L.©to IV., gune mesečno IV.-5U Uio H inotem«1vo 25'— » ■enbverna Dgl,»l po tarlfu Uredništvo: fflkloSičeva ensU it 16fi Telefon St. 72. ____ miR m , prosveto in polita OprovnSSivo* (.]uiil| .'iim, Prešernova, ul. At M Telet. it. SO. Podružnico: Maribor, Barvarska ul.!. Tbl st. 2* Celi«, Aleksandrova a. Rrvčua prt poitn. čekov, zavodu štev, 11.141 KM" LJuhllar.o, 8. avgusta. Oospod minister saobračaja dr. Velizar Jankovlč je včeraj izdal nov ko-nianikS o stavki železničarjev, ki naj ho nekako opravičilo ta brezglavo politiko radikalske vlade. Ministrstvo saobračaja objavlja, da je minister sa-obračaja v prvotni svoji Izjavi le podčrtal karakteristično kohicldoncljo stavk na južni želoznici in na Madžarskem, da pa preiskava, ki jo odrejena v smislu člena 10. zakona o zaščiti državo še ni završena ter da se pravi ■ iroki stavke na naših železnicah niso ',c mogli ugotoviti, a kaj žele objaviti. Navzlic tej ugotovitvi skuša vladni komunike v svoji nadaljni objavi von-liarle Se zagovarjati, da je vlada poklicala železničarje na vojne velbe. Poudarjali smo žo na tem mestu, da vlada zaman išče krivcev med železničarji in da spadajo na zatožno klop gospodje ministri, ki niso vršili svoje dolžnosti. Vlada je bila pravočasno in opetovano opozorjena na resnost in nujnost činovriiSkega ter železničar-pkepa vprašanja. Koncem meseca oktobra 1922 je od-?la iz Zagreba deputacija železničarjev in poštarjev v Beograd, da si izposluje avdijenco pri ministrih. Gospodje ministri deputaeije niso sprejeli. Deputacija je prišla le do pomočnika ministra faobračaja, kateri pa jo je že po pre-ritanju prve točko resolucije zavrnil. 11. marca t. 1. so se vršili javni shodi javnih nameščencev, na katerih se je železničarstvo izjavilo z njimi soli darnim. Sprejeta resolucija zahtova uzakonitev službene pragmatike, z vi Janje draginjsklh doklad, ukinitev maksimiranja družinskih doklad. Resolucija je bila odposlana kraljevi vladi. 16. marca t. 1. so so vršili javni shodi železničarjev, na katerih so se izjavili javni nameščenci solidarni z Železničarji. Sprejeta jo bila ista resolucija in jo bila zopet odposlana vladi. Vladi se pa ni zdelo vredno te resolucijo upoštevati. 5. maja t. L so se vrSill protostnl »hodi v protest »avlačov^nja teh nujnih vprašanj. Vlada se aopet ni ozirala na nje. 10. junija so »e vršili javni protestni ihodi vseh javnih nameščencev in železničarjev. Opozorilo se Je vlado na resolucije z dne 11. in 10. marca. Vlada je na to le v toliko reagirala, da je Izdal gosp. minister saobračaja dr. Velizar Jankovlč brzojavko ua železničarje, s katero Jim obeta uveljavljanje službene pragmatiko še pred odgodit-vijo parlamenta. V tej brzojavki hvali ;osp. minister »dokazani patrijotlzem železničarjev.. 14. Junija je bila deputacija vseh avnih nameščencev in železničarjev cele države pri ministrskem predsedniku Pašiču samemu. Le-ta ji je obljubil, da hoče, in da je to častna zadeva vlade, položaj javnih nameščencev in železničarjev poboljšati, čim bodo spro-ete dvanajstine ln povišanje davkov. Dvanajstlne ln povišek na davek so bili sprejeti. Sedaj so čakali javni nameščenci ln železničarji, kdaj bo vlada izvršila, svojo obljubo. Čakali so zaman, skupščina se je razšla, ne da bi Ml zakon o draginjskih dokladah sprejet. Bili bo zopet ogoljufani. Tako historiat želozničarske stavke, ki je bila po tolikih