* 5». StevHlu. I ikkliHi. i MrM ZS. mili 1IH. II. lito. .Slovenski Narod* W*t* p* mmiMi a Antro-Ognko: u Neafljo: ćelo ieto stapaj otprej • K 4O - I ćelo leto aapctj . . . . K 45 — nrt Icto „ „ » . iJO- a Amcrlko tu m leto uprej . . . . K 36'— I Cetrt leta . . i£* • • *•— pol leta......18— I na mesec „ . .%' . 9 $•— Posamezna žtevilka valja 2O vlnarjev Oopisf naj se frankirajo, Rokoplst se ne vračaja, 9i*4al*tvo: Knaflovm silio« ftL S (v L nađstr. levo), telefon M. 14 Ustavna „reforma". Dunaj, 24. aprila. O načrtih. ki jih je sestavil Seidler-jev državnopravni generalni štab štirih nemškonacijonalnih uradnikov. se širijo lapačne vesti, ki vse razburjajo Nemce. A brez vzroka. Njim so nacrti znani že prav dolgo, zdaj pa jih na vse sirani prerešetavajo. Og. Urban, Barnreither, Klein in druge veličine si dajo poroćati © juKoslovanskem vprašanju. Prvi je re-ferirai celjski M a r k h 1, ki je seveda će jal: iztisnite iz Cehov svoj »Deutsch-bohmen«. a mi doli na jugu smo na koncu moći, tarn se m te ne sme nič spre-meniti. treba nam je ojaćenja iz državne zaloge. da se držimo. Pot na Adrijo je nevarnost. Tako je preiaval Markhl, a kakor iz venu ni imel posebnega moralnoga uspeha. Vsled terorizma alpskih Nemcev si pa sudetski možje nišo upali nu reći, pravijo, da se bode zdaj stuui-raio naprej. Po zdravi upravni pameti in po členu XIX. bi se moralo v vseh slovenskih okrajih uradovati slovenski, v nem-Ških nemški, v mešanih mesano. Zdaj tema ni tako: na Koroškem se slovenski sploh ne urađuie, v cisto slovenski Kranjski pa mešano. Clovek bi torej misli!, da ni treba zakona, ki urejuje je-zikovno vprašanje po uraiih. Država naj nastavi slovenske .lradnike. pa da ukaz, da se drže čl. XIX. Tako bi sodiii po naravnem prevdarku. Vlada je izdelala velik nacrt za ure-ditev jezikovnega vprašanja v vsi Av-striji: kronovine so ji podlaca. Teh se ne sme nihće dotakniti. Ce #re kronovinska meja preko narodnega te-lesa. je to za birokrata toliko, kakor da onkraj granice biva drug narod. V krtJ-" novini se na temelju ljudskesa Stetia ugotovi »sklenjeno narodno ozemlje«. Kjer biva v isti kronovini sklenjeno preko 100 000 ljudi ene narodnosti, tam imamo »sklenjeno ozemlje«, ki dotičnemu narodu daje pravico do »vjadajoće pozicije glede jezika v uradovaniu in zmožnosti uradr.ikov. Ker na KoroŠkem po štetju 1910 po občevalnem jeziku nišo »našli« več nego 82.000 Slovencev. je ćela Koro-ška sklenjeno — nemsko ozemlje. V sklenienem ozemliu imalo narodne manjšine nekaj pravic: ako Jih biva sklenjeno preko 10.000, so »enako-pravne*, .t j smeio vlagati vio^e v svojem jeziku in dobe izvirne rešitve v njem. Ce pa tvorijo manj kot 10.000, smejo v občinah, kjer tvoriio većino, vladati sicer v svojem jeziku, a dobe rešitev v vladajočem jeziku, vendar opremljeno s prevodom. Na Koroškem bi torej stopili deloma v »enakoprav-nost«. deloma v »prevode*, a povrso<3 bi imeli nemške uradnike, uradni-ke. ki — kakor danes — izvajaio pred-pis zakona ali pa ne. V prid Nemcem nstanavlja nacrt vse po!no izjem: sedeži okrožnih. okrai-nih sodnij. tuđi če tam ni Nemca, so v naprej v tišti kategoriji, da je N e -mec tam »enakopraven«. Z istim nacrtom se uvajajo okrožja, ki r?ai se kriiejo čim najbolj s sklenjenim ozemliem. O niih kompetenci smo že pisali večkrat Vse kar se piše o pose-ganju okrožij preko mej kro-novin in o kakih okrožnih narodnih zborih po znanem Rennerjevem projektu, s o bajke. Toliko v informacijo, ki je nekoliko zakasnela, kajti zdi se. da so alpski Nemci reformo že prej zadu-šili. nego je utegnila zagledati luč dnevi Naše stališče k temu nacrtu Je čisto enostavno: da bi to bila »resitevc jugo-slovanskega vprašanja. tega menda nihče resno ne misli. Če vlala fipa. da bo s tem zman.išala »Reibungsflachen«, kakor je povedal Seidler, se vara. Češki Nemci dobe s tem vse: done svoja okrožja (Deutschbohmen), češki dežel-ni zbor pa razbilejo, kedar se jim zdi, v jezikovnem oziru se jim ne godi krivica nikjer. Na iugu bi ostalo deloma staro razmerie. na Koroškem pa bi se stvar Doslabsala. Ta naša najljubsa de-žela bi bila s tem službeno proglašena kot nem?ka, »enakopravnost« pa bi uradniki-tujci izvajali, kakor jk> danes. Tuđi v drnrr'-h kronovinah bi vse eventu-elne prid obi tve v narodnem oziru od-visele od volje v I a d e. ki bi kakor da-res 5e naprej nastavljala tuđi v sloven-SKem ozemlju Nemce — »kurzovcec. Ce so torej alpski Nemci, dasi so sami očetie vladine^a deteta, nacrt za-gti?iH. rc predno ga je njegov oče — rc&iik mogel pokazati parlamentUt so storiii uslugo državi. Revolucija sitih. Pred nekaj dnevi smo v članku »Nemška kriza« razpravijali o razvoju avstrijske nemške politike, ki se vedno boli obraća proti Dunaju in postavlja državo pred alternativo, da mora ostati ali domena nemške oblasti, ali na računati z nemškim sovraštvom. Dogodki zadnjih dni karakteristično potrjujejo naša izvajanja. V nemškem taboru vre in iz kotla, v katerem kuhajo nemški politiki svojo jezo. udarjajo strupeni plini. Avstrija je država, ki je bila od nekdaj pod nemško oblastjo. Nemški birokrati, nemški Volksrat, nemški pod-jetniki. nemški generali komandirajo vse. Clovek bi menil, da bodo gosoodje vendarle zadovoljni s tem. kar imajo. Toda v Avstriji gre vse narobe. Drugod se upirajo laćni in brezpravni, tu pa s it i in privilegirani. Politično prenasičeno nemštvo pripravlja prav-cato revolucijo proti državi. Nad vse značilno je, da pri tem uporu npsijo zastavo tajni svetnik in penzijonirani generali gosposke zbornice jn da vedno zvesti Tirolci in Salcburžani sklenajo. ali bi ne kazalo prositi, da jih anektira Bavarska! Siti in spočiti gospouie gosposke zbornice so postali avantgarda bojnesra nemštva in prioravrjajo demon-ctracije radi odpusta grofa Czernina. Proti komu so napericne demonstracije teh gospodov. ki z vsemi stirimi zaje-inajo iz državne sklede. ni težko uga-niti. Većina njih uživa razven državnih plač in penzij tuii se tantijeme raznih vojnodobičkarskih podietij. Zato ni čuda, če se lezijo na vsak poskus. ki bi vedel monarhijo k miru. Takozvana usta\-na in srednja stranka ste sklenili podati v zbornici oštro interpelacijo radi odstopa grofa Czernina, ki naj bi bila omogočila. da v posebni debati demon-strirajo za »nerazrušljivo zvezo« z Nemč:io in proti onim faktorjem. ki so mneiija. da velja starorimsko državni-ško načelo »salus reipublicae suprema lex esto« pred vsem za lastno državo. Ustavna in srednia stranka tvorite večino gosposke zbornice. Zahtevali ste od predseđnika kneza \Vindisch-grStza. da takoj s.k!iče sejo, na kateri bi se vršila omenjena interpelacijska debata. Knez Windisch£ratz je v sporazumu z desnico gosposke zbornice to zahtevo odklonil, kar je vzbudilo seveda pri nemškoradikalnih visokih gospo-dih veliko ogorčenje in nacrt, .spreme-niti poslovnik zbornice tako. da bi skli-canje sej bilo v bod oče odvisno od ve-čine, ne pa od predseđnika zbornice. V svoji jezi so torej visoki gospodje po-segli ćelo po demokratičnem mncipu! Knez Windisrhgr3tz, ki pripada takozvani »Karlovi stranki«, je izvaial kon-sekvence iz afronta imenovanih dveh skupin, ki so dobile v parlamentarnem žargonu novo skupno ime »\Vilhelmpar-tei« ter je 23. t m. podal svojo demisijo. Z veliko nanetostjo Dricakujejo politični krogi cesarjeve odločitve. Pre-vladuje mnenje, da se cesar ne bo uklo-nil terorizmu upornih »senatorjev«. V taboru nemških poslancev vsak dan bolj zmaguje najradikalneiša taktika. Večina poslancev je že dane^ mi-dobljena za devizo, ki 10 ie graški župan prvi izrekel in pojavlja se oster od-Dor proti dosedanjemu načelniku zveze nemško - nacijonalnih strank Waldner-ju, ki zastopa mnenie, da ne gre javno nupovedati vojne državi. Spori med ra-dikalci in oportunisti postajajo vedno hujŠi in zveza nemško-nacijonalnih strank se nahaja v razsulu. Pa tuđi kr-ščanski socijalci so že inficirani in se pomikajo vedo bolj na levo. O kakšnem kompromisu z Seidlerjevo vlaio noće večina Nemcev ničesar slikati. Seidler naj se pokori nemškemu ultimatu ali pa naj izgine. Ministrski Dredsednik ie v naj več jih stiskah. Pobotal bi se rad s svojimi starimi zavezniki in kakor vsa-ka vlada, je tuđi Seidlerjsva pripravljena pisati mirovno pogodbo z nenasitnim nemškim radikalizmom na čeSki in ju-goslovanski koži. Zlasti gre za na$o ja-gosJovansko kožo. PoročaH smo včerai, da zahtevajo Nemci od vlade oštre represalije proti našemu narodnemu gibanju in da je vlada rada pripravljena jim ugoditi. Alpski Nemci so postavili ćelo vrsto zahtev. ki se nanašajo na razine-re na jugu. Kakor nam danes javljajo z Duoaja, so nove nakane Nemcev po- < vzročile, da sta se predsedništvi Jugo-slovanskega kluba in Ceškega Svaza podali k ministrskemu predsedn*ku, da ga posvarita, naj pazi predno ko-nečno pristane na zahteve alD-skih Nemcev. Konferenca je bila Jako živahna vsJed energičnega nastopa glav-nega govornika