100 Murna ludu i sotonu (losto »ran ci* to nm Uluja. ianemli po»6«i|«k, vwtk du '^Hbiitv®« ulic* M. ao, L n*d*tro(He. Dopisi a* * ' *io uredniitvu. N ^ .. p« * - ^ VmL F. Ftaris. — Lavtnik T^ -ame Edino um* u mm L r-, 3 m—O« ifitfŽ^ frt inozemstvo ntieteo 5 Hr voć. W •Jtva to oprave it. i i-57. Posamezna stevUKa 20 cent. Letnik L Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo ▼ lirokosti ene kolone (72 mm.j — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L i.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, utioa sv. Frančiška Asiikega it«v. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprava 11-97. Vr. UMadran - pred? mm repuNlKe avs ua še Velik boj je izvojevan. Izid tega boja je z največjo napetostjo in nervoznostjo pričakovala ne le vsa Evropa, marveč ves civilizirani »vet, zavedajoč se, da bo izvolitev novega predsednika nemške repuibii-I svetovne in zgodovinske pomembnosti nadaljnji razvoj mednarodne m meddržavne politike. Volilni boj je bil trd silen, gigantski Obe nasprotni si sili sta izčrpali vsa sredstva propagande in voHIne agrtacrje. Se .v nedeljo na dan volitve, da večera, je bila-ja varat v Nemčiji sami v skrajno razburljivi negotovosti. Toliko pa je bilo vendar posneti iz poročil zadnjih dni pred volitvami, da računajo republikanske skupine na zmago kandidata Marxa. Zlasti je socijalna demokracija 7. neko gotovostjo pričakovala tak izid volitev. To vero je izrazil neki vodilni sccijalno-demokratični poUtik z besedami: cSo zgodovinska načela, od katerih se zgodovina ne more oddaljiti. Tako načelo je- nemožnost izvolitve Hindenburga!« Pa iLidi demokratični krogi so se nadejali Marxove izvolitve. Pričakovali so sfrcer, b - na severu in vzhodu republike, kjer prevladuje prusko-hohenzollernsko- junkerski in militaristični duh, večina za Hindertburga, nadejali pa so se, da jug in Porenje in pa industrijami krogi odločijo Marxovo zmago. Prišlo je drugače. Večina nemškega naroda se je izrekla za Hindenburga. Za vse tiste, ki so*_ v Nemčiji in vnanjem svetu __želeli zmage republikanske Ideje nad inonarhistično, je prinesla nedeljska volitev grenko razočaranje. Obenem pa tudi najk.rvavejšo ironijo. Še letu 1922. — v četrtem letu po zlomu hohe nz^11 ernske moči m slave — je pisal Hindenburg bivšemu cesarju Vilhelmu pisano, v katerem ga imenuje: veličanstvo«, « najmogočnejšega cesarja*, «najmilostHivejšega cesarja, kralja in gospod a» ter zagotavlja, da je «vse svoje življenje vztrajal in b>o vztrajal v n Tn e jeni zvestobi do svojega cesarja, ksalja in gospoda..«V najglobljem spoštovanju in največji hvaležnosti — tako je zaključil Hindenburg svoje pismo — ostajali za vedno Vašemu cesarskemu in kraljev >mu veličanstvu najudanejši Hinden- bur*> . . _J • * i i * Beseda *e jasna in izrazita, da je izključene vsako tolmačenje v kakem oddvoje-nem smislu. V tem pismu sta na nedvomljiv način izražena želja in vera v povratek mor;arhistične vladavine. In mc* s takimi čustvi in s takimi željami je danes — predsednik nemške republike! Pa da ni v tem najkrvavejša ironija pov«ojne dobe?! Nedeljska volitev v Nemčiji ni imela pomena boja med strankami za notranjo uredbo republike, marveč boja med dvema velikima in med seberj nespravljivima idejama: med idejo republikanizma in idejo monar-hizma. Šlo je za odločitev, v kaki obliki naj bo Nemčija zastopana v mednarodni in meddržavni politiki. Če bi obstajaL še kak crvom, ga mora odstraniti izjava bivšega nemškega prestolonaslednika v razgovoru z nekim ameriškim novinarjem, da je v Hindenburgovi osebi zagotovljeno mo-narhistično vprašanje v Nemčiji. Nič niso koristila vsa svarila iz inozemstva na naslov Nemčije in vsa opozarjanja — posebno iz Amerike — na usodne posledice, ki utegnejo nastati za Nemčijo, zlasti ob vprašanju kreditov, ki je življem-skega pomena za Nemčija. Večina nemške-g i naroda ni uvaževala teh svari!. Najusodnejša posledica ne le za Nemčijo1, marveč tudi za vso Evropo bo v tem, da vsled izvolitve Hindenburga poraste vpliv tistih nacionalističnih krogov v Franciji, ki so za neizprosne protinemško politiko in proti vsaki odjenljivosti ob vprašanju reparacij. Izvolitev Hindenburga pomeni vsekako zmago revanšnega duha v Nemčiji. Izvo'itev moža. ki je vodi! nemške vojsko v sv tovni vojni, je tudi dokaz, kako upravičen je strah Francije pred stremljenjem nemškega naroda za uničenjem versaillske mirovne pogodbe. Po tem stremljenju se a čutijo ogrožene tudi drugi narodi, po-bno pa Poljaki, ker Nemčija s posebnim i ritiskom zahteva spremembo mej napram V- Ijski. Hindenburg je sicer podal tekom volilnega boja neke izjave, ki naj bi pregnale take bojazni češ da bo Nemčija tudi pod njege -s im vodstvom spoštovala sklenjene mednarodne pogodbe in da hoče zadostiti vsem dolžnostim naloženim ji v teh pogodbah. Toda take izjave ne morejo pomiki evropske javnosti od strani moža, ki je pi^al tako pismo vrhnemu predstavniku menarhistične in imperialistične ideje, mi-.l.arizma in a>vtokratstva. Več nego upravičena je misel, da beseda ni izražala pra- _. „trijsko vpraša rije. Struja za priključitev k Nemčiji bo brez dvoma silno ojacena. In s tem so zadete v svojih interesih vse srednje-evropske države in bodo morale zato odslej posvečati avstrijskemu in ogrskemu vprašanju še večjo