brezuspešnih prošnjah in opozorilih vlade kot SMurnn demonstracija uprizorjena v skrajnem obupu kot poslednji opombi na resnost situacije ter novzdržnost notorične či-novnlške bede. Kdo je krivec, gospod Velizar, VI, ali železničarji? Zakaj ste mesce in nesce grdo prezirali upravičeno prošnje dobrih in marljivih službeiiikov države, ki po Vaši krivdi s svojimi rodbinami propadajo, ker nimajo pla-& niti za vsakdanji hleb? Zakaj je viarla železničarjem ustmeno in telo-grafsko obetala službeno pragmatiko ter materijalno izboljšanjo, a se jo po odsodltvi parlamenta videlo, da so bili uslužbenci od njih kompetentnlh faktorjev v vladi le varani? Mesto dejanj ia dano besedo pa sto povrh šo zaključili, da gonite železničarje z drakon-"kimi merami. Vedite, gospod minister, da stoji vsa Slovenija kakor en mož na strani železničarjev Iti državnih uslužbencev, ker s« mora tudi najbolj trdo srce omehčati, ako vidi, kako od dno do dne bolj ?inova oni stan, ki naj bo najjačji ste-j>w naše mlade države. Vse, kar Ima kaj čuta za poštenost in dostojnost, se !?raža nad sramoto, da jo po krivdi vjade prišlo tako daleč, da si mora jav-r-i namoščenec za svoje minimalne praoče iskati odpomoči v stavki. Vedlt« l-i tudi, gospod minister, da delalo drŽavi in nieni konsolidacij slabe uslu- Ogromno podraženfe naših železnic TARIFI V OSEBNEM IN TOVORNEM PROMETU SE PODVO.TR Beograd, 8. avgusta, d. V ministrstvu raobračuja se izdelujejo novi železniški tarifi. Novi tarifi bl lmeil stopiti v veljavo le t. avgusta, a so morali uveljavljen Je odložili na 13. septembra, ker ni bilo mogoče do 1. avgusta Izvesti potrebnih priprav. Tarifi s>e zvišajo v osebnem prometu za 50 do 100 odstotkov. Pri potniških vlakih se bo plačalo v III. razredu 30, v II. 60 In v I. 90 par ra vsak kilometer. K temu pride Se 15 odstotkov prometnega davka. Pri brzovlakih bo stal vsnk kilometer za III. razred 60, u II. 90 In za I. 120 par, poleg tega ga 13 odstotkov prometnega davka. V blagovnem prometa te povišajo tarifi za brzovozno ln tovorno blngo za 100 odstotkov. Transport blaga, kl se prevaža že sedaj po znižanih tarl-fih, se podraži za 30—30 odstotkov. Nezaslišan radikalski feror v Srbifi KAKO VODIJO RADIKALCI OBČINSKE VOLITVE. — ZLORABA ZA-KONA O ZASClTl DRŽAVE. V beograjskem okrožju kliče polldja dr- Beograd, 8. avgusita. p. Danes dopoldne se )e vršila na poziv g. Ljube Da-vldovlča seja demokratskih poslancev, k1 so še v Boogradu. Q. Davidovič Je sklical se|o zato, ker je prejel mnogo poročil lz vs, države. Policija vrši strahovit teror na opozlcljonalne kandidate o priliki prodstoječlh občinskih volitev v Srbiji. O. Davidovič hi Kumanudi sta reierlrala o stanju v Južni ln Iztočni Srbiji. Prečltaia so »o poročila demokratskih organizadl lz cele države. Po teh poročilih preganjalo v vseh krajih politične oblasti demokratske kandidate In zahtevajo od n jih šiloma, naj podalo Izlavo, da bodo postali radikali. Posebno veltk teror vlada v krajini ob Tlmoku. Tukaj delule po-llclla celo v dogovoru z mestnimi radl-kalskhni organizacijami. Policija Je aretirala več uglednih domačinov ter Jih drži v zaporu brez preiskave. Nekega ugled nega meščana so v Negotlnu ukovall v železle. Policija goni seljake naravnost od dela z njiv v pisarne ta |lin ne pusti niti, da bl se 511 prele domov preobločl. žavljane ta |lm preti. Demokrati ne sinejo vršiti