NA ŠIROKO ODPRTA VRATA Marsikomu zastane korak, ko gre mimo novega otroškega dispanzerja v Mostah, saj z lesom polepšano poslopje dehije prijazno in toplo. Prav tako prijetna je tudi notranjost stavbe, ko jo zelo dobro poznajo naši fujmlapi in njihovi starši. Zdravniki pravijo, da je celo joka v novih proslorih manj, ker okolje pomirjujoče deluje na otroka. Dispanzerski način dela je drugačen od ambulantnega. Tu ne zdravijo le bolnikov, temveč predvsem preprečujejo in pravočasno odkrivajo bolezni, obenem pa redno spremljajo zdravstveno stanje in vzroke obolelosti otrok v občini. Strokovnjaki v dispanzerju pa so staršem tuAi vedno pripravljeni svetovati glede nege, prehrane in vzgoje njihovega otroka. Novi dispanzer je namenjen vsem otrokom moščanske občine, pa tudi zdravstveni vzgoji in prosveti njihovih staršev, saj prav ti lahko veliko prispevajo k zdravju mladega rodu. NOTRANJOST DISPANZERJA V pritličju dispanzerja so po-svetovalnice za zdrave otroke, ambulanta za bolne in laborato-riji. Zdravi otroci ne prihajajo v stik z bolnimi kot v starem po-slopju, saj imajo popolnoma ločen vhod, čakalnici in ordinaci-je. V kletnih prostorih je fiziote-rapija za otroke z živčno psihič-nimi obolenji, prvo nadstropje pa je namenjeno zobnemu zdravstvu, zdravstveni vzgoji in mentalni higieni. PREVENTIVNA DEJAVNOST, SVETOVANJE IN VZGOJA Ko vstopimo skozi vhod za zdrave otroke in odpremo vrata z napisom Posvetovalnica, se znajdemo v svetli in prijetni ča-kalnici. Lesene zelene klopi, nizke mizice, rastlinje v zabojih in previjalne mize so postavljene tako, da imajo mali nemirneži še vedno dovolj prostora za giba-nje. Kajti na pregled pri zdrav-niku je še vedno treba čakati pre-cej časa. V prvih dveh letih življenja mora otrok večkrat priti v di-spanzer, saj.so zaščitna cepljenja proti nalezljivim boleznim dolo-čeria z zakonom. Ob Jretjem Ietu starosti pa povabijo vse otroke na sistematični zdravniški pre-gled. Kasneje morajo zdrav-stvene preglede opraviti še pred sprejemom v vzgojnovarstveni zavod in osnovno šolo. V pri-hodnjem letu pa nameravajo v moščanskem otroškem dispan-zerju spet pričeti s pregledi dve-letnih in petletnih otrok, ki obi-skujejo VVZ. V mentalno-higienskem oddelku bodo pričeli z rednim delom v začetku prihodnjega leta. Prav v teh dneh kupujejo še zadnje igrače in Iepšajo stene z rishami. Prispeli pa še niso tudi vsi naročeni delovni pripomočki. Ti prostori naj bi v otrocih zbu-jali vtis domačnosti in topline. V njih naj bi se počutili kar najbolj sproščeno. Delo strokovnjakov na tem oddelku bo skupinsko. Psihologinja, socialna delavka in logopedinja bodo odkrivale in obravnavale otroke z motn jami v duševnem razvoju in govoru. Sodelovale bodo z drugimi zdravniki v otroškem dispanzer-ju, vzgojiteljicami v vzgojnovar-stvenih zavodih in s starši. Doslej so otroci iz naše občine in tudi njihovi starši iskali pomoč psiho-loga, socialnega delavca in logo-peda, predvsem v centralnem otroškem dispanzerju. Tudi zdravstveni vzgoji je bilo do sedaj, podobno kot duševnim in govornim motnjam, posve-čeno premalo pozornosti. Kako naj negujejo dojenčka in kakšna najbo njegova prehrana, je star-šem svetoval zdravnik, ki pa se s tem ni mogel podrobneje ukvar-jati. Zdaj bo višja medicinska se- stra staršem odgovorila na vsa taka vprašanja, po potrebi pa bo praktično prikazala tudi priprav-ljanje hrane ali kaj podobnega. POMOČ BOLNIM Majhen otrok ne zna povedati, da je bolan. Kadar se slabo poču-ti, je nemiren, joka, ne spi in nima teka. Zato morajo pri pre-gledu sodelovati tudi starši, saj najbolje poznajo svojega otroka in lahko zdravniku pojasnijo tnarsikaj, za kar bi sicer sam po-treboval več časa. V novih pro-storih poteka delo z malimi bol-niki skorajda tako kot v starih, Ie da sta tu čakalnica in prostor za previjanje oziroma pripravo otroka za pregled večja in lepša. Kadar pa sestra ob sprejemu po-sumi, da ima morda otrok nalez-ljivo bolezen, ga pošlje v izolir-nico in tako prepreči, da se z bo-leznijo ne okuži še kdo drug. S takšno ureditvijo so poleg zdrav-stvenega osebja zadovoljni tudi starši, ki vedo povedati, da se je doslej njihov otrok v stari