ti dolgi transporti niso nobena redkost. Trgovinsko ministrstvo je stopilo v zvezo z železniškim ministrstvom, da zaradi novo provizorično železnico. V Arhangelsku leži za par milijonov za Varšavo. Ne ve se. kdaj pridej ov Varšavo. I pp^f jN f VJ lb»«t BERLtN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. februarja ISJ5: Zapadno bojišče. nia da se ie cesar o nritiki „i,cr(1vp Md i Obnovljeni francoski gapadi na naše "je" a^Jijence 'ot- i PridoMfc« pode* severno od Mass|8e- Cesarjeva zah\ala vojaški duhovščini. DUNAJ, 6. (Kor.) Vojaški vikar dr. Bje-] lik je objav il razglas, v katerem nazna-1 meni in požrtvovalnem delu armaH.|"n" T.i.i« „1 nega in mornariškega klerusa. kar bo go- ) tovo za vojaški klerus bodrilo za na Jalj- napad V An^fk\ no požrtvovalno in neustrašeno delovanje.' Vrhov sa so ostali brezusj>ešni. Ravnotako se je ponesrečil sovražni i neimlHJ-rusKett bojliča. BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. februarja 1915: Vzhodne* bojišče. no armadno vodstvo. Nevtralne države in nemška akcija proti Angleški. KRISTIJANI J A, 5. (Kor.) Razpravljaje p nemški uradni razglasitvi, s katero se proglaša angleško vodovje kot vojno o-zemljc, se jutranji list »Aftenposten* in so- Včeraj so se vršili ruski napadi na vzho- list Norges og Sieesfarts Tidende < _„ dno- pruski meji kakor tudi iužno cd Vi- glasno izrekata, da sta prepričana, da sle proti naši fronti Humin-sektor Bzura. Nemci s svojimi podmorskimi čolni ne u- ničijo nobene ladje z nevtralno zastavo, ne da bi prej podrobno preiskali nevtralnost. ker bi bilo to grdo kršenje mednarodnega prava. »Aftenposten« izjavlja, da bi morala Nemčija pri razglasitvi o uporabi podmorskih čolnov preiti preko določil narodnega prava in n. dljuje: Pomeniti mora korak obupanja," ki se s tem stori, a ni ga mogoče oprostiti z od Angleške odrejenim zaprtjem Severnega morja. Na drugi strani pa je tudi treba opozoriti na to. da zahtevajo tudi življenski interesi Nemčije odredbe, ki pomenijo, ako v o-čeh drugih izgledajo še tako strašanske, za Nemčijo samo kot naraven in samoob-sebi umeven način represalij proti sovražniku. UOETEBORG, 6. (Kor.) List > Handels-Tidning« obžaluje nenavadne obiikc, katere je kupčijska vojna zavzela za nevtralne države in ugotavlja, da so nepremišljene izjave angleških listov svetovale angleškim trgovskim ladjam obrambena določila. Dozdeva se, da se vse angleške ladje proti podmorskim čolnom oborožijo s topovi. Nemčija bo brezdvoinno v stanu, da izpelje svoje naklepe. BERLIN, 6. (Kor.) Iz poročil nemških iistov je razvidno, da bodo zavzele nevtralne severne države napram nemški proklamaciji pričakujoče stališče. Zanimiva je izjava stockholmskega lista »Nya Dagligt Aliehanda«, glasom katerega ui izzvala pomorske akcije Nemčija, ampak Anglija, ki hoče brezobzirno u-iiičiti vsa mednarodna določila. Anglija ie uvedla nov način dvoboja in je stopila s tem na prste tudi interesom nevtralnih. VodJa nor\eške paroplovne družbe jau-tzen o nemških naredbah glede zasledovanja trgovJnskih ladij. KRISTIJANIJA, 6. ćKor.) Ob priliki razglasitve naredb auiujrala Polila v listu RefchsaliVeTgeV« it vpi'ak! lis C' :>Ai'ten-posteiic voditelja norveške paroplovne družbe Jantzcna za njegovo mnenje, kateri je kot svoj sedanji utis označil naslednje: Nemško razglasitev je sprejeti kot dobrohoten opomin, ki ne namerava povzročiti nevtralni paroplovni kakih tež-koč. Lahko se torej sklepa, da se bo ta vršila tako, kot dosedaj. Ni vzroka za bojazen. izvzemši, da se lahko zgode nesreče. Obstoja gotov riziko, ne pa direktna nevarnost. Treba je torej biti previdnim. Na vprašanje, ako misli, da je mogoče, da bi nemške ladje potopile kako pod nevtralno zastavo vozečo ladjo, ne da bi jo prej natanko preiskale, je rekel Jautzen, da tako postopanje ni gotovo in da bi to pomenjalo surovo kršenje mednarodnega prava. Novi angleški kredit Belgiji. HAMBURG, 6. (Kor.) >Hamburgcr Nachrichtens poročajo iz Bruslja: Angleška banka je dovolila belgijski vladi nov kredit v znesku 250 milijonov frankov, tako da znaša dolg Belgije Angliji že 000 milijonov frankov. Angleški letalec nad Antwerpiiom. AMSTERDAM, 6. (Kor.) Kakor je povzeti iz poročila iz Bergena op Zoorn, je letal včeraj neki angleški letalec nad Ant-vverpnom. Obstreljevali so ga zelo, a ne zadeli. Francosko konfiskacijsko sodišče proglasilo pet nemških ladij zapadlim. PARIZ, 6. (Kor.) Konfiskacijsko sodišče je označilo pet nemških trgovskih ladij — dva parnika in tri jadrnice — katere je zajela francoska mornarica ob vzbruhu vojne, zapadlim. Določbe glede prebiranja na Francosko pobeglih Belgijcev. PARIZ. 6. (Kor.) »Temps« poroča: Na prošnjo belgijske vlade morajo francoske vojne oblasti za orožje sposobne Belgijee. ki so pobegnili na Francosko, poiskati, da se uvrstijo v belgijsko armado. Za dotična dela prebiranja je francoska vlada stavila belgijski vladi potrebno osobje na razpolago. Zvišanje števila članov senatnega odbora francoskega ministrstva za zunanje zadeve. PARIZ, 6. (Kor.) Kakor poročajo listi, je sprejel senat predlog glede zvišanja članov senatnega odbora za zunanje zadeve in sicer od 24 na 36. Odredba slede omlateoja žita na Francoskem. PARIZ, 6. (Kor.) »Temps« poroča: Ministrski predsednik, poljedelski minister in notranji minister so razposlali okrožnico, v kateri izjavljajo, da se mora v očigled zmanjšanja omlatenega žita omtatenje obstoječih žitnih zalog izvršiti kar najhitreje. Prefekti naj u kažejo županstvom, da se mora zahtevam okrožnice ugoditi takoj. Nemški državni zbor. BERLIN, 6. (Kor.) Predsednik državnega zbora, dr. Kampf, je izdal proglas, glasom katerega se bo vršila prihodnja plenarna seja državnega zbora dne 10. marca ob 2 popoldne. Predmet posvetovanja bo naznanil predsednik v kratkem. K obsodbi Burzewa. PARIZ, 6. (Kor.) Socijalistično časopisje je radi obsodbe Burzevva zelo ogorčeno in izjavlja, da se režim ruske vlade po izbruhu vojne ni čisto nič izpremenil. Berlinska borza. BERLIN, 5. (Kor.) Na današnji borzi je prevladalo nagnenje do realizacije rent-nih vrednosti, posebno glede domačih posojil, katera so se navidezno kupovala že prej proti vojnemu posojilu, ki ima priti. Turčija proti trospsraiumu. Turška poročila o uporih kavkaskih plemen, CARIGRAD, 5. (Kor. »Agence Ottoma-ne Milli« objavlja sledeče poročilo svojega teheranskega korespondenta z dne 3. januarja: Vodja ob obrežnem ozemlju Enzeli ob Kaspiškem morju bivajočega plemena Talas, Fargam Saltana, se je z vsem plemenom dvignil proti Rusom, napadel Enzeli in uničil centralo ruske avtomobilske družbe, nakar se je umaknil v gorovje. " Del znanega bojevitega plemena Šeš-van se je istotako uprl in pričel napadati Ruse in jih preganjati. Pripravlja se neposredno tudi upor vseh plemen severne Perzije proti Rusom. Vojna o kolonijah.. V oortugalski afriški koloniji. LIZBONA, G. (Kor.) Pol u radno poročilo poroča, da je Angola prosta Nemcev. Domačini, ki stanujejo ob reki Kunene, se kažejo sovražne Portugalcem. Zlasti prebivalci Punte Neongo so se uprli in opleni-li hiše Evropejcev. Umorili so oskrbnika in poštnega upravitelja v Mussende in njegovo ženo in otroke. Guverner Angole je odposlal čete v udušenje upora. Nemški ujetniki v Maroku. PARIZ, 6. (Kor.) Kakor poroča list »Temps« se nahaja od 1. februarja v Maroku 4000 nemških ujetnikov. Nahajajo se v oddelkih od 100—300 v okrajih Šavlc in Dukale, 2000 jih je v okraju Rabat, 500 v okraju Mekinez. Dobivajo isto plačo kot francoski vojaki in povrh tega še 20 centimov za vsaki delavni dan. Porabljajo jih za cestna in zemeljska dela. Disciplina je zelo dobra, zdravstveno stanje izborno. BursVa vstaja. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pretorije: Burski voditelj Bezui-denhout se je skupno s Kampom udal. Pogreb generala Appla. DUNAJ, 6. (Kor.) Danes se je vršil ob veliki udeležbi pogreb poveljnika 15. ar-madnega zbora, generala Mihaela pl Appla. Nadvojvoda Kare! Franc Jožef in nadvojvoda Leopold Salvator sta bila zastopana po komornih načelnikih. Razven tega so bili zastopani: vojni minister Kro-batin. brambni minister Gcorgi in mnogoštevilno visoko vojaštvo. Dar bolgarske kraljice za naše vojake. DUNAJ, 6. (Kor.) Kraljica Eleonora bolgarska je poslala z nenavadno laskavim pismom ustanovitelju in protektorju dunajske prostovoljne družbe, grofu VVilcz-ku, 25.000 bolgarskih cigaret z naročilom, da naj se z bolniškim vlakom rešilne družbe odpošljejo našim vojakom na fronto. Kurz za denarne pošiljatve v Švico. DUNAJ. Kurz za denarne pošiljatve v Švico se je do preklica določil tako, da velja 100 frankov 111 kron. Novi portugalski zunanji minister. LIZBONA, G. (Kor.) Artiljerijski polkovnik Jose Rodriguez Monteiro je bil imenovan za ministra za zunanje zadeve. Na smrt obsojeni Siki. LONDON, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz KaJkute: Sodišče v Beresfordu je tri Sike spoznalo krivim umora dveh policijskih uradnikov ter jih obsodilo na smrt. Pomanjkanje živil v Odesi. ODESA, 6. (Kor.) Tu vlada veliko pomanjkanje živil. Vsled preobremenjenja železnic in pomanjkanja vagonov, je padel dovoz žita na minimum. Železniški krajevni komite je sklenil, odposlati dnevno 40 vagonov v lajšanje bede. General Villa se proklamiral za predsednika Mehike. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz E1 Pasa, da se je general Villa proklamiral za predsednika Mehike in je imenoval za civilno vlado tri ministre. Japonski Rdeči križ na Francoskem. PARIZ, G. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Marseilla: Msiija japonskega Rdečega križa je prispela v Marseille in odpotovala naprej. Žitni trg. BUDIMPEŠTA, G. (Kor.) Na trgu nobene kupčije. Vreme mrzlo. BUDIMPEŠTA, 5. (Kor. Z žitom nobenih kupčij. Pšenične otrobe trdno. Vreme mrzlo.__ Eksplozija kotla. PARIZ, 5. (Kor.) »Agencc Havas« javlja iz Vigo: V tukajšnji tovarni svile se je dogodila eksplozija kotla. Doslej so izvlekli iz ruševin 10 mrtvih delavcev. Razne politične vesli. Sporazum med Čehi in Nemci. »Neue Freie Pressc« je te dni priobčila vest, da je prišlo izvenparlamentarnim potom do principijelnega sporazuma med Čehi in Nemci. >Neue Freie Presse« je pripovedovala, da so bila pogajanja, ki so bila strogo zaupna, začela že v aprilu 1. 1., a v juniju da so že toliko napredovala, da ie dr. Skedl oficijelno obvestil o njih namestnika grofa Tinina, a ta ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Sporazum je bil že takorekoč perfekten in trebalo da je samo še formalne seie, da se rešijo zadnje formalnosti. Potem bi se bili udeležniki pogajanj obrnili do nemške in češke javnosti z neke vrste proglasom, v katerem bi bili priobčili, da so se pogajanj udeleževali zaupniki vseh čeških in nemških strank ter da so, kolikor ^o najbolje mogli, zastopali interese narodov. Ali medtem je izbruhnila vojna in do one seje ni prišlo. — Tako dunajski list. — Mi smo to vest sprejeli z največjim skepticizmom in nnša previdnost je bila upravičena, kajti praška »Union« pripominja sedaj k vesti v »Neue Freie Presse: »Po dobljenih informacijah moremo sporočiti, da je pač bil n a m e n, zapričeti s takimi pogajanji ter navaliti njih breme na pleča zastopnikov izven poslanskih krogov, da pa je, predno je sploh moglo priti do pogajanj, izbruhnila vojna, ki je napravila tej akciji konec«. To je pa že kaj povsem druzega, veliko manje, nego ie razbobnala »Neue Freie Presse«. S tem večo radovednostjo se vprašujemo, kje je povod, da je lavno — »Neue Freie Presse«, ta največja in naj-doslednejša nasprotnica vsakega sporazuma, lancirala to vest v svet in pa še s tako konkretnimi podatki, kakor so imena oseb, ki so se pogajale, oficijelna poročala namestniku grofu Thunu in ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkliu. Izjave grofa Tisze o Hrvatih. Dunajska *Zeit« je podala ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi nastopno lekcijo: Hrvatsko, ali bolj na sploh rečeno: jugoslovansko vprašanje spada k največjim in najvažnejšim državnim stvarem, ki jih bo treba razpravljati in urediti po \ i i. in gotovo je. da se more končna in zadovoljna rešitev tega vprašanja najti le po pametnem narodnem spravnem postopanju, torej po dogovorih prizadetih, ne pa - po monologih grofa Tisze. To vendar ne gre, da kak državnik slučajno ugodnost okolnosti, ki ga dopušča kot edinega govornika na javni tribuni, izkorišča v to, da z monolognimi predavanji vzbuja videz, kakor da bi imel le on in po svoji volji odločati o uredbi prihodnjih političnih razmer v monarhiji. To ni tako, in grof Ti-sza ve prav dobro, da ni tako. Zato pa naj bi tudi opuščal sodbe v monologih o vprašanjih, ki se morejo rešiti le po temeljiti izmeni mnenj vseh prizadetih iu pristojnih faktorjev. Sličice iz uojne. Obsojeni oderuh z živili. Iz Pečulia se poroča: Pek Lazar VVeiss iz Sik losa je prodajal popolnoma pokvarjen kruh, tako da je zbolelo več oseb, nakar je bil VVeiss takoj aretiran. Kakor je sam priznal, znaša njegovo premoženje nad pol milijona kron. Bil je obsojen na eno leto ječe in v denarno kazen tisoč kron. Državno prav-dništvo je radi prenizke odmere kazni vložilo vzklic, ker je po njegovem mnenju za tako postopanje v sedanjem izrednem času na mestu samo najvišja odmera kazni. Kaznovani tat darov za vojake. V nedeljo se je pršila pred okrajnim sodiščem v Inomostu razprava proti slugi namest- n. ,EDINOST" štev. 38 V Trst«?, tlrD 7. februarja 1915. Vil di t; i: : e J.ti, ki ic bil obto- ren. jebeni pripomočki se ne morejo u - rej enimi močmi in nemškimi četami pod verjema. Obtože-jp» ral ljati, ker bi le oteževal! splošno ob- generlanini poročnikom pl. Besser jem Vi je :.sti; skupno s slugo Alojzijem iuvo. Operacijc se dajo zasledovati s po-■Mni pri za p a k ova nju darov za I močjo preglednega zemljevida. (Zemlje-v< ;ake. izvajajoče se v vojni, dva zaboja vid, ki nam ga je dal na razpolago c. kr. olado, p mi in raz-jkorespoodcnČn urad in ki je napravljen iCr.a sredstva za varovanje proti mrazu, nalašč za boljše umevanje tega poročila, Pi neveril je tudi cigarete in 20 kron. Pro- je izdelan v nemškem jeziku. Dali smo t; Badstt b>.-rju je bilo jx<>topanje odgode-|ga preurediti za naš list po slovensko, a no. ker se nahaja sedaj v vojni. Sodišče bo kliše gotov šele čez par dni. Zato pri-ie i b »oiio tatu na tri mesece zapora. So- poročamo čitateljem, da to poročilo, ki ga dr k je pri utemeljevanju naglasal ostud- zaradi pomanjkanja prostora v listu ne r.ost dejanja, ker je šlo vendar za darove moremo priobčiti vsega naenkrat, shrani-za revne \ojake v vojni in večinoma za jo in potem čitajo ob zemljevidu, ker jim darove ubogih ljudi. bo tako stvar umljivejša. Sploh je pa tu- RadoveJr.ost, ki se kaznuje. Francoski di zemljevid, ki je izdelan zelo natanč- listi n i tudi izboren pripomoček za zasledo-Galiciji. — Prip. ur.) za to, da se je kot opisa izvolila bitka decembra in je zve- pr:>iljcni leteti v veliki višini, sicer ugoto- zana s krajevnima imenoma Limanowo ve strelski zakop, nad katerim lete. pa in Lapanovvim v zapadni Galiciji. \-led velike razdalje ne morejo spoznati, i Ta bitka je najnovejši zaključeni boj ali je zakop zaseden ali prazen. V takem večjega sloga vseh naših čet in je še to-slučaju se nemški letalci poslužujejo zvi- rej po dnevnih poročilih v živem spominu, jale. Letalec vrže na zemljo nekoliko sve- Z uspehi zaveznikov pri Limanowi-La-žniev pripravljenih časopisov, ki padejo na panou em na jugu, pri Lodžu in ob Bzuri tla v bližini zakopa. Naši (francoski) voja- na severu se je pričelo zavračanje ruskih radovedni, prilezejo ki. ki so ipo naravi iz zakopov, ne meneč se za nevarnost, samo da bi dobili časopise. Posledice se pokažejo kmalu. Nemški letalec ve. da je zakop zaseden, obvesti o tem svojo artiljerijo in kmalu nato že irče granate na zakop. Telefon v službi vojne kirurgije. Pri večini ran. povzročenih po puškinih kro-gljah ter kosih šrapnelov in granat, gre za to. da se najde v telesu oni kos kovine in se odstrani iz telesa, da se rana ni »re zarasti in zaceliti, ne da bi se obotavljala, sploh da bi se ne inficirala. Zelo razširjeno je krivo mnenje, da se morejo ti kosi kroge'j naiboije najti s pomoč - vojaških mas, ki so se ogrožujoče valile proti zapadni Galiciji in vzhodni Nemčiji. Z ozirom na upanje trosporazuma na rusko ofenzivo, napovedano s ponosnimi besedami, se ne zdi morda pretirano, če se v onih zmagah našega in nemškega o-rožja vidi premaganje krize svetovne