skupne deputacije drja Korošca. O konferenci je bilo izdano službeno poročilo, ki ga objavliamo na drugcm mestu. Pomembno je, da so to pot Cehi in Jngoslovani vladi odkrito povedal i, da v slučaju novih persekucij njihovih rojakov žanje parlament nima nobenega pomena več. Ako državni zbor ne more preprečiti zatirani in preganicinj. ie edini notranji vzrok za njega obstoj v resni nevarno-sti. Od naše časti in krvi se av-strijski parlament hraniti ne more in ne sme. Ako je Nemcem na tem. da zavlada absolutizem s svojimi enkrat za nas, drujrfč pa morda za nje neprijetnimi posledicami. potem mo-rajo pustiti nedotaknjetia gotova mini-ma. ki se tičejo naše narodne časti in naši narodnih življenskih interesov. Nemška poročila pravijo danes, da je notranje-politična kriza v polnem razvoju in da ie računati z demisijo Seidlerjevega kabineta. Casar da je že 1 poklical k sebi več voiilnih Dolitikov, da se ž njimi posvetuje, kako bi bilo urediti razmere v parlamentu. Cesar da ni voUan sprejeti demisije kneza Win-dischcrratza. To bi pomenilo, da ob^oia revolto večine gosĐoske zbornice. Na drugi strani pa se zatrjuje, da jako vplivni nemški krogi z vso vnemo na-daliufejo svoje delo za popolno radikaliziranje državne uprave v zrni si u nem-ških zahtev. Kriza postaja od dne do dne očitnejša in v njenem znamenju se bo prihodnji torek pričelo pomladansko zasedanje državnega zbora z bumimi debatami. Izbruhnila je revolucija sitih in privilegiranih proti lačnim in zatiranim. Avstrija je zopet za eno špeciiali-teto bogatejša. SLUŽBENO SPOROCILO O KONFERENCI JUOOSLOVANOV IN CEHOV Z MFNISTRSKIM PREDSEONIKOM. Dunai 24. aprila. Danes so se oglasiti postanci Habermann, dr. firuban, dr. Korosec, vitez Pogačnik, StanSk in Tu-sar v zastopstvu Ceškega Svaza in Ju7o^!ovanskega kluba pri ministrskem predsedniku in ga vpraSali, ali so nem-ske meščanske stranke vladi res predložile enostranske narodne in na perse-kucije Cehov in Jugoslovanov namerje-ne zahteve in je-fi ministrski pred-sednik voljan jih izpolniti, znabiti kot nagrado za to, da v sedanjem trenutku ne samo nemške meščanske stranke, nego tuđi stranke iz gosposke zbornice odpovedujejo prestoilu in državi zvestobo. Ministrski predsednik je priznal. da se le o znanih zahtevah nemških meščanskih strank tuđi poslednji čas obravnavalo, pa je iz-javil. da se doslej še ni nič odločilo. O krivicah proti kateremikoli narodu pri tem seveda ne more biti govora. Zastopniki gori imenovanih klu-bov so ministrskemu pr^dseiniku pojasnili, da bi vsaka persekucija niih narodnosti in enostranska reSitev nemško-me^čanskih zahtev zadela na njih najsilneiši odpor in ojrro-žaia obstanek parlamentarizma. __________ Vlada in Nemci. Dnnui 24. aDrila. Sirilo se veeti o kahinetni krizj Naklada ge. da dr. Seidler ob sedaniih razmerah skoro nl-ma upania na uppeh v hotI sesiii. Govori se da ie cesar noklical k sebi več politikov. da se pogovori ž jiimi o Dre-ureditvi razinor v parlamentu. E>eini-sijska t>rošni^ predseđnika erosposke zbornice princa Winđiseh*raetza bo odkloniena. V srednti. kakor tndi ▼ ustavni stranki eosnoske zbornice vlada nevolia proti kabinetnema iefa. ka-tero T>TOVTToS&io notranle im rananile politične razmere in istotako naraSca-joča beda na Cešketn. Z Dunala, 24. aprila. MlflMrskl predsednik je nadalje val razgovor« % voditelji ncmških strank. kl so poudarfafl, da se de-lajo želiam planinskim Nemcem velike tež-koče. Jugoslovani rtzpolajajo • svojim za-stopstvom v kabinetu* interesi njihovih skupin pa nimalo ni kake neposredne podpore v kronskem svetu. Nadalje vlada med njim! nevolja, da se ni Se nič ukrenilo za nstano-vltev nemške mornaričke Sole v Trstn. Vlada je pripravljena ugoditi agrarnim želiam v olajianje težkega stanja kmateralccv. Dunaj, 24. aprila. Današnja seja nemško - radikalne stranke pod \Volfovlm pred-sedstvom je sklenila ob sestanku državne zbornice podati nujno vprašanje o prehra-nitvenih razmerah na nemškem CeŠkem in o nesoglasju v govoru prejšnjega zunanje-ga ministra grofa Czernina od 2. aprila in govoru ministrskega predseđnika Seidlerja na zastopnike čeških strank in zahtevati ta-kojšnie parlamentarno obravnavanje od-redb po § 14 glede podsodnosti hiše Par-ma. Stavili bodo tuđi nujno vprašanle zaradi zaseženja pisma po^l. Hummeria in Pacherja na vojnega ministra o tem, kako $0 češici pribežniki ravnali z avstrijskimi vjetniki nemške narodnosti. Sklepalo se je tuđi o stališču strankinih zastopnikov v vodstvenem odboru zveze nemško - nacijonalnih strank. Soglasno so sprejeli ta - le sklep: Nemško - radikalna stranka more podpirati samo tako vlado, ki I. jamči, da bo zunanjo politiko vodil odgovorni minister zunanjih zadev brez vseh vpllvov od neodgovornih strani v dosedanjl smeri In v najožjem so-glasju z zavezniško nemško državo; 2. omo-goči samostojnost in samoupravnost nemške Češke ob izvršitvl narodne obmejitve in 3. stalno zacjotovi zadostno preskrbo nemške Ce.^ke z živili in porabnostnimi predmeti, vštevšl premog. Nove rekvizicije. Na Kranjskem in v Primorju jih ne bo, pač pa na Štaierskem in KoroŠkem. D u n a j, 24. aprila. Nove rekvizicije na podlagt naredbe celokupne^a ministrstva bodo ob-segrale vse zaloge. ki ith imajo kmetje. Za vsako deželo je določen kontingent, ki £a ima spraviti skupaj. Kranjska, Primorje in Dalmacija so že tako izčrpane, da se tam n e bo rekviriralo. Pač pa zatfene so-razmerno jako tefko breme Štajersko in Koroško. Bo) zoper novo rekvizicifelco naredbo. Agrarni poslane! nameravajo vlo-žiti predio^:, da se prekliče pooblastilni ?akon. ki daje vladi moč. da spreminja naredbe za hrbtom parlamenta, Ko Je bil vsprejet pooblastilni zakon, se je vlada zavezala, da pred vsako naredbo zasliši parlament. Tesra ni storila janu-arja 1918. ko ie izdala novo naredbo, zlasti pa ne zdaj. Zato je naravna po-sledica, da hočejo oosland zopet vzeti vladi moč iz roke. ki so jo ]t dali $ pre-tiranem zaupaniem. Novi davki. Dnnaj. 24. aprila. Pri razpravf odav-ka na premog ie izvajal minister za Javna dela Homann glede monopola za premosrovno produkcijo, da je pred kratkim predložit poslanski zbornici nacrt takozva-nega premogovaega zakona, s katerim se Ima defansko uvesti monopol za premogov-no produkcijo. Zakon pripravlja podržavljenje premogovnikov. Kar se tiče c e n e p e m 0 g a, so se pač upoStevali povišici cen obratnega materijala. Preskrbo s pre-moEom označa za zadovoIJIvo. Dočfm Je bilo v avstrijskem konzumu leta 1913. na razpolago še okoll 47 milijonov ton, ie padla ta množina leta 1917. na okroglo 40*3 mili}, ton. Po dalfši debati Je bil sprejet zakonski nacrt z nekaterimf stavljenimi Izpremem-bami. Oorska kriza. Đndlmpešta« 24. aprila. SzterenvUevm sestava kabineta Je zadela na težkoče. Od-ločno odpoved Je dobll Szeterenvi od strani socijalnih demokratov, kt so danes v svojem listu Izjavili, da so primorani napovedati na'hujšl boj vsaki vladi, kl Je odločena le pJČlco odstopitl od predloge za volllni red. Obenem napovedujejo delavcl splosno stavko na dan 1. maja. Ttezi o vzroktn ocrske krize. Budimpešta, 24. aprila. (Ozrskf Kor. u rad.) Narodna delovna (Tlszova) stranka Je Imela danes konferenco. Na programu Je bila indemnitetna predloga. Med konferenco Je govorit grof Tlsza In se izrekel za voti-ranje Indemnitetne predloge. ker se mora zagotovitl normalni potek državnih flnanc. CBede krize Je izjavi! grof Tlsza, đa se Je morala zgoditi zato. ker se Je prej-Snja vlada v vprašanjo volilne reforme postavljala na odre-venelo stallSČe, kl Je stalo v na-sprotju x velikim! političnlml interesi, kl zahtevajo rešitev tega vprašanja potom sporazuma, bila Je pa ta vlada tuđi v nasprot-Jniv tej smeri opetovano Izrecno Izraženo željo vladarja. Vse naSe udejstvovanje* Je rekel grof Tlsza, obstojf v tem, pri reSitvi vnraSanJa volilne pravice obvarovatf narod pred nevamostml najskrajnejšega radikalizma. Konferenca Je sklenila, glasovati za indemnltetno predlogo. ManlJi boli na zapada. NEMSKO URADNO POROClLa Berolin. 