pažnjo. Toliko za srednjo, koKkor za zapadno Evropo pa nastane potreba, da se zopet tem tesnejse strnejo za pobijanje pohlepov nemške mih-taristične politike v Hmdenburgovem duhu. Posledica temu bo še večja napetost med Nemčijo in ostalim evropskim svetom; izvzemši — boljševiško Rusijo. V Moskvi se bodo veselili Hindenburgove zmage iz dveh razlogov. Iz sovraštva proti socijalni demokraciji, ker si bodo tolmačih to kot poraz socijalne demokracije, ne da bi s-> menili za dejstvo, da je komunistična stranka v Nemčiji tudi na nedeljski volitvi silno nazadovala. Potem in še bolj iz razloga, ker jim prihaja v prilog vsaka napetost med evropskimi državami. Neurejenost v razmerah zapadne Evrope so v Moskvi vedno smatrali kot svojo najboljšo zaveznico. ki naj jim pripravlja pot do splošne izvedbe komunističnega programa. Seveda jim bo to le politično koristilo kot pridobivanje časa za notranjo ureditev Rusije, na koncu konca pa posebno Hindenburg kot predsednik nemške republike kot ekla-tanten poraz revolucij onarne ideje v Nemčiji! Odmevi Mak m izvolitve bilo oddanih Franciji Evropi in vih čustev m namenov, da je bila to le taktična poteza do sili položaja, v katerem nT nn^lt da^est Nemčija. Hindenburg sicer n J- ™ ' J t0Uk° pameti mu moramo vendar prisojati, da razume tudi n^K' n8Crtl ^ vapostavo mo- narhije ne bodo izvedljivi še za orecei fasa Ali tudi kot predsednik ^pffi do iiindenburg trajno vznemirljiv element za vse, ki hrepenijo po zagotovitvi evropskega miru. Izvolitev Hindenburga za predsednika in s tem ojačenje nacionalističnega duha v Nemčiji pa je velike pomembnosti tudi za vso srednjo Evropo, in sicer z ozirom na v Evropi Politika obnove in miru v nevarnosti DEFINITIVNI IZID VOLITEV BERLIN, 28. Woliov dopisni urad objavlja sledeče poročilo o volitvah za predsednika nemške republike: Hindenburg 14,639.399 glasov; Mar* 13,752.640 glasov; Thaelmann 1,931.591 glasov. Vsega skupaj je 30,345.540 glasov. Presenečenje !n alarm u Izzivanje napram zaveznikom, napram Ameriki PARIZ, 28. Včeraj so se nadaljevali razgovori med Briandom, ministrom za zunanje stvari, in De Fleurianjem, francoskim poslanikom v Londonu. Na prvem /sestanku se je razpravljalo o razorožitvi Nemčije, o izpraznitvi Koelna in o likvidaciji medzavezni&kih dolgov. Danes se je predvsem govorilo o važnem vprašanju garancijskega pakta. Na splošno se sodi, da namerava Briand nadaljevati na podlagi sedanjega položaja pogajanja, ki so bila pretrgana v Cannesu. De Fleurian je bil tekom dneva sprejet tudi pri Painleveju in je nato odpotoval v London. Tam se bo sestal čimprej z Au-stenom Chamberlainom, kateremu bo poročal o vsebini teh zadnjih pariških pogovorov. Dan sestanka angleško-francoske konference bo določen šele po izmirjavi vidikov med obema vladama. Potreba tesnega sodelovanja z Anglijo se čuti posebno sedaj po izvolitvi Hindenburga za predsednika Nemčije. Ta dogodek je presenetil in vznemiril vse francoske politične kroge, predvsem levičarske, ki skušajo zabrisati njega pomen z oziroma na notranjepolitični položaj. Alarm izhaja iz dejstva, da je s Hindenburgovo izvolitvijo podan nov dekaz, da je Nemčija na poti povratka Hohenzollerncev in revanše. Najbolj katero: *čno se zgraža «Tempe». Po njegovem amenju gre tu za izzivanje zaveznikov, Evrope in Amerike. Vznemirjenje se ne poraja radi političnega genija starega generala, ampak iz duha brutalne maščevalnosti, ki ga Hindenburg predstavlja. «Je v izvolitvi Hindenburga — ugotavlja glasilo Quaija d'Orsay — več stvari, kakor jih vidijo tisti, ki mislijo, da se more vse urediti z diplomatičntmi formulami. Je v njej napoved skorajšnje zrušitve republikanskega režima onstran Rena in jasen znak povratka Hohenzollerncev. Njegova izvolitev pomeni zavrnitev politike sporazuma in izraža zahtevo po reviziji — če ne po razveljavljenju — versaillesike mirovne pogodbe. V izvolitvi je končno nesramno izzivanje vseh sil sporazuma in miru, ki skušajo zagotoviti obnovo Evrope na podlagi zagotovljene varnosti za vsa ljudstva. «Izvolite v Hindenburga bo dokazala, da so se motili tisti, ki so verovali v čudež nemške demokracije. Tu je treba vzeti v obzir še posledice, ki jih bo včerajšnja izvolitev imela v politiki Anglije in Amerike. Kar se nas tiče, moramo vedeti, da bomo odslej morali smatrati probleme miru z upoštevanjem položaja, ki je nastal po zmagi nemških reakcijonarcev.* Na splošno torej pomeni izvolitev Hindenburga za zmerne in patrijotične kroge: a) poraz politike zmagovalcev napram premaganim; poraz levičarskega kartela v življenjskih vprašanjih Francije; c) novo in še bolj strašno grožnjo za Francijo. Nevolja in strah t Angliji LONDON, 28. Imenovanje Hindenburga za predsednika nemške republike ni prišlo nepričakovano v London in je tedaj vzbudilo prej nevoljo nego vznemirjenje. V kolikor bo novi dogodek vplival na angleško politiko, je za sedaj še težko reči. V uradnih krogih se le ponavlja, kar je rekel Baldwin prdsroočnjim v nekem svojem govoru, da je namreč iavolitev Hindenburga ustvarila nove ovire za angleška prizade- vanja, da bi se Francija m Nemčija sprajvih v sporazum, kateremu bi pristopile tudi večje vlasti zapadne Evrope. V angleških pristojnih krogih se ne zatajuje vznemirjenje, da je s Hindenburgovo izvolitvijo