agitaclle češ, da povzročajo nemir med ljudstvom. Iz Kumanova se javlja, da Je policija zapovedala, da se ne sme govoriti, da so radikali uvedli kuluk ln dodatno davčne doklade. Kdor bo o tem govoril, bo aretiran po zakonu o zaščiti države. V Južni Srbiji »o take razmere, da se v bltoljskem okrožju doga-|a, da u večkrat ne ve, kje se nahajajo posamezni ljudje. Tako delovanje političnih oblasti le privedlo demokrate do tega, da ostro protestiralo pri vladi. Določen Je bil dr. Kumanudi, da Izdela protestni akt kl Ka demokrati predajo prcdsednlštvu vlade In ministrstvu policije. Od Jutri se demokratski poslanci v Beogradu vsak dopoldne zbirajo v svojem klubu. Demokrati sestavljajo materijal o nepravilnem postopanju poedinih oblasti, dalje pa tudi o raznih alerah, o sekvestrlh ta o vsej ostali korupciji, kl |e zavladala po državi. Smrf ne: mark® POPOLNA DEZORGAN1ZACIJA BERLINSKE BORZE. - DOLAR PRE« SEGEL PET MILIJONOV. - TRGOVCI NE SPREJEMAJO VF.C NE,M SKEGA DENARJA. Berlin, 8. avgustu. Valutna kriia v Ja naravnost neznosna. Krompir ne pra* Nemčiji zavzema od dneva do dneva ved- daja na debelo po 120.000, maslo ]>o 800 uo večjo dimenzija. Čeprav je bilo dane, tisoč mark z« funt, vendar pa ga nI mani borzi zelo malo povpraševanja, Je bl- ;ofe dobit' alti v vorilni trgovini. Govo-1» na devlanem trgu kljub tem« tako po- ■iina stane 400 tisoč fuut en »um slam-polua desorganlzaclja, da o kaki regu- nik 50 tiaoč mark. Pomanjkanje denarja larnl trgovini tploh al mogoče misliti, je tako občutno, da zahtevajo trgovci co. Dozdeva k, da je francoska vlada vrgla lo v prodaji uu drobno plačilo v Ino temna nevtralna triaSča ogromne množine kl valuti. Lahko se reče, da Je mnrl.a m*'' '• /»e devize lo dane, zopet poskočiš TH> BO odstotkov napram včeraj-njo-mu dnevu. Dolar je |>oakočil te preko 6 milijonov, angleški lunt pa preko 25 milijonov. Devize naralčajo le od ure do ure. Kakor na deviznem tržISPu, tnko in je tudi na efektnem trgu pojavila velika desorganlzae.ija in nI »koro nii bliga ua trgu. Cen* m •* radi lega podvojile otl- sploh prenehala biti plačilno sredstvo 7.1 •olik del neniSkeya gospodarstva. DRAGINJA 2IV1L. Herlin, 8. avgustu, s. Dragtaja ilv.. -a« rašča. V osmih dneh Je cena kruhu ža potkrat poskočila. Kilogram kruha stnno Se 100.000 mark. ZAKILN1 BOKI. Hnnakovo, 8. avgusta. *. Bavarska dr- Pogoli za madžarsko posofilo SKLEPI SINAJSKE KONFERENCE. — OBVESTITEV MADŽARSKE VLADE. roma potrojlle. Ob zaključku borze je žnvna banka je Izdala bone po 500 tlsnS notlral angleški funt že 28 milijonov, do-' mark, dn odpomore vsaj nekoliko silno-fim je dolar za spotnanje padel. mu pomanjkanju denarja, ki se je pojn* Draginja ne berlinskem trgu postaja! vilo na Bavarskem. Nemčila vztraja na pasivnem odnora OTVORITEV NEMSKEOA PARLAMENTA. — GOVOR KANCELAR.I \ CUNA. — OSTRI PROTESTI KOMUNISTOV. Berlin, 8. avgusta, i. Danes je bil otvorjen Reichstag. za katerega zasoda-nje vlada silno zanimanje. Poslanci so prišli skoro polnoStevilno. tribuna so bile natlačeno polne. Sojo je otvoril predsednik I.oewe s kratkim B[)ominskim govorom za umrlim predsednikom ajnuri-Skih Zedlnjenlh drla v Hardlngoin, takoj nato Jo oddal besedo državnemu k (in (volarju Cunu. Ko je stopil Cuno na govorniško tribuno, so dvignili komunisti silon hruič In truSč in klicali: Med oglušujočimi vzkliki js nato kan-oelar Cuno povzel