24. aprila. (Kor. urad.) Na bojiščih ob Lysl in ob Somml ]e bilo bojevanje omejeno na lokalne boje, Severovzhodno Baflleula smo zajuri-šali visino VIdugIboek in vleli nekai Francozov. Zapadno Bailleula smo za-vrnili angleške napade. Močnl sovražnl šunki severozapadno Bćthune so biH ustavljeni na crti naših predstraž. Bo]! v predpolju na mnogih točkah ostale fronte so nam prinesli vjetnike, Rlt-mojster baron Richthofen se od zasle-dovania nekega nasprotnika nad boii-$čem ob Somml ni več vrnfl. Po an-gleškfli poročilih Se padeL Vzhod. Finska. Pod poveljstvom generala grofa Von der Goltz se naha-Jajoče čete so osvojile železniškl križl-šči Hyvinge in Rnihimaki ob železnici Helsingffors - Tavastehus ter so sevemo od Lahtia vipostavtle zvezo s finsko armado. — Ukrajina- Na Krlmu so dospele čete generala Koscba do Sim-ferofola. — v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROČILO. Berolin, 24. aprila. Wolffov urad po-roča 24. t m. zvečer: Na boliŠČih I nič novega. Berolin, 24, aprila. Dne ti. aprila na večer so Angleži severno Alberta napravili veCJi napad, kl je bil pa pod najtežjiml fe-gnbami odbit Ko Je napočila noč, so posku-slli s spojenim artiljerijskim ognjem in strojnimi puškami Nemce presenetiti. Ko ja pa kmalu nato po naJJaČJl pripravi ognja an-gle§ka infanterija skoro šest Mlometrov na Široko pripravila naskok. Je takoj sasla V najtežji ogenj naSe artiljerije, infanterije In strojnih pušk, kl so pod enotnim vodstvom napravile v goste vrste nasprotnikov 51ro~ ke vriell. Pri Mesnflu in v gozdn Avoluy smo sovražnlka odbili le na veČJo razdaljo. Med tem gozdom In cesto Avoluv - Bou-zincourt se Je neki napad zruSil trdo pred našimi pozlcijaml. Tu, kjer so se naši strel-cl že pripravili na bližnski boj, je sovražnik umik v poslednjem trenotku placal 1 imičii-Jočlml izgubami. Južno omenjene ceste so pridobili An-gležJ komaj 300 metrov na Široko in 200 m na globoko pas predpolia naših pozicij, ne da bi dosegli našo glavno obrambno crto. Severno Alberta snio jfh popolnoma odbili. Ves skrbio pripravljeni, s svežlml četami izvršeni napad se je ponesrečfl. Poraz Je 2a sovražnika tem bolj resen, ker Je bila po Izpovedbi vjetnikov napadalnl cilj železnl-ca, ki teSe ob zahodnem robu Ancrske doline. To bi Albert ogrožalo s severa. Nacrt se Je spričo sljajnega obnašanja nemških čet do konca Izjalovi!. Nasprotno pa Je ponočni boj po poročilu naše Infanterije stal Angleže najtežjih lzgub. Samo severozapadno Avoluya smo pred našim! pozlcl-Jami našteli več sto mrtvih. Razkačenost Portugalcev po soglasnl Izpovedbi vletnl-kov stalno narašča. Kako so Portugalci, kl so Jih siloma gnall v vojno, bojevanja nave-HCanl, to zadostno dokaxujeio opori v 7„ 35. in 35. polkn. Duna], 24. aprila. Na flanđrskl fronti so Izboljšall Nemci vsled zavzetja visine Vlengelhoek svoje pozicije v odseku BaJO-leul In so pridobili s tem važno oporišče v hrbtn angleške pozicije na Kemmehh Od Vlengelhoeka sem obvladajo Nemci angleške zadnje zveze kemmelskega pobočja, najmočnejše angleške pozicije Južno od Vperna, kl je s tem ogrožen. Podvzetja Francozov v prostoru pri Bethnne trajajo. Kake Ta večjega napada pa sovražnfle ni po-skusil. — Na Flnskem so zaseđle nemške čete glavno železnlško progo, kl drži od Helslngforsa do Wtborga in stoje sedaj 80 kilometrov globoko na finski zemlji. Vsled tega In vsled zvete s finsko armado se zdi, da Je odpor boljševlških tolp zaman In da je tzčiščenje južne Finske samo vprašanje par dnl. London, 24. aprila. »Times« poročajo: Sedaj se začne ogromna bitka za Kanal, ki bo trajala gotovo ćelo poletje. Curin, 24. aprila. Neki milanski Časopis poroča iz Pariza, da sta pripravljena Calais In Dunkerque s suhega na obrambo. Angle-Ški in ameriškl p!J on irski oddelki so tam, da napravilo novo obrambo tekom šestih nj. — »D* Italla« poroča Iz Pariza, da so toj! vojaški atašeji tn vojni poročevald odpoto-vali na fronto. BeroDn, 24. aprila. »Vossische Zeitg.c poroča Iz Ženeve: Francoski vojni poroČe* valci oplsujejo Reims kot ognjene, kadeče se razvaline. Obstreljevanje Je povračUo sa Bombardiranje Laona. V zadnjih dneh Je priletelo v mesto 20.000 granat ▼ petet 30.000. Požar se je raztegnfl tndl na ćelo okolico. Crnih, 23. aprila. »Secolo« poroča fe Pariza: Se nedotaknjena angleSka fronta pri Arrasu je pod težkim ognjem SOVraŽni-ka. Na desnem krila sommskega bojlšča sr pripravljalo nova strategična podjetja i boji. Ratf, 24. aprila. Anglešid vladnf ara4 nfle kl Je priJd te Pariza, enl ftodu pc Stran 2-______________________________________________________________.SLOVENSKI NAKOU«, dne 25. aprila iyib. 9* Štev. vzTočmK> fo Obstrellevanfo mesta na 100 milijonov Iran kov. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 24. ft p r i 1 a popoldn«. Med Som-mo in Avrt }e dobilo iovraino obstreljt-van je tekom noći kar nijfllnejli značaj. Posebno V obližja VUleri - Bretoiineutt ili Hangardtn - Santerreja |t francoska artiljerija nemškim baterijam močno ocUovar-jala. V obližm AUetteja 10 pri Avocourtti to pripel»tl# franCOfke patrttlje vjetnike s ie-boj Ni ottall fronti artiljerijski ogenj s pregled ki. _______ Anfftoikl poskus izkr» cattja na fftand«rski obali« lUrtia, 84 aprila. V noči od 22. do 23. aprila so se hotele številne anele-ške iadje izkrefttl na flanderski obali, kar pa se i im ni posrećilo. Po nađem obstreljevanju z moria so priiadral« IDale križarke, zavite v sro^t paieolan tffnetUe megle in spremliane ođ Sterilnih nafti«« v i a motornih čolnov pri Ć3tende in pri Zeebrtlgsrp prav pred obalo v namenu, da bi razruslli tamošnje pristani£ke naprave. I«točaMio nai m bil po lzpovedbi vietnikov — udari 1 oddalek itirih eto mi i Domor-čakov na žeGbruggaki pomol v namenu vse on-dotne naprave in topove uničiti. Le ka-]đh Stirioeset mož izmed niih i« stopilo na pomol. Nekat^ri po prdi i v na£e roke ilvi. drugi mrtvi. Na ozkem in viso-kem zidoriu pomola se ie boievalo « ekrafno »rditostio. Iacmed ladii. ki so se udeležile napada, bo bilo potopliene tri male krliark*> »Iphigernu«. *Tntrepid<, ■>Svrlti?«€ In se dve drugi, na isti način konstruirani, katerih imen sta pa nemani. Dali© so se potopili r>od našim artiljerijskim ogniem^ triie ruŠilci in večje ste vilo torpednih čolnov. L^ ne-kai mo£tva na njih smo mosli reilti. Ba7un ene poskod^e na pomolu, so ostale rse i»rifltaTii*ke naprave in ob-*ežne batoriie popolnomn nepo*kodo-rane. Na na9i »tranl ie dobil počkodbe le en torpedni čoln. Nače izgube na mo-Itru feo malhne. — Sef admiralnega etaba mornarice. London. 28. aprila, CReuter.i V spodnii zbornici ie podal prvi lord ad-m i ral i tete Sir Eri eh Geddes na^lednie porobilo gleda napada na Ostende in Zeebriigge: Napad *e ie izvrčil pod po-velj»tvom viceadmirala Ragerja. Ru-Silći i« Dovra in franeoskl ružilci po jktfriacali pri napadu. $**=• rmc^Skih kfižark «tarega sistema, dvalset do trideset let staj-ih, se 1e udeležilo napada. Pet izrced niih. np^ojni.^ -m 7 l.pionnTn naj bi ee potopilo v kanalu in e> moso-©e pri vhodu v luko. Izid napada ie ta: V Ost^nde »ta prišli do obale dve ladii. ki smo iih razstrelili in nato zapasti li. V Zeebrfieere sta dosegli dve ladii svoi cilj. RAzstrelili smo iih in potopili. Tretja ne ie med vožnio po^reinlla na dno. Nai artili*riiski oceni in napadi naših torpedovk so zadali "ovrpžnim rusilcpm in drugim la-diam znatno ikodo. Loado«. 24. aprila. (Reuttr.) Kralj ]c •trzolavil viceadmiralu v Dovru: Najpri-»r^fefle čestitam Vam !n moitvu. ki je pod VaHim povtlNrvom, na pomembnrm u^pehii pri rnwac!iah. ki ite Mh Izvrgli v zndnji noCI. SfJatna hrabroit kl se Je izkazala v vseh firednlh iluSaflh, me navdaia § pono-•om tn obC«đoranJ«iiL FfOVl CSPCfn PODMOPSKOlf CO! VOV. BeroOn. 24. aprila. (Kor. urad.t Novi uspthi podmorskih Čolnov na zaporišča cb Angli: 22.000 bnrtto - reg. ton. Patruljska bftka na morf«. Berolffi. 23. aortla. (Korcsn. u rad .1 Fna naUn patnili Je xadela dne 20. aprila po-poldne v NemSkem zali%*u severtio od Ttr-SCheI!ln«a ob !ahke so vratne sile. ki *o se po kratkem streljar»«u natlo iimaVT»ne. So-vraJne ladfe so bile večkrat zađete. Na*e pomorske sile nišo bile po*kodovane tn nišo tede tzfub. — Sef admlralskana Staha mor-■Mice. Z ostalih bw\¥. NASF. URADNO POROCILO. * Duital, 24. aprila. (Kor urad.) Nt Itsfiianskl fronti nobenfli veCHh bofuifi deian). — Sef sren. §taba. Pred novo ofenzivo proti t ta 1III. Generalni pnročafc baron Arden-ne piit« v »Bcrliner Ta«eW»ttu*: Napetost s katero pri Jaku ie svet veliko dramo, se ttteune ?e povezati kadar zopet ožive pri-zeri na Italttanskem boiilČii. St more se taliti, da nem^ki narod prfčakule tamkaj-iftiega bohe^a delovania z zauparrem ali r omevno nepotrpežljivostjo. Nikdar n! bila prilika za obnovo avstro - ogrske ofenzive tako usodna. kakor sedai. Italijanska m e i n a zapora pooštrena. Iz Lugana, 24. aprila: Ttali-janska mejna zapora )e bila fz neznanih vzTokov pooštrena. Napad i t a 111 i*n s k i h letal na naš« Iadje. Iz vnjnoooročevalskega stana 24. aprila: Ko ie dne 22. apr!:a nekaj na^ih ladii iranevHralo po rrnr\u. iih ie na-padlo pet {talijanskih letal. kl so vrgla svoje bombe brez n«pcha. ?o\Tažna letala ?o ra5a presmala. Pri tem se je uosrečflo voditelju letalskesfa Čolna »A 79« rezervnemu prap^r^!aku momariškesa zbora Prnestu Streckerju. da je ▼ zračnem boju s tremi letalt eno sestrelil. kl *e !e morilo nri Ro-vinfu opustiti na tla. Vcditeli zrakoplova je *)«tal v na^ih rokah. PRODfF\N.fC NCMCCV NA FINSKE^. Stolnim. 23* apHla. (Kor. nrad.) Kakor irvr -Aftonbladct« fz Fln«ke. s^ Vemd rasedli rTj"*inse in Sveaborg. Rdeče earde so pr*d Lnio fn Puhlmiki obkolfene. Meja m^d Pstonsko fn Ru^fjo Je raprta. Pn ba-taHon i? p^d švedskim jfrofom ChrensvUr-tom dose^el Ypaji. Kakor poročato iz Wo-se. te Je *ereral Manncrheim Hlndenburpi In Lcdendorffu ta njih čestitke brzojavno salivalfi. Vitop Ouatsmale v V. asninzioii. 