resno ogrožen tudi Dawesov načrt. Vendar bo angleška vlada skušala iti po možnosti preko tega dogodka ter tako doseči, da »e bodo nedavno začeta pogajanja za garancijski pakt še nadaljevala. Vznemirjenje na Poljskem VARŠAVA 28. Izvolitev Hindenburga za državnega predsednika je napravila globok vtis na poljsko javnost. Vsi poljski Usti prinašajo o izvolitvi dolge komentarje Tako piše list «Warszawianka»: Povratek Nemčije k preteklosti povzroča celokupni Evropi velik skrbi. Z izvolitvijo Hindenburga za državnega predsednika je pričela Nemčija izzivati Evri.po in sicer na isti način, kakor tekom svetovne vojne v letu 1917 s podmornicami. Naivni so oni krogi, ki mislijo, da se je Nemčija spremenila. «Porenjska Gazeta» pravi: Hindenburgova W volitev pomeni, da si j« Nemčija snela masko. Zapadne države bodo radi tega temeljito revidirale svoje odnošaje "aP^11 Nemčiji. «Unija» piše: Brezdvomno bodo od sedaj naprej zavezniki strogo kontrolirali sleherni ukrep nemške vlade. < Porenj-ski kurjer» pripominja: Preteki?« necielja predstavlja temeljito spremembo mednarodnega položaja. Na ruševinah nemškega cesarstva, ki ga je pobila svetovna vojna, se dviga nov simbol pesti, strupenih plinov in podmornic, s katerim« so hoteli Nemci podjarmiti Evropo. Prav dobro poznamo sedaj nemške načrte. Vse države, ki jih ogroža Nemčija, se bodo združile v en clno fronto. Ustanovila se bo evropska liga ki bo napela vse »le, da se ne krši versaille-ska mirovna pogodba S Hindenburgovo izvolitvijo je Nemči;>a dokazala, da nikakor noče priznata versailleske pogodbe. Glasovi italijanskega tiska MILAN, 28. Z ozirom na nedeljske volitve piše «Comere della Sera»: Izid volitev v Nemčiji bo brezdvomno poslabšal razpuščene HRSS, in ima namen preskrbovati hrvatske seljake z vsemi potrebščinami. Prisostvovali so temu zboru vsi novoizvoljeni narodni poslanci, tako tudi vsi bivši narodni poslanci, zlasti oni, ki so dne 3. avgusta 1924. glasovali za vstop HRSS v seljaško internacijonalo. Navzoči so bili dalje vsi predsedniki mestnih in okrajnih organizacij. Celokupno je bila navzočih 500 delegatov. Angle&i in francoski glasovi o povečanju bol« garske armade. LONDON, 27. Z ozirom na sklep velepo-. »taniSke konference, s katerim se dovoljuj« Bolgariji zvišati armado za 10.000 mož, piše «Times»: «Vlada, ki se nahaja v tako mučnem položaju kakor bolgarska, mora razpolagati z zadostno močjo, da vzdrži red, ako noče, da postane država torišč« samih pobojev. Zato je absolutno potrebno, da se držita Gr&ka in Jugoslavija napram Boiigariji zaenkrat zmerno, če Zbor je otvoril in pozdravil Pavle Kova- ; že ne simpatizirate ž njo. Začasno povečanje bolgarske armade ne bo za ti dve državi nikakor nevarno.« čevič. Predsednik hrvatskega seljaškega parlamentarnega kluba posl. Pavle Radić je v enournem govoru pojasnjeval vsa politična in gospodarska vprašanja, ki so v neposredni zvezi >s sedanjo poetično situacijo. Sprejeta je bila nato zelo obširna resolucija, ki naglaša: Govor predsednika hrvatskega seljaške-ga kluba v narodni skupščini g. Pavla Radića dne 7. marca t. 1. popolnoma odobravamo in sprejemamo. Popolnoma odobravamo, kar je bilo y skupščini izjavljeno, osobito konec govora Pavla Radića, ki naglaša, da je izjava po-poikioma v zvezi in soglasju predsednika HRSS g. Stjepana Radića. Resolucija dalje veli, da voditelji hrvatskega seljaštva zbrani na tem občnem zboru vidijo v tej izjavi popolno jamstvo, da s» politika HSS v bodoče razvija brez vsakega kolebanja uspešno in prevdamo v začrtani smeri. V tretji točki resolucija pravi: Danes zbrani zastopniki HSS se smatrajo za pooblaščene izjaviti, da niti hrvatsko narodno zastopstvo niti HSS nista imela, nimata in ne bode ta imela nikakih zvez in .odnošajev s seljaško internaci-jo-nalo v Moskvi. Postopanje Stjepana Radića napram Moskvi je treba tolmačiti kot moralne privatne simpatije hrvatskega naroda do ruskega seljaškega naroda. Formalno prekKcujemo Radićevo privoljenje za vstop v seljaško tnternacijonalo, ker PARIZ, 27. «Temps» naglaša, da imajo vse države, katerim je ležeče kaj na ohranitvi reda, velik interes na tem, da Bolgarija uduši komil* nistično zaroto. List zahteva zaupanje do Can-kova, da Bolgarijo ozdravi in pomiri. Rusija In Jugoslouensho-bolgorshi ođnoJcj! MOSKVA, 28. Poljski listi pišejo, da se je Cičerin glede bolgarskih dogodkov izrazil ta-ko-Ie: V slučaju, da bi se Jugoslavija in Romunija vmešavali v bolgarske notranje zadeve, ne bi mogla ostati Zveza sovjetskih socialističnih republik nevtralna. Agencija Rosta pravi, da Cičerin iri nikdar podal sličnih izjav, kajti ZSSR se nikakor ne interesira za jugo-slovensko-bolgarske odnošaje. Podrobnosti o požaru v gledališču v Plevni. SOFIJA, 28. V gledališču v Plevni je začelo goreti okoli J. ure ponoči na dveh mestih. Gledališče je popolnoma pogorelo. Ogenj je vžgal tudi v bližini se nahajajočo mestno hišo in knjižniško poslopje. Ogenj so gasili vojaki in meščanstvo. Okoli 3. ure je bil ogenj poga-Šeo. Uničena je tudi knjižnica. Mestna hiša je pa utrpela le malo škode, ker je pihal veter od nasprotne strani. Z gledališčem vred je zgorela tudi vsa gledališka garderoba in vsa odur-ska oprava. Škoda znaša več milijonov. Amerika za Jugoslavijo. SOFIJA, 27. Ameriški poslanik v Sofiji