Zl. številk«.
V UoMjoiil, v ponedeljek, TI ]anmnja MOJ.
XII. leto.
izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avolfO Ogilko deiele za vse leto 25 K. za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse. leto 24 Kt za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. za en mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vse drago dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska.trikrat ali večkrat
— Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodnlstvo ta upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu^naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravnišrva telefon št. 85.
Iz Flappovega pašaliko.
(Dopis iz Istre.)
Na stolici poreško-puljske škofije sedi in pašu je po božji milosti že 25 let škof in ekscelenca Flapp. — 25 let je ta nevredni škof eden glavnih moralnih in materialnih zaščitnikov istrske irredeute in kamore, a ravno toliko časa je ta visoki Kristusov namestnik eden na jI jute jih sovražnikov in zatiralcev našega na-roda-trpina.
Pod njegovim protektoratom in negovanjem in ob podpori slavne bivše primorske vlade (Rinuldini), je vzrastel iredentizmu in kamori v Istri mogočen greben, in je prišla sleparska kamora do vrhunca mogočnosti, tako da ima še danes nadvlado nad dvotretjinsko slovansko večino. — Med tem ko je la cerkveni dostojanstvenik na vse mogoče načine podpiral iredentistično-kamoristi-čno in framazonsko - židovsko kliko, je zadajal neusmiljeno težke rane našemu siromašnemu in zapuščenemu narodu.
Prvo njegovo apostolsko delo je bilo, da je »v imenu Gospoda« izgnal iz božjih hramov slovansko bogoslužje, ki je bilo že stoletja pred njegovim prihodom v rabi. Poštene duhovnike, ki so se drznili ustavljati se temu vandaličnemu početju, je neusmiljeno preganjal in več njih tudi pregnal. Dovršivši ta »slavni« čin, je stopil v dogovor s kliko.zbrano v istrski kamori, kateri je bil in je še da nes prava »duša«. Poučeval in napeljeval je to fanatično italijansko kliko, kako bi bilo najložje podjarmiti oziroma materialno in nato tudi politično uničiti abogo in ponižno hrvaško paro... Fn njega nauk: so imeli obilo uspeha: Našega ubogega seljaka so razni brezvestneži \ kovali v verige, ga materialno uničevali in mu seveda odvzeli politično moč. o ubogi seljak j<* bil politično orodje brezsrčnih izsesovalcev Plappovfh učencev. Res žalostna je bila usoda našega naroda na poreščini, poljščini itd.! Materialno v krem p! jih brezdušnih izsesovalcev, duševno pa pod poveljstvom Flappovih biričev, fanatičnih italijanskih duhovnikov in hrvaških renegatov-dubovnikov. Zadostovalo je, da je bi! duhovni*: fanatičen Italijan in pa zbesnel renegat, pa je dobil mastno mesto /upnika, kanonikat itd. Nasprotno j<* pa Flapp oprav tiranski proganja! nase ]K)štf*np duhovnike, ki so čutili in tr
peli s svojim narodom ter ga v hiši božji poučevali in tolažili v našem jeziku. Šikaniral ?e takega siromaka do skrajnosti, ga dostikrat pognal preko meje svoje škofije ali pa ga poslal v pokoj z mesečnimi 25 goldinarji. Naš poštenjak je zaman čakal na mesto kakega župnika, bil je kvečjemu administrator, katerega je seveda ob prvi priliki zamenjal kak Trentinec ali pa kak dalmatinski renegat, pa makari, da je imel za seboj še tako temno in nemoralno prošlost in bil dostikrat, mesto v zgled, v pohujšanje ljudstvu. To so ue-ovrgljiva fakta, o kojih bi mnogo, mnogo imeli povedati in potožiti hrvaško misleči duhovniki poreško-puljske škofije.
Lahko rečemo, da je le redko kje na svetu škof, ki bi bil pri svojih vernikih tako omražen, kakor je Flapp pri našem ljudstvu v Istri. Seveda je tudi redko kje na svetu dobiti škofa, ki bi bil nasproti svojim ovčicam tako samopašen, nevreden in brutalen, kot je to Flapp. Ali on ni osovražljen le pri našem narodu, temveč sovražiti so ga začeli celo pošteno misleči Italijani. V Vodnjan je namreč imenoval župnikom nekega Pulina, ki je pri ljudstvu na jako slabem glasu. Proti temu imenovanju je protestiralo vse mesto, ali ljubljenec ekscelence je moral dobiti mastno mesto. Zato se v Vodnjanu kuha proti Flappu cela vstaja. Kavne tako ga mrzijo v Rovinju. Najnovejše je, da Flappu radi njegovega nekrščan-skega delovanja tožita v Rimu dva najvplivnejša duhovnika škofije, to je: poljski prost don Zanetti in rovinjski župnik kanonik Rocco Najnevarnejši trn v peti Flappove škofije je prvoimeo ovani. Ob zadnjih mestnih volitvah v Polju je po Flappovih navodilih vsa duhovščina z dalmatinskimi renegati Matic e Coni]), beli a vred izvzemši par nosili poštenjakov iz okolice med bravoklici iredente oddala glasove za kamoristično listo. Ko je pa dni Zanetti glasoval za listo hrvasko-eko-nomske stranke, so mu pričujoči žvižgali. To je bilo seveda Flappu takoj referirano in skočila sta si z energičnim Zanetti jem v lase. Naposled so je radi mnogih in različnih razlogov rodila gori omenjena založba.
Kak uspeh bode obtožba imela \ Rimu, se seveda ne more prorokovati, ali ena stoji, in sicer, da hi naš«* Ijad stvo z neizrečenim veseljem pozdravilo oni dan, ko hi Flapp zapuščal stolico poreško-pnljske   škofije. Naš
trpin nima srčnejše želje, nego da bi se rešil iz sužnosti brezvestnega svojega nadpastirja, ekscelence Flappa. On obhaja 251etnico škofovanja, naš narod pa 251etnico proganjanja in zatiranja! Iredenta in kamora p"oslav-lja in proglaša Flappa svojim svetnikom, narod nas ga proklinju in kliče vedno glasneje: »Poberi se od nas, tiran!« V hrvaški kroniki porešku-puljske škofije figuriral bode Flapp kot eden največjih zatiralcev našega naroda, in spominjali se bodo nanj še v poznih časih, kot se v Hrvaški spominjajo Khuen-Hedervaryja.
In pred takim škofom naj bi padalo naše verno ljudstvo na kolena in sprejemalo njegove »žegne«!?! Taki škofje naj bi bili naši politični voditelji!!!! •
Ministrska kriza?
Dunaj, 20. [januarja. Z ozi-rom na znano izjavo krščansko-sooi-alne stranke v »Reiehspost« piše »Vaterland«, da ako je ta izjava resnični odmev razpoloženja v stranki, nastane prav kmalu resna kriza v ministrstvu, nato pa temeljita sprememba političnega položaja. Vzrok napetosti med ministrskim predsednikom in krščansko-soeialnimi ministri izvira iz težav, ki se stavijo na pot aktiviranju novega delavskega ministrstva.
Proračunski odsek.
D u n a j , 26. januarja. Y torek ima proračunski odsek sejo. Najprej bo poročal dr. W i 11 e k o sledečih točkah: »najvišji dvor«, cesarjeva kabinetna pisarna«, »državno sodišče«, »ministrski svet« in »upravno sodišče«. Potem poroča poslanec Žitnik o »finančnem ministrstvu«. Pri razpravi o »državnem zboru«, o kateri točki poroča posl. Se h 1 e ge 1, se sproži tudi r e f o r m a p o s 1 o v-n i k a , a vlada bo naznanila svoje stališče glede p a v š a 1 i r a u j a d i-j e t. Tudi o organizaciji delavskega ministrstva se bo razpravljale že v prvi proračunski seji.
Delegacije.
B u d i m pest a , 2(5. januarja. Prihodnje delegaeijsko zasedanje bo šele koncem meseca maju v Budimpešti. O častniških plačali in drugih velikih vojaških vprašanjih se bodo nadaljevala pogajanja med sedanjim del egacijskim zasedanjem na Dunaju ter jo upati, da se v 1"j stvari do meseca maja dožene kompromis med
avstrijsko in ogrsko vlado. Ako se to zgodi, predloži se v poletnem zasedanju obema parlamentoma n o v i brambni zakon.
Dne 28. t. m. začne odsek ogrske delegacije razpravljati o proračunu ministrstva zunanjih del. Pred odpo-tovanjem na Dunaj so imeli radikalni člani delegacije posvetovanje, iz česar se sklepa, da se pripravljajo neprijetnosti za ministra barona Aehrenthala. Posebno o balkanski politiki se namerava provzrociti ostra polemika. Tudi zaradi Poljakov na Pruskem pozove ogrske delegacija Aehrenthala na odgovor, češ, da je s svojim stališčem v tej stvari spravil trozve-zo v nevarnost. O vsem tem pa se ne bo razpravljalo v odseku, temuč v plenumu.
Politični položaj na Hrvaškem.
Zagreb, 26. januarja. Poroča se, da je nastal konflikt med ministrskim predsednikom dr. W e k e r -1 e j e m in banom Rane h o m zaradi bodočega ministra za Hrvaško. Ban je za sedanjega zagrebškega velikega župana Vučetieha, dr. Wekerle pa za velikega župana pl. J ellačiča.
Opozicijsko časopisje razglaša imena banovih kandidatov za predstojeće saborske volitve, med njimi so tudi vsi trije sekcijski načelniki, in sicer pl. C z e r n k o v i r h za TI. zagrebški okraj, A r a n i t z k v za Ogulin, pl. M i x i c h pO za Perušič. Drugi banovi kandidatje so še dr. pl. T o m a š i ć za Novi grad, Vaso (i j u r g j e v i č za Osek, S 1 i o p e e-V i e za Glino, dr. S t r i ž i č za ( a-zrno itd.
Trgovinska pog dba s Srbijo.
Dunaj, 20. januarja. Pri včerajšnji seji avstro-ogrskih in srbskih delegatov se je posrečilo, odstraniti zadnja nesoglasja ter se je doseglo popolno sporazumljenje, tako da se sme trgovinska pogodba smatrati za sklenjeno. Srbska vlada je brzojavno obveščena o uspehu pogajanj. Treba bo vendar še par sej, da se določi besedilo trgovinske pogodbe in pod rob nosti glede prometa z živino in mesom. Nova trgovinska pogodba je tari I' n a p o g O d b a. Srbiji so dovoli uvažati v Avstro-Ogrsko (50.000 do 70.000 svinj in 15.000 rlo 20.000 govedi na leto. Vse carinske postavke
samostojnega srbskega carinskega tarifa iz leta 1892. se znatno zvišajo, vendar bodo nove carinkse postavke vplivale prohibitivno le pri sladkos« ju in pivu.
Konflikt med Kitajsko in Japonsko.
