Albinca Lipovec
Filozofska fakulteta v Ljubljani
VERBALIZIRANA PRITRDILNICA (NIKALNICA) V GOVORU BABNEGA POLJA
0. Govor obmejne slovenske vasi Babno polje je v publikaciji slovenskega dialektologa Tineta Logarja' glede na osnovne značilnosti svojega ustroja postavljen v bližino dolenjskih, gorenjskih in rovtarskih narečij. V klasifikaciji Frana Ramovša pa bi dialekt Bab-nega polja po nekaterih tipoloških znakih mogla zastopati narečja v Lokvah in Delnicah.^
0.1. Najbolj izstopajoče poteze babnopoljske govorice v primerjavi z dolenjskim narečjem v sosednji Loški dolini so v akcentoloških in glasoslovnih zakonitostih. V besedišču se oba sistema v precejšnji meri pokrivata. Procesi izravnavanja zadevajo v vsakdanjem sporazumevanju s pripadniki dolenjskega narečja, ki je v naglasu bhže knjižnemu jeziku, vpadljive lastnosti: naglas, švapanje, o-jevski refleks za polglasnik in končniški -n v
sklonskih in spregatvenih vzorcih (prim. babnopoljsko 'zabi, son 'poršua-loško-
dolinsko zo'bje:, sam pafšla). .
' Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana 1975, str. 96.
2 Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika. Dialekti VII, Ljubljana 1935, str. 142-144.
209
1. Poleg omenjenih značilnosti je v govoru Babnega polja opažen kot izstopajoč nenavaden način pritrjevanja in zanikanja. Pojav sam je spričo svoje prvinskosti zelo trdoživ in pogost, saj sodi soglašanje oziroma nesoglašanje z določenim sporočilom med vsakdanje znake v govornem položaju. Šlo nam bo v našem prispevku za take povedi, ki pogojujejo pritrdilen ali nikalen odgovor; v knjižnem jeziku ga izražamo s samostojno pritrdilnico DA in nikalnico NE ter s sorodnimi naklonskimi izrazi pritrjevanja in zanikanja.
1.1. Če zastavimo naslovniku v Babnem polju odločevalna vprašanja, dobimo take odgovore:
knjižni jezik Ali kuhaš kosilo? Spet jeste zelje? Ah pijejo vino?
narečje Ka' 'kuxaš 'južno? Spi;at 'je;ištL 'zi:ale? Ka 'pijejo 'vinu?
trdilno Dan. 'Damo. 'Dajo.
nikalno 'Na dan. Na 'damo. Na 'dajo.
Pritrdilnica dobiva glagolske končnice in glagolske pomene. V odgovorih dan, 'dama, 'dajo je zaobseženo glagolsko dejanje, ki ima značaj neke splošne aktivnosti." Pojavljanje tega izraznega sredstva oblikovno ne sovpada s sedanjiškimi oblikami glagola dati.
glagol dat (dati)
pritrdilnica (nedoločnika ni)
Spregano pritrdilnico lahko zanikamo kot druge glagole v sedanjiku: 'na dan, 'na daš, 'na da; na 'dava, na 'dasta, na 'dasta: na 'damo, na'dašte, na 'dajo.
1.2. Funkcioniranje pritrdilnice dan je v tesni zvezi z rabo gramatičnih časov. Na vprašanja, ki se nanašajo na glagolska dejanja v prihodnosti, odgovarjajo v Babnem polju z oblikami pomožnega glagola v prihodnjiku (bwan, bu:aš, bu.a,- 'bwava, 'bu:9Šta, 'bu.ašta,-'bu:amo, 'bwasts, 'bu-.edoj. Pomožnik v sedanjiku prevzame funkcijo pritrjevanja na povedi, ki so vezane na preteklost Zanikani pomožni glagol ima sledečo podobo:
piihodnjik
sedanjik
Spreganje pritrdilnice dan temelji na izrazito glagolskem načinu pritrjevanja in zanikanja v babnopoljskem govoru in je utemeljeno s sistemskimi zakonitostmi te govorne vrste.
prihodnji čas
sedanji čas
pretekli čas
' Članek ka (= kaj) tovrstne vprašalne stavke lahko uvaja ali pa ne. ;
" Nikola Majnarić, Jedna zanimljiva pojava u ravnogorskom narječju, Beograd 1922-1923, Južnoslovenski filolog, ¦ str. 35-40. ® i
'Enake končnice v sedanjiku poznajo tudi slovenska narečja na drugi strani meje. Prim. prispevek Božidarja Finke Gorskokotarska kajkavšUna u našem dijalekatskom mozaiku v Kajkavskem zborniku, Zlatar 1974, str. 29^3.