besedo ta razpravljal nr.Jproj o »asedbl 1'oruhrja • strani fran-ooske armad,. Izjavil je: »Prebivalstvo oemikega zaeedemsga otemlja bo vkljub v»,m toikočam In aaeilstvom francoskih stanove ali na kake posamezno gospodarske kroge. (Komuulsti vpijejo pre< in prek In protestirajo. Kancolar Cuivi je moral ponovno prokinlti svoj govor, HruJČ se Je Se povečal, ker je vladna večina odgovarjala komunistom s pro' • kliol. fole Č07. nekaj minut je mogel Cuno nadaljevati svoj govor). V svrho sa-naclje obupnega gospodarskega položn-i je Cuno napovedal colo vrsto refon". med drugim nove davke in pospek",. njo gospodarstva. Tiskanja bankovcev to bo omejilo In dovolil uvot samo za najnujnejše predmote. Državna banka sn nahaja pred važnimi valutno-politlčninii nalojrami, ki so morajo re?itl za vsa'.n ceno. v,l delodajalci naj vpoStevajo ne prestano menjajočo so življonske razmera Iti temu primerno regulirajo tudi me?. okupacijskih oblasti neomajeno vztrajalo de svojim naatavljenocm. Sieer pa nnj Beograd, 8. avguata. p. Današnja »Politika* poroča ii Bukarešto: 0 konferenci v StaaJI javljajo, da Ja bil prvi ln glavni predmet razpravljanja vprašanje madžarskega posojila. Pri tem vprašanju so bile stovljeue od strani našega zunanjega mlnlslra dr. Nlnčlča velika težkoče. Končno Jo nnSa kraljevina pristala i gotovimi predpogoji na to posojilo. Pred vsem je naša zahteva, da se pošlje v Pe-što predstavnik naše kraljevine v vojno kontrolno komisijo. Po telelonskih vesteh b Bukarešto je rumunskl zunanji minister Duca Informiral tamošujega madžarskega poslanika o sklepih kouference Male antante v Sinaji. Po njegovem obveitilu zavisi ukl-njonje generalne zastavne pravice od Iz-vršenjR gotovih pogojev. Postaviti so Ima nevtralon kontrolor, kakor dr. Zimmor-tnann za Avstrijo, kateremu bi se dodal predstavnik Male antante. Izvršiti se ima nadalje razorožitev madžarske vojsko ta razpustiti vse stalne vojno organizacije ter omogočiti kontrola nad vsemi Ireden-tlatičnlml organizacijami. SESTANEK V MAR1JANS1CIH LAŽNIH Beograd, 8. avgusta, p. Današnji »Politiki. se poroča 1» Prago, da oblSSo g. Pašič na potu lz Pariza Marijanske Lažne. kjer m sestane s češkoslovaškima ministroma g. Svohljo ta Benošem. Na sestanku se bo govorilo o »taajskl kon-forenci ta se bo pripravil teren za novo konferenco Male antante v Beogradu. POGOJI ZA SPItPJBM GRCIJB V MALO ANTANTO. Beograd, 8. avgusta, p. Vaš dopisnik Je zvedel Iz zanesljivega vira, da se Jo na konferenci Male antante v Sinaji razpravljalo zelo detajlno vprašanje o vstopu Grško v Malo anlanto. Med prisotnimi delegati Je prišlo do sporazuma, da ,e pri svojem dosedanjem pasivnem odpo ni. N, z&htevajmo nlkaklh &ude2ov, ampak zaupajmo sami vase. Dokazali »mo te ponovno svojo dobro voljo, toda Francija zahtova ta vsako ceno od nas, da pozovemo prebivalstvo r zasedenem ozemlju, naj pronoha s pasivnim odpo rom. Toda sedanja nemška vlada d* bo nikdar privolila v to francosko zahtevo. Kajti, ako bl odnehali v tem vprašanju, potem bi lahko nastopili Francotl Se z drugimi tahtevaml ta bl nam prav na advokatski način podvalill kak dokument, v katerem bi prišli Se z novimi zahtevami, češ, da se to strinja z ver-zajsko mirovno pogodbo. Zato bomo raje vztrajali pri pasivnem odporu, vendar pa brez vsakih nasllstev proti okupacijskim oblastem ta flotam«. Kancolar Cuno se je bavll nato z no- Grška sprejme v Malo nntanto, toda fi6 tTJLDjini gospodarskim položajem Nom6i le nekoliko pozneje. Grčija mora urediti! u Opozarjal je, da sc mora sanaeliado-... 