23. anrila. (Ko- ut.> Guftten»aJsko poslani^ *v Skiep Ouatomale. p^ poslaništvom in Lansineom po pfil njenju diplomatičnih odnošaiev med Guatemsto in \eml. Scasz otvori umio % nagovorom, kier daie izraza ob^udovaniu sa bfjevalke na zanadni fronti. Poobla-atili -o ga. da brcciavno pozdravi nem-ftki »t kraiin poptnvila preveo" v osnredie. Nerre^taua »rožnia z razpimtitviio zbornice ie nararno^t proTiustavna. Posl. erof Mihael K a r o 1 v i polemizira m pred«ovornikom in iziavlia, da pprit'o velikih nasorotii 3)ed posa-roeznirai nazori bi bil komnromi? mo-flroc samo ob opu*titvi bistva volilne reforme. On stoii neomnino na gvniom stali 5 r-u. >[ini?:;Tr?ki predsedniV dr. XV e-kerle i^iavi. dp ?o dr7r«vnopr.i\"ni no-rnisleki Polonviievi elede imenovania povela zitnaniega ministra ponolnoma nevrpTneiieni. Grof Sefnn Ti^za iziavi. da »e mu «di potrebna. od=itopi^5pmti ziina-niemu ministru izreci popolno priznanje, ki era v poini meri zasluži uje-crovo poplovp..nie in ie nrenričan. dn ie otrrski Darlarnent niesoveca mnenia. Govornik izraza nato prepričanje. da premena ae pomeni iznremembe na&e ^nnanie Politike. Jamstvo ie opeba no-veea rainistra ki bo r>opriiel za r>rvq priliko, da y*ilieni nam voini napravi a časrnim mirom kone>ornimožnih zborov. ki imajo poljsko državljanstvo, pridelieni poljski oborozeni siii. Zadevna pojfajania ve že vrše. NemSk! državljani ^e čez Bobumin pošljejo v Ratibor na ondotno okrajno povelistvo. Brambni odsek je nadaiieval razpravo o cesar^ki odredbi j?lede raz-širjenja črnovojni^ke obveznosti. — Krakovsk! đotodM in Poflski kfub. Z Dunaja. 24. aprila. Poljski klub bo imel 1. maja svojo plenarno 5iejo. v knteri se bo raznravlfn!o o dogođkih v Krr.kovu \f>. in 17. t. m. = Hrvatski *Jbor je sklican na dan 27. t. m. ^ Dr. Tnmibić nm iuiijjr.ski IrontL \z Basla poročajo- Predsednik Jutroslo-vnnskega odbora dr. Trumbić se je z nekaterimi druj?«mi člani JuKOSloy?.n-ckesca odbora mndil nedavno na itafi-ianski fronti, kjer ie bi! sprejet od vr-hovne^a poveljnika italijan^ke armade. = Grof Cz?rnifi )e snatral cesar* fevo pismo za politično nseovreimo. »Pr^flfer Tascblatt« je priobčil iz »Deu* tsche Nachrichten« vest. da )t rekel profesor Waldtier. da mu Je srrof Czer- nin s Castno besedo iziavil. da je cesar* sko pismo v obliki, kakor je je objavila 1 franeoska vlada, potvorjeno. Profesor Wa1dner popravlja to vest v »Pra^er Taflcblattu«, da mu irrof Czernin tera ni i- vi! s Častno besedo, marveč mu jt ' ^ mu :e cesar pokaza! kopijo ~ri je iziavil sjrof Czernin, .... . .i :..iO oeoporećoa. ■» Zakaj so sa nulHfai airoraa po* SafeuUa med Fraocijo in Av^iro-Otrsko? Amsterdam, 23. aprila. (K. ur.) »Manchester Ouardian« pile: V Pari-zu se misli sploh, da so sa pogajanja i Avstro - Ogrsko lan ko leto razbila radi tega, ktr ie Italija podala ivoj veto proti njim. Te vesti šo prisilile Sonnina, da je dal pojasnila, ki pa nišo bila po» vsem Jasna. V interesu vlade in nafo-dov je potrebno, da se Stvar bolj pojasni. Komisija franeoske zbornice za zu« nanje sadeve ie smatrala ministeriialne akte za luname zadeve o tem vpraša* nju za neugodne ln predložila ministrom vprašalno polo. List se zavzema za podobno komisijo v spodnji zbornici, Ja se uvede preiskava v tej za devi. = Romunsko kraljevsko vpmianfe. Berolin 3. aprila. »Vo^sische Ztjc.c piše: Nova dunajska poročila namiKuje-jo, da se vesti, ki pravijo, da dosedanja romunska dinastija ostane, veliko bolj vzdr^ujtio nego doslej. Upati je, da se bo novo dunajsko mnenie v T3eroliru kolikor moči pocipiralo. »Kreuzzeitunp:« meni, da ima kraljevsko vprašanje v BeUiji še vc-čji pomen. Kralj Albert bo gotovo pripornoRel. da se ne bo smatralo za Nemčiin ugodno. = Sk lican|« ukraMnske konititu-ante. Ukrajinskemu časopisnemu birc ju se poroča preko Lvova: Osrednja rada. dne 11. aprila Ie sklenila s 21 glasovi proti 15 in 4 fdasovom, kl so se vzdržali glasovanja, sklicati za 12. maj ukrajinski konstitučni državni zbor. Na pod-lagi dopolnilnih volitev. ki so se vršile v decembru in januariju, naj se sestavi prvi ukrajinski državni zbor. Kiievsko »Gouvernements-Semstvo« se reorganizira na demokratični podlaci. Za pred-sednika se izvoli bivSi vojni minister Simon Pethnra. = Bivši car pod obtožho. B e r o -1 i n, 24. aprila. Kakor poročijo ruski listi, ie predsednik revoluciiskeKa sodi-Šča izročii sovjetu ljudskih komisarjev uspeh prciskave proti Nik«»laju Roma-novu, prejšnjemu carja. Dolže ?ca opetovano prekršitve ustave in potrđitve ćele vrste političnih obsodb. Najznnčilnej-sa je obtožba proti earju zaradi zave-denja Rusije v svetovno vojno, kar je tisočem liudi unizilo življenje. —-- Prnski nagobčnik v alza^kem de/efnetn zboru, »Vorwarts« poroča: V d:7,avncm zboru ute^nejo priti v razgovor dn^odki v alzaSkem deželnem zboru, v katerem nihče ni iznresrov^ril no-bene hesed? ne pri volivi prei-ednika, ne pri izvpianjili državr»e.Q:a podtajnika KOhlerja. ne pri budžetu in sicer radi tega ne, ker je cesarski namestnlk že rred sklican.iem dežeHe bil ko-mornik. poslanik in poobla^čeni mini-&er v pokoju Bil ie ^in rainket?a erro-fa Frcna Coronini i a. mnosoletneea pto-rilkesra rleželnesra stUvarja In držav-nesa posianca. Pokojni prof Rudolf ie službo val v rarifrrann. BeroUnu, Bel-srraau ip VntiJcanu. On izbrubu vojne z Italiio ie bečM e evoiei?a po.^efltva v .^empetru v Gnierl pri Solnosrra<]u. Dali-še bolehmie ie srrofa - bosrunca spravilo v ffrob. Or^elni zavr-d za posredovani« slažb. V pi^i?]u nnrofi^ notr*v"1e£P. rrii-nistrstva z dn© 24. decembra 1017. sp 1e u>tariovil r>ri r kr. nriinorskem namei»t-ni^(vu v Trsi u doželni zavod za pofre-dovan.ie shižV Voditoliern zavoda io imenovan di. Emil Mucha. Oori^k© trešnie 2a B\tnni! Dun^!l-aki listi praviio. da coriškosa zeodpje-i?a krornpirja leto^ ne bo. ker zemliišca nišo mofirla biti obdelona zbocr pomanjkanja živine in dolavcev. Ali eadno drevie bo dalo o^'lo sadu, zla°ii obeta-io dobro ?re5nje. katerih bo -redi maja Ishko :":p polno na Dunaju. /rjodnieca krompirla rep ne bo skoro ni?, kor eo bili v Trsm ob ši-vajku potolažili ^ko^o s semenskim krompirjem. dolo"cnim za Gori?kr - Gradi bansko. Kako škodo ie provzrofila politična oblast, ki ni imela Dred oomi koristi, kamero bi bil dal oni senieriflki krompir! Ali k«»r ni krompirja. hoćeio imeU vsaj cre5njefc' Toda cresn.ie >:naio zobr>tj tuđi G oribani in T»rav \\m bodo prišle, ker tako prirnanikuie žjril. Treba pa strofo va-rovati drevie. da ne i?divoški iarr»!< in o iami >Dlmnice< v Slivjrh sta pornčala iam?ika oskrbnika. Neknteri oddelki teh iam po precei trpeli. T.rvolien ie sleđe<5i odbor: načelnik: Miroslav Pretner. tajnik: J.^nko ?\Ialenšek. blagajnik: Karei Mflhkota. odborniki: Ivan Bsndel in Joško Kodevar. namestnika: Avgust Waschte in Ivan Tavfar, precledovalca racunov: Nic© Stepančič. Val. MaruaiS* odborniki 2our»niki. nredla-^pin? po zbo-rovalcib: dr. T^eopold BoStianCi?-, .To^ko Cvek. Rlav. Dimnik. Anton Hreščak, dr. M. Pretner, Fran Rus. Svoieira moža ic ufitrolila v Trsta v Roseettijevi ulici Eli2a Cecconi. Nien mož Marij. nradnik v ipestni bolni^niei, ie zpnemarial družino in se pečal % neko žensko, s katero je v^otrosil obilo denaria. Žena ga i> veČkrat prosila, na1 gleda na svoie štiri mnihne otroke, ali ker ie bilo vse zaman, ie kupila re-volvor in ustrelila svoiega moža. Nato se je šla sam? ovadit nf\ nolioiio. Kđo vrn?a1o?ih se iz Rusije, bi ve-del kai o Franoofu U?ai. kl se je naha-ial do 15. novembra 1917 t Brianskem navodu Ekaterinoslav. Od takrat ni nobenega glasu o niem. Ce ie komu kai ziJ3ne*?a. nai Bporočl na naslov: Tere-ziia USai, Vrtovin 80 pošta Crnice, Primorsko. Raspisana je ustanova Jakoba Rl-javca v letnem znesku 50 K za diiake iz ustanovitelievesra sorod^tva, ako ni teh, iz ohčine Slap na Tolminskem. Prošnie do 10. maja t. I. na tržaško na-mestniš^vo. MoffoČe ie komu kaj znano, kđo imed zdai ee vračaiočih vietnikov 1» Rusiie bi kat vedel povedati o molem bratu, o katerem že od oktobra 1914. nič ne vem. kje ie in kam se ie zeubil. Nieeov zadnii naslov ie bil Komel An1 drej t>p. 97, I. baon. 1. Komn. — Komel Avgual. Zgornia Šiška &t. 41, vila Ansrela pri Ljubljani. Stro&ka rad po vTTteni. * PriMe»Jloi easki ffihT. Članarina 8 K, ustanovnina 200. 94. Itev. .SLOVfcNSKl NAROD*, dne 21 aprila 1918. Stran 3. t. Ožirotn na obstoječe razmere $• odredi sleđeče: 1. Zbiranje ljudi na cestah, ulicah in Javnih rrostorih splch. je prepovedano. 2. Brez tehtnega vzroka ne srne fllhče po S. nri popoldne zapustiti svoj dom. Kdor zapusti svoj dom brez teht-nega vzroka. in zlasti uružinski kj-spoćar ali oni, ki družini načcluje, In ne zadržuje po možnosti svojih družin-skfh članov doma. je kriv pregreška ra-buke po ? 