210
1.3. Verbalizacija pritrdilnice se je mogla izvršiti na osnovi prevzemanja lastnosti, ki so značilne za glagol kot besedno vrsto; pritrdilnica dan je začela označevati dinamične lastnosti predmetnosü in nadomeščati v povedih polnopomenske glagole. Postala je neke vrste zaimek oziroma zaimenski glagol z dodano pomensko sestavino naklonskosti, t. j. pritrdilnega odnosa do povedi (sporočila).
2. Raba pritrdilnice v narečju Babnega polja dopušča trditev, da ima zamenjavanje polno-pomenskega glagola z zaimenskim določene omejitve.
2.1. V govornem položaju je možno nadomestiti s spregano pritrdilnico tista glagolska dejanja, ki se nanašajo na trenutek govorjenja (glej tudi primere pod točko 1.2.).
trenutek govorjenja
prihodnost
Z zaimenskim glagolom se nadomeščene oblike nedovršnikov kuhaš, se učite, delajo, medtem ko pri glagolih premikanja greš, pojdeie, pridejo, katerih pogostnost je v vsakdanji govorici zelo visoka in izražajo prihodnost, zamenjava ni možna. Namesto ponovljenih oblik gri.an, 'pudemo, 'pridejo bi naslovnik lahko rabil bodisi izraz soglašanja aha (neso-glašanja naka) ali pa manj običajna nejezikovna sredstva (hmkanje, kimanje glave ipd.). Zdi se, da bosta prav glagola iti in priti v tem pogledu izjemna, kajti drugi glagoli premikanja (npr. peljati, nesti) so z verbalizirano pritrdilnico zamenljivi.
- 'Damo.
-Dan.
2.1.1. V babnopoljskem narečju je v rabi zložena oblika prihodnjika. Sedanjiške obhke dovršnikov izražajo naklonske pomene.
možnost
prihodnji čas
V odgovorih na vprašanja, v katerih je izražena možnost z dovršnikom v sedanjiku, rabijo v Babnem polju zaimenski glagol dan.
2.1.2. Rabo verbalizirane pritrdilnice v odvisnosti od glagolskega vida je opaziti pri ve-lelnih stavkih.
Zapovedi, izražene z dovršnimi glagoK, so uresničljive v prihodnosti in potemtakem se govorec nanje ne odziva s pritrdilnico dan. V primeru, da vzpodbujevalne in ostreje iz-
211^
rečene zapovedi ne ustrezajo dejanskosti, jim naslovnik ugovarja in kot kažejo primeri, ¦ lahko rabi zaimenski glagol.
2.2. Drugi pomenski krog, v katerem prihaja zaimenskost verbalizirane pritrdilnice še po- j sebej do izraza, predstavljajo povedi, ki označujejo ponavljalna in brezčasna dejanja. Ker j je možno poleg nedovršnikov v ustreznem kontekstu rabiti v omenjenih primerih tudi dovršnike, se raba zaimenskega glagola tu ne povezuje s problematiko glagolskega vida.
nedovršnik     A. Tä: mule 'krä:de. - B. Se 've:imo, de 'da.
dovršnik        A. Tä: mule 'zmi:aron kai 'fkrä:dfi.        - B. Se 've:imo, de 'da.
možnost A. 1 a: mule uoxku kai tkra:de. - B. be ve:imo, de da.