Wil-son je obiskal bolgarskega ministra vnanjili zadev Kalfova in mu dal razumeti, da vnanji svet ni nič kaj zadovoljen s tem, da bolgarski ministri indirektno dolžijo jugoslovensko vlado, da je vedoma ali nevedoma podpirala bol- ______,, , . garske atentatorje. Wilson je Ka!fova opozoril, smatramo za prvo srvojo narodno dolžnost, Zedinjene države takih izjav ne odobravajo da z nikomer ne otežkoĆamo velikega dela in mu je svetoval, naj te vrste izjave prekliče, narodnega sporazuma in končne ureditve Takoj po obisku \Vilsona je bolgarska vlada vseh naših odnošajev, da tako pripomore- j svoje obdolžitve proti Jugoslaviji preklicala. tev v Nemčiji mednarodni položaj. Toda pri tem ne smemo pozaibiti na dvocje: na zadržanje zaveznikov napram Nemčiji in na odpor nem- ^ postane naša država uvaževani, _ _ , . . , . .. ških republikancev proti mcmarhisUčno- fak^ evr^ kega mirUt napredka Ln svo-- Z* f"*'** med demokrati nacionalistični reakciji. Zavezniki bodo We kaT žefe v&e zapadnet prosvetljene ™ - svobodne demokracije. Stanje v naši Zavezniki mirno in trezno motrili razvoj stvari v Nemčiji, dobro vedoč, da razpolagajo s sredstvi, s katerimi lahko vedno prisilijo Nemčijo k respektiranju sklenjenih pogodb. «Secolo» pravi: Hindenburgova izvolitev izdaja sedanje mišljenje nemškega naroda, kateri se boče maščevati nad onimi, ki so naložili Nemčiji v mirovni pogodlbi težke obveznosti. ene države v poslednjih treh mesecih, je pričeta silna vročina. V posameznih pokrajinah je toplomer do«egel 35 stopinj. V St. Loufsu so se morale radi neznosne vročine zapreti šole. Novi potni v Ameriki NEW YORK, 28. V raznih deKh drŽav Illinois, Indiana in Centucky so včeraj zvečer opazovali močne potresne šunko. Do-sedaj ni javljena nikaka Skoda. Podraženje nemških železnic BERLIN, 28. Družba državnih železnic, se je z ozirom na prcejšnjo povišanje oseb* rđh izdatkov odločila, da bo s 1. maja po-viiala osebne tarife- R -EDINOST* V Trstu, dne 29. aprila 1925. DNEVNE VESTI „Plccolove" neskladnosti V svoji števiSci od m-mule sobote se «Picco-4o» povrača k »prejemu videmslkega prefekta v Vipavi in Idriji. To pot je tako prijaren, da nam ne irteje v greh, če hoćemo izjave prefekture — kakor pravi — izrabljati po svoje. To zveni že nekoliko drugače, nego je bilo v tistem «videmskem» dopisu, kjer nas je hotel 'kratkomalr postaviti na laž, češ da kakih ,'4akih izjav, o 'katerih je govorilo naše poročilo, •ploh ni bilo. Sedaj nam očita le, da smo iz-ifave izrabljali po svoje. Tako se je «Piccolo» veaj neStoliko približal resnici. Tudi napredek. Tudi z županom Lavrenčičem, ki je predlo-til prefektu tiste želje prebivalstva, ki jih je «Pkoolo» hotel potajiti, je milostljiv. Ne za-merja mu, da je govoril v slovenskem jeziku, ker se — tako pravi — ljudem Lavrenčičeve starosti ne more zameriti, če ne poznajo italijanskega jezi'ka. Niso krivi oni, marveč — Av-•traja, ker jih ni učila tega jezika. Čeprav se • Piccolu* zdi »neverjetno*-, da v takem 'kraju, kakršen je Vipava, niso imeli ljudje prilike, da bi se naučili nekoliko italijanščine, vendar mora verjeti iskrenost Lavrenčičeve izjave, da ne pozna tega jezika. Hvala «PiccoIu» za tako milostno sodbo! Zlobno je pa njegovo vprašanje: ali pa tvori to — nepoznavanje italijanskega jezika — kako superijornost? Temeljitejše se ne morejo postavljati na glavo najenostavnejši pojmi, nego je storil1 to «Piccolo» s svojil vprašanjem Ni to nikak pohlep po kaki '♦superijornosl . marveč najnaravnejša pravica, da naš Človek tudi s predstavniki oblastev — in ravno s temi — govori v svojem materinskem jeziku! če se prav spominjamo, so predstavniki italijanstva : v naši deželi v časih prejšnje vladavine tudi cesarja, ko je prihajal v te kraje, nagovarjali v svojem materinskem^ italijanskem Jez&ju! To je tako naravna m samoobsebi razumljiva pravica, da je ne more spremeniti ali odpraviti niti dejstvo, na katero se sklicuje *Piccolo», da Be namreč sedaj nahajamo v političnih mejah Italije/ Potem pa se *Piccolo», po svoji stari navadi, zaleta v odprta vrata. Pripoveduje stvari, ki jih že ve vsak vrabec na vsaki vipavski stTe-hi: da morajo naši ljudje neogibno prihajati v stike z Italijani! Vse prav! Toda le po njih l-»ctni vofy in It^dar in kolikor se bo zdelo njim potrebno, ne da bi se pa s tem odrekali ^rsvic svojega lastnega jezita! Če bi bilo pri -Piccohi« nekoliko več uvidevnosti in spoznanja, bi po isti logiki govorii tudi Italijanom: ; učite se slovenskega jezika, da ne boste «muf-ci», da boste mogli občevati s Slovenci, kar i bo za vas potrebno in koristno! Na to je «Piccolu» zopet zasvitelo v glavi, ko meni, da se ne more nikogar siliti k učenju kakega jezika. Toda ta svoj izrek ilustrira a fenomenalno primero. Meni namreč: «So taki, j ki so nemi od rojstva, ali pa taki, ki se že po naravi ne morejo naučiti kateregakoli jezika«. Toda tak- d? se nahajajc podrejenih pozicijah življenja. Ne morejo postati uradniki, ne morejo razvijati nikake delavnosti brez posredovalca. Na kratko: ne razpolagajo niti s tisto minilahio duSevno agilnostjo, ki jo zahtevajo razmere. Ali ni porazen argument? Če naši ljudie nočejo biti taki «mutci», obsojen; v ..podreieno pozicijo« naj ne govorijo v svojem jeziku! Posebno ne s predstavniki države! Zopet m zapet