vojne. Končno pa je opis IjutPi decemberskih bojev v zapadni Galiciji posebno pripraven. da pokaže narodom monarhije, kaj store rasi vrli vojaki v zvestem pobratimstvu s svojimi nemškimi tovariši za skupno veliko si var; kako 'edne in tedne se skoraj dan in noč neprestano boreč, vsem nezgodam in nesrečam kFubu- io R>rntgenovih žarkov. Rontgenovi žarki joč, največje težave in pomanjkanje volj- podajajo les liko tujega telesa, torej le Kotovost. da se res nahaja v človeškem lelesu, nikaor pa ne njegovega položaja v tele«u. Kako globoko je prodrla krog-Ija. katere mišice je presekala in v kaki spojevini leži kroglja. tega ne povedo Roiugenovi žarki, ki podajajo v tujem no prenašajoč, v nadčloveškem naporu moči zadoščajo prej komaj slutenim zahtevam vojne ter junaško zmagujejo in tirni rajo za svojo domovino. V tem smislu naj se pojmi naslednji o-pis. Poleg tega naj bi pa tudi pokazal, kako težke naloge v kako različnih polo- u le dvodimenziisko sliko, dočim je žajih je moralo izpolniti vodstvo. t ugotOMtev tujega telesa treba spozna-| po|ožaj ob konc(| novembra in načrt a tudimenzijskega njegovega položaja.) ofenzivo v zapadni Galiciji, sir James Mackenzie Davidson pa t tel za ni fcirur pojasnjuje sedaj v »British Medical Jour-r.j I nov način, pri katerem rabi za iska-rje tujih teles v človeškem telesu zvok kot dopolnilo Rontgenovih žarkov. Davidson uporablja pri preiskavi telefon z themi slušali. Konec telefonske žice se za V zapadni Galiciji so novemberski dogodki napravili okrog 100 kilometrov široko vrzel v obojestranski bojni fronti. Dočim je namreč H. ruska armada generala Brusilovega s svojim zapadnim krilom sledila smeri proti Bartfi našim močem, ki smo jih umeknili čez Karpate, je pritrdi na majhen košček platinove plo .. „ cevine, ki se položi na ranjenčevo telo, ruska a.rm*da pod generalom Radkom zmoćeno s slano vodo. v bližini rane ter 1 »'"'tnjeviin, prodirajoč proti zapadu m se pritrdi z obližem ali obvezo. Drrgi ko-|z znatnimi moenu posegajoč nec obstoji iz srebrne, dezinficirane žice. na katero se morejo naibofiše pritrditi fini kirurški aparati. Će si natakne kirurg slušali in se dotakne z aparatom ranjenče-vega telesa, zasliši slab šum. ki ga pa^ ne sme zamenjati z iskanim zvokom. Sele tedaj, ko se dotakne kovinski kiruški a-parat kroglje, se pojavi karakteristični zvok in tako more zdravnik ugotoviti položaj kroglje._ Bitka pri Llmanowl-Iar»nnou?sm. Poročilo iz vojnega tiskovnega stana. 5. februarja 1915. Uvod. Ko je bilo ob začetku vojne treba do- znatnum moćnu posegajoč v bitko severno od Visi c, z IX. in XI. vojnim zborom do 27. novembra zvečer prodrla nekako do črte Lapano\v-Niepoiomiee, blizu naših pripravljenih postojank pri Do-bozvcah in Wieliczki. Tu je skupina fml. Ljubičica, ki se je bojujoč se u-inikala korak za korakom in je zopet bila v stiku z ruskimi prednjimi četami, i-inela nalogov, da zadrži nadaljno prodiranje sovražnika južno od Visle. Njeno južno krilo je varoval v omenjeni frontni vrzeli fml. baron Na gy z močnejšo kavale-rijo in poljskimi legijonarji, zaprši najprej soteske pri Dobri proti sovražni konjici. najavljeni pri Limanovi. Soglašujoče z I jubičićevo skupino so se na severnem bregu Visle glavne moči armade Nj. c. in kr. Visokosti generala pe- li >{;e vati način uradnih objavljanj, je bi-jhote, nadvojvode Josipa Ferdinanda, ki lo t bi ne lo me rba določiti kot vodilo, da je treba Jajati poročila o dogodkih stvarno in lepšano, toda z onimi omejitvami, ki izključale zlorabo podatkov operativ-naravi po sovražniku. Zato je bilo ce-znatne uspehe našega orožja večkrat rgoče le kratko in zapoznelo omenjati. so v svrho razbremenitve naše fronte na južnem Poljskem prodrle iz Krakovega proti severovzhodu, no hudem boju z deli 3. ruske armade, ki so prestopili Vislo in z močnimi silami 9. ruske armade ume-knile nazaj v območje trdnjave. Iz tega položaja je izšel sklep armad-r.nake omejitve so morale veljati tudi nega vodstva, da se močne sile nadvoj-za članke vojaškega zanimanja. Naše do- vodove armade in prihajajoča nemška o-mače časopisje je v ostalem tem zalite- jačenja po železnici porinejo v ozemlje vam vedno prihajalo naproti s patrijotič-1 Pl, ilmil i foii—ii in se v zapadni Ga- 1 llcBi prodrli sovrnžnik nepričakovano na-! pade od juga. Ta sklep je dovel do bitke pri Limano-vi-Lapano\vem. Ofenziva preko Lapanowega do krize pri Limanowi 8. decembra. uin eustve >edaj ki rei anjeni. imenovani obziri izgubili ze za marsikatere dogodke, se dogodili pred daljnim časom, To-mo^oče sedaj, priobčiti obširneje o- veljavo pise r ameznih poglavij in dogodkov te vojne. Nekateri podatki se seveda ne morejo podati brez pridržka in nezastrto. Ne sme se tudi pozabljati, da je materijal, ki se nahaja na bojišču, razmeroma le bo- PODLISTEK Zc 2H. novembra so prispeli prvi transportni oddelki v Chatovvko. V smislu višjih namenov je fml. R o t h v Krakovem prejel 29. novembra nalog, naj s sebi pod- __ščku zemlje, ki se jima je zdel v njiju === I blaženosti neizrecno lep. Saj ni bilo prvič, ^A p ^^ 1 sta zr'a v neb°' P°sut0 z zvezdami, da sta prisluškovala šuštenju trave in dreves, in kljub temu se jima je zdelo, ka-Rcrr.an. - Spisal Gustave FUubert. kor da bi perje, zibajoče se v vetru, prvič pelo svojo pesem, kakor da bi se bili Zvečer sta najela čoln z dobro sklenjenimi zavesami in sta večerjala na nekem otoku reke, vijoče se skozi mesto. Od ladjedelnic so se čuli udarci kladiva. Izmed dreves se je dvigal dim kuhajoče se smole, ki se je z brega stakala v reko, podobna llorentinskemu bronu, odražajoče valovi še nikoli tako nebeško igrali s trstjem na obrežju, kakor da bi sploh ne bila narava prej tako lepa, temveč da je postala tako neizrekljivo krasna šele, odkar so se jima izpolnile njiju želje. Ko se je znočilo, sta se vračala domov. Njiju barka je plula ob bregovih o- mit se v rdeči svelobi zahajajočega soln- tokov. Privila sta se v temi tesno eden ca. \ ožila sta se med drugimi privezanimi čolni po reki navzdol. Včasih se je njiju barka dotikala dolgih vrvi, mestni šum je izginjal v daljavi, čulo se je samo zamolklo ropotanje vozov, mešanica glasov, in pasje lajanje. Odvezala si je trakove svojega klobuka in izkrcala sta se na svojem otoku. Večerjala sta v spodnji sobi male gostilne, pred katero so bile razobešene črne mreže. Po večerji sta legla v travo; poljubljala sta se v senci visokih jopolov in najraje bi živela kot dva Robinzona na tem k drugemu in nista izpregovorila besedice. Vesla so škripala med železnimi kav-Iji, dočim so valovi lahno udarjali ob čoln. Včasih se je prikazala izmed oblakov luna, in začela sta oba sanjariti o njenem soju. polnem poezije in hrepenenja. Ema je jela peti celo pesem: »AP pomniš še noči, ko v čolnu sva . . .« Njen šibki, prijetno doneči glas se je izgubljal nad vodo. Veter je odnašal glasove, ki so kakor peruti obletavali Leona. Sedela mu je ravno nasproti, njena glava je bila naslonjena ob čolnovo steno, širok napade v bok preko Jordano\vega-Cha-bov.ke-Mszane Dolne prodirajočega sovražnika. V tem pa se je sovražna konjica proti Nagvjevi skupini znatno ojačila tudi s pehoto. Dočim je fml. bar. Nagy še mogel odbiti vse napade pri Dobri, je bil prihodnji dan prisiljen umekniti se na n^vo pozicijo pri Kasini Wielki in južno odtod. To pozicijo je mogel vzdržati tudi še 30. Ta dan so dospeli prvi oddelki izvago-niranih čet Mszano Dolno. Da bi z močnim in kolikor mogoče v ospredje porinje-nim desnim krilom mogle udariti nekako v splošni smeri od Tymbarka proti Boch-niii, je bilo treba očistiti sovražnika edino cesto, ki je vodila iz ozemlja, kjer so se naše čete izvagonirale, proti Tymbar-ku. Da rešijo to nalogo, so 1. decembra severno od Kasine Wielke posegle v boj vrlo se peš boreče konjice nižieavstrijske in moravske domobranske čete. 2. opoldne je tudi linška pehotna divizija prišla v stik s sovražnikom zapadno ofl Dobre. Sovražnik se je umeknil na gole, proti jugu strmo se pogrezajoče višine severno od tega kraja in železnice. Pozno zvečer je bila cesta do Dobre očiščena Rusov, ozemlje oko!iTymbarka pa je bilo še vedno v sovražnih rokah. Da se hitro pridobi to ozemlje in se tako zagotovi na obeh straneh ceste v Skrzydlno v ^severni