Pet r ograd, 26. januarja. Med Kitajsko in J a {ionsko se čimda-lje huje poostril je napetost zaradi železnice v južni Mandžuriji. \a Ruskem pazno zasledujejo konflikt. Ruski rezervni častniki v Traiisbajkal-skem so že dobili ukaz, naj bodo pripravljeni v Irkutsku. Govori se tudi, da se dva voja iz južne Rusije pošljeta v Transbajkalsko, a takozvana železna brigada iz Odese tudi baje odide na kitajsko mejo.
Admiral R o ž d e s t v e uski je izjavil, kakor piše »Riječ«, da potrebuje Rusija sedaj denar bolj za oja-čenje svoje armade na suhem, kakor pa za novo vojno brodovje, ker lahko kmalu izbruhne vojna na dve strani, proti Nemčiji in proti Kitajski, pri čemer ne bo odloč cvalo brodovje, temuč armada na suhem.
XXI. Slavna skuptflna P„PraonIkau.
V soboto zvečer je bila v čitalnični dvorani v »Narodnem domu« letošnja glavna skupščina »Pravnika« za 19. leto obstanka ob prav lepi udeležbi. Pogrešali smo pa mnogo ali z malimi izjemami skoraj vse naše mlajše juriste.
Otvori 1 je skuj išči no društveni predsednik g. dr. M a j ar on, ki je najsrčnejše pozdravil udeležence in se jim zahvalil za nnvcočnos . Konstatira lep obisk in želi, da bi se ponovili časi prvih let obstanka »Pravnika«, ko je bilo odločno več zanimanja za društvo in ko je na skupščinah vladala velika živahnost. Šb -vilo naročnikov »Slov. Pravnika« prekaša število članov društvo, iz česar sledi ko je naročnina na list in članarina enako visoka da je marsikateri jurist naročnik na list, no čuti pa v sebi potrebe hiti član društva, kar bi ga ne stalo prav nobenih gmotnih žrtev. In vendar bi moral vsak slovenski jurist biti član »Pravnika^, ki je del naše narodne organizacije in ki z gojitvijo pravnih strok v slovenskem jeziku pospešuje in povzdiguje jezikovno kulturo naroda in daje slovenskemu uradovanju tr-
LISTEK.
Me ženske.
Spisala Sonja.
1. Emancipiranka.
Gospodična Pelagija se je emancipirala. Lepo počasi, drug za drugim se se prikazovali simptomi: cigarete, krilo do gležnjev, bluza s trdim moškim ovratnikom in s pisano kravato, kratki lasje, kapa s senčilom in nazadnje se je zmagoslavne zasvetil a<» nosu ščipalnik s pozlačenimi robom.
Tisto jutro, ko sem jo srečala na ulici, se je bila priemaneipirala Šele <k> kratkega krila. Ali znala sem že takrat, da drži njen pot še dalje« Že takrat sem vedela, da izgine nekoč drobna rumena kitica izpod klobuka, 'la se zasveti pozlačeni Ščipalnik nad drobnimi vodenimi očmi.
— Servus! me je pozdravila tako glasno in brez manire, da so poslali ljudje na cesti in se ozrti nanjo. «i mi bilo rešitve in vdala sem se v yoljo božjo.
-— Ali si čitala snočnji feljton o Američankah 1       je Začela
— Nisem.
— Take stvari je treba citati! p me je poučila. — Imeniten feljton! Ali se zanimaš za emanci pačijo I
se je prekinila zdajci.
snu
— Za nič se ne zanimam! zazehala.
Treba se je zanimati za kulturna vprašanja! je vzkliknila patetično. Govorila je zelo pravilno in s posebno ljubeznijo je poudarjala nedoločni ko v o končnico.
Američanke so Ženske današnjega časa! se je navdušila iznova. Prosim te, ta -amosiojnost ! Sedemnajstletna, osemnajst ]<d na ile-kleta zahajajo v kavarno čisto sama; še na misel jim ne pride, da bi povprašale za gardedamo. Y kavarni se razgovarjajo z gospodi, pnšijo cigarete . . . kratkom alo: emancipirane ženske. Ah, zadnji čas je, da se tudi me \ zdramimo iz spanj i, da pretrgamo vezi sužne konveneio-nalnosti, da . . .
Ali niso letošnji klobuki lični t sem poskusila, da jo prekinem.
- Misli si okrogel rdeč obrazek', pla-volase kodre in nad njimi takle oh-jestno zavihan klobuček!
Ženske smo še dandanes sužnje starinskih predsodkov, je nadaljevala, ne glede na mojo oripoin-bo. Poslednjo frazo je izgovorila posebno pravilno in s poudarkom. Oei-vidno jo je čitala v feljtonu o Američankah.
Ali pokazal«' bomo moškim, da smo tudi me nekaj vredne! - je vzkliknila in energično zaceptaJa z nogo. — Ustanovimo si ženski klub. Le misli: v kavarni največja miza vedno reservirana za nas m ob njej
klubistke, klubski znak na prsih, cigareto v ustih, novine v rokah . . .
V tem hipu mi je bog* poslu? rešitev : izza ogla je prišel tovariš Ku-zma.
Kani pa ? sem ga pozdravila veselo in se oddehnila.
»Prosveta« je priredila predavanje: Napake naše nacionalne ekonomije.
Bravo!   Saj nimaš nič proti temu. da se ti pridružim?       \H greš z nama, Pelagija? Zanimiv lema! sem jo povabila prijazno.
Ne ljubim gneče. In vrhu tega: med same moške. NTe spodobi fee takorekoč ... se je opravičevala nervozno.
Resnično, ne spodobi se! Zbogom, Pelagija in kadar boš dovršeno emancipirana,  se pridi pokazat! -sem zaklicala v slovo.
Kaj pa noriš f — s<* j«» zasmejal Kuzma.
— Ali ni zabavno: Pelagija se emancipira, pa smo komaj začetkom adventa. Kje je še predpusl!
Zgodilo se je vse kakor treba in dobili smo ženski klub. \aranko trinajst članov ima. Pelagija se je sicer malo prestrašila nesrečnega števila, ampak trinajsta je bila sama gospa sodnica, in klub jej ni mogel odreči pristopa.
V kavarni imajo svojo mizo, ob kateri pijo kavo, pnšijo cigarete *hi
čitajo. In marker pozna že natanko vse navade in kaprice posamičnih klubistk. Kadar jiotegne gospa apo-tekarica očala iz žepa, je skrajn čas, da se ji prinese »Interessantcs Blatt«, kadar zapoje poštarjev« gospodična v visokem sopranu »Marke-e-er«, je znamenje, da zahteva »Gartenlnube«. Kontrolorka, vesela, zastavna zimska, se posebno zanima za pikantne, dvoumne dovtipe po šaljivih listih, Pelagija pa, odkar nosi ščipalnik, čita  izključim le politične vesti.
2. Svobodoiiiiselnica.
Nnlahko in boječe je potrkalo na nebeška vrata. Peter se je vzdignil s sedeža, pristopil k vratom in odprl okence.
Kdo je F je vprašal v strogo uradnem tona
Anastazija Piškurjev«;! se j«' odzvalo trepetaj" izza vrat.
— Odkod?
— S Kranjskega.
Strogo uradne poteze .-o mahoma izginile s Petrovega obličja in na licu mu je zaigral zadovoljen nasmeh.
Nepotrebno je sicer, ampak zaradi formalnosti te moram vprašati tudi |M> tvojem verskem prepričanju — je nadaljeval nebeški vratar v prijaznem tonu.
Ženska je prišla v zadrego.
— Glede tega ... to se pravi . . . prištevala sem se svo bodom i selcem — je odgovoril jokajoč glas.
Peter je osupnil od iznenade. Ali skoro so se mu naježile obrvi in iz-pregovoril je srdito: Počakaj, da te javim sodniku! Ampak toliko ti lahko rečem že naprej, da te obsodi tja, kjer je jok in škripanje z zobmi! Jezno je zaloputnil okence.
Tega pa še ne, kar stoje ne-h*sa! je   lamentiraj   Peter raz-
jarjen.
Kaj pa jel je vprašal bog, ki se je bil pravkar prideta] do nebeške porte.
Zgodilo se je čudo, o Gospod: svobodomiselna Slovenka stoji pred nebeškimi vrati!
Anti ne! — se je začudil bog in hudomušno so se zabliskale oči. Le noter! -   je zapovedal.
Zavrtil je Peter težki zlati ključ in vstopila je Anastazija skromno in pohlevno kakor je Slovencem navada.
Knjigo življenja: je zako-mandiral bog.
In že je pristopil angel v snežuo-beli halji, plavih las, temnosinjih oči. Na svilnati, z zlatom pretkani blazinici je prinesel debelo obrobljeno knjigo.
Dobra dela! in angel je začel: — Za zgradbo cerkve sv. Cirila in Metoda je darovala tisoč kropu
j— Kako se pa to ujema s tvojo svobodomiselnostjo? — se je začudil bog.
— Ciril in Metod sta naša na-
dno literarno podlago. Žal da so slovenski pravniki, ki niti ne prejemajo svojega stanovskega glasilu. Xa tuko inteligenco narod ne more hiti ponosen, ker ne ve ta inteligenca, kaj je dolžna svojemu stanu in svojemu narodu. Kje bi še bili, če bi ne bilo društva »Pravnika«? Kaj bi bilo z našim slovenskim uradovanjem, kakšna bi bila naša pravna slovenska terminologija itd.! Potreba, ki je pred V.) leti rodila društvo »Pravnik«, je še dandanes ista in društvo je vedno zvesto svojemu programu in tu tli kos svoji nalogi. Zato ni nobenega opravičljivega vzroka, da bi kak slovenski jurist ne bil njegov član, kar velja kakor za druge tako tudi /a mlajše pravnike, za naraščaj. Govornik želi, da iu slov. prav. stan, ki jo poklican, da stoji na prvih mestih v službi naroda, se zavedal povsem svoje naloge, potem se bodo tudi razmere društva »Pravnika« v tem ozira izboljšale. V nadaljneui svojem
govoru opozarja na drugo Žalostno dejstvo, da se krči število slovenskih pravnikov v juridičnib poklicih. Po gled na razmere v sodni in politični službi na Spodnjem Štajerskem in Koroškem nam to prejasno dokazuje. Vendar te razmere se utegnejo obrniti še na slabše, če pojde tako naprej. Tega ni kriv le sedanji sistem, temveč dejstvo, da naš narod producira premalo pravniškega naraščaja, zlasti tudi za sodne službe. Pomoč je nujno potrebna, in sicer $z in o t u a pomoč, katero poskrbeti st> poklicani vsi zasebni in javni faktorji, če hočemo, da bo narod imel domačih, z njim čutečih in delujočih uradnikov. (Občno pritrjevanje).
G. predsednik se nato ozre v splošnem na društveno delovanje v preteklem letu in izreče zahvalo sodne mu svetniku dr. V o l č i • u . ki pri urejevanju »Pravnikove« zbirke zakonov in najnovejši čas pri izdavanju »Poljudne pravne knjižnice« kaže brezpri memo vnemo in požrtvovalnost.   (Glasno pritrjanje).