ponavljamo, da se bo naše ljudstvo rado učilo tudi italijanski jezik, da ga bo rabilo, kadar se mu bo zdelo to potrebno. Odločno pa odklanja tako žaljivo primerjanje z «mutci», ki jim ne gre dostojno mesto v živ-Ijenrul Takih neskladnosti že davno ni napral «Piccolo». To pot mu ne morejo biti hvaležni niti tisti neštevilni Italijani, posebno oa uradniki. ki živijo in ooaluieio med našim ljudstvom, ker tudi o njih bi mogli mi — po -Piccolovi« log.iki — govoriti, da so nesposobni *mutcr»...! Sovi'trti tisi* in M\tm fejmm lojalno^ Naraven pojav je, da je dobila Radaćeva z ume z Radićem in hrvatskimi seljaki. Poalti-žil se je metode sile, grozeč, da uniči mandate Radićeve stranke z utemelitvijo, da je Radiće-va stranka član komunistične internacijonale, v sled česar da pada pod zakon o zaščiti države. Ta Pašičev manever pa je izzval v skupščini opozicijo ne samo od strani Pavla Radića, ki je izjavil, da hrvatska seljaćka stranka ■ ni bila nikdar sekcija komunistične internacijonale in da ni bila v nikak i zvezi z njo, ampak tudi v Davidovicevi stranki, ki je podala' izjavo opozicijonelnega. bloka, da je Stjepan Radič priznal nerazdeljivost jugoslo venske monarhije ter se izjavil za monarhično uredbo države po angleškem vzoru. Po tej izjavi je Radič dal prednost legalizaciji hrvatske se-lječke stranke pred njenim nelegalnim položajem. V vseh zakulisnih bojih je nastopal za sporazum s to ali ono sčkupino srbske buržoazije veliko bolj kot politik nego kot vodja mas. «Lemngradskaja Pravda^ vidi v teh pogajanjih za sporazum samo manever, ker se Radič nadeja, da prej uresniči svoj program potom legalnega boja, nego potom revolucionarnega boja. V Radiću da je zmagala prirojena narava malega buržuja. Potem pa vprašuje: «Kaj pa, 6e se Radiću ne posreči doseči svoj cilj v sporazumu s srbsko buržuazijo? Odgovarja: «S popularnotjo hrvatske sel jaške stranke jefrast- v mestno bolnišnico, _ Kolo, ki pelje ▼ zapor. Predsinočniim je bit aretiran v starem mestu 29-letni Jakob la tudi popularnost Radićeva. Ako pa je res ^^ težaka Aatona BaMi, *» pobega Radicevega n^evra, j tf^imeA zagotovi to s.cer hrvaUlu sef,a?k1 strank, le-i J « P° zdravnk r^ilne postaje, ki je bil £ 4«;« £ ^ Babiia prepeliah ljaške mase.* Dalje: «Hrvatska seljaška stranka in ves kmečki stan stojita pred izJbero: aii pojde po Radićevi poti in se omeji na Legalizacijo stranke, da si pridobi boljši položaj v skupščini, ali pa bo vztrajala na prejšnjih pozicijah in se pripravi na revolucionarno borbo z jugoslo-vensko monarhijo. Radič in z njim nel^teri drugi voditelji hrvatske seljaške stranke so se odločili, da zaključijo svoje delo med zidovi skupščine, ki je že v naprej obsojena v nedelo. Hrvatski in ves ostali jtrgoslovenski kmetski stan pa se je odloČil za drugo pot, ker ve, da so narodna in agrarna nasprotstva sodobne Jugoslavije preveč ostra, da bi se mogla rešiti legalnim potom. Radićev preokret jiih sili, da zavzemajo kritično stališče proti svojim voditeljem ter da več zaupajo svoji rodni moči. In to ne bo koristilo samo jugoslovanskemu seljaku, marveč tudi stvari delavoev in kmetov vsega sveta.....! _ tleh, škode in obsoja to delo goriške razkol— ' niške tovarne psovk Vsi poslušalci, in to se je koj opazilo, so b . -l:n> tem, da se niso strinjali z izvajanji prc:dateijev. Člani in društvenimi so menili, da bodo poskušali lepe besede, besede, ki jim razširijo znanje, govor, ki jim ostane še dolgo v spominu radi svoje koristne in spodbujevalne vsebine, a mesto tega so slišali samo napade na rodnega brata in propagiranje nesrečnega razkola. Ako že nočefo priti med nas z lučjo proevete, s katero bi prepodUi mrak in temo, ni treba, da prihajate v našo sredo s sekiro razkola. ML, tu na narodni meji, vemo, kaj poznenja za naše narodno življenje razkol, zato pa ne maramo več slišati takih «predavan}». Vedite, da so j nam lanske volitve še vedno v dobrem spominu in da poznamo dobro one, ki so podčrtavali št, 2., 4. in 6. Odkod nagovarjanje, navodila, ukaz? Sedaj niso časi, in v tem smo si v Brdih precej edini, da bi si privoščili luksus strankarskega cepljcnja. Edino složno delo nas more ohraniti, da ne utonemo. — Šturje pii Ajdovščini. Dne 2. maja ob 8. 1 uri zvečer in dne 3. maja ob 3. uri popoldne uprizori šturska šolska mladina krasni mladinski igri s petjem J. Ribičičevi: «V kraljestvu palčkov« in 'Kraljica palčkov*. Otresite se ta dan vsi, za pai ur vsakdanjih skrbi in pridite med naše malčke. Tu se boste diviti malim in ljubkim palčkom, samozavestnemu kralju v njegovem veličanstvu, nežni kraljici, ki jo čarovnica zopet oživi v novo življenje. Ko irpije še čašo hrepenenja, ustvarjeno iz srca lepe Vide, izplamti v njej hrepenenje po naravnih krasotah po vonju cvetk, po petju in žvižgu pastirčkov, po bratcih, sestricah in ljubeči mamici. Tolažile jo bodo prav-j ljične vile, a kraljičica se Še zateče v varstvo prve vile, ki jo očara s svojim krasnim petjem. -__________- - ______P" vseh šestih dejanjih bo neutrudljivi šega vi ŠpaJgiariTbrez stalnega bivališča, ker je pred norček s svojimi, dovtipi in svojo živahnostjo par dnevi ukradel v triioi XX. Settembre 500 skrbel, da vaše misli, niti za hip ne uidejo iz so ga sprejeli v obupnem stanju v kfrurgični oddelek. — Rane nčs psi dshk 37-letni