smeri napadajočhn močem nadob'ava, kakor tudi da se še sledeča izvagoniranja premeste kolikor mogoč v ospredje, so se novoprispele tirolske čete 3. decembra istočasno od Dobre ob cesti in dalje proti jugu preko Slop-nic nastavile za napad proti Tymbarku. Zvečer je bil sovražnik pregnan, cesta do razpotja severozapdno od Limanovve v naši posesti. Vsled odločnega nastopa in hitrega dela naših čet, se je moglo izvagoniranje končnih oddelkov nemških čet, katerih prednji del 3. korakal do Dobre, preložiti v Mszano Dolno; daljna preložitev v Dobro, ali Tvmbark je bila iz železnično-tehničnih vzrokov nemogoča. Dne 3. in 4. decembra so dobivale avstro-ogrske čete proti severu vedno več tal ter so dospele po hudih bojih v bližino Zbydniowega, do močno utrjenih sovražnih pozicij pri Krzeslawicah. Hrabri pešpolki \r Nižje Avstrijske in Solnograške in pa skupno žnjimi boreči se tirolski cesarski lovci so morali pri tem ptodiraniu streti poseben sovražen upor. Rusi, ki so bili vč*s h vsled višjih svojih pozicij na boljšem, so se vedno zopet zo-prstavlj li, niso pa mogli vzdržati naših silnih mradov v ce'em približno 10 km dolge " p odiranju, ki se je vršilo dne 3. in 4. d cemfora. Ji Da se zamorejo vspehi že teh dni dobro uvaževati, je treba pomisliti, da so čete, ki so se bojevale tukaj, stale že v drugi polovici novembra severno od Krakovega noč in dan v hudem b« ju. Drvele so najprej z ono ve i o hrabrostjo, ki je ni bilo opažati, kakor so izpovedali ujeti ruski f?s niki niti i ri Japoncih, so izvojevana tla bran le pm i n vim sovražnim močem, se na povelje nev.strašeno umikale, bile vkrcane v žtiez niške vozove, izkrcane in takoj zopet p -stavljene pred sovražnika, tako da se 1. hko reče, da so hrabri naši vojaki pres ali že takoj ob začetku brke vel ke nrtlljerijskemu ognju počasi na piostoru ter je podpirala bram-bovce, ki so pro lirali proti zt-lo močnim pozicijam južno od Krzen la vic. Pri Višnjo vi se je priključil LZM Ljubičič s svojimi četami. Medtem ko so čete zavijaje proti severu ko-aka*e tako ob težkih bojih naprei, postaja i odnosa,i pii Novem Sandecu te-žavnejši. Oddelek, ki je bil dirigiran tamkaj, je nalete?, predno je prišel na svoj cilj, močn od Gribovtga pr dirajoče sovnžne pehotn-čete, ter se je umaknil po kratkem hudem boju na griče vzhodno od Kanine, ki leže ob obeh straneh ceste Novi Sandec-I im nova. Tudi kavalerija prišedša od eumaiKi« proti Novemu Sandecu in \l po. radskih nižin preko Starega Sau leca povrnjeni oddelek nista mogla več prodreti, Ne glede m te dogodke je FML R<>th z vso silo nadaljeval svoj sunek proti seveiu. V noči na 6. decembra ?o bile zavz t. ruske pozicijo ju?no od Krzeslavic. Dopoldne se je nahaja! sovražnik pred če;ami Ljubičica, ki so p oti jugu tudi pridobile terena, v p'Inem umikanju. Pr» d levim kri lom in sredino Rotho ih čet so se Ru-i umikali samo v p e4ed«ih. Desnemu krilu pa so vrgli naspioti silna ojačenja, gotovo z namenom, da hi onemogočili sunek p? o i svoji umika ni črti. Medtem je bil proti Novemu Sandecu krili oddelek ponovno napaden, prjet od obeh strani in potisnj n a^aj Vsled teg;-se je form ala zadnja močna pozicija vzhodno od Limanove iz v naglici skup pot gnjenih črnovojnikov, katerim so avt -mohili dovažali potr bne bodeči- žic -. Opoldne sc je iz izpovedi ujetnikov izvedelo za gotovo, da so prišli deli 8. ruskega armadnega zbora s Karpatov v bližino Novega Sandeca. To poročilo je povzročilo, dasiravno se ni strinjalo s poročili letalcev, pospešitev transporta prihajajočih čet, preložitev njihovega izkr-cavanja v Tymbark in povelje, da takoj odmarširajo proti Limanovi. Pri Stradoniski, severno od Rzegocine so Nemci proti po številu jačjim, od severa in vzhoda prodirajočim ruskim četam polagoma pridobivali na terenu, so prekoračili proti večeru dolino, zavzeli nekaj višin severno od potoka in ujeli več Rusov. Na njihovem desnem krilu je skušala naša kavalerija udušiti napad sovražne pehote, ki je prodirala preko gričevja pri Timovi in Lipnici. Hrabri jezdeci so vse popoldne zadrževali sovražnika. Ko so pa jele prodirati nove sovražne moči od Czoho\vega sem ter napadle našo ka-valerijo od strani in odzadej, se je morala ta po hrabri požrtvovalnosti in s težkimi izgubami umekniti. Na umikanju je izvedela, da so zasedene tudi Jakobko-vice po močnem sovražniku in da so vseii vrst ruske čete pri Zbyszycach prekoračile Dunajec. Tako je bilo umikanje po cesti Tymo\va-Jakobkovice naši kavale-riji odrezano in morala se je umekniti po slabih gorskih potih v temni noči, da se je" proti jutru 7. decembra zbrala pred Pisarzo\vo. Ker so nemške čete pri ponočnem napadu v smeri, kjer sc cesta deli, južno od \Visnica postavile v boi skoraj vse nado- damah,« je pripomnil stari brodnik. Nato je pljunil v roke in je trdneje prijel za ve- mestne oddelke in so za pokritje njihove-sla. ga desnega boka stali pri Raibrotu samo še dragonci-šestaki in neznaten* jichotni oddelek kavalerijskih polkov, je postalo stanje na tem krilu opasno. Zaukazalo sc je torej četam, naj preko Mlyne odkorakajo na višine južno od Rajbrota, da tam priključno k dragoncem-šestakom krijejo obočje in hrbet Nemcev. Levo od teh jc pridobilo prodiranje proti Lapano\vemu dne 6. decembra Ie malo terena. Južnozapadno od tega kraja so se preborile naše čete vse do nižin pri Stradoniski. Preko Krzes!a\vic prodirajoče sile so prekoračile popoldne potok ter se polastile vzporednih severnih gričev. Priključno so zasledovale čete fem Ljubi-čiča umikajočega sc sovražnika v sever-novztočni smeri vse do višin pri Dobczy-cah. Poročila, ki jih je dobilo vojno vodstvo 5. in 0. deccmbra, so potrdila domnevanja, da spravlja sovražnik s Karpatov močne sile ter jih poriva proti vzhodnemu ledju nadvojvodove armade. Šlo je torej, da se tu preteče obkoljenje prepreči s postavitvijo čet pred Tymbark, ki so se popolnoma lahko odtegnile z vojne fronte severozapadno od Krakovega. Razven tega sc je zapovedal južno Karpatov stoječi armadi generala pl. Boroc-viča, ki si jc bila s sovražnikom že precej v laseh, za 8. decembra obči napad ter se je na desnem krilu te armade pri Lubotenem v dolini Poprada zbrala po železnici nova sila, določena za prodiranje proti Novemu Sandecu. Fml Rotli jc vsled povoljnega uspeha odredil za 7. decembra zasledovanje, da bi prej ko mogoče pridobil cesto Qdo\v-Bochnia, ali jo vsa> lahko obstreljeval z artiljerijo. Dosedaj proti severu prodirajoče levo krilo njegove armade naj b , ko dospe do Rabe, zavilo proti vztoku v meri proti Wisniczu. Deli Ljubičićeve a ma-de, ki so se vsled prodiranja armade v 1 frontah znatno zožili, so odmarširali proti Lapano\vemu ter bili tam podrejeni fml. Rothu, da bi. kakor bi pač nanesla i)otre-ba^ ali napadali v severni smeri ali pomagali Nemcem proti vztoku. V noči na 7. decembra jc bilo odbitih zopet več močnih sovražnih sunkov od Lapano\vcga proti jugu. Dalje zapadno so prekoračile naše čete na vse zgodaj Stradomko. Ko so čete, ki so na južnem bregu Rabe skoraj brez upora prodiralo vztočno proti ponovno v pripravljenih strelskih jarkih upirajočemu se sovražniku, zapazile tega slednjega, jc bilo mogoče pridobiti terena proit severu na obeli straneh Lapano\vega in tako ščititi zaukazano prodiranje čet iz doline Stradom-kc preko tega kraja. To čete so imele nalog, da od strani napadejo sovražnika, s katerim so bili Nemci na cesti v Lipnico zapleteni v hud boj. Medtem jc dobil fml Roth dopoldne poročilo gJedc, stanja v dolini Lisosine in v smeri Novi'Sandec, ki je potrdilo "prihod s. ruskega armadnega zbora v ta kraj in iz katerega sc jc dalo domnevati, da misli ena divizija tega zbora napasti proti Ka-nini, druga pa južno od tod. Naša proti Novemu Sandecu prodrla kavalerija seje morala žc prejšnji večer, ko sc je stemnilo, umakniti preko Starega Sandeca uu desni breg Dunajca. Kmalu j)o poldnevu se jc iz zajetega sovražnega ukaza doznalo, da se misli sovražnik, ki se ie na prostoru med Lapanovem in Rabo pomikal nazaj in ki ga je bilo približno do d vel divizij, postaviti v bran šele vztočno oc potoka Stradomka. In dejansko so naletele naše severne od Lapamnvega proti omenjeni nižav prodirajoče čete samo na neznaten upor Tako jc bilo mogoče, da so razmerno močni oddelki rinili po ccsti Lapanow-Lipni-ca naprej, da olajšajo težko stališče Nemcev, ki so ostali v fronti proti severu in sc-verovztoku v hudih bojih. Našim četam se jc posrečilo žc 7. decembra in pa v noči na živega, fskog društva v Trstu" obdrzavat će se one'mesecev, Sv. Marija Magdalena zgornja nj m ncomajljivo. Pokojni 14. t. mj. u društvenim prostorijama Via št. 2fc0; Verzaro Zoe, leto dni, ul. del Pon- prestol o nasledn i k. nadvojvoda Lavatoio broj 1, I. kat, u 10 prije podne, zanino št. 13; Zorivada Ruodli poltretje le- Fran Ferdinand, ga je visoko Ntbode li u ovaj sat dovoljan broj članova to, ocol št. 3; aruia Lovrenca, 10 mese- Čislal. na okupu, započeti će skupština sat kasnije,! cev, Carbola zgornja št. 151; Bitenc Josip Princ iiohenlohe častni član občine bez obzira na prisutni broj članova, kako to 15 diii, Kjadin št. 745; Jelušić Josip, 61 nabrežinske Iz Nabrežine nam sporočajo: društvena pravila dozvoljavaju. Dnevni red: let. ulica del Molino a vento št. 57; Ma- V Uan.'