Izmed članov je umrl tragične smrti sodni adjunkt Milan Dolenc v Postojni. V znak sožalja vstanejo zborov a le i s sedežev.
O podrobnem delovanju društva ;je poročal nato tajnik gospod dr. Stojam
Koncem leta 1907. je imel»> društvo 168 članov in 174 naročnikov na list. Število članov se je pomnožilo za 8, naročnikov pa skrčilo za 11. Gosp. poročevalec je prečita! imena vseh odstopivših in pristopivsib članov in naročnikov. — Odbor je imel 5 sej. — Kakor prejšnja leta je društvo izdajalo strokovni list Slov. Pravnik«, v katerem tiči zaklad njegovih članov, predvsem pa njega urednika g. dr. Majarona, ki mu je pomagal pri korekturah g. dr. Š v i g e I j. »Pravnik« je priobčil lepo število samostojnih razprav o pravnih vprašanjih, po večini pa zanimive praktične slučaje iz sodne in upravne prakse. Prinašala so se tudi hrvaška priobčila, in sicer 12 njih. »Pravnikova« zbirka avstrijskih zakonov vrlo napreduje. Razen štirih ž*1 znanih zvezkov te zbirke izide v kratkem 5. zvezek: dr. Volčič je namreč dogotovil svojo priredbo zakona in predpisov o zemljiških knjigah za društveno priročno knjigo. Knjiga je že dotiskana. Delo izda društvo, založi je pa dr. Volčič razen hrvaške izdaje obč. zemljeknjižnega zakona, za kojo hoče duštvo samo prevzel i stroške založbe. Ta izdaja je živa potreba za primorske in dalmatinske pokrajine. Sodnik Regallv prireja za zbirko  občni   državljanski zakonik,
rodna svetnika! se je zagovarjala Anastazija.
— Bila je članica vsakemu komiteju, ki je prirejal veselice v dobrodelne namene je nadaljeval angel.
— Dalje! je velel bog malko nestrpno.
—Ni več!
— Grešna dela!
Angel se je globoko oddahnil, zakaj deset drobno popisanih listov je ležalo pred njim.
— Preberi mi samo to, kar je v zvezi z njeno svobodomiselnostjo!
je ukazal bog.
— Podpirala je brez versko literaturo. Strauss, Feuerbacb, Renau . . so se kar po vrsti šopirili na mizici njenega budoarja, in . . .
— Ali jih je tudi čitala? -— ga je prekinil bog.
— Ne.
Sodnik se je nasmehnil in malomarno zamahnil z roko.
— Posečala je ciklus brezver-skih predavanj — je referiral angel dalje.
— Pa ne iz težnje po resnici! — je korigiral bog. Ali si nisi notiral motivov, ki so jo gnali k predavanju? — je vprašal sodnik in veselo pomežiknil.
— V cerkev seveda nisi hodila? se je obrnil bog naravnost na obto-ženko.
— Vsako nedeljo k maši! --- je odgovorila boječe.
dr. Škerlj pa je pripravljen lotiti se trgovinskega prava in meničnega reda. Upati je, da izide v bodočem letu prepotrebni občni državljanski zakonik. — Dr. Volčič je odprl povsem novo polje društvenemu delovanju v poljudni pravni knjižnici. 7'o-ljudne pravne knjižnice, to so malo-obsežne publikacije s poljudnim razlaganjem bolj aktualne pravne in narodnogospodarske tvar i ne, je izšlo doslej 5 zvezkov, ki razpravljajo zakon o dovoljenju poti za silo, predpise o železniških in rudniških knjigah in o konverziji vkiijiženih tirja-tev. Pripravljeno je gradivo o raz-delbi in zložbi zemljišč. Z zapričetim delom se je zavzel neumorno delavni g. dr. Volčič za plemenite ideje narodne prosvete, seznaniti tudi širše ljudske sloje z raznimi pravnimi tvari nam i v poljudni obliki. — Vsied odredbe pravosodnega ministrstva se je nakupilo za sodišča v graškem nadsodišču 50 in v tržaškem 20 IV. zbirke »Pravnikove«. — Društvo je pristopilo kot član I. kongresu za varstvo otrok marca 1907. »Pravnik« se je udeležil manifestacijskega shoda v Ljubljani za ustanoviti1/ slovenskega vseučilišča. — Dne 7. julija se je priredil izlet v Bohinj ob veliki udeležbi članov. Dosežen je bil namen izleta, ki je bil prirejen v zabavo in medsebojno spoznanje društvenih teženj. - Tajnikovo poročilo se je z odobravanjem odobrilo.
Blagajniško poročilo je podal g. dr. S v i g e 1 j :
Dohodki so znašali 7818 K 79 v. (prebitek iz leta 1906. 3261 K 52 v., članarina in naročnina [tudi nekaj iz prejšnjih let] 3057 K 50 vin., obresti 171 K 37 vin.), stroškov je bilo 499G kron 50 vin. (»Slov. Pravnik« lt>S2 kron, uredniški in sotruduiŠki honorarji 1773 K 40 vin.), tako da je prebitka 2822 K 23 vin. Društveno premoženje znaša 8376 K 73 vin. (zaostanki na članarinah 2572 K 50 vin., zaloga »Izvrš. reda« 2252 K). Ker je dolga mestnemu magistratu 2700 K. znaša čisto premoženje 5676 K 73 v. »Izvršilnega reda« aktiva znašajo 2319 K. pasiva pa 29 K 77 vin.
Preglednika sodni nadsvetnik g. P o l e c in odvetnik dr. M u n d a sta našla vse knjige in račune v redu, zato se je predlagani absolutorij blagajniku soglasno sprejel, obenem pa izrekla srčna želja, da bi obolel: g. dr. Munda kmalu okreval.
Poročilo knjižničarja je podat g. Š k a r j a ter predlagal med drugim, da se dovoli 50 K za vezavo knjig in 100 K za nova dela. Sprejeto.
Pri volitvah je bil po predlogu gosp. nadsvetnika P o i e a soglasno izvoljen za predsednika zopet g. dr. M a j a r p n , v odbor pa izmed ljubljanskih članov gospodje: sodni svetnik E i n s p i e 1 e r , notar H u d o-v e r n i k , sodni tajnik dr. Papež, namestnik državnega pravdnika dr. R o j i n a , notarski kandidat dr. S t o j a n , koncipist S k a r j a in odvetniški kandidat dr. Š v i g e 1 j , izmed zunanjih pa gg.: sekeijski svetnik dr. Babnik na Dunaju, odvetnik dr. Hrašovec v Celju in dr. Z u c c o n v Pulju. Preglednika računov sta gg. sodni nadsvetnik Pole c in odvetnik dr. M u n d a.
Pri slučajnostih je g. dr. N o -v a k govoril o načinu pomoči proti pomanjkanju pravniškega naraščaja.
G. dr. K o k a 1 j je na svetoval, naj bi se društvo obrnilo na vsa slovenska županstva, da bi se naročala na vse društvene publikacije. — G. dr. T r i 1 1 e r se je Davil s slovenskim juridičnim naraščajem, ki se po večini odteza »Pravniku«. Le kritizira-
- Tako? — se je začudil bog. Pascalovo srečkanje! — je razlagal angel. Ženska je šla v cerkev in si mislila: če je kaj po smrti, mi bo koristilo, če ni nič, mi tudi ne more škoditi.
— Ha, ha, ha . . . se je smejal sodnik ,da se je tresla dolga, častitljiva brada.
No, kaj bi s taboj ? se je obrnil zdajci k Anastaziji in izpre-govoril posili resno: — Velike so tvoje pregrehe ali še večja je lepa slovenska čednost: opreznost. Zato idi, moja hči in uživaj veselje, pripravljeno njim, ki me ljubijo!
Anastazija je odšla z angelom; bog in Peter sta ostala sama pri vratih.
Molče je potegnil Peter ključ iz nebeških vrat in se ozrl na sodnika. Pol nevolje, pol začudenja je bilo v pogledu.
— Nič se ne jezi, Petrček! — je rekel bog in ga dobrohotno potresel za ramo. — V današnjih časih ne smemo biti preveč izbirčni.
3. Ženska eomme 11 lani.
Stokrat ste jo že srečali na ulici in že od daleč ste uganili njen princip: bog varuj preko meje dostojnosti! Nalahko, malko koketno je privzdignila krilo, samo toliko, da se je videla svilnata čipkasta dolenjka. Ozrli ste se na pedantno urejeno frizuro. Tudi tu je bil zapisan njen princip. Odseval je tudi iz njenih
jo, ne delajo pa nič. Društvo bi bilo že razpadlo, če bi ga ne bili držali pokonci veterani. Občevanje s starimi pravniki je za mlade koristno. Skrb navdaja stare slovenske juriste za bodočnost našega naroda vsled blaziranosti in letargije naraščaja. Naj se s primernim apelom deduje ..a ta naraščaj, da ne bo kazal hrbta društvu in tako delu za narod. Naj se reaktivirajo pravniški vačeri, na katerih bi se razpravljala pravniška vprašanja, naj bi se indiferentnim vsililo društveno glasilo. Vabiti bi jih bilo treba, da bi se posluževali društvene knjižnice itd. -- Okrajni glavar v pokoju g. L a p a j n e je kot 181etni član društva želel, naj bi pristopili k »Pravniku« politični uradniki in naj bi se v ta namen kaj storilo. Doslej so se politični uradniki vsi razen dveh, treh izogibali društva, kakor bi se imeli Česa bati Nadaljne debate o sproženih mislih so se udeležili notar g. II u d o v e r -n i k , odvetniški kandidat g. V o d u-š e k , sodni nadsvetnik g. Pol e c in namestnik državnega pravduika g. dr. R o g i n a.
Predsednik g. dr. M a j a r o u se je govornikom zahvaljeval za dobre nasvete ter obljubil, da bo odbor vse po možnosti u važe val v prospeh društvenega delovanja.
Ker se potem ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil g. predsednik skupščino ob 11. uri.
OH. redni občni zbor slovenskem trgovskega druStoa „Merkur"
je bil včeraj dopoldne v društvenih prostorih v ^Narodnem domu" kakor navadno ob veliki udeležbi Ker je bil predsednik oes svetnik g. Ivan Murnik vsled bolezni zadržan se ga udeležiti, predsedoval je I. društveni podpredsednik g. Alojzij Lil le g, ki je, pozdrav* vši navzoče, proglasil sklepčnost ter se spominjal umrlih Članov gg. Sevnika, Lai'dioa, Pod krajška in Jenka V znak sožalja so zborovaloi vstali s sedežev.
Tajniško poročilo je podal gosp. Golob. Podal je najprej pregled, kaj se je v splošnem izvršilo na trgovskem polju preteklo leto ter prišel do zaključka, da je slovenska gospodarska bilanoa preteklega leta dokaj povoljna. Najvažnejši pojav na polju slovenskega trgovstva sploh je ustanovitev trgovsko-obrtne zadruge v Ljubljani, ustanovitev slovenskih trgovskih društev Kranju in Mariboru, za kakršno so priprave tudi v Gorici.