Upoštevati moramo tako besedni kontekst kakor tudi dejstvo, da »tvori pomenski ustroj stavka tisto, kar si je mislil govorec, da bi iz vsebine stavka povzel poslušalec«,'' če želimo napisati ugotovitev, da vstopa zaimenski glagol dan v različne stavčne vzorce in prevzema predikativno funkcijo.
a) v dialogu
A. 'Nuarce sL 'de:iuajo.
(Norca se delajo.) A. 'Uana ga pa 'to:učL.
(Ona ga pa tolče.)
B. Se sL na 'dajo. (Saj se ne.)
B. 'Ve:iždL ga 'na da! (Kje pa! Ne tolče ga.)
C. Nai ga 'da! (Naj ga!)
b) v zloženih stavkih
'Taku be 'rä:da kai nare'diua, pa 'na dan neč. (Tako rada bi kaj naredila, pa nič ne naredim.)
'Ankat nuarc ad 'vu:arL 'nari, 'drugeč pa 'na da. (Včasih neumna ura nori, drugič pa spet ne.)
Če 'začne 'počkat 'kasne na'vumnasti, jo 'damo pa 'finu 'nazai. (Če začne praviti kakšne neumnosti, jih ji pa povemo.)
2.2.1. O zaimenski rabi pritrdilnice dan odloča pomenski ustroj glagola v neznatni meri: samo glagola biti (v pomenu eksistence) in imeti nista zamenljiva z zaimenskim ustrez-nikom.
A. Ka je vaš v Le'blä:ne? A. 'Imašte 'tude 'kazo? A. 'Imaš cä:it?
- B. Je. jL. Vri:aan 'me:i,soc jL tan.
- B. 'Imamo. ^ B. 'Ne:i,man.
V nekaterih vaseh Gorskega Kotara rabijo pritrdilnico dan tudi v kontekstu z neakcij-skim glagolom imeti, kar je zaradi občutljive narečne norme vir posmeha pri prebivalcih, kjer se tak pomenski premik ni izvršil. Zaimenski glagol substituirajo šaljivci z besediščem, ki sodi v t. i. področje tabuja''
2.3. Poleg besednega pogojuje rabo omenjenega zaimenskega glagola tudi položajski kontekst. V celoti bi mogli prepisati vse primere besednega in položajskega konteksta, ki jih za Ravno Goro onstran hrvaške meje navaja Nikola Majnarić. Naj prevedemo vsaj enega njegovih primerov. »Dekleta zvečer pojejo in ljudje, ki sedijo pred hišo, jih občudujejo in pravijo: ,Lepö daja'. (= lepo opravljajo to dejanje - lepo to delajo, t j. lepo pojejo).«'
' Jaromir Janoušek, Socialni komunikace, Praha 1968. str. 44.
' Iz okolice Gerovega je znan dvogovor: »'Imašte 'tude 'kazo?« - »'Damo.« Šaljivi komentar k temu: »'Por nex 'dajo pa 'tude 'kazo«. (=Pri njih pa počenjajo tiste reči tudi s kozo.)
" Nikola Majnarić, Jedno rovtarsko narječje u Gorskom Kotaru, Južnoslov. Biolog, knj. XVII, Beograd 1938-1939, str. 143,
212
2.3.1. Večpomenskost položajskega konteksta omogoča rabo zaimenskega glagola dan tudi v funkciji pozdravljanja (v fatični funkciji). Primer: Na polju, kjer grabijo seno, pozdravi grabljice mimoidoči: »Ka 'dašts, 'daštfi?« - Medtem ko on hiti dalje, mu ženske odgovarjajo: »'Damo, 'damo.« - Pod zaimenskim glagolom damo se v navedenem primeru lahko skriva več dejanj (grabiti, hiteti, sušiti in obračati, zdevati itn.).
2.3.2. V babnepoljskem govoru kaže verbalizirana pritrdilnica precejšnjo življenjsko silo; prisvojijo si jo celo tisti priseljenci, ki več let živijo v Babnem polju in iz kakršnihkoli razlogov vztrajajo pri svojem dialektu. Zaimenski glagol spremljajo kot uporabno in primerno izrazno sredstvo.'