-nii izr dni občinski seji je bil ime- D Pitanje školske zgrade. 2) Produljenje na- dolini Henrik. 75 let ul. SS. Martiri štev. - Mestna zastavljalnica ljubljanska na- 26 let, ul. Rigutti št. 7. — V mestni bol- .Nje^ovi jdsnosu znan-a s,avnerTm občinstvu da prične Vme- nišnici dne 6. t. m.: Tenzl Fran, 30 let; princu lo.iemoneju $ecu februarju ]915 z zopctnoF redn0 me. Cechet Ivan, 19 let. Kušan Alojzij, 31 let; sečno dražbo in sicer dne 11. februarja t.l. Specchio Ana, 5 let; Sardi Servoiina, 67 <častim se naznanjati, da je občina nabre- za v juniju in juliju 1913 zastavljene drago- let.___ žinska danes imenovala Vašo Jasnost za cenosti. dne 12. februarja t. I. pa za v a v- ~ Častnega občana, in prosim, da blago- gustu in septembra 19i3 zastavljenih efek-1 SlOUCflSKO $l8uBll*C£ V TfSlU. volite sprejeti to kot izraz neomajne hva- tov (blaga, perila, strojev, koles itd.) vršeči * T , ,, težnosti. Caharija, župan. se vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne v DANES, 7. t. m. ob 4 popoldne se u- Proti cenzuri Taini svetnik vi ez Wit- ur^nih prostorih, Prečna ulica štev. 2. Po-; prizori, kot^poslovilna predstava člana, g. i »on cenzuri, tajni svetnuc vi.ez vvu f ooozaria da na dan dražbe ni Daneš-Gradiša, burka v 4 slikah t^k piše v „Neues VViener J-iurnJu" o cen- 5tDno,55. °P°zfna» ua.nd Udn "J/r ^ . . ^ ■ _ . J __ _ mnrm,"^ r. r trni nl< nKn..ix!au Tinon 11H r\ron _ ■ % _ • 1 •____u ■ m__ zuri, kakor se izvaja stdaj: U važu ie m po- mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih pred-polnoma prit žbe publicistike radi preveli- ,e najkasneje zadnji uradni ke-a obsega nadležnih omejitev, ki jej na- dan za stranke pred dražbo. sta;ajo po nač nu sedanje ti-kovne kontrole na izpolnjevanju za splošno b'aginjo neiz-končno va ne naloge svojega pokuca. Tudi; meni ni neznan mučni utis ki ga nelepe cenzurne vrzeli v listih mpravljnjo na čitatelja. jI_J Pripomoček proti temu bi bil, ako bi vladaj izdala Instrukcije organom, ki izvajajo vojno-tiskovno cenzuro, kjer bi jim naložila v dolžnost, da po nemškem in ogrskem vzoru m leje postopajo. Seveda bi tudi tak ukrep moral ja unati s svobodo presoje, ki mora o«tati subjektivni sodbi cenzurnih organov. M rda bi bilo to svobodo presoje možno c mejiti s tem. da se cenzuro izvršujočim uradnim organom pridoda stroko v-njaŠKo sos vetovalstvo publicistov po poklicu. Člani tega sosveto-valstva naj bi se vzeli iz uredništev. To službo naj bi — izmenjaj >č se — opravljali kot častno službo skupno z uradnimi esebarni. »Kakšne volje je ljudstvo?« Pokojni Iv. Vrhovec je poročal o tem »Ljubljanskemu Zvonu leta 1S88 sledeče: xKakšne volje je ljudstvo? Komu more biti to vprašanje pač pametnejše, nego li vladarju, možu. čegar pravičnim rokam je izročila usoda srečo in blaginjo milijonov in milijonov ljudi? Srečni državljani, če navdaja to vprašanje dušo njih najvišjega gospoda, če je to vprašanje vodilo vsemu njegovemu početju! Saj se v njem izraža najvišja vladarska modrost in vsa milina in dobrotljivost vladarjevega srca. Kakšne volie ie ljudstvo? Kako se mu godi? Katera bremena ga težijo? Katera neznosna teža mu upogiba hrbet niegov? In koliko bolje mora deti narodom, če izgovori te besede njih najvišji gospod v najhujših, najbridktiših časih! Prvi knez, ki je zahteval odgovora temu vprašanju, bil jc H ib^buržan, cesar Franc II. Ukazal je županom vsak mesec poročati mu o tem. kako se počutijo njegovi državljani. Potem navaja pisatelj več odgovorov, ki jih je našel v novomeškem arhivu. Bilo ie to v letih 1803—1805, ko ie Napoleonova vojska div jala po Avstriji. Prvo poročilo pravi. da je ljudstvu zaradi prevelike draginje že upadlo srce, da pa se je zopet odobrovoljilo, ko je letina obetala, da se obnese prav dobro. Le to bi bilo želeti, da pride več denarja med liudi.« Meseca novembra pravi poročilo: »Ljudstvo se povsod pritožuje o pomanjkanju denarja: za-raditega se je zajezilo vse trgovsko gibanje in ves promet.« Poročilo za mesec Das Volk fangt Iz ruskega ujetništva, v katerem se na-Inja od H4. decembra, se je j vil svojim domačim rezervni nadporočnik 97. pe polka Humbert M a u r i n, za katerega se je že splošno gov- rilo, da je padel na severnem bojišču. G. Maurin je bil za svoje junaško drlovan e na boj šču odlikovan s „signum laudis-. — Njegov mlajši brat, g. Vladimir Maurin, n idporočnik 7. lovskega bataljona, se nahaja sedaj v bolnišnici v Eperiesu na Ogrskem in priobčimo v jutrišnji števil*i njegov dops o bojih, ki jih je doživel v zadnjem času. Rezervist Matija Kariž, 97. pešpolka, 7 stotnije, vojna pošta 73, ne piše od 27. oktobra i ič več. Ce ve kateri njegovih tova-r šev kaj o njem, naj sporoči to njegovi ženi Mariji Kariž v Povirju štev. <ž5, pošta Sežana. Pogreša se Ivan Marija S o s i č, in- fanttris 97. pešpolka, 9. stotnije (1. marš-l atnljun). Zadnjikrat je pisal dne 13. oktobra iz bolnišnice v Galiciji »vojna pošta 73». Od tedaj ni več nobenega gla u o njem. Kdor bi kaj vedel, je naprošen, da spored njegovi ženi Katarini Sosić, Opčine št. 167. Pogreša se infanter s. Fran Hvala 97. pešp« ika, 13. Motnje. Bil je na severnem bojtsću. Njegova ztn» je dobil« z di o arto »d njega 28. avgu ta. Potem ni o .o več nobenega gla u o nj in. Kdor bi kaj vedel > njem, nč.j dubrotno avi njegovi ženi Mariji Hvala v Skednju št. 1231. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — V mestno bolnišnico sta bila sprejeta čr-novojnika Anton Pilip in hijeronim Gras-si, a odpuščen je bil iz mestne bolnišnice črnovojnik hritz Kieslinger. — V pomožno bolnišnico »Avstro-Amerikane« je bil sprejet črnovojnik Ivan Cač. Odpuščeni ., . so pa bili iz te pomožne bolnišnice Martin december pa ze prav.: ^ i MiSkoviC od 3«. pešpolka, Nikolaj Paster- an mehi »ur mismuth.g sonderri be nahe I ^ (h] 6 ^polka. Andrej Baczulik od abMnat 7M wer 'en. (Ljudstvo postaja m pešpolka, Cezar Juraj od 53. pešpolka, • zlovoljno, temv,. ™ Uradač od 53. pešpolka, Nikolaj Le za-ta e davke za ^ejo K ^ n j Hurnancckj ()d ^ pešpolka, Fran Biel od s s,M iz/cu iz ljudi sicer pak ^pri za- . . |k vj (i'yo. IKl 76 š ostal.!, davkoplačevalcih brezu^n, v - h>a„ K„leczek od 8C pešpolka. Josip SE^ST&T Cikamo: Sedli i i ««>'*»<} »- topničarske.a polka. Ivan.Ja-. ic.>cta j. .ma.ja . • Uust od 13. topmcarskega polka, orožnik k< ira nanovo ralo/.em porazrean . . . . • -t ■ ^ ,, j ; - §. j , „ nr4n.)ri„n, viatej Kasca ter crnovojniki hngelbert davek, je ljudstvo p< i Inoma poparjen^ j %llnprlfl Milivftl. , ter bridko toži. da ni nikjer zaslužka, d se vse draži od dne do dne, in da dvakra ze povišanega davka ne zmore nikakor. Taka je bila volja ljudstva tudi v nasled njih mesecih. Meseca septembra pravi po ročilo: 2e davno je obljubljeno, da sc ku je za več milijonov novega srebrnega de liaria. a dosedai ga ni bilo v naše kraje ni ti okroglega. Bankovce jemlje kmet zelo nerad in terja za svoje pridelke še jeden-Krat toliko ceno, kakor če mu jih platiš s srebrni:n denarjem. Zaraditcga se je trgo vina ustavila in draginja je od dne do dne večja. Vse ljudstvo želi, da ne bi se mu sa mo obetalo, ampak tudi v resnici poma gal«». -- Najhuje ie bilo leta 1805, ko st po Kranjski predoče čete plenile in kradle ter drle ljudi, huje od sovražnika.