Odbor je imel 11 sej ; konstituirali so se v njem razni odseki, in sicer redakcijski, učni, posredovalni, veselični, pevski in odsek za priredi-tev I. vseslovenskega trgovskega shoda 20. oktobra Izreče se zahvala vsem sodelovateljem na tem shodu. — Re-dakci;ski odsek je p 1 načelstvom dr. Vindischerja izdal i rgovski koledar za leto 1908 ter kih i istrski kazalec. Po njegovi zaslugi j prinašalo društveno glasilo „Slov. rg. vestniku izborne članke. — N čelnik učnega odseka je bil istotako dr. Windisoher. Ta odsek je priredil učna tečaja za knjigovodstvo iD laščino — Posredovalni odsek izvršuje g. Volk. Posre dovalnica je imela 1939 poslovnih številk. Od trgovcev je bilo priglašenih 252 prijav, od nastavljenoev pa 242 Uspešno se je posredovalo v 110 slučajih. Dohodki posredovalnice so znašati 400 K. — Veselični odsek je priredil izlet v Belo peč in nazaj v Podbrezje ter zabavni večer povodom
oči, iz tistega hladnega pogleda, v katerem se malokdaj — samo v varnem zavetju prikaže iskrica strasti.
Njen življenjepis je dolgočasen in monoton:
Sedem let je bila v samostanu. Naučila se je poleg drugih koristnih stvari tudi vezenja in bontona. Potem sta prišla papa in mama in odvedla »velikega otroka« domov.
Trinajst dni se je jokala po prijateljicah,- en mesec   po   sestri Te odori — in samostan je bil pozabljen.
Pozimi so uvedli mlada gospodično v javnost. Prišla je šivilja ter napravila iz sinje svilnate tkanine umotvor, s katerim so odeli »srčka-nega metuljčka«. In zapeljali so zapeljivo aranžirano blago na prodaj.
Gospodična je odigrala svojo vlogo naravnost čudovito. Bila je vesela, naivna in obenem čarobno ka-pricijozna. Čudovito spretno je znala povešati oči in najmikavnejše na ujej je bila tista srčkaua nevednost, ki so jo izražale otroške vprašajoče oči, kadar se je sukal pogovor o resnih stvareh.
In trud ni bil brez uspeha. Pristopil je človek in jo zaprosil »za roko in srce«. Ona je prišla v zadrego. Sramežljivo je zardela, povesila oči in rekla: da. Snubec je morda že malo prileten, ampak visok uradnik ali bogat tvorničar, ob čigar strani se bo dalo dostojno živeti.
vseslovenskega trgovskega shoda. Tudi je dovršil predpriprave za plesni ven-Ček 19 t. m — Pevski odsek je zapel žalostinke umrlim članom ter pod-okaioe nevestama  odbornikov Janca in Kraigherja. Sodeloval je pri Gre gor Čiče vem večeru 10 maroa, pri podoknici, prirejeni na čast županu Hri barjuflob njegovi zopetni izvolitvi* za župana,  pri oni ob Foersterjevi 70 letnici ter pri zabavnem  večeru povodom vseslov. trg. shoda.
Po inicijativi Merkurja se je ustanovil denarni zavod „Trgovsko-obrtna zadruga", ki opravlja vse bančne posle ter lepo uspeva.
Društvo je priredilo 5 sestankov, na katerih se je govorilo o učnih tečajih, o češki trgovini in industriji, o razstavi v Pragi, o avstrijskem eksportu ter svetovni trgovini. Na zadnjem sestanku je predaval g Melhijor Tomec o avstrijski trgovski politiki napram inozemstvu. Vsi sestanki so bih prav dobro ob'skani. — 24. februarja pr. 1 je bil shod glede pen-zijakega zavarovanja privatnih uradnikov, 6. januarja pa sestanek zastopnikov vseh slovenskih trgovskih društev, kjer se je obravnavalo glede skupnega lista Uspeh je bil, da je „Slov. trg. društvo v Celju" naročilo za vse svoje člane „Slov. Trg Vest nika. V tem oziru je Merkur v do govoru s trgovskim društvom v Mariboru. »Trg Vestnik" je postal glasilo tudi trg. društva v Celju. — Razstave v Pragi se slovenski trgovci udeleže v skupinah.
Društvena knjižnica se je izdatno pomnožila. I?šel je seznam njenih nemških knjig, do čim izide seznam slovenskih koncem leta, ker namerava društvo nakupiti mnogo novih slovenskih knjig Knjižnica ima 580 nemških in 319 slovenskih knjig Izposodilo se jih je preteklo leto 1070. V Čitalnici je 35 listov. Knjižnico upravlja vzorno g. Volk.
DruštTO je dob lo preteklo leto med dragim sledeče podpore: od trgovske zbornice 500 K. od gremija trgovcev 400 K, od mestne občine 500 K, rajni Laiblin je volil 600 K, g. PetriČič je dal 100 K, Kmetska posojilnica pa 50 K.
Izven posredovalnice se je rešilo 492 dopisov, odposlalo sejihje52G ter 1886 tiskovin. Društvo je imelo 1 Častnega Člana, 2 ustanovnika. 530 rednih Članov, 80 podpornikov ter 106 naročnikov na list.
To poročilo seje z odobravanjem vzelo na znanje in se izrekla zahvala g tajniku.
Blagajnik g Viach je poročal, da je imelo društvo 13128 K 61 v. dohodkov (Članarina in naročnina 6775 kron 88 v, podpore 1400 K. trgovski dom 1268 K 26 v, koledar 2243 kron 15 vin ) ter 8487 K 07 vin. stroškov (Vestnik 2274 K 53 v, koledar 1. 1908 1763 K 12 v, upravni stroški 1545 K 82 v), torej 4641 K 54 v prebitka. Društveno premoženje znaša koncem leta 1907 19496 K 29 v.
Tudi to poročilo se je odobrilo in se blagajniku izrekla zahvala za njegov trud.
Ker  sta  preglednika  našla vse knjige in račune v najlepšem redu se je podelil blagajniku in vsemu odboru absolutorij.
Nato se je vršila volitev odbora. Z vzklikom so bili izvoljeni za predsednika g. ces svetnik Ivan Murnik, za I. podpredsednika gospod Alo.zj Lil leg, za II podpredsednika gosp. Josip Drčar star., za predsednika razsodišča g. dr. Triller. Ostale volitve so se vršile po listkih in so bili izvoljeni: iz vrste samostojnih trgovcev   gg.   Ivan   J e b a Č i n, Ignacij
V zakonu je vzorna /ena in skrbna mati. Nikoli se ne vtika v moževe posle, če ji pa slučajno uide kdaj kako naivno vprašanje, jo rahlo potrka po rami in odslovi rekoč: Kaj bi ti razlagal, draga moja. takih stvari itak ne umeješ!
Njeni otroci so zelo pridkani, skrbno frizirani in čndo\ ito dresirani pudelčki. Mala Hanzi Še nikoli ni izgubila traku iz las in ni ji bilo še pet let, ko je že znala kvačkat?. Ljubeznivi Kgonček še nikoli ni razbil nobene igračee in z dvema letoma se je že znal odkriti in pozdraviti čisto kavalirski.
Ženska comme il I aut je dandanes velika rodoljubkinja in nemščino rabi samo še doma v familijarnom krogu in v prijateljski kore spondenei. Zato ji prav gotovo posveti lokalni list ob njeni smrti tole notico: T mrla je gospa 1. i. Pokojnica je bila požrtvovalna rodoljubkin ja in je uživala splošno simpatijo in spoštovanje. Vsi someščani jo ohranijo v prijaznem spominu...
Ženska comme il fant je dosegla svoj smoter.
* *
Prijatelj Kuzma je preči tal moj rokopis in se nasmehnil ironski. Nato je molče potegnil z etažerke Nietz-scheja, prelistal v naglici nekaj poglavij in mi pokazal stavek, ki sem si ga nekoč debelo podčrtala: mulier taceat de muliere!
Kessler, Ivan Kostevc, Karel MegliČ in Andrej Š a r a b o n; iz vrste sotrudnikov gg. Ivan Bezjak, Fran Jane, Fran Kovač, Ignacij Novak, Josip ŠeJovin, Silvester Škerbinc, Avgust Tosti, Ljudevit V a Si 6, Ivan Volk in Josip VI a oh; iz vrste podpornih Članov gg Fran Golob, dr Viktor Murnik in dr. Fran Windisoher Revi« rja sta gg Ivan Mej a Č iu Avgust Peruzzi.
Nato so se spremenila društ ena pravila v nekaterih točkah na prei-log poročevalca gospoda dr. W in d i -s c h e r j a.
Pri slučajnostih je predlagal g Škerbinc, naj se naloži odboru, da sestavi statut, po katerem bi se dajale podpore iz podpornega zaklada, ki znaša že 5273 K, predvsem brezposelnim članom, nastavi juncem in šefom, pa tudi vdovam in sirotam umrlih.
G. dr Windiseher je pridal dodatni predlog, naj se poizvedo želja članov, kako naj se porablja podporni zaklad in naj se o tem poroča na pri-hodnjem sestanku. Sprejeto.
G. Rus je želel, naj bi za veliko veselico, ki bo 5. julija v prid trgovskemu domu. Člani razvili najobsežnejšo agitacijo.
G. Škerbinc je naznanil, da >e želja in zahteva, da dobimo v Ljub ljani deželno mesto glede penzijskega zavarovanja privatuih uradnikov, najbrž ne izpolni, ker je vlada izjavil*, daje na Kranjskem zato premalo zavarovancev. Prejkotae pridejo kranjski zavarovanci pod Trst. Naprošeni faktorji so storili vse, kar  so mogli zato predlaga,   da  se izreče zahvma za   prizadevanje trgovski   in obrttii zbornici,   deželnemu  odbora ter drž poslancema gg. Hribarju m dr. Kreka z željo, da se tudi v prihodaje za v zamejo za privatne uradnike. Sprejeto.
G. Volk apelira na vse pričujoče in nenavzoče Člane, da bi šteddi iu vlagali tedenske prispevke v nTrgov-sko obrtni zad:ugiu, kar so pri njeui ustanovitvi vsi obetali.
G predsednik se je nato zahvalil za udeležbo poživljajoč, naj delujejo vsi člani v prospeh društva, ter zaključil občni zbor.
Vili- občni zbor »iploinesii slov. ženskega društua"
je bil snoči v društvenih prostorih na Eimski oesti ob prav častni udeležbi kakor navadno vsako leto. T i društvo, kateremu načeluje vrla predsednica gospa Franja dr. Tavčarjeva, vidno napreduje leto zaletom in se že tudi kažejo sadovi njegovega blagoncsnega delovanja.