1____l _______-------- 1« ..._.].'! 1 J 1 . . najprej svojo notranje razmere in utrditi položaj, ki Je nastal po revoluciji. Rim, 8. avgusta. J. ltalljamko-jugoslo-slovenska konlerenca paritetne komisijo je naletela zopet na težkoče. ker skušajo jugoslov enskl delegati spraviti reSko In zadrsko vprašanje v Btik. Vendar pa Je pričakovati, da s« bodo premostile tudi te ovire. Sušak. 8. avgusta, r. Dane« zjutraj Je dospela na Reko vest. da Je reško vprašanje rešeno ln to t masklrano aneksijo. Kljub temu. da te vesti niso bile potrjene, so Izzvale na Reki strahovito paniko. DR. BREJC POSTANE VENDAR POSLANEC? Beograd, 8. avgusta, p. Današnja •Pravda, poroča lz Llubljane, da namerava posl. Stanovnlk podati ostavko ta da pride na njegovo mesto v parlament dr. Brelc, bivši predsednik pokrajinske vlade v Sloveniji, KUPČIJA Z BELJEM. Beograd, 8. avgusta, p. Minister financ je pričel z delom, da se organizira akcijska družba za zakup posestva Be-IJe. Ta družba bl se sestavila v Zagrebu. ge, ako z nepotrebno in brezmiselno militarlzacljo slovenskih železničarjev uničujete v našem delu naroda poslednje poverenje v uvidevnost in pravičnost vlada. IMENOVANJE PRAŠKEGA POSLANIKA. Beograd, 8. avgusta, p. Danes Je kralj podpisal ukaz, s katerim se Imenuje za našega poslanika v Pragi g. Ljuba Nešlč. Kakor Je Izvedel Vaš dopisnik, g. Ljuba Nešlč ne odldo takoj v Prago, ker v ministrstvu zunanllh poslov momentano nimajo primerne osebe za pomočnika ministra zunanjih poslov. PARASTOS ZA RARDINGOM V BEOGRADU. Beograd, 8. avgusta, p. • Povodom smrti predsednika Združenih držav Har-dluga se je vršil danes dopoldne v tukajšnjem ameriškem poslaništvu svečan parastos, kateremu je prisostvoval ameriški poslanik, ves diplomatski zbor, zastopniki vlade g. Velizar Jankovlč, g. Nl-ko Pctrlč ta g. TodorovIČ, direktor političnega oddelenja zunanjega ministrstva Itd. Dvor Je zastopal general Zečevlč. HARDINGOV POGREB. VVashlngton, 8. avgusta, s. Vlak s krsto umrlega predsednika Hardinga Je prispel danes semkaj. Na kolodvoru Je bila zbrana ogromna množica naroda. Na vsej progi v Penstlvanlll, po kateri Je vozil vlak z mrtvaškim vozom, so delavci ustavili delo In napravili špallr. PODPREDSEDNIK RIMSKEOA SENATA UMRL. Rim, avgusta. J. Tu je um"" danes Dodnredsednlk senata Fabrizlo Colona. seči u vsako oeno. ne oziraje s« na bo geslo nemJkoga naroda: Več plač vati ln voč delati! Vlrtda jo na svoje: i mestu. Ona pa more voditi uapefno politiko le tedaj, ako bo imela v parlamentu za »oboj močno večino. (Kliol: »Cur.r der Starke!.), Ze več kakor osem mesecev je, odkar sem prevzel vodstvo vlade. (Poslanec Ledebour: »Kot najbolj n< sposobni kanoelarl.), Prevtel pa sem vlado samo zato, da služim t vsemi svojimi močmi domovini. Vlada so bo mogla upirati francoskim zahtevam samo toliko časa, doldor bo uživala zaupanj« Kelchstaja!? (Klici komunistov: »Odstopite to vendar enkrat!.). NOV PAPEŽEV PROTEST. Pari«. 8. avgusta, s. Papež je izdal državnemu tajniku nov nnlog naj protestira pri francoski vladi proti novim naslljom francoskih oblasti v Poruhrje. Vendar pa ta dokument no bo objavljen kakor prvi, ampak bo samo izročen frar coeki vladi, da ga vzame na znanje. PoruHrie Borflih 8. avgusta, a. Kot represalljo za bombo, kl je bila vržena v soboto v DUsseldorfu, so Francozi topet proglasili osemdnevno prometno zaporo za vse jasedono ozemlje ta je vsako ltvažanjo ta uvažanje blaga prepovedano. Berlin. 