težak Na za raj Skerl, stanujoč v Urbancih pri Kopru, je sinoči skupno z drugimi delavci razkladal železno rudo z nekega parnJka, zasidranega pred škedenjskimi plavfc. Pri delu je mož nenadoma izgubil ravnotežje in zdrknil s kupa rude, na katerem je stal, na dno skladišča. Nesreča je hotela, da je padel ravno na rob velikega železnega zaboja pri Čemer se je hudo udarit v desni bok. Na Hce mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da ima mož pretrgano desno obist, zato ga je dal po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno, k*T lahko nastopijo kake komplikacije. — V prosti luki V. E. III. se je včeraj popoldne p one srečal 22-le t ni težak Valentin Mrak, stanujoč v ulici Šalita di Gretta št. 13. Ko je v skladišču št. 4 skladal vreče moke, se je nenadoma prevrnil visok sklad vreč in ga pokopal. Tovariši so mladeniča kmalu potegniti izpod vreč, a težko poškodovanega; imel je desno roko zlomljeno nad komolcem. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico Okreval bo v približno 40 dneh. Pri nakladanju premoga v škedenjskih plavžih se je včeraj zjutraj prevrnil koš premoga, ki ko ga spuščati s parnika. Pri tem se je več debelih kosov premoga vsulo na 49- v ne Mali oglasi SOBO, v sredini mesta, iščeta dva gospoda. Ponudbe pred «iMirno>' na upravništvo. 573 PSIČKE, volke, 8 tednov stare, lepe, proda Franc Dekleva Vipava. 574 PRAVA PRILIKA! Spalne sobe od L 900.-^ naprej, kuhinje, postelje za eno ali dve osebi, vzleti, žimnice, stolice i. t. d. Via Ar-cata 1._575 KOLARSKA, kovaška in podkovaška delavnica, dobro vpeljana, blizu proste luke se odda po nizki ceni. Naslov pri upravništvu 572 BABICA, autorizirana. •prejema nosc Zdravnik na razpolago. Dobra postrežb Govori slovensko. Taiuost zajamčena. SI: vse. Via Giulia 29 GOSPODIČNA vešča slovenske stenografije, strojepisja, korespondence, s poznaniein nemščine in italijanščine išče službe k< četnica. Naslov pri upravništvu. BABICA, izkušena, sprejema noseče na d Via Chiozza 50 pritličje. 564 KI —--—-------- — Egiptovski konzul v Trsta. Tukajšnja Erefektura javlja, da je bil za načelnika tu-ajšnjega egiptovskega konzulata uradno pri-p o znan g. Ilias Ismail Effendi, ki čaka Še na tozadevni kr. exequatur. — Aretacija komunistov t Zagreba. Pa'i!-tella št 465 Mož se je izgovarjal, «?a jc levil ženo z revciver^cm le zato, kar jo zeio ljcbi in jc nan^) Ijt-bo^umen. Toda izgovirianje aau ni nri polagalo,' moral je v zapor. Vesti z ^oriikee? — Iz Bovca. Po ceK goriški dežeH vre sedaj društveno življenje, vas tekmuje z vasjo v društvenih prireditvah, predavanjih, prebiranju knjig in drugem podobnem prosvetnem delu. Samo prsi nas v Bovcu vlada v tem oziru mrtvi- ___________________— _ lo. In vendar imamo ljudi, ki bi lahko pouče- Sinstvom, vladni zastopnik okr. komisar grof *. ■ • ■_______1______^ _ _Ta J1__4 ___'__f TV »t^irkni itr:i/^ Šolski tega čarobnega kraljestva. — Renče. (Blagoslovitev in položite^ temeljnega kamena za novo šolsko poslopje) — Dol- , go vrsto let je naša občina zastonj prosila za novo šolo. Renče, domovina zidarjev, so imele ; najslabše šolsko poslopje v celem okraju. Voj- j na je prinesla vsaj to dobroto, da je spremeni- | la v razvaline tudi staro. šolo. Toda do nove šole je še dolga pot, učiteljstvo in šolska mladina je morala napraviti 4-letno pokoro v barakah. I kajpada! Barake v begunstvu barake doma — saj smo jih vajeni. Dr m. pa se je vršila redka slavnost pr^žitve temeljnega kamna novi šolski stavbi. - Dasi je na-gaiivi april uresničil znani pregovor *dež za solncem mora priti*- — ta dan najmanj desetkrat, se je zbralo na starem pokopališču, kjer bo stala nova šola, obilo občinstva in šolska mladina z učiteljstvom. Ob 10. uri je začela slavnost, katere so se vdeležili: župan s stare- Vla deiia Borsa 2, tel. 12-97 KUPUJ3E krone, goldinarje, zlat in srebrn denar k ni v rabi kakor tudi zlato, srebrnino, p'atln in dr.i-gulje ter jih (68) plačuje po najvišjih cenah. % Zlato, srebro, krone, ^ platin, zobovje <5 (P kupuje % 0 « [9 % Zlatarna ALBERT P9UH Trst, Via Ma zini 46 # % ifi> % i pieo željnih pouka. Naravnost ne odpustno pa je dej stvo, da se ne odpre našim Bovčanom zopzt na razpolago nafta silno bogato založena knjižnica, kot je zlepa nima kraj na Goriškem. Saj vam je znano, s kako vnemo, da rekel bi, s strastjo je čitala naša mladina knjige. Na stotine jih je bilo izposojenih in pcečitanih samo tekom enega meseca. Tudi v na£ trg je pripitd val zmešnjave glede ponovnega pri|avljenja vojne Šlkode. Ker je pa bil naš trg takoj s početka italijansko-av-strijske vojne evakuiran ter kmaJu nato pod artiljerijskim ognjem ter prav na bojni črti, je bila vsa naša škoda pravzaprav prava vojna Škoda in ne vojne dajatve; trpamo, da so sestavljaici prijav omenili v prijavi, da je bila — Ženski odsek M. D. P. — Trst, priredi v ogromna večina škode povzročena po obstre- soboto 2. maja ob 8. uri zvečer v dvorani DKD ljevanju in direktnih vzrokih vojske, tako da ■ * * *■ * * * " — _i -t i i. - ■*■ —-----—1 - -- da nam vali petje, ter posebno mnogo mladine, deklet,, Attems, ing. Di Majo za stavbni urad Šolski nnr.L<> Mo-ratmns* nor^-nn-^nn na hm nadzornik C. Rubbic1., mestni svetnik V. Gra čajanko z različnim sporjdol! Vabimo si. občinstvo in druga društva, da