Otvorila je snočnji občni zbor gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je prisrčno pozdravila vse navzoče članice in poudarjala, da se ji vsak občni zbor tega društva zdi nekak vesel praznik, na katerem se z zadovoljstvom ozirajo zborovalke ua preteklost kot Čas plodonosnega dela in se delajo načrti za istotako delavno prihodnjost Delovanje v preteklem letu je bilo prav ugodno, zato upa ga. predsednica, da bo tudi v prihodnje enako, zakar želi, da bi članice kot doslej vedno podpirale odbor v njegovih stremljenjih. Lep moment v preteklem letu je bil, da se je društvo zavzelo za sestanek s Će-hinjami v Pragi, za kar se je brigala pred vsem ga. tajnica. Odposlala se je na državni zbor peticija za slov. vseučilišče. Društvo je posetila ruska podanioa gospa Wittejeva, ki se je čutil a med ljubljanskimi naroduimi damami povsem domačo. Junija me seoa se priredi razstava pod imenom rOtroku, za kar je dovolil mee*ui magistrat 500 K'prispevka. Ga. predsednica se zahvali za vestno neutrudno delovanje vsem odbornioam, zlasti gospe tajnici, gdč. blagajm-čarki in gospe knjižničarki, vsem podpornikom, zlasti „Narodni tiskarni", g. županu Hrit>arju in obČ. svetu, ter dnevnikoma rSlov. Narodu U» „Laib. Zeitung", ki sta rade volje prinašala društvene vesti. Končno se je spominjala ga predsednica umrlih članic gospe Baneševe, gospe Trav-nerjeve in gospe Trčkove. V znak sožalja so zborovalke vstale s sedežev.
Tajniško poročilo je podala ga G o v e k ar j e v a.
Preteklo leto se je prav pridno in z uspehom delovalo. 10 maroa j* priredilo društvo v spomin in pro slavo prerano umrlega goriškega slav-Čka Gregorčiča v „ Mestnem domu* sijajno uspel Gregorčičev večer, katerega se je udeiezil cvet slovenskega občinstva. — Kmalu nato se je pričel dogovor za sestanek slovenskih in Čeških žen v Pragi. Pridno se j9 dopisovalo s Gehinjami in se je ta Slovenke zavzela pisateljica ga. tja brijela Preissova ter društvi „Ustrf-dni spolek českvoh žen* in „Ženski klub českya. Sestanek je bil koncem junija 1907 v Pragi. Ni bil pa to 1* sestanek slovenskega in Češkega i«D' stva, ampak velik manifestačen sho vsega slovanskega ženstva, saj so J sešle na njem v sestrskem objem Čehinje, Poljakinje, Rusinje, Hrvati Srbinje in Slovenke.   Bilo je prvi
wrat. da je Slovenka stopila iz ozkega okvirja  domačnosti.   Sestanka se je udeležilo  54 Slovenk, ki so prinesle iz P**age najlepše spomine na pretečo niiuuli čas, ki so ga preživele med ljubimi  slovanskimi  sestrami Cehi ajami. Prvi praktičen uspeh tega aa-stanka je bil,  da se je v Ljubljani osnoval učni tčeaj za Češki jezik, kakega tečaja se udeležuje 18 Slovenk, £ jih poučuje  uradnik banke „Slavlje" g- Porč.   V kratkem  se otvori tečaj za hrvaščino.  — Javna preda vanja   je   priredilo   druStvo   tri. — predavali   so:   gospod   profesor dr £orun o svojem potovanju po Italiji in Siciliji, g. sodni tajuik M iič in sk i o temi  -Naša zanemarjena mladina |n  kranjska   oblastna ji mačeha; ter profesor g. dr. Ilešič o vzgoji otrok I in   podedovanosti.   —   Na povabilo I sodnega tajnika gosp Milčinskega je I oklenil odbor,  da da rade volje na I razpolago  svoje  moči za oživotvro-lv?aje   sintinskih   svetov,   za katere I se bodo Članice društva vedno zaui-I male   ter   jih   podpirale    Na željo I gdč.   Kristine  Demšar,   učiteljice v I ^-nartnem pri Litiji, se ustanovi tam 1 podružnica društva prihodnjo pomlad I Tudi s Trstom  se je v tem oziru že I sklenil   dogovor  in  se želja tržaških I Slovenk zlasti ge Ponikvarjeve naj-I brž tudi v kratkem izpolni. Meseca I junija bo v vseh gorenjih prostorih I ..Narodnega domau razstava z geslom I „Otrok~, ki ima namen pokazati, kaj I so storile odgoja, znanost, umetnost I in obrt  za  otroka v prvi  vrsti pri I nas, v drugi pa tudi drugod. Zato se I je odbor znatno pomnožil. Nekateri I slovenski   zdravniki in   učitelji so I obljubili svoje sodelovanje, pa tudi I precej slovenskih trgovcev in obrtnikov je obljubilo udeležiti se raz-I stave s svojimi   izdelki. Slovenska umetnost bo zastopana na razstavi, zato so razpisane tri nagrade za tri najboljše  slike  ali risbe, nameLjene mladini in katerih snov je zajeta iz s ovenskih pravljic ali narod, pesmi. Odbor je imel 12 sej. Ga. poročevalka je navajala,   na  katere  časopise in
1 revije je naročeno društvo in katere dobiva zastonj. Kupi se vsaka slo« renska dobra knjiga, ki izide, pa tudi drugojezične, kar je primernejših. Izrekla je zahvalo g županu Hribarju in obČ. svetu sploh, ker so se predavanja in Gregorčičev večer vršila v ilestnem domu, ne da bi bilo treba kaj plačati za dvorano, poročilo se je sprejelo z odobravanjem in se je izrekla zahvala gospe poročevalki za vestnost in trud. — Blagajničarka gdč. Kadivčeva je v svojem poročilu omenjala najprej sestanek v Pragi :er poudarjala, koliko važcost polaga,o češke žene na odgojo ženstva v vseh slojih. Da ne pridejo na naša ženska učiteljišča kake Nemke poučevat učitelj iščnice gospodinjstva, je treba, da <e v 10 mesečni tečaj za gospodinjstvo na Dunaju odpošljejo slovenske učiteljice, ki dobe 400 K podpore ter se jim izposluje enoletoi dopust. Kakor na ženskih učiteljiščih se bo sčasoma tudi na ženskih mčščanskih šolah uvedel pouk v gospodinjstvu. Društvu je v preteklem letu pr stopilo 52 novih članic. Doslej je vpisanih 470 društvenic, podpornih članov je pa vedno enako. Preteklo leto se je izposodilo 6718 knjig." Izdalo se je za nove knjige 536 K 14 vin., 134 K 37 v so pa znašali krajcarski prispevki v nabiralnik pri posojevanju ^njig- Gdč. poročevalka je navedia imena darovalcev knjig. Društvo ima 13 leposlovnih listov. Stroški so zaa šali 1303 K 35 v, dohodki pa 2020 K 30 v torej 716 K 94 v prebitka. Za vestno in vzorno poročilo se je gdč. poročevalki izrekla zahvala.
Preglednici računov sta našli blagaj nične knjige v najlepšem redu, zato se je predlagani absolutorij gdč. blagajniČarki suglasno sprejel.
Iz poročila knjižničarke gospe Peruškove je posneti, da je imelo društvo 2442 knjig in sicer 1098 slovenskih, 119 hrvaških, 1123 nemških (veČina je prevodov iz drugih jezikov), 5 srbskih, 4 češke, 12 italijanskih in eno francosko.
Nato se je na predlog gdč. Lo-
2 a r j e v e dal odstopajočemu odboru absolutorij ter se izvolil znova z vzklikom. Predsednica je ga. Franja dr. Tavčarjeva, podpredsednica ga. Marija Pintarjeva, tajnica ga. Minka Govekarjeva, namestnica gdč. Josipina K a j z e 1 j e v a, knjižničarka ga. Marija Peruškova, namestnica ga. Marija Paulinova, blagaj ničarka gdč. Antonija Kadivčeva, namestnica ga. Josipina Tid-
ar jeva, odboruice ga. Ana Ul-richova, ga. Natalija Kermav-nerjeva, ga. Josipina Podkraj-Škova in gdč. Vita Zupančičeva. V razsodišču so ga. Hedviga Šubi-c e v a, ga. Cecilija Korunovain ga. Margareta Zupančičeva, preglednici računov pa ga. Josipina Č u d -Hov a in ga. Minka Jeba Činov a.
Pri slučajnostih se je govorilo glede ustanovitve nove dijaške kuhinje, za kar so pravila že pri vladi, da jih potrdi in se bo taka kuhinja otvorila najbrž že s prih. šol. letom (ta dijaška kuhinja bo v rokah go-
spodinjske šo?e) Izrekla se je ielja po predavanjih o socijalnih vprašanjih z ujtirom na ženske, kar se bo po možnosti upoštevalo. Končno se je pa vnel živahen razgovor o učiteljicah v gospodinjstvu na ženskih pripravnicah in meščanskih Šolah, kar je že preje omenila gdč. K adi v-če v a. Sklenilo se je pozvati slovenske učiteljice, da bi šle v dotični kurs na Dunaj in da se še pravočasno preskrbe s potrebnim.
Ker je bil s tem dnevni red končan, zahvalila se je ga. predsednica zborovalkam za udeležbo in zaključila zborovanje.
Onevne vesti
V Ljubljani, 27. januarja.
— Pozor dežclnozborski volile!! V mnogih občinah na deželi že leže na upogled volilni imeniki. Napredni volilni odbori in volilci naj skrbno pazijo, da reklamacijska doba, ki traja večinoma le po 8 dni, ne poteče prehitro. Zato pozor, da se Vam ne ukrade volilna pravica!
— Shod zaupnikov narodnona-p redne stranke bo na S večni oo 2 februarja t. 1. Vabila na ta shod se prično razpošiljati te dni. Pozivamo soinišjenike, da se udeleže tega shod v čim največjem številu.
— Shod volilcev v Kostanjevici. V soboto 25 t. m. se je ob 6. uri zvečer vršil v Kostanjevici shod mestnih volilcev, ki ga je sklical v občinsko pisarno gosp. župan Bučar. Odzvalo se je tri četrtine vseh volilcev, ki so se na županov predlog izrekli, da se pridružujejo mestom Metlika, Črnomelj in Novomesto za kandidaturo gosp. notarja Plantana. Na shodu, kateremu je predsedoval g. dr. Češark, se je sestavil tudi tozadevni volilni odbor, ki bode imel v evidenci organizacijo za Časa volitve.
— Kanđidatje „Kmetske stranke" na Notranjskem. Na včerajšujem shodu „Kmetske stranke4 za Notranjsko je bil proglašen za deže.nozbor-skega kandidata za volilni okraj Idrija-Vipava g. Kajetan pl. Pre-merstein v JeliČnem vrhu, za volilni okraj Postoj na-Bistrica Senožeče-Lož-Cerknica-Logatec se je kandidatura ponudila g. Jožefu Cucku iz Knežaka. Ta volilni okraj ima 2 mandata. Za drugi mandat se je sklenilo, ker gre logaškemu okraju, da se ga postavi šele prihodnji tedea.