3. Verbalizirano pritrdilnico dan so jezikoslovci'" že vzporejali s slovenskim glagolom onegaviti oziroma z njegovimi narečnimi variantami. Ni bil naš namen razmejevati rabo obeh zaimenskih glagolov. Prikaz o rabi v babnopoljskem narečju (in v govorici Ravne Gore) kaže, da se obravnavani pojav ni besednovrstno osamosvojil in nima slabšalnega pomena, kakršnega dobiva glagol onegaviti v slovenskem knjižnem jeziku in v narečjih (npr. na Vipavskem).
3.1. Zanimivost in svojskost pojava je zaznala tudi tuja hngvistična Uteratura." Pri raziskavah semantičnega ustroja jezika je znani teoretik U. Weinreich operiral z bogatim ilustrativnim gradivom in pritegnil v svojo analizo tako knjižne jezike kot narečja. S pomočjo logičnih operacij je U. Weinreich zasledoval splošne jezikovne zakonitosti (jezikovne univerzalije) v poimenovanju in označevanju dejanskosti oziroma sveta, ki nas obkroža. Verbalizirano pritrdilnico dan, ki jo poznajo narečja v Gorskem Kotaru, je kot predstavitveno gradivo navajal pri semiotični razčlenitvi govornega položaja, ki mu pripisuje tele deiktične znake:'^ a) govorec, b) naslovnik, c) čas (gramatični časi) in prostor (različni elementi, ki kažejo nanj), d) identičnost (neidentičnost določenega sporočila v odnosu do drugega), e) obviativnost govora itd. Podoba kaže, da U. Weinreich ni poznal pritrdilnice dan v vsej njeni pojavnosti. Nanjo ga je opozoril ugledni jugoslovanski jezikoslovec Pavle Ivić, ki je omenjeno izrazno sredstvo slišal sam, ko je popisoval govore kajkavske baze" v Skradu, Fužinah, Gerovem in Čabru.
3.2. V Weinreichovi študiji je obravnavani jezikovni pojav predstavljen le kot pritrdilnica'" z glagolskimi končnicami. Upoštevaje znakovne določilnice govornega položaja, bi ob ustreznem poznavanju verbalizirane pritrdilnice v narečjih Gorskega Kotara navajal U. Weinreich to izrazno sredstvo kot primer vsaj še na straneh, kjer je govor o »zaimen-skosti pri glagolih«."
Poleg pritrjevanja in gramatične osebe kaže gorskokotarska (in babnopoljska) pritrdilnica indeks zaimenskosti, in sicer zastopa glagolska dejanja v sedanjosti in brezčasna dejanja. V njej se odražajo znaki gramatičnih časov; tročlensko vrsto pritrjevalnih oblik dan, son in bu:3n gre upoštevati kot paradigmo zaimenskega (akcijskega) glagola v sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku.
3.3. V luči semiotične stratifikacije bi bilo jezikovno sredstvo dan iz babnopoljskega govora v celoti določeno s temi značilnostmi: 1. os. ednine, pritrjevalnost, sedanjiškost (ali brezčasnost) in akcijskost oziroma zaimenskost.
' Mnenje informatorke Amalije Janež: »Tole (pritrdilnica) mi nekako fletno hodi.« '°Fr. llešič, Demonstrativno-pronominalni glagoli, Južnoslov. filolog, knj. IV, Beograd 1924, str. 184. " U. Weinreich, O semantičeskoj strukture jazyka, Novoe v lingvistike, Moskva 1970, str 178. 1^ U. Weinreich, o. d. str. 177.
" Pavle Ivić, Prilozi poznavanju dijalekatske slike zapadne Hrvatske, Godišnjak Filoz. fakulteta u Novom Sadu, knj. VI, Novi Sad 1961, str. 191-212.
Pavle Ivić je bil med recenzenti Weinreichove študije. Ker se nanj sklicuje U. Weinreich, gre tu postaviti domnevo, da je ob pregledovanju zadnje redakcije Weinreichovega teksta vnesel vanj podatke o gorskokotarski pritrdil-nici. Doslej se namreč ni posrečilo najti članek, v katerem bi srbski hngvist posebej obdelal distribucijo tega pojava. " U. Weinreich, o. d. str. 181.
213