281 k. z. 3. Hišna (vezna) vrata Je zapimt! ob 8. uri oopoldnc in imeti zavnz i'1 ft. j ure z.tatraj. Odpreti se smejo v tein ć:.su ] Ie v skraino nufnih slučajih. ; 2a točno izDolnjevanje o^r.'Jbc !c fi!5nl gospodar, oziroma njegov natne-t- ■ nik osebno odfcovoren. 4. Gostilne in kavarne in sploh vsc Javne lokale ie zaririti cb 9. uri ro-poldne in se jih ne srne odpirati pred 6. ur*> zjutraj. Za toCno irpolnievanle odredbe Je esebno odRovoren imejitelj obrtne koncesije, oziroma dotičnefca iavneKa lokala. KrSUev pređpisov pođ t. 2. bodo kaznovale sodne ob!asfi po S 2Č2 k. z. z zaporom do mesec?? dri. one toJ t. 1.. 3. in 4. politične oblasti po mcrovSainih zakonitih đoločbali. C. fcf. poficlf. Tavnt'.iV+tv* v Ltabilanl, dne 24. aprila jT'IS Mujna saia oM. sveta. Nu.'na fzređna Javna seja občtnskepa sveta se ^r5i danes v četrtek dne 25. aprila 1918 ob Se&tih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Naznanila predsedttva. Župan: Dr. Ivan Tavčar. Dnevne vesti. — Votna odlikovanja. Polkovpl xdrfttfiik v *>vi^n*aenl podelitvi metev etotniku 97. pt>. Frantt Krošiču, ponovno \+ bilo l?re£*no naiviiie oo-hraino uriznante nadnoroćnikn prorl-i*ntnenra ofletrju ErnMm P a k 1 ž u 47. pp. — Vojno odlikovanje. Lovec Martin Pua*»rf*r lov. b*t. 7. 1e odlikovan z žel«*znim zaslužnim križem na traku hrabrostn* svetinie. — Odlikovani« nadvn1vo4e Makea. Nadvoivod* Mak« 1« odlikovan % redom žetetn« krone twt1«ca ratr^da f voino dekoracijo i a meci v priznanje hrafcre-ea in ui=r>e*ne*a obnašani* pred eo-vražnikom — Pknima vaJna ««Ja upravne«* odbora in irledaHske*a »veta. Sloven-ekega sledilketra konzorcija *e vrti v petek ob 6. 2ve?er v poevetovalnM m^tneea m*»ffiitTata. Potrebno 1e. da pridejo Zsl. čla&i polnoštevilno. Posebna vabila se n« bodo razpo^iliila — Konferenea v dež^laem dvorcu. Dan*« dopoldn« a€ je vrjlil* v defelnem dvorcu kor.fe.enoa dež.srlavaria dria ?uftter*:*a 2 nara^tnlkom T>o!IH;=k*»ea ravnatelja nadkomisafjem dri em Skii-blom. ki ie predstojnik oolitičnesra od-delka državn° nolici^. — FriJat«Hlea m^eca linta n&m piše is Staje raketa: SMaj ko bodo i«-danl deklararii?ki znaki hi rriporo^a-la. da ?1 ixb«rdob«r dan, dobro i u tro < itd. se pozdravljajmo takole: >Prott nal rod« Mzdrav: »Na. laatni Koralji svoj fcospod« ali Da kratko: >saxn grn=pod-« — Z državne obrtne iole v Lfnb-liani. Profesor na državni obrni ^oli v Trem inlenir Viktor Tarnsek i« nirm»iS(Vn na !arl1a Pancoh na vrhpolin. 7a provizo-rićoo učitel'iioo na Jesenicah Marila Sebvirt. aa ouplentinjo ▼ KraJSnii te name^ena Ana K e r ■? n i k. Na slovenski trer.v=l;l soli v T.it2bl1aa! i^ imenovana ačiteljloa Mari ©ta Cundrič 2a rravo n^iteljicn od 1. ma^'a t. 1. dalie. — Lin4*koftoUk# ve*tS. Mariia P e r k o ie name^čena, b* enolentinio ▼ Gor. Sušioah, Frančiaka Suinik v Iiki vaši. stefaniia Pnpniš v Tr-n]em. Aneela Sila v S^nože^ah. — Goriiki na nomo*5! Odlicen slovenski mož nam piile: GoHlki na po-meć, to 1e danee oarola. Ponavlja se žo dol KO tuđi po časniklh. Odborov imamo ćelo vT«to! Faktično na a? vul fflavno z&naeajo na državno ponaoč. Te n^ bode! Kar nje pa priđe, to priđe v neza-dostni meri in tuđi prepozno! Misliti moramo na samopomoč v prvi vrsti. Na tei podlad 1* treba or*an*za-dje. Domaćini so poklicani. to itvršiti. Pridružilo »e n1im bod« v«^. kar po-Hteno mi'ii med Slovenci! Pa za6>ti ie treba! Siccr na« dnurf prehitlio! Evo in«erat '' >T*j?esnoStU St^v. 110. v dn« 23 aprila 1918. Villenhaoa v Gorici ponnia B. dofll. Via monte cal vario 12. — ZboliiaBie pokofttijiifdm In vz^rCevalnih tirejeniav afiteltem aa driavnih sredniih im aišlili ««>ih aavo-dih, >Wiener Zeitun*< priobćuie milni-s-.rsko naredbo, zadevafoćo zboliaanie ^okoinlnjikib ts vidrževalnih preiem-kov za nčitelie sa državnih uredni Ih in nižiih u^nih z-ivodih povodom niihove-ra vofa*keff» 3lutKovan1a ▼ vojni. \ — Dmltvo »lovenskili pr*f#«e^i#v ' v Lfvbf 1ani vabi aroie p. n. 3!aae in j atanovske tovaride k iired&entl o b £ n e m a zbora v dan 37. t. m. ob 10. dopoldn« v konferenAai aobi I. drž. irisanazije v Ljubliani. — Edina točka dnevneira rada: »prememba praviL — Odbor. — ftelni oMai »bor hranilnesra in pocojilnefta konzorcija 1. splošnera uradnišk«ica društva Avstro-Offrske v Ljubljani. »• vrei v aoboto. dne 27. aprila 1918. točno ob 7. uri zvečer v restavraciu pri Mraku v Ljubljani na Rimaki e^sti. Dnevni red: 1. Poroćilo o delovanju I. splofenega oradni^ke^a društva AvBtro-Oirreke v letu 1917. 2. Cifanie zapisnika o lanskem rednem občnem zborovaniu. 3. Porobilo o poslo-vaniu in račun-kpm sklerm tukai^nieara krajevneffa odbora kakor tuđi hrani 1-np:Ta in posonlnesa konzorciia za leto 1017. 4. Porobilo nadiorovalnega odse-k?. 5. Kuzdelitev posiovneera dobitka lionoem leta 1917 in dotiranie rezerv-Liefira zaklada. 6 Določitev obrestne me-re za posoiila in hranilne vloee ter oclpovedne dobe z» »lednje. 7. Določba cede plodonosnega naln^rania razpo-^iljivesra donnria S. Določitev največ-i>sra ^tevila deležev, ki Fi iih srne r»ri- j i.:">biti nosamezen zadružnik. 9. Doloei-I t*v viška posojil in hranilnih vloe. ki ! iih «m? -preleti konzorcij. 10. Honori-:*r*aje fankcilonarjev. 11. Slučajni pred-, ]">STl zadružnikov. 12. Dopolnilne volit-\(\ V slucaiu nesklepčnosti vrši se eno ijro i>ozneie istotam za rešitev isteKa dnevne za reda nov obeni zbor, ki bo ^klepSen brez ozira na fctevilo prieot-nih zadružnikov. — Ćlanl »DruStva ea^ebnih nrad-nikov in uradnic na elov. ozem. < se va-btjo. da se zirlase v društveni nigarni v tTosposkl ulici št. S vhod »kozi dvori-r-C-e, in sicer: dne 3. maia rlani in članice s Člansko &*ev. 1 do 100. dne 4. mria 3 Stev. od 100 do 200. dne 6. oni« « JSfev. od 200 do 300. dne S. maia p Stev. od iiOft do 4O0. in dn^ 10. maia s fttev. od 400 dalie. vsak dan od G. do S. urf z\-c-^er. Vpakdo nai prine?p ^ seboi člansko iskaznico. Već pove okrožnica, ki se 1e pri pobirnnju članarine v veakem tiradii '"»robila p i o^rdili vr^d — Iz Riunanile nam oi*e čelovocl-ia Črnovoini§keflra nešnolka št. 27.. 6. stotniia, voina poita 426 Dobrovoljc: Pozdravliam v-=e one fante in može ir vrhni^ke okolice, ki prihalaio \t ru-pketra vietniitva ter iih prosim obves-tila o moiem ?inn Janezn Dobrovolicii. poddesetniku 17 np. Viet ie bil v boiu pri Ko»merci 1915 in se ie oozneie na-hajal ^ v Jekaterinoslavski »ruberniii. pelo Uspenovka, Alp>ksandrnv?ki. t'spe-nov=kaia volost. 2e 2 leti nimam od njeza nobeneea sporočila. Za vsako vest bom od §rca braležen. Sporočiti \o je na mol zirorai^nii naslov, ali pa na naslnv Marieta Dobrovolic. Mlrke št. 15. Vrhnikas Kraniko. — ProSnia. Neki invalid - slepec pi ?ilno seli gramofona. Fant vidno bira, a oče mu »elie n*» more izpolniti. ker ie sam siromaden. Zato se obraćamo do usmilienih src 5 prosnio. da bi se kdo ušli li I tecra aimniaka ln mu nodaril «ra-mofon. feprav že cbrahlien. Blairohot-ne Dontiđb*» naj w nMlovilo na >Do-brodeino pi?arno< v Ljubljani, Poljan-ska ceetA M, 4. — Sladkorne nakazniee za diabe-tlke. Finan^no mini?rr?tvo ie odredilo uvedbo sladkornih nakaznic za diabeti-ke. Pobijo se pri pristojnih političnih oblaetih. ki no oooblašćene za podrobno ureditev modalitet. — Uvedba po*ebne ielezniike policije. Iz Budimpešte poročajo. da bodo uvezli 2a v?e av^tri*«ko in o^rske že-leznioe poeebno železniAko policijo. Na Dunaiu in v Fndimoe&ti liost.n uredovala pov?od en 5ef te r»oliri1e. Monarhijo razdele v 32 železnisko - poiiciiskih okrajev. — Oddaja nlaoie namesto »ena. De-Želno me»to za krmila dobiva v zad-nlezn Cara samo slamo za krmo. Obline in druei Interesenti, ki žele slamo v <*e!ih vatrenih dobiti, nai ae nemudoma. naibolie brioiavno obrneio na imenovani ured * svojimi narobili. Vagoni slamo =0 razlićno neloJeni in imalo po 3A do fVi q =lajne. Slama s^ pošlie proti predplA^iln S0 K sa 100 k? ali pa proti novietiu. Mani kakor en vaeon ae ne razpožilia po železnici. ker posameznih bal ž^l°7.nica ne spreiemft. — Najrle Bmrti je nmrla Terica K a-• t e 1 i c služkinia >pri rožic v Ltob-ljani. stara 27 lef. Leži v mrtvačnici pri Sv. Križtofu- Kedai bo popreb. še ni dolo^eno. — Samomnr Marila Koth. Sena strojevodje. ie po hnd^m dorrsa?pm *po-m pila lirol in na posledic^ah umrla v deielni bolnifenici. Toiaika patrona v orni u 141etna Mariia Taikarieva v Fudniku ie našla voiaško patrono ter io \Tflrla doma v oeeni. Deklica ie vsled eksploziie moč-no poikodovana na rokah, aien bratec ki 1e etal poleE nje, pa po obrazu in na o^eh. Ciran«ko tolno retih o?eb so zapazili orožniki pred nekai dnevi v rrozdu pri Otokn v KamniSkem okraiu. Ci srani eo zbežali in vreli od &ebe 00 poli nekai prstanov, par žepnih nr. priveske in veriŽT^e. rarla l# 19 t. m. v Metliki sra. Gabriiela Kamenaek. vdova oekrb-nika n^m. vif reda. N. v m. r»! Oitelfeko đrvštvo sa oeli^ki okraf zbomje v cetrtek. dne 2. mainika t. 1. ob 10. uri dopoldne v vSokol=kem domu v Gaberju pri Celiu. Dnevni red prej-m©1o vsa 8ol«ka vodstva. Tišti, ki bi morali imeti ta dan pouk. imalo proffto. ako ae udeleie »boro van i a. Z odrom na važnost dnevneca reda ?e pro^i za polnož*rvilno udeleibo. — Pred-3e đn i k. RirrtnonevanMi ranien. Dne 24 t. m. zvečer ob Vi 9. 