— Klerikalci izbiralo kandidate- Iz cerkniškega okraja se nam
p še: Kdo bo v našem okraju kandidat klerikalne stranke? To je vprašanje, ki se zdaj pogostoma Čuje. Klerikalna kmečka zveza je imela do novega leta za kandidata Jakoba j Marolta iz Žirovnice. Pa zlodej ve, kaj se je zgodilo — od novega leta sem nočejo klerikalni voditelji nič več slišati o Jakobu Maroltu. Zdaj je zopet njih kandidat — kravar Drob-nič. Da je Drobnič popolnoma nesposoben Človek za poslanca, to ve vsakdo, kdor ima le žličico možganv glavi. Tudi klerikalni voliloi vedo to prav dobro in se zategadelj močno zavzemajo za Marolta. O tem ni nobenega dvoma, da je Marolt Čeprav je klerikalec, velikojsposobnejši kakor Drobnič, da je sploh mož dela, ki je tudi že kaj storil za obči blagor. Za klerikalne kandidate pomeni to veliko blamažo, da so Marolta že kazali kot bodočega poslanca, zdaj pa ga zatajujejo. Grdo in nepošteno pa je, da ga skrivaj še obirajo in obrekujejo, samo da bi opravičili svoje postopanje. Marolt je sicer klerikalec a pošten mož in ni zaslužil, da mu klerikalni kolovodje šepetaje čast objedajo. Prej so ga kaplani imenovali svojega prijatelja, zdaj pa ga zatajujejo in proglašajo samo Še Drobnica za svojega prijatelja. Bomo videli, kaj se iz tega izcimi.
— Na naslov c. kr. kmetijske družbe Kranjske. Pod tem naslovom smo priobčili v soboto 25. t. m. uvodni članek, kjer so trditve, ki se tičejo družbenega ravnatelja gosp. Gustava Pire a, ki bi bile zanj žaljive, če bi bile resnične, zato objavljamo v nastopnem lojalno njegov popravek, ki ga nam je v tej zadevi poslal g. ravnatelj Pire, ki piše: Jaz resnično vodim kot pisarniški vodja o. kr. kmetijske družbe skoraj nekontrolirano od strani glavnega odbora vse tekoče uradne posle, katerih rešitev je samaobsebi umevna, dočim obvestim v odborovi seji glavni odbor o vseh zadevah, ki so strogo uradnega značaja in spadajo v odborov delokrog, ne pa v tajniški. Resnično sem se javno, kjer je bila prilika, zavzemal za ofioijalne kandidate pri volitvah v glavni odbor in sicer ne misleč na kakšno politiko, temč samo zaradi dolžnosti, ki jih imam kot uradnik nasproti glavnemu odboru. Glede v občnem zboru leta 1907 sklenjene družbene preosnove na zadružni podlagi imam sicer svoje mnenje, ki ga nisem nikdar prikrival, zadeve pa nisem jas namenoma zavlačeval, ker se vse tako vrli, kakor je glavni odbor v svojih tozadevnih sejah sklenil. Proš-
nje za državno podporo, ki prihajajo v družbeno pisarno, leže v njej običajno le do prihodnje odborove seje in se potem takoj rešijo, isvsemši onih, za katere odbor sklene nadaljna poizvedovanja, ki so potrebna za točen in motiviran predlog Res je v zadnjem Času ležala v pisarni ena taka prošnja nerešena, in s cer zato, ker potrebnih podatkov ni bilo takoj dobiti. Re'nično je, da daje tvrdka „A fd Separator", ki izdeluje in prodaja mlekarske stroje in druge mlekarske potrebščine, 10 in tudi več odstotkov popusta onim, ki naročitve posredujejo, kar je večkrat stori i a o. kr. kmetijska družba, oziroma jaz kot potovalni učitelj, ki sem mlekar -ske zadruge snoval in jiiu ft*d pri ua-roČitvah na roko. Ta popuni se v družbenih računih res ni vk-ujiž:tvai, zato se je pa kar kratkim potom do-t i č ni m zadrugam ali zasebnikom izplačal in jaz nisem nikdar vinarja zase obdržal, če sem bil posredovalec nakupa V zadnjem času svojeg* tozadevnega delovanja sem celo tako uredil, da nisem jaz poousta dobil v roke, temuč se je pri računu takoj odtegnil Vsakdo, ki je na Kranjskem potom družbe ali mene naročil kaj mlekarske oprave, je ta popust dobil in more to mojo trditev potrditi. Moja vest |e v tem pogledu popolnoma čista, ker nikdar nisem zgrešil nobene napake v sebični svoj namen, bodisi kot uradnik kmetijske družbe ali kot od države nastavljeni potovalni učitelj. Potovalni učitelj gospod Legvart ni od družbe nastavljen, te-muČ od države ter je le družbi začasno prideljen, ne da bi ona imela kaj oblasti nad njim. Jaz nisem imenovanega gosp. potovalnega učitelja nikdar družbi vsiljeval, pač pa seru v naglici, ker ni bilo drugega najti, njega priporočal in je o, kr. deželna vlada vso zadevo dovolj na drobno poznala Jaz takrat nisem imel v rokah spričeval g Legvarta in sem verjel tisto, kar mi je on zasebno pisal. Zadeva se je od moje strani popolnoma pravilno zvršiia. Jaz nikdar nisem imel opraviti s kakšnimi pogodbami med mlekarskimi zadrugami in od je malci mleka, pač sem pa slišal o nekaterih tozadevnih nedostatkih in sem, da se zavarujem za vsak slučaj, o tej zadevi predložil c. kr. deželni vladi spomenico, vsled česar imam jaz v tem pogledu kot potovalni učitelj roke popolno Čiste. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe krauj-ske in potovalni učitelj za kme tijstvo.
Opomba uredništva: Mi z veseljem vzamemo na znanje pojasnila gospoda ravnatelja Pirca, mu z objavo njegovega popravka damo popolno zadoščenje in radi priznamo, da je njegovo poslovanje pravilno in nesebično. Ker so pa v teh zadevah res krožile vesti, smatrali smo za svojo časnikarsko dolžnost, jih objaviti ter tako dognati resnico na eno a i drugo stran. Gospod ravnatelj Pire je vsa očitanja s svojim popravkom popolno po asuil in zato mu tem potom radi damo popolno za do š č en je.
— Pozor „Narodni svet". Od štajerske Save se nam piše dne 26 januarja: Iz verodostojnega vira vemo, da se služba nadučitelja in Šolskega vodje na Zidanem mostu Še enkrat razpiše. Šimi a nam hočejo  tu vriniti — nem-
čurja. Zato pa resno opozorimo vse merodajne činitelje, d* v preprečitev tega napno pravočasno vse svoje sile!
— Iz Žalca, 26 januarja. Občinski tajnik žalski, Zupane, je odpuščen! Kar smo davno že pričakovali, se je vendar enkrat zgodilo.
— Iz politične službe. Absol-virani pravnik Franc Ogrin je pripušČen h konoeptni praksi pri političnih oblasbvih na Kranjskem. Okr. komisar Karel Schlosser v Kranju je poklican k deželni vladi v Ljubliano, deželnovladni konceptni praktikant Karel Bicek pa preme-meščen od dež. vlade k okr. glavarstvu v Kranju.
— Iz SOlske Službe. Učiteljica gdč. Marija Skaberne v Smart-nem pri Kranju je dobila dopust in pride na njeno mesto kot supleutiuja izprašana učiteljica gdč. Ljubo-slava Orehek.
Iz gledališke pisarno. Jutri,
v torek (par), nastopi gospa Irma Polakova kot Deniza v priljubljeni opereti „Mamze 11 e Nitouohetf. Celestina igra gosp. Kratochvvil, Champlatreuxa g. Sulikowski.
Slovensko gledišče. Repriza
Meškove trodejauke „Na smrt obsojeni" se je vršila včeraj popoldne povsem povoljno in rekli bi, dokaj točneje od premiere. Ga. Kreisova kot Kristina, g. NučiČ kot Ivan in g. Dr agu ti noviČ kot Gelb so podali svoje vloge kar najbolje so mogli; Ga. Danilova in Ronovska sta bili v igri in v maski enako dobri kakor sadnjič, g, Toplak ni igral manj dobro, pač pa manj hrvatski. Kvečjemu bi rekli g. Po vhetu, da je bil preveč hladan v svoji sicer tudi hladno pisani izjavi lj a bežni, in g. Bukšku, da je govoril
kot domorodni kaplan malo prepa-tetski iu preveč k občinstvu. Pre-oiznost ljudsk h in otroških nastopov ni bila mani prijetna, kakor pri premieri. Hvaležna publika ni štedila z aplavsom. V. L. — SnoČnja repriza operete „Korneviljski zvonovi* je dosegla povoljnejši uspeh, kakor premiera Uprizoritev je bila popolnejša, vloge so bile bolj naštudirane in tako so prišle posamezne operetne partije do večje veljave. Omenjamo najprej gdč. Škrdlikovo, ki se vidno uvaja v operetni ton. Za njo gdč. Groszova, zlasti lepo dramatske igro g. Kra tochwila in domaČe komike. Tudi zbor je dober. Hvala za lep umetniški užitek gre v prvi vrsti marljivemu in požrtvovalnemu kapelniku g. Benišku. — Gledišče je bilo glede na predpust dobro obiskano.
Narodna veselica na korist „Dražbe iv. Cirila in Metodo11.
Damski odbor za prireditev velike narodne veselice v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda" v „Narodnem domuu nas prosi objaviti, da s3 bodo na veselici točila samo pristna vina ColariČeva, Zajčeva, Juvančičeva, „ Vipavske vinarske zadruge" in iz „Daželae kleti". Vse pijače ima odbor v svoji režiji. Posebnih vabil na veselico odbor ne bo razpošiljal. Dobrodošel je vsak, ki narodno ii.-isli in čuti in kije voljan žrtvovati kak prispevek za našo Šolsko družbo. Posebna toaleta ni predpisana. Na veselico se lahko pride v promenadni ali turistovski obleki ali pa narodni noši.
Koncert lt0iasbene Matice".
Sooči je bil v „Unionu" koncert „Glasbene Matice" z istim sporedom, kakor prejšnjo nedeljo v „Narodnem domu". Koncert je bil na isti umetniški višini kakor prvi. Posamne točke so se izvajale mestoma še preoiznejše kakor prvič. Oba salista vitez Cama-rotta in pl. Vulaković sta bila izvrstno disponirana in sta žela za svoje petje živahen aplavz Udeležba pri koncertu ni bila posebno velika, zlasti je bilo opaziti, da so bili sedeži v prvih vrstah večinoma prazni.
Občni zbor Narodne čitalnice v Ljubljani bo v sredo 29. t. m. točao ob pol 9. v restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom Želeti je, da se ga čitalničarji udeleže v kar najlepšem številu.