* In vendar pravi decembersko poročilo: »Ljudstvo ne mrmra, ampak kaže. pretr-pevii toliko groze in vojskine nesreče, več potrpežljivosti, kakor bi je bilo priča kovati od mega.« No danes imamo hvala bogu. v Avstriji ustavo; zato ni treba tako zamudnega poizvedovanja. Skliče se Ie parlament ir osrednja vlada izve iz ust ljudskih zasto pnikov, kakšne volje je ljudstvo. Se enkrat vabimo p. n. rodoljube, da sc udeleže današnje predstave v svetoiva'. skem j Nar. domu Predstavljala se bo ^Marijana*, ljudska igra v 5 dejanjih, ki se je že pred leti predstavljala v Trstu z jako lepim uspe hom. Glavno ulogo igra gč. V. Ponikva: in je ta. kakor tudi druge vloge skrbn« naštudirana. Upamo, da bodo cenjeni obiskovalci s predstavo povsem zadovoljni posebno še, ker gre ves dobiček naši pre koristni družbi.Začetek ob 5 in pol; vstopnina 40 vinarjev in sedeži 20 vinarjev. Hrvatsko školsko društvo v Trs*u. 1> va~*cdna glavna skupština »Hrvatskog škn - Juperla, Milivoj Ratković, Ferdinand Riifi i Matija Kampar. — V pomožno bolniš-ico v prostorih društva »Austria« je bil prejet črnovojnik Ivan Anton Fink. Od-»uščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice J ust Seczovski od 58. pešpolka. 1-an Kreczia od 02. pešpolka, Mihael Pel-.r od 33. pešpolka, Alojzij Feic od 42. ešpolka, Martin Andrevšek od 87. pešpolka, Josip Lenhardt od 77č pešpolka, I-an Sfiligoj od 7. pešpolka, Just Zanetti 87. pešpolka, Silvij Pittoni od 12. lovskega bataljona in Ivan Tul od 5. domo-)ranskega pešpolka. Skušal si je pomagati. Predsnočnim je >il na trgu della Barriera vecchia aretiran 45 letni Ivan Martini, ki stanuje v ul. !i Riborgo št. 35 in ki je po poklicu po-epuh m pijanec in le tu pa tam, kadar se nu zazdi, prime za kako delo, drugače ^i pa pomaga do vsakdanjega kruha, ne la bi si mazal rok z delom, vsled česar e imel že mnogokrat opraviti s policijo in ^ sodiščem. — Tudi predsinočnjim si je v\artini skušal pomagati: na trgu della barriera jc ponujal na prodaj prstane, o .aterih je trdil, da so zlati, a so bili iz me-Itninc. Seveda je te prstane ponujal le akim ljudem, ki so se mu zdeli bolj naivni. Pri tem poslu ga je pa zasačil redar i ga ie odvedel na policijo in od tam v :a pore. Umrli so: Prijavljeni dne 6. t. m. na uestnem fizikatu: Velavš Karel, 2 mese-;a. ul. dei Gelsi št. 6; Vojvodić Karel, 33 et. ulica dei Cavazzeni št. 3; Pagliaro Lucija, 40 let, ulica della Caserma štev. 2; Kine Norma, 10 mesecev, ul. dei Cap-itelli št. 28; Milanič Danile, 11 mesecev jreta št. 12; Bremec Ana, 81 let, ulica ^hiozza št. 17; Rauber Angela, 28 mese-ev. Vrdela št. 1549; Cattaruzza Elda, 1 nesec. Rocol št. 918; Pirman Lucijan, 10 „Pojdimo na Dunaja Priredil L. Ogrinc. Režijo vodi g. Dane š-G radiš. OSEBE: LIPE KRTAVEC, ekonom . . , JJZABETA, njegova sestra . . , HELENA, njegova liči .... ZULEC, lekarnar........ CVENKOVIČJ, trgovec x želodom PA VEL PRAVIČNIK, aktnar . E DVA IiD, natakar...... JEAN POL CAJ BKUS komisar . SODNIJSKI SLrGA . . . . • SREČKO SKOBEC....... ADAM, njegov pisar Danes ° * + g. Kavčičeva S- .. g. Rumpelj g. Terčič g Radovan g. Dolinski g. Grebski g. Gabršček 6 * * * g. Kovič g. Cižek Prva slika se vrši na Vrhniki na Kranjskem v hiši Krtavca, druga v restavraciji na Dunaju, tretja pri sodišču in četrta v skrivnostnem zavodu. 3 i s! S to igro se poslavlja od našega slavnega gledališkega občinstva obče priljubljeni komik g. Daneš-Gradiš, ki je znal dobro pogoditi s svojim igralskim talentom vsako ulogo. Kljub izrednim razmeram in splošni gledališki krizi se je posrečilo ^Dramatičnemu društvu« tudi v tej gledališki sezoni uprizoriti nekoliko predstav. Tudi v tein pogledu se imamo zahvaliti odhajajočemu članu, ki se je z vso vnemo poprijel dela in pridno aranžiral dosedanje igre, o katerih se je pohvalno izrazila sama kritika. Uverjeni smo, da bo tudi z današnjo predstavo naše občinstvo zadovoljno, ker je igra polna humorja in vzbuja salve smeha. To igro so uprizorili pred 12 leti igralci domačini v gledališču »Fcnice« s sijajnim uspehom. Opozarjamo naše občinstvo, da se u-prizori predstava zato popoldne, da tako omogočimo obisk tudi popoldanskim obiskovalcem gledališča, ker reprize ne bo. s » » Vstopnice so v predprodaji pri gospe Bičkovi, vratarici »Nar. dorna«. renji tok Soče potem spodnjega,, da jc to naravno, da sc povsodi tako dela, toda vse je bilo zaman, pri nas se ic morala tehniška vedaa ukloniti politični volji večine v deželnem zboru in tako imamo škodo vedno večjo, namesto da bi imeli že koristi od regulačnih del. Po vojni se bo moral goriški deželni zbor baviti z nova z regulačnimi deli v deželi in urediti jih tako, kaor veleva tehniška veda in korist vse dežele. Veteransko društvo v Gorici jc postavilo v hiši glavarstva ploščo v spomin 6-kratnega bivanja cesarja Franca Jože fa v Gorici. Predsednik Jacobi je dal na-|praviti fotografijo tc spominske plošče, ki jo je poslal dvornemu uradu. Gospod stot-jnik Jacobi je dobil te dni dopis, ki mu naznanja, da jc Njegovo Veličanstvo blagovolilo sprejeti to fotografijo v c. m kr. rodbinsko fideikomisuo knjižnico in izreklo Veteranskemu društvu najvišjo zahvalo. Aretirali so v Gorici Ludovika Pcind-karja, rojenega leta 1875. vsled vznemirljivega njegovega govorjenja. V Gorici je umrl Herman Canetti, uradnik južne železnice. Star je bil 39 let. Mesto venca na krsto pok. strojevodje Antona Balzareka darovali K 50.— društvu gospa Rdečega križa strojevodje državne železnice v Gorici. V zdravilišču Egeisee se nahaja 96 naših vojakov-rojakov 97. pešpolka. Podčastniki rned njimi so: Anton Batič, Fr. Markočič, Ivan Brožič, Alojzij Pahor, A-lojzij Sušanič, Nikolaj Ujčič, Ivan Čeho-vin, Fran Tomažinčič. V Nišu v Srbiji se nahaja v ujetništvu avskultant Pojani iz Gorice. Mrtvega so našli na poti med Renčami in Temnico Jožefa Jurco iz Komna. Šel je bil iskat kravo, ki je ušla sinu blizu Volčje-drage, ko jo je gnal domov iz Gorice. Noč je bila jako temna; Jurca je najbrže padel in pomagati si ni mogel ter je v mrazu na cesti umr. Med ujetniki v Rusiji se nahajajo od 47. pešpolka v G- rici kadet Toroš Josip. 15. stotnij i, ranjen ; nadporočnik Oton Šraj-ber, 1. st< tnija, kadet Ignacij Vidic, 6. stot-nija. — Iz Trebuše proti Kojskemu je snega dva do tri metre. Dovozno cesto v Gorenji Tribuši so gradili do srede januvarja, dokler je bilo mogoče. Potem je padel sneg in delo se je moralo ustaviti. Ko skopri sneg, proti spomladi, se bo delo nadaljevv o. Delniški kapital in rezervni .i-iaiM ftdjmcil 111 iC^CJVMfr j nr |jn 1Q nr zakladi K 27.000.000.— ]U l!MJ Eli Via Punt&rossa št. 5 - Potkuiniea v Trslu - Via Huma št. 15 sc pefa z vsemi bančnimi pošli, posebno nskU* pom in prodajo tujih vaiuft. liro vlage r.a knjižice in l^gajniiks na!-a:nw olrntuje ps 411 01 vlo^e k.i tekočem računu po dogovora |'2 |0 so i-.te, uei^icdo na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. Efslai fcvek plaia banka iz tastnega. - Plačilna nalB;e ca m EEsfa = mcmrlBie inisajt promptno ia t Miaanjruni stoiki. ==- ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vlio* v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: HAU UislASI :: □□ QO □□ se računajo po 4 stot. besedo-Mastno tipkano besede so računajo enkrat več. — Najmanjia : pristojbina 4" stotink. : Masdalenska mladina vabi nljudne na predstavo sedeži 20 vinarjev več. Ker gre dobiček za družine vpoklicanih vojakov, se nadejamo obilne u-deležbe. Preplaeila se hvaležno sprejemajo. 65 Heblirano soba M^m« Alfi r. 7, vrata 5, prvo nadstropje. 401i> fiflttUnfl v ^arco toći kraški UUjIIIIIU teran prve vrste po kron 104 ter vipavska i u istrska vina. . 