čakal-nici nalezel marsikatere bolezni. Naj še omenimo, da je v prvem nadstropju poseben prostor, namenjen zdravljenju dihalnih obolenj, ki jih je v naši občini iz leta v leto več. SKRB ZA ZDRAVE ZOBE Vsak ponedeljek je v čakalnici otroškega in šolskega zobnega dispanzerja zelo živahno. Ta dan prihajajo semkaj mali šolarji iz okoliških vrtcev. Slišati je petje, pa pripovedovanje pesmic, prav-Ijic in drugih zgodb. Otroci niti za trenutek ne umolknejo. Morda bi kdo pomislil, da so zato tako zgovorni, ker bi radi preglasili brnenje zbornih svedrov, ki se sliši iz ordinacij, ali pa pregnali strah pred pregledom. Vendar so otroci in vzgojiteljice iz VVZ Angele Ocepek odločno dejali, da se prav ničesar in nič ne boji-jo. Že večkrat so bili pri zoboz-dravnici in jo zato že dobro poz- najo, pa tudi sicer so jih tovari-šice iz vrtca vsa leta vestno vodile popravljat zobe in jim je pravza-prav ves »postopek« dobroznan. Vsi otroci pa se pri zobozdrav-niku ne obnašajo tako. Nekateri starši namreč ne vedo, da bi naj otrok prvikrat obiskal zoboz-dravnika že okoli tretjega leta starosti. Marsikateri se na to spomnijo šele takrat, ko so bole-čine že tu. Ko jih otrok ne more več prenašati, ga končno le pri-peljejo k zobozdravniku. Taki otroci se srečanja z njitni bojijo — lahko vse življenje. Iz podat-kov je razbrati, da imajo skoraj vsi otroci in tudi odrasli bolne zobe. Največ zob sicer poško-duje zobna gniloba, napadajo jih še nekatere druge bolezni, precej pa je tudi nepravilnosti v njiho-vem razvoju. Prav zato je toliko pomembnejša skrb zanje prav v mladih letih. Skrbeti pa ni treba le za stalne, temveč tudi za mlečne zobe. Novi otroški zobni dispanzer ne pomeni le spre-membe imena — prej je to bila zobna ambulanta, temveč je spremenjena tudi vsebina dela. Kot je bilo rečeno že v uvodu, naj bi v njem bolezni predvsem pre-prečevali, kar pa se v preteklosti ni vedno dogajalo. Še pred pri-bližno desetimi leti so imeli otroci le redkokje posebne zobne ambulante, kaj šele zdravnika. Najslabše se je godilo cicibanom. Medtetn ko so tedaj šolarji le dobili svojo ambulanto v OŠ Vide Pregarc, so se malčki stiskali v čakalnicah med odra-slimi. Novi zobozdravstveni di-spanzer je namenjen predšol-skim otrokom in šolski mladini. V njem je dovolj prostora za vse. Delo že teče, njegovi rezultati pa bodo vidni šele čez leta. In kako bo v prihodnje pote-kalo delo? Kaj storiti, da bomo otrokom ohranili zdrave zobe, da ne bodo v starosti čutili posledic mladostne malomarnosti in naše premajhne skrbi zanje? Zobno zdravsto je del osnovnega zdrav-stvenega varstva otrok. Zato bodo vsi otroci med drugim in tretjim letom starosti povabljeni v zobozdravstveni dispanzer na pregled. Tako bodo dovolj zgo-daj ugotovljene morebitne ne-pravilnosti v njihovem razvoju, kakor tudi začetki zobne gnilobe. V ta namen bodo zobozdrav-stveni delavci sodelovali z vsemi — tako z vrtci in šolami kot s starši, da bi kar največ otrok obi-skalo zobozdravnika že ob tret-jem letu starosti. Kasneje so po-dobni pregledi še v prvem, tret-jem, petem in sedmem razredu osnovne šole. V zobozdravstvenem otro-škem dispanzerju delajo poleg dveh stomatologov še pedonto-log in ortodont. Medtem ko pe-dontolog zdravi vsa zahtevnejša obolenja zob, ugotavlja zdrav-stveno stanje na tem področju in v zvezi s tem pripravlja načrt za dela, pa ortodont predvsem skrbi za pravilen razvoj zob in čeljusti. Pri svojem delu pa se oba pove-zujeta z dispanzerjem za zdrav-stveno varstvo otrok, dispanzer-jem za zdravstveno varstvo žena, z vrtci in šolami, skratka z vsemi, ki lahko pomagajo k zdravim in lepim zobem naših otrok. V ok-viru dispanzerja-sta tudi rentgen in zobotehnični laboratorij za otroško in mladinsko protetiko. Delo v novem otroškem di-spanzerju se je torej pričelo, če-prav še ne na vseh oddelkih. Za naše najmlajše občane je v tem trenutku dobro poskrbljeno. Toda kako bo v prihodnje? Šte-vilo prehivalstva naše občine naglo narašča. Gradimo novo so-sesko Fužine. Malih Moščancv bo- vse več. Poslopje otroškega dispanzerja pa se ne bo povečalo. O tem bi morali pričeti razmiš-ljati že danes. Besedilo in slike: DARJA JUVAN