30 našli četo vodio Josipa Plevnika. doma iz Buč pri Celja umrrno nevarno ranieneca pred AndloriAeviml vrat! na PMeckeca c#-«ti. Iyežal ie v ne«ftv©§ti ves okrvavljen. Pri njem 00 na^li dve pi«mi, eno na atarlie. đnuro na neko oMbo, radi katere ie naperil nR?e revolver. Pre-peliali so ra v bolnižnico. Da bi okr^ val, *koro ni opania. Mnr-ko po]]e — eemzto zezalja! Z Murekeffa polia nam piMo: L*po fn rodovi tno ie naV» MurRko polie mea Ltatomerom in Radiono na StAiarake«, Vas za vacio ae vretiio ob Muri. en* l^p.^a ko dniara in v&e či»to slovenske. Nage Muropolike «0 seveda po4pi?»ale lutf-oslovftr.Bko deklaracijo. Toda med : naSimi zel*niinl Uvadami se vije — ka-I Ća, želez-aca. in njen duh noće videti, da ie to slovenski svet. Pred katkim ie oakalo mnogo ljudstva na veoerni vlak r vaal Bucetfovdh. Priđe k blaffaini tn-dl neki nam neznan alovenski goepod in zahteva listek slovenaki. Uradnik pa mu odi očno pove: >T o je n e m i k a zemlia. Tu mora veak nemiki govoriti, kdor zna!c Gospod i« rlasno protest i ral proti trditvi avetrii-^ke^a uradnik a, da Ie naie Mttrako polje nemaka zemlia, in proti /ahtevi. da bi nemski kovoHL Osriaail se Ie rudi preprost voiak In rekel: >Tudi iaz ae moram peljati. pa ne vem nemški.< Na-to pove oni cospod u radniku: >Vidite, ti mo*ie preli vajjo pvoio kri za Av^tri-io. a avstrijBki uradniki pravijo, da ie to nemaka zemlia . . .< Hrup ie bil ved-no večii. Liudie so spoznali, da tu n* dni?p rešitre. kakor evobodna Jugo s 1 a v i i a. Ti^kar^ki štrajk v Zacrebn. Raz-ven v dveh tis!;arnah ^ s.avkaio sedai vsi zaerrebžki tip^arrafi. ZnO\»zorovi< ti*kami, kler stav! ne fitrnik?>1o Predstave cirkusa Wolfftona se vree danes v Kino - Central v de^. ele-dalipou ob V96 in 7. zvečer. Predstava ob 3-9. zvečer dnnes ndpade. Poletne večerno koncerte dobi v kratkem Liubl.i.ma. Več nam bo moffo-če porof-iti že v par dneh. Zmhil se ie zlat prstan z brlUan-tom od Stpreri trira do SoV-^^ea drevo-reda. Naiditeli nai ca izrodi proti na-ffradi v upravništvu. Uradno nam sporočajo 2 deželnc viaae: Da se vsai nekoliko odpomore vedno občtitneje postajajnčemu pomanjkanju živil v mestu Ljubljani, je deželna vlada ukrenila, da se mestni aprovizaciji v Ljubljani kot izreden priboljšek iz prav ničlih žalo« odkažejo po en vagon je-špreničkH in ':aše ter dva vagona marmelade. Živila se bodo že v najkrajšem času razdelila. — K temu pripominja-mo: V Ljubljani je izdanih približno 56.000 krušnih kart. Da bi dobila vsaka nakaznica pol kilograma ješprenjčka ali ka§e. bi bilo treba tega blaga neka] mani kot 3 vagone. - Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 26. t. m. od 8. do 1. ure 00-poldne. Izdajale se bodo izkiznice za kruh in moko. — Meso na rumene izkaznice C št 1301 do konca. Stranke z nimenimi iz-kaznicami C št. 1301 do konca dobe meso po normalni ceni v cerkvi sv. Jo-žefa v petek dne 26. t m. popoldne. Do-loćen je ta-le red: od 1. do pol 2. št. 1301 do 1458. od pol 2. do 2. št. 1459 do 1616. od 2. do pol 3. št. 1617 do 1774, od pol 3. do 3. št 1775 do 1932. od 3. do pol 4. št. 1933 do 2090, od pol 4. do 4. št. 2091 do 2248. od 4. do pol 5. št. 2249 do 2406, cd pol 5. do 5. St 2407 do 2564. od 5. do pol 6. št, 2565 do 2722, od pol 6. do 6. št. 2732 do konca. -^ Klsla repa na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prej-mejo kislo repo v petek dne 26. t m. dopoldne od 9. do 10. ure pri Jakopiču na Mirju. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 40 v. -*- Prodaj« vojnih In praških klobas po rnižani ceni. Mcstna aprovizaciia bo nrodaiala klobase v vojni prodajalni v Oosposki ulici po sledečem redu: V petek dne 26. t. m. strankam z zeleno iz-kaznico B dopoldne št. 1601 do 1S00; popoldne Št. 1800 do 2000; v soboto dopnl^ne št 2000 do 2200 in popoldne Št. 2?00 do 2400. Tega reda se je točno držati. Vsaka oseba dobi 1/1 k#: kilogram voinih klobas stane 2 K; kilogram praških klobas stane 4 K. 4- KJe Ie kavina primeš^nica za TV. okraj? Pi^ejo nam: Prebivale! ee-trtega okraja smo 2e leto dni brez ka-vine mešanice. Pač dobivamo izkaznice, toda kavinega nadomestka na nje n-'ben trgovce ne da. Zadnic nakaznice. ki so bile homrirane, so od 17. aprila 1917, torej je preteklo že več kot leto dni. odkar si lahko kuhamo kavo iz pa-pirja. Temu nasproti dobijo drujn okraji n. pr. IT1. in V. to blago precej redno. Tuđi za Špeh ?mo bili v n?šem okraju prikraj^ani. Anrovizacija se sicer drži zdraves:a načela, da naj pridejo po-vsodi Dredvsem na vrsto tišti okraji, k}er ie naiveč revnega prebivalstva. NanaČno pa ie misliti, da 1e naš okraji kak »KapitalistenvierteU. Danes po-vzdigsmo svoi ?:hs in prosimo ter za-htevamo, da se nam Cimprele nakafe kavin nadomestek, ker trajno vendar ne sr1 r">"k r-^riti prikrjtišnnr + Odđafanfe m očna tih iedfi ▼ fosHinl-$Ub in krčmarskih obratfh. Deželna vlada razzlaša: V občinah in krajih. in sicer: v de-želrem stolnem mestu Ljtibliana. izvzcmši kraje: Crna va«. Hovica, r^uptrnamca in Karolinška remlia, v krajni nbčinl Vič ter v snseskah Z«omia ŠiŠka, Moste, Sc!o in Vodmat se smejo v gostilniških in krčmarskih nbratih oddajatf močnata ledila Ie, če *e oćvtnmt dotični del izkaznice o porab-lianju kruha in mnke. Z močnato !eđt") se razumeva po sm^la tegi uki^a ted, M 1c napravljena pretefnn Iz Žlahrne ali kake drujte rmdomestne mok« fn se oddaja kot samostojna ?ed alt kot priklada. Jzvtttt so v ivho vkuhane prlklađe, toda Ie v dosedaj ohičajn! izmeri Za vsako porciio take moC-nate jedi (prikltde) se mora odvzeti polovica na 50 jrrantrrv ela»ec«ga se odrezka i»-kaznice o porabljanju kruha Ifl moke. Od-rezki izkaznice se morajo poprečno razre-rati. Podjetniki fostlinlikih In krčmarskih obratov so dolžni, vsakokrat kadar odda-iajo porcifo močnate Jedi. odvzeti ođpada-jočo polovico odrezka izkaznice. Ako se ta i prtdpis ne npolteva. Je kaznflv tudl gost V kolodvorstth sostHnlcah se smelo vla-kovnemu sprtfnnttnu otobju in potnfknm. kl se izkažejo 1 velfavnim, na daljt kot 10 km dolfo orojfo se fclaseĆim vnznim Ilstkom, oddabti močnate jcdU (oriMade) za oseben použitek med vožnio tcđ! brez predložene izV^znice. Pre>to^>''^ te^a ukaza kazmije politično oVrafno f>K!astvo na nrd^tavi !5 6 ukaza urada za prehranjevanje ljudi 2 dne 31. Januar* 1918. 1., drž. zak. St. 41, z de-narno kaznjjo do 30.000 kron ali z zaporom do šest mesecev. Tuđi se more izreci iz-guba obrtne pravice. Prosveta. — Ju^oslovanska koračnica xa klavir. Pod naslovom >Juffoslaviia« ie nestavil Averust Remec, ačitelj elae-be in in petia v Zagrebu, Siemeništna ulica 1. juffo^lovansko koračnico za klavir, v kaieri so prav spretno upo-rahlieni motivi nn*ii; n robnih J'imen. Koračnica stane 2K f)0v ter se dobiva v kni i sto tržni ci L. Schwentner v Ljubljani. — Za češko naredno arleđališfe na Doimin. Z Dunaja poro'-aio: Tuđi du-najski Čehi proslave iubilei pražkeera NarodneNarod sebi!< ?e izvrši ćela vrsta eledaliških prodstav v me*eeu maiu. Bestavil se ie zabavni odsek v to svrho. Čisti dobi ček dobi fond za češko narodno gledališče na Dunaju * Maksimalne cene im čevlje na Ojcr-skem. Izšla ie naredba, ki določa maksimalne cene za čevlje na 70, 80, 135 fn 200 kron. 4 Centrala za zdravila. ^Deli Hirlap« po-roča z Dunaja. da se ustanovi v Avstriji že v bližnjem času centrala za zdravila s se-dežem na Duna)u. * Kruh za italljanske vjetnike. Tz Lu-erana: Italijanski zbornici je bil podan pred-log, da naj se začne po^iljati italijanskim vjetnikov v Avstriji in Nemčiji redno na državne stroske dnevna količina kruha. * Prodaja mesa v Italiji dvakrat na teden. Zveza italilanskih kmetovalcev ie izjavila, da so vladne odredbe proti pomanjkanju mesa nezadostne in zahteva. da naj se dovoli prodaja mesa kvečjemu dva dne-va v tednu. * Draginia vina v lašketn VIdmu. v Vidmu je bilo toliko vina ob okupaciji, da je kar teklo po mestu, istotako po drugih okupiranih kratih. AH sedaj ga ni skoro več. Ltcr vina stane v Vidmu dandanašnji do 12 kron. * Juriš na krompir. V Njemesu na severnem Če^kem so imeli oddati tri vagone semenske^a krompirja. Ali nagloma se Je zbrala množica, ki je Jurišala na vagone, iih zavzela ia odnesla krompir. Orožniki nišo mosli priti pravočasno, da bi bili resili krompir za seme. * Pri nas 3 ciks. na Ogrskem 10 do 75 ćkz masti na teden. Na Ogrskem ie nai-vecja količina masčobe vseh vrst za osebo na en mesec določena na 42 dkg. Kmetijski delavci smejo na mesec porabili največ 1 kg ma$čobe. sezonski delavci IV* kg, žetveni delavci 3 kjj. * Anzleški top s 330 kiloraetrov dale-kosežnostl? »Zuricher Post« poroča iz Pariza: Kakgr je izvedel pariški »Journal t iz Londona. Je izjavil državni podtajnik voj-nega ministrstva v