1221) Pertot, urar, ulica Stadion St. 26!! IG Rrlnionor najfinejše vrste, po-ebno priporočljiv DllllJbVtl proti kužnim boleznim, se dob pri Gabri , elu I-ržen, Za puže, pošta Begunj»-pri I^escah Kranj»ko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, 2569 Vesti iz Gorltte. „Soča- ustavljena. Izdaja „Soče" z dne 22. januvarja t. I ie b la ustavljena od goriške politične oblasti. Prihodnja številka dne 29. januarja je izšla redno, v četrt k 4. t. m. pa je bil uredništvu dostavljen odlok, s katerim se naznanja, da se izdajanje lista „Soča44 oblastveno ustavlja. Ker je pa izdajanje glasila za prUadeto stranko tudi v sedanjih č?sih potrebno, so se zediniii nekateri gospodje v Gorici za kdajanje takega lista in naročniki „Soče" dobijo tekom pri-h dnjiga tedna pr rmrno nadomestilo. Poskrbi se, d; b) mogel drug! list redno izhajati. Ponesrečil ie odvetniški kandidat dr. Fr. Irgolič. Ko se je peljal iz Kanala v Gorico na motorju, je padel med Dol-gonjivo in Solkanom kakih 6 m globoko pod pot z motorjem vred. Sreča je bila ta, da ni padel med skale. Obležal je in nezavest je prihajala nanj. K sreči je šel po cesti neki kmet, ki je priskočil doktorju na pomoč. Kmet je doktorju pomagal do Solkana, kjer so ga položili v voz in prepeljali domov. Gospod doktor ima zlomljeno eno rebro. Zdravi ga dr. De-franceschi. Želimo priljubljenemu gospodu doktorju Irgoliču, da kmalu okreva. Škode vsled nalivov v Furlaniji. Stari grehi deželnega gospodarstva. Poročali smo že na kra^o, da so vsled nalivov v mesecu decembru lanskega leta narasli hudourniki in Soča ter so povodnji napravile veliko škodo na raznih krajih, posebno v furlanski nižini. Sedaj čujemo od tam, da so bila poškodovana regulač-na dela zlasti ob Soči pri Gradišču, pri Fari, Kaseljanu in ob hudourniku Ter pri Vilesu in Rudi. Deželni inženir Artur Gle-ščič in namestništveni nadinženir Mahnič sta si ogledala poškodbe na obrambnih delih in sta konstatirala, da so zlasti pri Fari poprave nuino potrebne, ker drugače se je na spomlad bati še večje škode. Kadarkoli je povodenj v naši deželi, vselej slišimo, da je narasla Soča napravila v nižini škodo pri tem ail onem kraju razdrla vsa obrambna in regulačna dela ter da so poprave nujno potrebne. O škodi se je govorilo, ko se niso še vršila regulačna dela ob Soči, o škodi se govori sedaj, ko se vršijo regulačna dela. škode pa ne bo ni konca ne kraja nikdar, ako se bo Soča regulirala glavno le v niži-tako, kakor veleva tehniška veda in korist najnevarnejših mestih. Imamo res načrt, ki obsega regulacijo vsega toka Soče, ali kakor vidimo, kakor pričajo dejstva, je glavna skrb obrnjena na furlansko nižino. In sedaj bodo tam zopet popravljali in krpali. Milijone deželnega denarja so že stala razna »obrambna dela« in poprave obrambnih del, potrebne vsled škode po po\odnji; kolikokrat se je že povdarjala pot.-eba, da se mora regulirati najprvo go- Dffflirno meblirano ali prazne sobe, za eno ali IIIIaIIVIIIS dve osebi, kakor tudi meblirano ali prazno stanovanje so oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne ccne. — Ulica Commerciale 9 pr tliije. 10) Darovi. — Pri odhodu g. Renkota in g. Kureta v vojaško službo daruje vts?la družba v gostilni gesp. Antona Dujmoviča K 11 moški podružnici CMD. — Damski odbor „za naše vr jake na bojišču". Čisti dobiček v gledališču „Eden" uprizorjene otroške igre „Pepelke" K 2508 63 st. Doslej izkazanih 57420 K 30 stot. Skupaj 59828 K 93 ste t. Listnica uredništva. Izjavljamo, da g. A. Mervič, nadučitelj, ni v nikaki zvezi z dopisom iz Povija v 31» št«, vi ki našega lista. Obrt&ijsiio, komo in posuj. Mo v Skednju vabi na ki se vrši v nedeljo dne 21. svacano prostorih „Go-spcdaisKega društva" v Skednju šiv. 226 točno ob 2 uri ponoldne. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. P- ročilo tain ka. 3. P* ročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. ODBOR. Dnetro7nfrn 7a i^arn° rri m;d> družini rUMiKS^IlllU išče službo otcfan ja • na Ins. odd. Edinosti. 103 Štedilne družinske peči lmt' K 7"o<>, medena obešal.t za zavese K 3*3i», prodajo CESCA, Trst. ul. Caserma Ste v. 14. L,(J za navadna hišna dela se išče za nekoliko ur dnevno. Naslov p i Inseratnt-m oddelku Edinosti. 102 Posfrežnltd Soba i razna >e odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št. 1. II. • ad. 101 stroj Singer, skoraj nov, zadnji modeli spremenljiv v mizico, proda JI arija, Via IlUorta 5, vrata 12. 105 Heblovann soba zračna, so odda takoj v najen gospodu ali gospi c i v ulici Commerciale Stv 11, III. nadst. 4000 flntonlo Corrado Trst, ulica P.eta Stv. 9. marmorja Sprejemajo se tudi popravila. Telef. P-t 22—f>3 bis 7 i KnlOfff motorna kolesa popravljam. IVUIwwU zajame no Cene zmerne. To Delo zajame no Cene zmerne. Toniad -o, pooblaščeni m«-banik Trst Via Caprin 2. 72 Slike štev. 8 za pot .o listine i-delujem čez dan — MIONI, fotograf, ulica Silvio I elli •<> 11 ftn+fnl/ ker izvrsten štajerski kromj.i . Xa MU IIHI\ drobno in > a de v ulici Media St 7. le belo proda j. i 74 Hifff go-podarsko poslopje, vrt njiva, vse v Illallf dobrein stanju pri Gorici, lepa lega, s • , roda. radi odpotovanja, po zelo nizki c« i,i n i račun delni znesek, za ostalo se čaka Pojasnil daja A j diše k, Trst, Pas S. Andrea ti. (>! 1*7lf 11TftKH ca sl,re nic noset'e na dom. I 1. LblVUjtHiU Chioiza št 50, prit i ju. (iU nrHff^ii se ^ve me^ irani sobi, na željo UllUUMI tudi hrana. Ulica Lavatoio štev 3. 1, d. vr. 4. se hišna oprava in sicer: kuhinjska <>-PrOiili mara, miza, ena stolica za vodo, v-e i/, l^sa Fischbain ; z.i sprejemno -«»bo: ena • ma a i/, lesa tnogano, ?na oin-ira z zrcalom in G stolic N slov: Via Caorin št. 3. II n. fis Petrolej v z-bojih in v vrčkih p o< a s-Acque št. 13. Stara zaloga Kupvjsm staro kovine. Anton Cernelca, uli a Olmo št. 4. Zaloga koles za vo ov.\ "JO Prednost imajo oni, ki se razumejo v elektriki. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev 2057. Kamnolom Sesij&n jadranskega podjetia za pristaniške stavi e išče 50—1)0 podajate v, za -»ajno delo. — Delavci, ki se v Sesljanu pojavijo z delavskimi knjižicami se spreimejo t koj Žrebanje III. razreda se vrši ze 16. In 18. februarja Srečke stanejo 'Uiis/uiao/uico.'iiiiafl V Srečke raprodaja in rapošilja Podružnico ljubljanske kreditne banke u Trstu ^ N. ulica Caserma St. 11, V lil. razreda u izplačalo dobitki za K 1,130.800'- Stran IV. »EDINOST« št. 33. V Trsiu, dne 7. februarja 1915. PRIPOROČLJIVE mm Fotografi. Nfltiillhff ^omini -o artistiCne fotografije na najljuim kristalu, porcelanu itd. za priveske, ui^robne kamne in slično. — Zastopnik velikega po Jjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PF.LLZZAKI, urar, Trst, ulica Nuova št. 41 /palača Salem). 14»5 Burkovljoh fbl zu cerkve) toči i/borna vina n postreže s Tino kuhinjo. Dreberjevo pivo. — Prostorna dvorana. . r- _ 233(J Gostilne. ObrtnUsko društvo v e) to Senčnat vrt. Krogljišče. Cene zmerne. Mn+iiff Dllllt priporoča cenj. občinstvu svojo nama D U lil gostilno .Ai buoni amici- v Trstu ulica B^lvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu v ulici Boovenuto Cellini štev. 1, gostilno „Al buon Aimissan" v Rojanu. ulica Hontorsino it. 3, t čilnieo vin« v Barkovljah iBovedo), ulica Perario št 342 (hiša r>čuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Om ša i a pivo. Mizarji. fl nUn Dm«ii#*m mizarska delavnica za vsako-Anton DUlUCCO vrstno delo. Trst ulica S. Fraocesco d' Assisi 2, dvorišče. 2095 Pohištvo. VlnO P<**teJji vzmeti, nove žimnice K 86.— Poli vC j-olna s, alna soba z žimninaii K 290.— V, ionderia 12, I 2318 Prodajalne jestvin. M.tfl MlllOI Trst* riazza Ponlerosso VUt nUICJ Trgovina jestvin in kolonjal ne^a blaga, s, ecijaliteta: pristno čigno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja. 500 sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in jih obre- večje zneske pc do- stuje po ^ |3 |0 govoru. Trgovcem otvaija čekove račune z dnevnim obresto-vanjem. Vlaga se labko po eno krono. Mte-Mtia račn 7U71 T0M tt-ft ♦ ♦ registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom i ulka S. Francesco štev. 2, I. nadst. ♦ M___==._ ♦ daje na osebni kredit in__________ « #> * ! Posojila osebni kredit in na zastave proti plačilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. w I Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. Caa. kr. priv. Rlonlooe Adrloflcoin flnrtt v Trstu ustanovljen« leta 1898. ZatiroTaida proti fikodi, povzročeni po onic streli in eksplozijah. Zavarovanja »UkUnih plošč proti razbiju. Zavarovanja proti tatvini s vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v naj razli čnsjiih koafei naeijah. Delnffika glavnica In rezerve dne U dee mbra 1913 K 175.540.18 7*98 Stanje savarovalne glavnice na £i vrenje (31. 