„Ljubljanski Zvon". Slovensko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" je imelo v soboto, 25. t. m. redni občni zbor v restavraciji „Narodnega doma". Otvoril je zborovanje društveni predsednik gosp. občinski svetnik Ivan Zirkelbach, ki je po pozdravnem ogovoru na kratko opisal zgodovino preteklega ter posegel tudi v letošnje društveno leto, ki bo Še posebno zahtevalo velikih žrtev odbora in dru-šfevenikov.   Društvo je  štelo v preteklem letu 6'ustanovnikov, 200 podpornih članov, število pevcev se je pa gibalo med 45 do 50. Glavna opora društvu je bilo narodnonapredno občinstvo.  Letos se ima razviti društvena zastava in priredti obenem velika pevska slavnost. S tem si je naložilo društvo hudo skrb in bi težko zmagovalo to breme, da mu ni zlasti na priporočilo odbornika gosp. Slavka Gartnerja  dobrohotno  priskočila na pomoč društvu vrlo naklonjena blg gospa plem. Trnkoczvjeva, kije prev zel a ne ravno prijeten posel zbiranja prispevkov  in  ki je tndi obljubila, biti novi društveni zastavi kum'ca, za kar ji je Že vnaprej izreči zahvalo. (Soglasno,    navdušeno pritrjevanje). Načrt za zastavo je napravil g. prof Šantelj v Pazinu, kateremu je jyry priznala  razpisano  nagrado. Plesna šola, ki jo je društvo otvorilo in ki uspeva prav povoljno, seveda ne do-naša denarnih  koristi,  zanaša se pa društvo, da mu pridobi poleg sedanjih še novih  prijateljev in Še bolj utrdi zasluženi ugled.  Spominjal  se je g predsednik tudi društvu naklonjenega časopisja in  se je  zlasti ob glasni pritrditvi izrekla zahvala „Slov. Nar." ki je že prav izpočetka rad podpira1 društvene težnje in ga branil pred dostikrat prav prozornimi in hudobnimi napadi. Z dvignenjem s sedežev se je ob žal o vaje vzelo na znanje, da je umrlo letos troje  članov in sicer g. Anton Petek, ga. Marija Smole in ga. Uršula Breskvar.   Tajnik gospod KržiČ je poročal o društvenem poslovanju   in   omenjal   z asti srečno uspelih dveh velikih koncertov, treh večjih  vrtnih   veselic  poleg izletov, pevskih večerov,  podoknic  itd. Po odhodu vrlega g. Bajdeta je prevzel glasbeni pouk izkušeni glasbenik g. Sachs.  Podporni sklad, ki ga je društvo ustanovilo, utegne še pozneje biti   marsikateremu    društven i ku v pomoč.   Bilo je preteklo leto 30 od-borovih sej in en občni zbor. Blagajnik g. Jakob Lumbar je poročal o   društvenem   denarnem prometu. Vseh dohodkov je bilo 4352 K 73 h, stroškov pa 4036 K 28 h, torej preostanka 316 K 45 h, vsega denarnega prometa 8389 K 01 h, kar je za tako mlado  društvo  precej mnogo. RaČ. preglednik g. Keber je našel vse račune v redu, arhivar g. J ar m i k je pa poročal o društvenem arhivu,
i ki reprezentuje vrednost 759 K 60 h brez m uzi kalij, ki je društvo z njimi dobro založeno. Za razvitje zastave, ki bo dne 28. junua, se odbor primerno pomnoži in razdeli v potrebne odseke Dan poprej bo odkritj i Trubarjevega spomenika in zborovanje Zveze slovanskih Časnikarjev, — pričakovati je torej obile udeležbe. Pri volitvi je bil izvoljen skoro ves stari odbor in sicer so izvoljeni gg.: za predsednika Ivan Zirkelbach, za podpredsednika Vinko Magister, za tajnika Fran Kržič, za blagajnika Jakob Lumbar, za odbornike pa Slavko Gtirtner, Ivan Južna, Alojzij Pip p ter Slavko Zor. Pre-giedovalca računov sta pa gg. An-tončiČ in Mlakar. Pri točki „raz-noterosti so se rešile nekatere notranje društvene zadeve, nakar se je zaključil občni zbor.
NOVO društvo Dež vlada je potrdila pravila „Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ribnica1* sseoVžpni v Ribnioi.
Prostovoljno gasilno društvo v Leskovcu paiedi dne 2. februarja v gostilni Franc Lavrinška veselico zgodbo, Šaljivim bazarom, prosto zabavo in plesom. Začetek ob 6. zvečer, čisti dohodek je namenjen v društvene namene in se bodo zato predplačila hvaležno sprejemala.
Poročil se je danes obČespoŠto-van« narodni trgovec iz Cerknice g. Fran Verstovšek z gospodično Heleno KI epe j iz Mariboru. Čestitamo !
čitalnica v Ljutomeru ima svoj 40. redni občni zbor na S sečnico 2. februarja ob 7. zvečer v prostorih g. Sršena. Na zborovanju bo predaval g- Kryl o ustanovitvi čitalnice in njenem razvoju v minolih 40 letih.
Izvenakademlčna podružnica sv. Cirila m Metoda v Gradcu. Na
rednem občnem zboru dne 19 januarja je bil izvoljen za leto 1908 sledeči odbor: Predsednik: I. Benedik, župnik v p., podpredsednik: K. Lu-bec, dvorni svetnik v p, blagajnik: L Vouk, c kr. nadkontrolor v p., tajnik: P. G laser, c. kr. računski uradnik.
Mestno tržno nadzorstvo je konfisciralo danes Francetu Bašča, posestniku iz Sela hišna št. 5, občina Ihan, okraj Kamnik, 60 na ljubljanski trg prinesenih mesenih klobas, ki niso sposobne za uživanje.
Kdo je torej krivec? Včeraj so štirje mesarski uslužbenci gnali hudega bika skozi Vic*. Ker sta bila, posebno dva, nekoliko preveč vinjena, sta obležala kar pri cesti, ostala dva pa sta bika prignala na klavnico. Pri cesti ležeča je potem nekdo zbudil in je šel eden s krvjo oblit naravnost v mesto k policiji, drugi pa ležat na neki hlev. Prvi je začel pri policiji praviti, da sta ona dva, ki sta pripeljala v Ljubljano bika, njega sći-mega in njegovega tovariša pretepla, a ta dva, ki sta bila še dovolj trezna, pa sta izpovedala, da je le bik oba vrgel in sta se v svoji pijanosti poškodovala. Ker je bilo to bolj vero-jetno, so porednega bika nt kazen danes pobili. — Istotako bo težko razsoditi med prasko, ki se je snoči pripetila na Dunajski cesti. Neki stražnik je privedel na stražnico tri civilne osebe in nekega vojaka. Le-ta pravi, da so ga civilisti na cesti, ko je prišel iz neke gostilne, napadli ter ga začeli pretepa vati, slednjič pa so mu raztrgali tudi čepico. Oni i rije pa zopet trdijo, da jih je vojak izzival in se jih lotil in tako hoče biti drug od drugega bolj nedolžen in nastane v obeh slučajih vprašanje: Kdo je pravi krivec?
Krč je prijel danes dopoldne na .Mestnem trgu ")81etno slikarjev« ženo Marijo Pavlinovo, ki je šla iz Škofje Loke v Trst, in sicer t-iko hudo, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati  V  deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je iz Amerike pripeljalo 180 Hrvatov in Macedoncev in 130 Slovencev.
Izgubljene in najdene reci. Neki gospod je izgubil zlata očala, vredna 10 K. — Gdč. Krna Tomaž i če v a je nu-šla nekaj denarja. Tudi učenka Brna Dolenčeva je našla srednjo vsoto denarja. Oboje se dobi na magistratu. — Na južnem kolodvoru je bila izgubi jem«, oziroma najdena palica in vreča, v kateri je bilo nekaj črev, otroški čreveljčki in kanditi.
Izgubljene reči. Adolf Reehber-ger je na potu od Stupice do državnega kolodvora in od tod na južni kolodvor izarubil bankovce za 20 K.
Drobne novice.
— Srbska skupščina je bila v soboto zopet nesklepčna. Prihodnja seja bo dne 28. t. m.
— Štrajk pri parobrodu! družbi »Dalmatia« je nespremenjen. Ravnateljstvo razpisuje v popolnitev 40 častniških služb.
— Svojega očeta je ustrelil. Blizu Berolina so našli ustreljenega gozdarja Schwarzensteina. S policijskimi psi so izsledili kot morilca nje-
goveda lastnega sina, -Oletnega go zdarskega eleva.
— Zemeljski plaz je zasul blizu Bergama neko tovarn-). IVt osteh je mrtvih.
— Grofica — sleparku. V Dra-ždanih so zaprli zaradi razniL sleparij grofico Sturdzo.
— Zaročil se je grof Apponvi z
najmlajšo hčerjo predsednika gosposke zbornice prineesinjo Alajo Win-dischgratz.
— Volkovi so raztrgali v ojgrgki občini Szerednvu žtrphlka Huzinko, ko se je vozil na samotni cesti,
— Smrt mladega dvobojevalca. 141etni sin hrvaškega ministra pleni, J o s i p o v i e h a je imel dvoboj v boksanju z nekim sošolcem ter dobil pri tem tako hud sunek v prsi, da se mu je vnelo srce ter je umrl.
TeletonsKo m nrzoloum
Iz delegacij.
Dunaj, 27. januarja. Danes popoldne je imel odsek ogrske delegacije za zunanja dela sejo, na kateri je minister zunanjih del baron Aehrenthal predložil svoj eks-poze. Jutri ima sejo avstrijska delegacija, v petek 31. t. m. pa avstrijski odsek za zunanje zadeve.
Zaroka v cesarski hiši.
Dunaj, 27. januarja. Nadvojvo-dinja Henrieta se je zaročila s princem Bogumilom H o h e n 1 o h e. Nevesta je rojena leta 1883., ženin pa leta 1868. Hohenlohe je brat tržaškega namestnika.
Lnegerjeva bolezen.
Dunaj, 27. januarja. Luegerje-vo zdravstveno stanje je še vedno zelo slabo. Sredi meseca februarja se odpelje Lueger v L o v r a n zdravit. 12. februarja se udeleži običajnega plesa, ki ga priredi dunajska občina. Danes je bil pri bolniku primarij dr. Topolanskv, da preišče oči, ki so v zadnjem času Luegeryi zelo opešale.
Avdijenee.
Dunaj, 27. januarja. Cesar je danes dopoldne dajal splošne avdijenee. Odlikovanja radi nagodbe.
Dunaj, 27. januarja. V par dneh se objavijo odlikovanja, ki jih je cesar podelil raznim dostojanstvenikom in politikom v priznanje njih zaslug, da se je sklenila a v s t r o -ogrska pogodba.
O praški razstavi.