se te priredkve udeležijo, ker je ena izmed prvih, katero priredi ta odsek in obeta izvanreden uspeh; obenem se zaključi z njo tudi sezona! Iz tr2aikega življenja — Grocnn nesreča t prost! Inki. Včeraj zjutraj okoli 9. ure se je pripetila v prosti luki V. E. HI. strašna nesreča, k. bo najbrž zabte-izjava lojalnosti v skupščini odmeva v ruskem vala človeško žrtev. Med raznimi vozniki, ki tu... .oion^iii on«io4ekili ie bii tudi 18-letni Angel Tcvsstrtti, stanujoč, v ulici S. Eremo št. 11; pripeljal je dvouprežen tovorni voz, težke naložen z vrečami suhega sadja. Ko je p< kratkem čakanju prišla vrsta nanj. je Tcssutti hotel privoziti z vozom tesno k takozvan' bankini, vzvišenemu prostoru pred Kakor se vidi. nas je leto« 2e zgodaj obiskala ta nesreča poljedelcev, ki v pnr arah uniči ves naš trud in živel}. Poeebno prizadeti so kraji Biljana, Šmartno, -en del Modan«. Na Bobrovem je pa bilo irediiče in veled tega najhujše. Iz Bttfaae. Naše bralno društvo «Lipa iz Cane na trgu Cavour (Oddaja u& <. < bel o^, Česf=n 800-1000; pomaranče 160-220; špar-glji 400-800; korifijol 140-170; kapus 60-120: čebu'a 40-130; solata 60-300; limone (za 10fl komadov) 8-10; krompir 65-80, krompir (nov) ______ - i ___]: • T\oAw t'V 8.30 17.5 (b), IG.— (o), (o) (b). (o), __ __ _ razpravljati o tem predavanju in pomenu tega skladiščenj pripravnim zVVazdtl^d^nje. Stopčl i predavanja, a dolžnost mi veli da moram vsaj je pred konje ter ju pognal, da bi potegnil nekaj izpregovorfti javnosti. V začetku je iz- Biljane je imelo čaet slišati nekako predavanje 1&0-220- grah 120-150: radič 80-450; redkev v nedeljo dne 19. t. m. iz u«t g. Vuka in medi- , . too'šopkov) 20-40; špinuća 80-120. cinca Simonitti-fa. Nočem na dolgo in široko \-------- srbske skupine z namenom, da bi z lažnjivo bi informacijo nrisilila Radića in hrvaiskr-selja-Ško strnnko k kaki izjavi. Radič je v nadnjih mes?cih b"li k^zal svojstva politika nego narodnega vodje, ki pozorno pazi na razpoloženje mas. Že v mesecu oktobru, ko je bila na vladi buržuazija vTade Davidovića, so vladni krogr skušali razširiti svoje podlage potom sporaruma ~ Radićem. Pogajanja so se prekinila, ko jp nastopila Pašićeva fašistovska vlada Ve'ikosrbski fašisti so sklenili, da bodo vladali brez Hberalns buržuazije in brez hrvat-ke seljanke stranke. Tcwia ta poizkus je kmalu pokazal Pa§lču vse težkoče in slabosti takega vladanja. Z volitvami je postala ta stranka srce opoziciiskega bloka. Nastopila je za Pa-šića potreba, da se v tej ali oni formi spora- voz nekoliko nazaj; toda konja mesto da potegnila nazaj, sta potegnila naprej. Tossutti, ki se j« polagoma umikal pred konjema ni zapazil, da stoji tik za njim steber električne obiočnice, zato ni slutil nevarnosti, ki mu je pretila. Oje težko naloženega voza ga je z vso silo potisnilo ob steber ter se mti zarilo v prsa. Nesrečni mladenič je obupne za-vpif in ko so ga navzočni težaki in vozniki hip potem rešili iz strašnega položaja, y> omahnil nezavesten; iz ust se mu je ulil curek krvi. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil nemudoma gledate, da je to res pravo predavanje «Pro svete«, proti sredini, posebno, ko je stopil in cr vrinil vmes nei domačin Stmonltti, s* kar meni nič tebi nič napadali naši oigni-zatorji in sicer -Zveza prosvetnih društev» in rx^itlčno društvo .Edinost« v Trstu, čeS ti dve društvi sta napadalni, oni dve napadata z raznimi Dsovkami dan za dnem njihove organizatorje in nfibovo delovanje itd. Videlo se je, da to, kar se je predavalo, ni bilo nič drugega kaikor agitacija za -Prosvetno zvezo« za "-Goriško Stražo» in za druge njihove usta 14.20 lb), 15.15 (o), 19.30 (b), 23.45 (o). Prihodi: 0.25 (b), 5.30 (o). 8.10 (o). 9.55 13.15 (b), 14.25 (b). 18.10 (b), 18.50 20.30 (o), 23.05 (e). Trst—Gorica—Kormin—Videm Odhodi: 5.35 (o), 6.25 (o), do Tržiča, 7.10 (b), 8.30 (o), 12.35 (o). 15.— (b), 17.40 (b), 19.45 (o). Prihodi: 7.45 (o), 9.25 (o), 11.55 (b), 14.05 (b), ' 7 (o). 18.50 (o), 19.40 (b), 22.45 (o). Trst—Divača—Sv. Peter—Postojna Odhodi: 0.10 (e), 5.01 (o), 6.50 (b), 9.25 11.05 (b), 13.50 (o), 16.40 (o). 19.15 (b). Prihodi: 4.10 (e), /.05 (o), 9.40 (b), 12.10 16.45 (b), 18.30 (b), 20.15 (o). 21.20 23.20 (o). DRŽAVNI KOLODVOR Trst—Buje—Poreč ..................Odhodi: 5.05, 9.—, 14—. 18.30. Valuta ; Avatniske kron* od 0 033H ^o 0-0345 Prihodi. 7.50, 12.15. 17.55, 21.20. inatji od 39.25 do 33.63 ; dolarji od 24.32 do 24.4J; . Borzna DEVIZE Amsterdam od 975.— do fja od 122 30 do 12 4.30; Paiiz 12n -o do^ 127.2» 117.9^ ; New York od 24 *7 347.— do 351 ; Švica od kJ 45.f:0 do 47 5^; Berlin ndon od 117 7-1 do do J4.47; Španija o i ito_ ,]q 4' 4 * Atene__ do 579 — do 5*5.— ; Bukarešt od 10.5<) do 11. : Praea od 72.35 do 73.75 : Odrska od 0.933« do 0.0342 ; Dunaj od •.03U) do 0.034.1; Zagreb od 39.45 do «9.75 (b). o), KI ___________ novci po 20 frankov od S3.50 do 95 50 fnut šter- Prosvetno zvezo., ling od 117.60 do U .80. • •i - i — ' Henećijske obveznice iJ.70. pciUcan na Hce mes>a, i« .dognal, da je -h- Uove. .«1»H**> Uga druttva ™ g. pre- denič smrtno nevarno pnSicodovan; imel je štiri rebra zlomljene, pretrgano prsno mreno in globoko rano na levi pljučni krpi, vs!