13 1913) K 534^93.429-80. 3dkav obstoja družba, j« bilo v vseh branšah Is plačano na ikodnh K 758.460.366 88. !■ eaMft* Karel balami Šivilje. Slovenska Šivilja JL RIEGER TUST. P Lazza deli« Bor« štv. 3, rata 9. — D>mska krojač niča. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroja, plesne obleke za poroke, bluze za gledi&će it<£ Cene zmerne. p« visokem c. kr. na mestni Sf-ru kincesijonirani zobotehm'k Trsi, ulica Itlvodtrt it. 4. Ni. n. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6. Oglase, poslan, osmrtnice in vsa naznanila ie pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 Odvetniškega uradnika izufjenega i zemllekajižDih stvareh sprejme takoj pisarni odvetnikov Dr. Jos. Abram-o In Dr. Otoknrjo Ry&ar-a. Dr. PEĆNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERINA !TE0. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11V£—1 in 7—7Va Dr. H0RVATH TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI Šibkost m nervoznost za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. In 3 - € zvečer ob nedeljah od 10-1. □ D* KORSANO Specijalist za sifillstične in kožne bolezni lana svoj aanbialatorij J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ===== »Palazzo Diana) = ♦ Za cerkvijo Sv. Antona novega. e Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. Žganjarne. Stara srska žsanjarna vi£ \ ia Ciraoa 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brir.jevec, kraSki slivovec in bri-ki tropinovec in rum Cene nizke. Izber gm£ic. — SlaSčice in prepečenci Grški mastici iz Sija. Filijal a na vogala Verdijevega trga ne nlice deli' Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopnlo. 43* i Prodajo Ot-rj **r- Razni. ali v najem e dajo razne gostilnei ka.-arne. mleka ne in dragi obrtnih ie, vile itd. Pojasnila daje KoUrdič, ka-ktw> od 9—11. 3—6 elefon št. 82"» 4i ZQ C2UljB G*?* ^u iT 4 C^mp!" Via Cari^son 2. Telefon 13-06. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 Čistilo Lekarnarja A. THIERRY edino pristni balzam olajšuje kašelj, krč in bolečine ter okrepčaj- tek in prebavo ter raz-trarja s'iz. — 15,—•1 ali pa veliO steklenica Kron 5-60. Edine pristni balzam iz stolisftnic ui ujc boleč ne. hladi, oči-ti in omehča v* k bf 'li« tudi staro rano. Dve dozi kron 3-60 One ne pošiljatve! — — — Dnev e pošijat*e! Lekarnar JL v. THIERRY i hijtai pri h|Jtci ii Utara Ju. i. Tint • Minpeili. Krcmarjl m gostilničarji!!! Kupujte za prodajo grenko vino AiMo dell'Agnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje. Fratelli Uauber Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potreb?«^ sedlarje. Fotografima povečanja se dobavljajo po vsaki vposlam sliki biezhibno po nizkih cenah, počensi že s 5 K.— Cenovnik zastonj. — Pri naročilih slik padlih junakov 10% popusta. — Najvišja zahvalna pisma in priznanja. SESALI & Comp., zavod za povečanje. - Trst, Borzni trs štev. 7. RiploSnn hronilnlcn o frstu \l [ (PUPlURHOVflREH ZAVOD pri katerem vlagajo c. k. sodlsča denar \sAMm. otrok j g Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera veccbio 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trak vi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Kainllje konkurentne c< Kreditni zavod (Siabilimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervn« glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Opravilo In hrani vse vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4 .» pohodninski davek plača "lavod. MENJALNICA (OIo San Antonlo 5) Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. VARNOSTNE CELICE „SAFESM HRANILNE VLOGE se obrestu- A O| , obresti se pripisujejo k jejo po "ff |o glavnici dvakrat na leto. IZPLAČHJI hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kn n po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 670 2 amortizacijo po dogovoru. Uradi o al. Torre Biancc 41. - Uratins ure: 9-12 TELEFON 31-01. A 5. Dneuniit „tuinost" v Trstu jc iz-tal iti zal žil našle Inje kj»jtpe : 1. »VOHUN«. Spisal I F. Cooper. — j Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GR(/FA LEVA TOL- SI EGA«. — Cena 89 vin. »*iAZAM«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60. »n< v \ LjlbtZENt. Spisal I. Sjergje-• knjev. Poslovenil dr. Gustav t i* . — Cena l K. ii«. Povest izgorskega življe- | .^a ljudstva. Spisala Karolina 'slovenil F. P — Cena 80 vin. 6. . ool^A O SLOVAN^tM Odkl-D.NtAl jtZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOV AAIrt«. (Malo odgovora na Škota Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk sl< v. ljudstvu.) -- Cena b0 vin. 7. »!GRALLC«. Roniao iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-ievskij. Poslovenil R. K. — Cenj K ! b. »JLRKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-ljjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »lUO\ICA«. Povest ii A&. stoletja. Napisal i. E- Tomić Poslovenil Steian Klavš. Cena K 1.60. IU. JLGi. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušck. Poslovenil H. V Cena K X— U. »VITtZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-vaiier de Mais'ui rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dunias star. Prevel Ferdo Perhavec. Cena K 250. posebno priporočlji e za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev. Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. nepretrgan urnik ol 9 predi. Is 5 popol. TISKARNA ■EDINOSTI ul. sv. Frančiška As. ZO □ §£p| H Telef. 11-57 TRST ml 1]-5? Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem s'ogu, boiisl v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnica okrožnice, pismeni pa-, trgovske cenike itd. n. naročnikom ur o Ji izvršenjem naročila v najkrajšem času ::: .J tis ASSICURAZtONI GENERALI IN TRIESfE (Ob S na zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1X31. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1913 K 456.949.184.97. Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1913: K 1.297.036.630.20. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1913 K 1.163.020.163.67. S 1. januvarjem 1907. jc društvo uvelo za živlienski oddelek nove glavne pogoje policc nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati jc sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec l°*/«» od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka. II. Vetiavalk po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovrs police). DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. III. Veliavaik po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za del". IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, aH poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4JS/S. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje In uloin. v I ^ Zaloga dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulica Torrs blanca 18, Telefon 14-05 1'rodaju n» drobno in na ilebelo. ^ostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v ka- J teri toči svoja vina prve vrste. Il< 9 UMETNI Z0SJE PLOMBIRAN 'E * ZOBOV. BZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J.ČERMAK U.TUSCUEft ZOBOZDRAV. BASia KOtlC ZOBNI MIH | [{J I TEHNIK UUCA CASERMA, 33 II. nad. 99 Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma štv. 2, I. nad. - TRST (v lastni pa1a?i) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7» na merice po 64/© na zas'ave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANit-riK OGE sprejema od vsakega če t«« i ni ud in jih <>bre-tuje po 4 \ °lo Večje stalne vloge in vloge na račun r o dogovoru. Rentnl davek plaiujo zavod sam. - Vlaga so lahko po pno krono. - ODDAJA DOMAĆE NABIRALNIKA 52 Ima varnostno celico s fo deposits, /u shrambo v edno t-itih listi •, dokument-»v in ra/nih dru^j 1» vredur»t, popolnoma varno pr-«*» ul nm n požaru ur j no po najnovejšem načinu ter jo oddJavi: JADRANSKA. MENJALNICA VLOGE NA KNJIŽICE 4° od dneva vloge do dneva vzdlga. Rentni davek plačuje banka iz OBRESTO™ANj E VLOG na tekočem in žiro-računu po doero oru FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR JjJ • BI-J ANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, CEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJ A SREČK RAZREDNE LOTERIJE. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. m I