Praga, 27. januarja. Trgovinski minister dr. F i e d 1 e r je včera.' v trgovski in obrtni zbornici napove dal, da se bo trgovinsko rriinisterstvo aktivno udeležilo praške razstave. Državno-poštni muzej bo dal na razpolago naj interesantne j še stvari iz svojih zbirk. Ministrstvo bo dalo na razstavnem prostoru napraviti r a -diotelegrafično postajo, s katere bo možno brzojavi jati v Karlove vare.
Odlikovanje opernega pevca Navala.
Kodanj, 27. januarja. Fran N a v a 1 - P o g a č n i k je nastopil kot gost ha tukajšnjem jrledališču in si priboril sijajen uspeh. Kralj ga je sprejel v posebni avdi-jenci in ga odlikoval z r e d o m sv. D a n e b r o k a.
Revolucija na Portugalskem.
Lisa bona, 27. januarja. Policiji: je aretovala več republikancev, ki so nameravali 31. t. m. ob obletnici portugalske revolucije prirediti n a -rodno vstajo.
Madrid, 27. januarja. S Portugalskega prihajajo silno vznemirju-joče vesti. Vlada je zaprla 300 repu blikancev. Cenzura in državno pravd-ništvo imata polne roke posla. Muni-cipialna garda patmlira po ulicah v Lisaboni in straži stanovanja raznih vladi sumljivih politikov. Vojaštvu, ki je inficirano z revolucionarnim duhom, se je odvzelo streljivo. Pričakovati je, da izbruhne v najkrajšem času splošna vstaja. Govori se, da pošlje Španska za slučaj, da izbruhne revolucija, 40.000 mož na Portugalsko, da uduši revolucijo.
Izjava
„Sloveneo* z dne 25 t. m. navaja v notici „Program prof. Reisnerja in notarja Plantana" kot doslovno iz mojega govora med drugim: rMi tako dijake vzgajamo".
Izjavljam, da se je dotičnik, ki je sporočil „Slovencu" ta stavek, s tem nesramno zlagal.
Rudolfovo, 26. januarja 1908.
Joief Relsner
c. kr. profesor.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
SIK bo vodo, topi sečno kislino.
Prirodni ruttroutko-litinnuhl vrelec proti kimUnltproHnu, *t#mem*t toku, Mcd-
rnirrr in črw»Mwiwi h Utrom, bolrgmim. na tnrhttrrn In ledicah.
___________ — N »prodaj poraod, T
MJMjmnl pri MJlwlo Kastnerju 224 S
VITA
Lfnbljamaka
..Kreditna banka v LJubljani".
Uradni kani dan. borze 27. MBionm papirji.
4"t*/9 majska renta. . . . 4ri°U srebrna renta . . . ¥{% avstr. kronska renta. . §•/, 9 zlata , . . 4*/9 ogrska kronska renta . 4«jf. . zlata , 4'/« posojilo dež. Kranjske •V/* posojilo mesta Spljet •V/o      • • Zadar
**/■*/• bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . t»/, češka dež. banka k. o.
Kj °-
|V»*/« zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . #»/«'/• pest. kom. k. o. z
10*/,, pr......
H/i7t zast. pisma Innersi. hranilnice.....
•*/,•/„ zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . .
f*/«7o z. pis. ogr. hip. ban.
*%°U obL ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
«Bf/0 obl. češke ind. banke t prior. lok. želez. Trst-Poreč......
£/0 prior, dolenjskih žel. . Ki prior. juž. žel. kup. Vi Vi /,•/„ avstr. pos. za žel. p. e.
Srečke.
Srečke od 1. 1860V,  .   • . »    od 1. 1864 ....
9 tizske......
_    zem. kred. I. emisije
m      m    H. ■ ,    ogrske hip. banke . ,    srbske a frs. 100-— 9 turške......
Oasilika        srečke .  . .
Kreditne » ...
teomoške , ...
Krakovske        , ...
Ljubljanske       , ...
Avstr. rdeč. križa . ...
Ogr.     ,     ■   „    • . .
Rudolfove        » ...
Salcburške        m ...
Dunajske kom.   9     .  . .
Delnice.
južne železnice . • • • . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , , . . Živnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
januarja 19G8.
Deuar  | Blago
i 7 20 i 7 40
9^-2 v £9*45
y"> 15 i»7 8
11640 1)66'
i 3 96 4 15
J laf 60 11270
S7-9 8tt 9 j
10^ Kl> 1u16j
99 8 1 Ubb
9910 97 5 97 lb|
99
\2$b W60 10
98 60
99 50
99 90 98 76 h 301 — 99
>5S *62-
51
b<k •277 — 9bl 76 106
87
2i eo 456
98
98 —
fb
52 26
30
66 110 -611-
Valuta.
C kr. cekin . • 30 franki . • . JO marke . • • fovereigns. • . Marke . . . . Laški bankovci . ftublji »'■'■"•■ Dolarji .  ;  . .
149
679*5 778
j f4 J*-I -72* L 238 6C
|; va«_
f 6*8 25 S45 — 631 6C
i 17 -
64 -
1140 19 4
23 57
24 0 117 75
9f>86 t M      2 52 5
žitne cene v Budimpešti.
One 27. januarja 19(8. Termin
11- 6 191 2-5 6 24(6 1117 tb 96 70 251 484
10 10 18-15 98-16
99 70
1 3 35
98 50
i,9 —
9910
9W* 0 100 50
k9-7fc 3U3 leo*—
lh7 —
1 66 — 165 -
>HV—
2 775 lil'-188 -
i 4-80 466 —
97 -104-
71-
f4 25
Si
70 -118-621 —
16f * -68 b 787- ~
1641 -
7^3 -
240
»'40 -
60t 26 461 532 60 2»77
U5fc0
Pšeniea sa april  . . Pšenica sa oktober , Si       sa april . . Koruza sa maj 19C8 Oreš     sa april . .
4 sa tO kg K 12 40
. sa oO kg K 10
I sa 60 kg K )0 48
. sa 50 kg K 6-96
. sa 50 kg K 8*14
ElVhtlv.
"l0 vin.
eeneje
m Meteorolosično poročilo.
Viftina  n»d morjem 906. Srednji Bračni tlak 736-9
85	9.	sv.	746 6	- 46	sr. avshd.	jasno
26.	7.	zj.	L7467	-87	■r. svsh.	megla
e	2.	pop.	743 6	00	si. jjvsh.	jasno
	a.	IV.	->4i-9	—3*6	sL jvshod	jasno
27.	7.	si	737-6	- 6*9	si. ssab.	oblačno
e	S	pop.	7337	30	si. avsb.	del. oblač.
Srednja predvSerajfinja in ▼eeraišnja temperatura : —4\'»0 mm in—4'1° mm.; norm.: —2'1 in — 20  Padavina v 24 urah   0*0° mm in 00r.
Zahvala«
299
Za obilne Izraze iskrenega soža-lja in prisrčne besede tolažbe ob smrti ter za prijateljsko zadnje spremstvo ljubega brata, svata in strica
Frana Kozamernlka
oficijala juž. žel v pok. izreka globoko in prisrčno zahvalo radbfna Klarmann.
Iščem
učenca
sa trgovino z mešanim blagom.
Kje, pove oprav. „Slov. Narodau.
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, z razgledom na nlico ter s popr Inoma novo opravo se
- odda takoj. •
Natančnejše podatke daje gosp. I Trcek, Breg it 4. 297— t
Iščem v naji m vpeljano, dobro idočo
gostilno
takoj ali pa v teku 2—3 mesecev.
Ponndbe Daj se pošljejo poste restante „T. T.", LJnbllana. s»6 1
s t
Ordlnoclla od 9.—11. dop
163 Telefon itev. 44. 7
ozor! j
Pozorll
Kauarna ,Leon'
97—4
b
E
H
>v
*
s
»
N K H
x
S
s
N
i
K K M
N
N
M H
tzz 1X1 zzti*t*ttizistw*i «\
3
M
M
* M
M
fj
m M
M M
M
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprta.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard 10 elek-o o   trltal klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.
NOVO!
NOVO!
Tekoča
železnoto somotose
(Somatoso z ielesem organsko spojena)
«e posebno
ble dičnim
z d ravni i h« pripor*«*. 1037 8
Prav odlično pospešuje slast in krepi živce.
Dobiva se po lekarnah In drogerljah.
Pekarija
a predaJilaloa In stanovanjam se
daje v zakup.
Vprašanja na g. Antona Bizjaka,
e. kr. patnika v Idriji. t&j i
Pristen
kraški teran
se toči 3883 - 11
na Dunaju XVII. y
Bergsteiggasse 22
restavracija „zurStadt Pariš".
Gostom le no razpolago „Slov. Narod".
Za obilni obisk se priporoča
Josip Rohrbacher,
r eet a,Trra.ter_
Ueč mnjnln. lepih "i
stanovanj
obstoječih iz 2 sob In pritiklin, |( oddati tnkoj ali za februar 190« -v Ilirski ulici.---
Ponratfati je pri lastnika Adol|| Hauptmaonu na Resljevi cesti
Hotel pri ,Malicuv
imtikM Wien.) ^
Dne n.t it. m Z9. t. a
KONCERT
Dunajske Sromeljske dražbe
d' Goldamseln. Začetek ob osmih.      Vstop prost
Veliki trg za posodo
na Resljevi cesti št. 12.
Zaloga porcelanaste, pločevinaste, steklene in
železne lite posode
po nizkih cenah
od 27. t. m. do 8. februarja.
Z odličnim h pošto van i trn
264-2
LIPAUTZ
naslednik Kat Bublik
Oes, kr, avstrijske     ^     državne železnice*
izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, Odhod Is Ljubit sna |»L ieLi
?-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
ro7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
a>-oo predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
;i*40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žet, Trs drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. s
-oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
B.4.0 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. •IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
■35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0- «o ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is Ljubllane dri. kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
1- oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7MO zveoer. Osebni vlak v Kamnik lO'OO ponoći. Osebni vlak v Kamnik. (Sam
ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta
Dohod v Llubllaao Ini. i#Li
S-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka
žel., Trbiža, Jesenic, Grrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straicl
Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. II-IO predpoldne.   Osebni  vlak   iz Prage,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčict
in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic 2<32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolf o vega. Grosuplja. 4-38  popoldne. Osebni  vlak iz Beljaki
juž. žel., Trbiž*   Celovca, Beljaka (čez
Podrožčico) Gorice drž. žeL, Trsta dri
žel Jesenic. o-OO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca,
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Srni«
Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. 8-45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka jul
žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žei»
Jesenic.
n so ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Ljnbltano dri. kolodvor:
8-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-OO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnito,
8- 'O zveoer. Osebni vlak iz Kamnika.
9- B9 poneOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sani ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.;
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednj« evropejskem času.)
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic ? Trstu,
Farna pralnica in likalnica
(z motornim obratom) 4090-3
C J. Hamonn o Ljubljani.
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj.
Perilo se JoRoBoruJe. Zmernecene. Perilo kakor novo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pnutotlom lak.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.
02296564