^d česar je nastopil močan notranji krvoto-k. Revež je bil takoj prepeljan v mestno bolnišnico, kjer davateljem, da dobro vemo, v katerem grmu tiči briški' «zajček», da delo teh predavateljev ni koristno našemu ljudstvu, saj se zaveda vsak priprost naš človes, ko čita vsak dan redno časopise obeh struj na naših slovenskih NarecilSa Sn širita .EDINOST" PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: - <40> Mol preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. — A! Končno si prišel, Paviik! Tudi ti nisi bržkone spal? Toda povej nam, ali veš, odkod tisti Ktm? — je vprašala Helena Aleksandrovna, ki je bila zelo razburjena. — Ne, teta, ne razumem, o čem govoriš? Jaz ,nisem ničesar slišal. Toda za božjo voljo, povej mi, 'kaj se je zgodilo, — je nemirno vprašal baron. _ Ali je mogoče? Vsi smo slišali isto, tudi Diomid Petrovič in celo posli. Po polnoči je bilo sli-Ifctti, kakor da se je zbrala množica ljudi, konji so i teptali in brzali, razlegali so se človeški glasovi, a potem so se iz zadelanega krila razlegli glasovi godbe, petja in šum velikega pirovanja. Brr! To je bilo ^nek&j peklenskega. _ Prav peklenskega! Bržkone so vsi Montignosi vstali to noč iz svojih grobov in priredili ples. Vso noč sem se tresla in šla sem k mami v posteljo, — je vpila Lolo, ki jo je groza pretresala. — Čudno, da nisem ničesar slišal, — je rekel baron, nalivajoč si slivovko v kavo in umikajoč se vprašujočemu pogledu Diomida Petroviča. — Morda ste se udeležili pirovanja in zato niste obračali pozornosti na šum, — je pripomnil z zagonetnem nasmeškom Diomid Petrovič, — Ta domneva je vsekakor precej čudna, — je hladno odvrnil baron. ki ga smatrajo za junaka legende o odrezani detto in roki. Diomid Petrovič je zmigal z ramen _ Da, ta slučaj je zelo zagoneten in me zelo zanima. In zdaj vas prosim, dragi prijatelji, da izpolnite obljubo in mi pokažete v gradu vse, kar je mogoče videti in obiti, če ni baron že postal popolni . . „ rs , gospodar hiše svojega dvojnika. Mislim, da ne bo — Evo, zakaj sem vam to rekel. Ko sem zaslišal £a_>rotavajt da si ogledam tajinstveno krilo hiše. tako nenavaden šum, sem vstal in šel na razgled in 1--------------.... . tedaj sem na stopnicah terase — odkoder se je sli- Trst—Herpelje—Pula Odhodi: 5.25 (o), 12.30 (b), 19.— (o). 7.35 to). 9.55 loj. 15.35 (b), 21.05 (o). yrs|_prvačina—Gorica—Podbrdo Odhodi: 5.30 (b), 6.10 (o), U— (o). 17.55 (b), 18.50 (o) do Gorice. Prihodi: 7.40 (o). 11.25 (b), 15.45 (o), 21.10 (o). 23.45 (b). vseh teh čudovitih vtise in ji povedal, kaj misli o zgodbah. pojm, - - , . vam morem povedati, to. šalo govorjenje, — zagledal moško osebo, ki je bila oblečena v opravi XVI. stoletja. Ta moški je imel vaše oblike. Spremljal je ravno tako svečano opravljeno damo, ki je pa nisem mogel videti v obraz. Ali ni čudno, Pavel Borisovič, da je prikazen vam podobna? _ Ne morem ničesar povedati. Nič nisem videl ne slišal; sicer pa se tema nikakor ne čudim, ko so pa očividno vsi tukajšnji strahovi meni podobni, — je z nevoljo odvrnil baron. Naglo je popil kavo in šel na teraso z izgovorom, da mora pisati pisma. _Zakaj se šalite z njim? Nima rad tega in jaz razumem kako mu mora biti neprijetno, da mu je Čudna in istočasno usodna slučajnost dodelila podobnost s tistim starodavnim «Don Joanom ali italijanskim «Sivo Brado«, ki ga tukaj nazivljejo z «male- si mogel ustvariti jasen premisleku - Samo ostudnimi strujanii; da je tukajsnj^ ^jprepoiem ^veščega se tUka'JC/^ in ^r^eie^ikom prošle drame, LTap JeV^obm^T^vojih žrtev. Utegnejo nastopiti . r~\. -j 1:8 , " „l^+liaii m nepričakovani dogodki. Ker pa Mišelj se je ponudil, da on spremi Diomida usodni zaplet) ^ ^ močnega, da bi dovoli sUno Petroviča in mu pokaže samostanske razvaline ui grob se ne ™ ^uilno dramo, ki se utegne tu duigrati. Paola Montignosa, ker so se dame odločno uprle, da jx>sege ^ nekemu prijatelju, velikemu učenjaku bi se še enkrat podale v drobnico. Tudi baron m hote^ zato m sem ga naprosil> naj pride semkaj in več tia. Nato sta si ogledala v gradu vse, ^ nam pomaga s svojimi nasveti in naj nam vse pojasni. _ Vi me strašite, dragi prijatelj. Kaj se more mogoče, pa kakor znano, ni bilo tam nič posebnega. Tomilin je šel z Mišeljem povsod, zlezel je na zid s pomočjo vrvne lestvice, se spustil na dvorišče m obOil vrt; razen tega je stopil tudi v J^kaksno kolamioo, ki ni bila zaklenjena. Tam le nasel osta^ bogato okrašenih nosUnie in žensko sedlo. V druge prostore ni bilo mogoče priti, ne da bi se vrata Vlomila. S tega izprehoda se je vrnil P«a«d Petro^ mrSen in zapiši j«, toda nobenemu m povedal svojih ^^Lanm. Arkadjevna bi se bila rada z njim pomenila na »tiri oči, pa ni ji dal nobene priložnosti za to Sele naslednjega dne zvečer se je znašla slučajno sam . njim in ga je na tiho vprašala, da bi ji pnobčil svoje zgoditi? Bog moj! se je vznemirila Larisa Arkadjevna. . — Sam bi bil srečen, če bi to vedel, zakaj nevarnost se za polovico zmanjša, če veš vnaprej za njo. O eni stvari pa sem prepričan, to, namreč, da jo Roteršild tesno zvezan s to prošlostjo in.^. da ve več, kakor hoče povedati. Dalje se bojim, da je Valerija tudi igrala veliko vlogo v tej strasni zgodba; zelo je bleda in otožna. Nadzorujte jo Lansa Arkadjevna. ne da bi se izdali, ker ni potrebno, da V 'zr m'rjali pred časom; če vam bom svetoval bežati, jo morate takoj odpeljati.