spodnji zbornici, da so se že pričela pripravljalna dela za konstrukcijo topa 3.10 km dalekosežnosti. * Maščevalni letalskl zbor v Italiji. Iz T-uzana: V Italiji se je sestavil zbor 7? ustvaritev mašSevalnega letalskega zbora, kateresa naloga bo, maščevati se za vsako obstreijevanje kakega italijanskeza mesta po avstrijskih letalcih z obstreljevanjem dveh avstrijskih mest. * Pritožbe ameriškega zdravnika. Iz dnevnika nekega ameri^kega zdravnlka, ki ie prišel v zadnjih bojih v nemSko vjetni-stvo. sledi da je veliko pomanjkanje v sani-tetnem osobju in materijalu. Zdravnik pravi: Nimamo ne bolničkih strežnikov. ne ob-vezil. Na5i poveljniki kratkomalo ne vrše svoje dolžnosti. * Be« italijanskita oficlrjev iz vofno-vjetniškega tabori§ča. Iz Merana poročajo, da so vjeli ob švicarski meji tri italijanske oficirje. ki so zbežali iz taborišča na O?r-skem. Bili so Ie Še par metrov od švicarskih tal. ko so jih prijeli na§! orožniki. Edeo Iz-med niih Je začel Šepati na enl nogi in to jih je zadržalo za tistih par metrov od Švicarske zemlje. * Nikakega prostega nakapa pra^lčev na Ogrskem. Fz Budimpešte 23. aprila: Neki tukaišnji večerni list ie prinbčil zopet že dementirano vest, da je vlada dovolila na Ogrskem prosti nakup živih prašičev do meje kontingenta. ? kompetentne strani se naznanja, da ni nikakega takega dogovora z av^trijsko vlado in tuđi nikakega takega do vol jenja * Jubilej prvega oceanskega parnlka. Dne 22. aprila Je bilo sto let. odkar je bil prvi oceanski parnlk v New Vorku spu^čen v morje. Ko se Je po Fultonovi ladji Cler-mont dobro obnesla paroplovba po rekafi, Jezerih in ohrežnih vodah, se Je začelo n«I-•^liti na to, da se preplove rudi Atlantski ocean s parnikom. Marsikdo je takrat z glavo majal in sodi!, da Je to nemosoče, pa se je izborno posrećilo. * Obsođba pljanega oHđrJa. Z Dunaja poročajo: Poroćnik L. Sholboda, dodeljen železni^ki službi, je bil obtožen radi razža-ljenja časti in pijanosti. V Kovlu v Voliniji se |e bil sporekel s poročnikom Križem, sa razžalil, mu pljunil v obraz in ga oklofutal. Pri razpravi Je trdil Swoboda, da ie bil pijan, ker sicer bi gotovo na tak način ne bil razžalil častnika. Poročnik Križ je sicer rekel, da on odstopa od tožbe radi razžalje-nja časti, ali sodnija Je vseeno obsodila Swobodo na 14 dni zapora In degradacijo. * ZanlmlT proces zaradi ipljonaže v Curihu. Pred curiško kazensko sodnijo je stala franeoska učiteljica tezikov Angeline Savoy, radi špijonaže proti centralnim dr-žavam v prilog Italije. Hotela Je podlojpitl dva telegratista. da bi izvedela vsebino dveh brzojavk, ki sta bili oddani cenzuri v Bernu. Uradnika sta potem na ukaz oblasti dajala Savoyevi fingirane brzojavke, kl so §Ie v Avstrijo in NemČiJo. Potem so Jo are-tirall in na§li pri njej polno italijanske.sa denarja. Obso]cna Je na 5 mesecev zapora in na globo. * Kako kupujejo Prusl v Ukraifnl. Neka oseba, ki se je vrnila Iz Odese na Du-naj, pripoveduie: Nemci postopajo v Ukrajini v?e bolj praktično kakor pa mi (Avstrij-ci). Prvič so bili tako z^odaj v Ukrajini, d.i boliševiki na njihovem ozemlju n!so moeli tmičiti skoro ničesar, potem je imel vsak provijantni oficir obilo denarja s seboj, d;i je mogel takoj nakupiti, kar je dobi!, in sicer razmeroma poceni. Potem pa tuđi nišo Sele studirali transportne možnosti, ampak za četami so prišle dolge kolone avtomobi-lov. na katere so Prusi naložili žito in Je odpeljali do prve železnice. Darilo »Slovenski Matici«. Neimenovan če^ki voiak ie i»csial >Slovenski Matici< darilo v zne.^ku 50 K. Živela plovanska vzaiemnost! 2iveli Čehi, naši soooiovriki! Gospod Josip Zidar 1c» daroval, kakor ob^rnino moderno voiapko nasta-nitveno prislojbino v dobrodelne na-menp. Za slepe vojake. V ta namen 1e d«T-roval po upravniHv\\ >Laibarher Zei-rung:< ^ospod podnolkovnik v p. Ivan Kramaršič s soprosro 30 K raeB^o venca nokoinemu podmarsalu g. Iernaciiu Schmidt pl. Fussina. a * Upravnistvu naših listov so poslali: Za »C. M. podružnico v Trstu — za šentviško solo«: Anton T^azar enol. prost, nabral v prosla^'o Krekovesra sporni na v veseli družbi v Voitpber^ni 25 kron. Za »Ciril Metođovo družbo«: T!;o Efit, nndporočnik iz [^ehrinsa 9 K. Janko Kržič. poročnik iz Lebrinca 40 kron. nabrali ob pri Iiki odhoda nadpo-roenika Iko E.=ta slov, častniki. Jo«ko Ziherl - K^lbranc: r>0 K. nabrali Kall-wan?ki rodoljubi ob priliki >Omkoto-veea« slovesa. Pad. Vi vod, c. kr. dnv-kar iz Sevnice o/S. 45 K. mesto venca; na ffrob ge. Ivane Cimperšek v Sevni-ci (zbrali Kocuvan iz Celia. Vivod, Krulej in Krajec iz Sevnioe), Mi lan Senčar iz Senožoc % K, nabral v gosti 1-ni Mlakar. L. Bleje^ iz Trzina 43 K, nabrali trzinski fantie v gostilni M. Ceraria. Iko Est iz Komende pri Karani kn 31 K, nabral nadporočnik Iko Est vJRadečah pri Zidanem TP.ostn v priiet-ni družbi ob priliki svojega odhoda V Crno goro, Ivan Zwolf iz Postojne 17 kron 70 v. nabrali v voeeli družbi na-vduieni >Juero-lovanic v hiši g. J. Zwolfa, vesela dražba pri Sviglju y Borovnici zbrala 16 K in oođčaštniki gor. strel. n št 2 v «ro«atilni Dri >Hacic v Spodnji Siški zbrali 50 K. Skupai 307 kron 70 vin. Za »oslepele slovenske volake ▼ — Odilicnheimu v Gradcu«: Županetvo občine Za gori p na Krasu 20 K, Iz neke noravnave radi razžalienja časti, župa nstvo obeine Zagorje na Krasu 2 K, kot odstopnina neke pristojbine tuk. g< župnika in France Otrin pri c. kr. boj-nem orožniskem povelistvu v Ipeku v Crni gori 18 K %2 v, nabral med na dopust odbaiaiočimi sovrstniki. Skupai 40 K 32 v! Za »dr. Krekov spomenik«: T3r. Ferd. Pirnat, poročnik iz bojišca 10 K, Vinko Rabič iz Zelenike 5 K. Koza Xendl iz Št. .Turja ob iužni železnici B4 K, nabrano v veseli družbi pri Kajz-lerju, Ivan Zwolf iz Postoine 17 K 70 vin.. nabrali v veseli družbi navđušeni >Jugoslovanic v hiši g .T. Zwolfa, Ivan Zwotf, abituriient iz Postotne 12 K, zbrala vesela družba >Jugoslovanov< v kavarni >Zaboie« in slovenski fantie polickesra topniskega polka 2/28 zbrali 103 K. Sukupni 211 K 70 v. Za »porušeno C. M. Solo na Blan-čah v Gorici«: Veselo omizie Goričanov in Liubliančanov pri >Figovcu< zbralo 150 K. SrČna hvala! ________________________________________________ . . _ .. _ _________ ' ~. * Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna in tfsk »Narodne tlskamer. I Naša preblaga in skrbna mamica, babica in teta, gospa Gabrijeia Kamenšek I vdova oskrbnika ncm. vit. reda I nam je dn6 19. t m. umrli in v nedeljo 21. t m. smo I jo pokopali. I Za vse obile dokaze sočustvovanja kakor tuđi vsera I onim, ki so jo spremili na zadnji poti, se najtopleje zahva- I Ijujemo. I Metlika, dne 23. mal. travna 1913. I talaloie roAla«. stran 4- _________________________________»SLOVENSKI NAROD*, One 2o. aprila 13*18. 94. §tev\ Radi w *±MM^ nekaj hroaapfcfjo ga drugi y^*M^ živi lm ali denat Sparte — :Pflrtrpežnllita/I]ev: napravim tistemu, ki mi more preskr-beti 100 kg krompirja za strne 1932 Watai Ofttefe, Tlć-OUao« ata*. ta. Gostilna se spreime v najcm ali na račun v rncstu ali okoUcf. Ponudbe pod „F. K. IStO*1 na upravn. »Sloven Naroda«. Teaarfa In mlzarle proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) apreima ANTON • TlIMia, fcfaallana, Jaranova allaa at 11. 175 KONCIPIJENTA sprejmem v svojo pisarno takoj aii kasneje. Or. Ote« Fettich, odvet-arifc v MttMIanl« Sodna ui.11 1. 1922 Sadni mošt ftna v zalogi traa Ogrfn, Lavrfca pri Livblianl. 1786 Prtfernove silite mdfii li &8iiHa w PGifEsra poHttji l¥. Bonat v Ljubljani. atF* Prodta se 3 epa plemenska KOBILU Več se izve v Kavani „Proioron", LJvMlafia. 192 Meblouana soba S posebnim vhodom, električno lučjo, v blizini poljskega transport vodstva (Feldtransportleitnng) se lšće. — Po-nedbe z navedbo cene na stotnffca Baltlar, LJnbl|aaa9 Feldtransportleit. Prodajalka Srecerijake stroke ali kot traflkaati-Bja« zmožna slovenskega in nemškega jezika iell prlmerne slaibe. — Po-nudbe na upravništvo »Stovenskeg* Naroda« pod S'fro: „1000 1909". ProsTovoijoa dražda VII 1 •■ s? vrSi v nedeljc, I tebelani %*£$& m t vw« **• 92 pri Ljub~ Maliakiim Ijani. Ravnotam I DAMSKA* I [mcsecna prcveza I ^^^^^ zdravniškopriporočena ffl^1^^*«Varujc pred prehlaje- H^a^^_^Jnjem, dobro vsesava, jPf^KE/Rv*}** korrodna in crak- SiA^^F Jćna, varčuje perilo, se ^^^j^^ dobro pere ter ostane ^Ht^Ma vedno mehka. Komclet- na garnitura B S 30, 8' —, na ieta trpcfna E 12'—, 10*—, naifinej&a K aO-—, 15*— in 3O"—, Porto 95 vinarjev. V varstvo 2ensk i zrni valni aparat 29*—130*—, 32—, do lt>—U* Pošiljatcv diskretna. — Higijen. blaga trgovina SLFotokj l«4 TUtluiaiaiBi 11. 1199 | Podpisarri bi sprejel na svoje posestvo v sturjah pri Ajdov-ftini paitaao %m »ridao aa-gaaflho 4rw£la«, ki naj bi skrbela za poljska dela, za ves žiri in mrtvi Inventar, sploh o-pravljala vse posle pri gospodarstvu. Na posestvu je vse potrebno gospod. orodje, goveia žrvtaa in potrebna vprežna živina. — Letošnja setev je že v zemlji. Kcr je poaestvo obširno. bi 01 orala imeti družina vsaj 3 iotvo iolaioa amotft, vešče vporabe faznih poljedelskih stro-jev, kot stroja sa košnjo, sti-kaiaiee za seno. Tuđi bi želei I imeti tloveka, ki je dober Wa-tar. Pogoji bi se ustno stavili. Evg«ftlj Rayer, posestnik in vinotržec, fttavfO« »iWe» Pojasnila in prospekti zastonj. Dobra prehrana zagotovljena. 1421 Prazne vreče vsake vrste in auto* fjafea kupuje vedno in v vsaki množini ter placu je po najviši h dnevnih cenah trgovska firma J. Kulta*, KramJ, Oor. Isto-tam se spreime IrajonalU Mgo«at» Vžigalnike na b—cfa, kaaaaal B 0.—, trgovci dobilo ponust, ima \ zalogi F. B. Bal* aar, Llvalfana, ftalaabvf ova mL • "PRODfljflLKfl:: za trgovino čevljev se takoj sprejme. Reflektira se le na dobro moč, ki je v tej stroki izve2tana, ter slovenskega n nemškega jezika zmožna. Pismene ponudbe s sliko na tvrdko Fater Boslaui * Co.f v LIvMfaaL 1826 HT Proda se *ll okrožna peč aa strofe. Glina pr\e vrste za stresno narezano opeko. Stoji pol ure od ko- odvora. Proda se za 300.000 B po dogovoru. — Janex Gregorec, Man- gei atev. 25. 17 89' ^^ iMUm ae sprejmejo takoj proti dobri plaCi Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 1870 SkladiKnik, starejii, z vačtetno prakao. ae sprejme pod ugodnini pogoji. — Ponudbe pod „F. •• itM0" na uprav. »Slov Nar.« Uljudno natminjam, da ***led botetmi man^mm. m današnjim dnem «ro/o it*>*tnnt> r Momtnh ii. T9 pri LjuiMjtmi. 1928 Metka Ćerne. Proda se dvorec* z nekoliko zemljtsča s krasno lego ob Imorju «/ arlfasa pri Trst«. Pojasnila da IHkalla Banaaa, Trat, vlaSoaia uli. i*66 Resia ieiitoa ihiAi. Mlad izobražen posestmk želi radi pomanjkanja prilike tem potom znanja z mlado, čedno, izobtaženo in poStena cospico ali mlarlo vdovo, ki bi imelo veselje do t.govine. Le lesno misleče dame nai blagovolijo, lt mo^oče s shKo. naznaniti svoj naslov pod Šifro: „Sratolov 1923" na u pravni Stvo »Slovenskega Naroda«. — Tajnost častna stvar. lfsaka dama naj crta f& mojo velezanimivo navodilo o y Iskušen svet pri TfaatoaTll lal fialMil« kaa|« imjMati. — Pišite aaapoo na Ido Kraasc, Požunt Pressbarg Ogrsko |a^^^p*^^aa'ww^ap^a^a^Bi wav^ai^BV ^aBa1 ^a^^a^a^aja^s/ ^ay aja ž fl^^^S^^^^BTBaa^^^Ba^^Br^aB % IMb ' Jrai mm T a^aJ__J_JaW fa^..*.,...,.,.*__-__,.............. ..............______> Florijan Rozman, uhUelj v pokoju 4ti p^aemtnik. t? ]Lr$k&m Marica Rozmanro) Podpečnik rdovljena ZaVtl^ pomstniea na Trkki Gori — Narpetj poročena. Kriko Trika Gora 21. mol. travna 1918* Smrekovo Ipbie laa alaMBUi fciaaaalav a« tt aam WB~ hrastov I« ~W* kupi po vsakokntnib najviSjih dnevnih cenah in izplačuje proti duplikatom voznih listov pri kranjskih bankah. — Transportno dovoljenje se preskrbi tskoi -^— ^kifl^Ka B^^ai^H^ai^^p^K. a^p^^a^A AaataajatFaaaa a£ 1744 Prva dQYaiski tnam iiralril tart ilimttil ioraliih kan Vpraianja kakor vso korespondenco se prosi pod: 1768 Komisijska prodaja „Prve slovaaske tovarite igralnih kart v LjnUfaai". liler »flii nit prodala v vetii amofiai tvrdka Aaaaa atalaaajp afsatlarja« Baatevaka aaata _________š*m. H._______179 Ihdmpovold ^5 S^jarrtovt$0 loblo pri pf odu centi h uvedeni se iSče. — Ponudbe pod ltlartk«?t l«k|«" na uprav. »Slov. Nar.- ^od 5t. 1884 Ročne ml ine sa najftnajia ml«t|a vsakovrstnega žita, rži, koruie i. t d. v v^aki hisi in gospodarstvu zelo potrebne, v najso-lidnejSt izvršbi, najceneje prodava samo 3 H ^M F0BMM rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni H ■ lonČek K 230 vehki K 4—, porcija za rodbino K 11-—. ■ ■ B=S Dr. L Hasdn9 Kranaa-Apotiiaka (6y0r), Raab Ogrsko. = | H Zaloga za Ljubljano in okolico: Lakaroa „pri slatem |alanmu. fi ■ ____ Mvalfaaa, atartiln trg. 880 ■ ^B d^T Pozor na varstveno znamko nWKAMAWOBM" ""M ^J ■■ ^^1 plutove, rabljene, zavrtane, pa ne ^m ^n)| ataa\*fa)| M £± zlomljene ali pretrgane do K 36.—, m Ifl|||Afl^^|v B nove zamaške za steklenice do K ^Ul I lUfeSIm^^ ^-—« zamaške za sode nove do ^^■■■^*^"m^ K 55.—. zamaške za sode stare, do K 36.—. Kupuje in prevzema po povzetju (pri večjih partijah vzorec in pridem eventualno sam k prevzemanju. 1885 Korfcwarenerzeu9un9, Wien XIV., rNa7Panilfll^™^i>arEslaTOa1 lIlUDUIllIUJaV" Schmitt « Oradi«« it. 2. I je zaradi opastltve častniike kuhinje etapne ga Štaci jske ga poveljeni- I *tva zopet v polnem obratu. — Izborna kuhinja po meščanskih cenah. I Vino in prvo ves dan — tnđt Cez ulico. — «a^a- Velik senčnat vrt I 1849 VaVT JOS9PIMA SCHMfTT« restavraterka. I ii Sijajno lepo lice u ■ in mladostno svezo, rolnato polt do pozne starosti ohranijo žene In ^M dekleta, če vporabljajo moj tisočkrat preiskuSeni in od zdravnikov-stro- 9 kovnjakov dobro priporočeni recept (po dr. Idelsonu). Tisoči zahvalnih ^M pišem. Mozoli, peget ogrci, liSajt, gube, rdečica obraza garantirano ^1 sigurno izginejo. PoSljem prepis recepta vsakomur zastonj. PiSite H —^——*—^——^~ takoj na ss^sss^^ae^^s^ss:^^Bs ^H rr. ■.....>, Waa| t^ frmiml 1. od«el«k T. ■ Želi se znamke zb odgovor. 720 ^M ILepota ie srečalj I Po doigoletnem raziskavanin na polju nego van ja lepote se je konečno H posreCilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne neči- ■ »tosti kot pege, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica te- H kom nekaj dnij sieurno odstranijo na kar radobi obraz, tuđi pri sta- ^M rcjiih damah, mladostno sveSe rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ■ ta recept so tljajno priporoitli sloveCi zdravniki. Tisoči prostovoljnih ■ prtznan)! Vsakomur dajem proti retour-znamki poaolaomm laatoBl ■ pojasnila. Pilite tako) na: L. a>ackar, 9unm\ 96, Pradal 19^ ■ — adaalak 3i. 1192 S Št. 5467 18. " 1035 V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 15. aprila 1918, št 11.507, sebov Ljubljani tat) 3. te 4. ma|a 1918 poptao-▼•ta «•▼•)• ilvtea, k««ll, prailtt, ifM te kose la aloer #to jajar« mi •- *• II. mtm tmpmltmm. Komisija za pravo mesto bo poslovala v aVOSteom pop!»O» filatai «rmte| as Bari« lm ▼ fpodali IliU pa se bo p+aisovaJe 04 kito «o, ktto. V Ljubljani stanujoči lastniki navedene živine se torej poziv ljajo, da jo pridejo pravočasno popišat na magistrat Kdor bi navedel napačne podatke, prepozno prišel rx>pisat živino ali pa bi kaj zamolčal, bo v zmislu obstoječih predpisov kaznovan. Moatni magistrat liublianski, dne 22. aprila 1918. otKTiToffio. Kje, pove upr. »Slov. Naroda«. 1914 ■aT" Dva dobro Itvrloaa "»i čevllarska pnolDiki takoj sprejme za boljia dela ITAM ■OS, lageri* ob lavi 111. 1756 PST Isće se -^Bi gosttlaa aa račun v Ljubljani ali ljubljanski okolici. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod: „stav 317 1871». Skrajno nove tri velike dobro ohranjene Supe, krite z oreko, porabne za skladišta in hiSne stavbe i. t. d. so ceno na prodaj. Prijazne ponudbe na Mlhael Osolin, Domtale. 1889 K0HT0R1STIHJA z večletno prakso, zmožna obeh iezi- kov, se takoj sprejme. — Ponudbe z natančtvmi codatki tn sliko na npostnl pređal 73« v Llnbllanl. 1827 Zelo mirna stranka (2 samosvojni osebi) želi najeti oziro-ma zamenjati svoje staro stanovanje — 4 sobe s pritiklinami — z manjšim stanovanjem — 3 oziroma 2 sobi. — V poštev pridejo samo stanovanja brez zgornie stranke. Naslov pove Aoto-ni|a Tavaar, mlakama« Kongresni trg stev. 15. l^oi ■ 1 O nekaj dobro ohra- l#lim Uli njenegapohištva in nillll III sicer: 2 kompletni IM IIII■ \V postelji, 2 noćni o-1111111 JL marici, 1 divan, 2 ■mw"n" w*° visoki in I nizko omaro za obleko, 1 umivalnik, 1 sobno in 1 kuhinjsko mizo, nekaj stolov ter 1 kuhinjsko omaro. Ponudbe z naved-bo lesa in cene, naj se pošljejo na upravo lista pod „oprava 1902". Ženitna ponudba. Mož, v najlepši moSki dobi, značajen, 35.000 K in pravico do penzije, želi radi službovanja na tujem tem potom znanja z značajno, ekonomično go-spico, ali vdovo brez otrok, od 19-25 let staro (premoženje ali kaka obrt je dobro, pa ni pogoj) v svrho poro-čitve takoj. (Z dežele i majo prednost). Le resna pisma s sliko, ki se povrne takoj. se prosi pod „Opornla* 1918 1883"« Anonimno brezpomembno, taj* nost častna stvar. 1883 S^ branio =s spadajoče predmete en groš I globoko pod đnenlmi cenami Rudolf Bodenmuller, Ljubljana, Stari trg St 8. m Pozor! Kdor hoče imeti res lop apomia na svoje pađlo Ionako« naj si da izgotoviti povočano sliko pri fotografu L. Kremu, uumiand Franc Jožefa cesta štev. 3. M» lijo ImcII v trli dtfti. 1873 Kupujem:! laa xa fame od 12 cm naprej H namt K mahali okrogal laa, H aaurakovo labla \lansko in le- H ftrtslo / tošnje H braatow laa )od 10 cm naPrej ■ Prosim ponudbe s skrajnimi ce- H nam i, množino in navedbo roka H za oddajo 1745 [gj Vinko Vabič, Žalec, 81 •podala ftlalorako. ■ Kuiantno poslovanje. TakoiSnje Hj plačilo proti duplikatom. V Ribo ideal| ^^| wm- po»obj ^m_ ~ gay [kino ideaJ —r cirkus WOLFSON cirkus ^mm LKIIO IDEALI bode w kraHm feral at PROSTIM s umilnim pnrovrstnim gledaliSkim ORKESTROM. I KINO IDEAlJ