8. avgusta, s. »Vossische Zeitung. poroča lz Esaona, da so Kruppo-ve tvornice popolnoma odrezane od dobave premoga, ker so Francozi v soboto zaključili razne priključne proge. Posamezne cehe »o bile le včeraj ta to brez paro ta električnega toka ta so morale ustaviti obratovanje. JU2NA ŽELEZNICA. Dunaj, 8. avgusta, s. Danes se fe vršila seja upravnega sveta Južne železnice, katere so se udeležili senator Brocchl ta Italijanski delegati. Popoldne je generalni komisar Zlmermann konferlral z Italijanskimi delegati o raznih aktualnih vprašanjih Južne železnice. RUSIJA IN ANGLIJA. London, 8. avgusta, s. Sovjetska vlada Je preklicala Imenovanje Rakovskega za načelnika sovjetske trgovinske delegacije za pogajanja i Anglija ZLATI ZAKLAD. Praga, 8. avgusta, s. V Prorovu so našli pri gradnji palače nove pošte 10 kg težak zlat zaklad v vrednosti 20 tisoč čeških kron. B o r s b 8. avgusta. ZAGREB. Deviie: Dunnj 0.18—0.1816. Berlin 0.001-0.002, Praga 278—274.6 Italija 402—40S, Švica povpraševanj« 1690, London 425.60 —427.75, Newyork ček 02—08, 1'arlz 632.50-537.50; valute: dolarji 01.25- 02, lire taključek 897. CURIH. Berlin 0.0001, Amsterdam 217.76, Newyork 525, London 25.18, Pariz 81.50, Milan 28.80, Praga 10.125, Budimpešta 0.0325, Beograd 5.00, Sofija 5, Varšava 0.0028, Dunaj 0.007725. DUNAJ. Beograd 7G3—707, Berlin 0.012 do 0.14, Budimpešta 8.76—8.R5, Bukarešta 837—839, London 828.600-824.GD0, Milan 8024 -8020, Pariz 4.042-4.05^, Praga 2075- 2085, Sofija 628-682, Varšava 0.315-0.825, Curih 12.876—12.025; valuto: dolar 70.500—70.900, Ure 8020 do 3040, dinar 776—751. Elekti: Hrvatska eokomptna banka 120.000, Oesterreichi-sclie Kredltanstalt fiir Handel und Ge-werbe 226.000, \Viener Bankvereiu 220.000, Lflnderbank 246.000, Trbovelj ska d. d. 770.000, Kranjska industrijsk i družba 2,000.000, Alplne 810.000, Tvoruica za dušik v Rušah 655.000, Juli-Stld 660.000, Leykam-Josefsthal 800.000. PRAGA. Duuaj 4.56, Berlin 0.063, MIlan 148.25, Budimpešta 18, Pariz 106.75, London 155.40, Newyork 3405, Curih 617.75, Beograd 86.75, BUDIMPEŠTA. D umi j 0.2636. Berlin 0.008, Milan 809, Praga 519. Pnviz 1073, Curih 3400. Odhod novinarjev žs Siovenile Jugoslovenski novinarji, ki so se ude-fežfll novinarskega kongresa v LJubljani, so so včeraj vrnili domov. Zadnji dan svojega bivanja v Sloveniji so posvetili še ogledu Maribora, kjer so |ih zanimale zlasti novejše socijalno In gospodarske naprave mesta. Včeraj zjutraj so se poklonili manom prvega slovenskega poklicnega novinarja Tomšiča ln položili na njegov grob na mariborskem pokopališču krasen venec. Ob grobu sta Izpregovorlla predsednik ljubljanske seltcile, g. SmodeJ to poljski novinar g. Sadzcwlcz lz Varšave. Novinarji so nato korporativno posetill vrtnarsko Industrijo g. Džainorije In vsem modernim zahtevam odgovarjajoči sijajni privatni sanatorlj bratov Tavčar v Vinarski ulici, ki Ima dlvno lego v neposredni bližini mestnega parka. Zavod le opremljen z najmodernejšimi klrurgični-ml napravam! in ima velike, zračne bolniške sobe. Bratje Tavčar so pogostili pri tej priliki novinarje z zakuskom. Na vabilo ravnateljstva industrljsko-obrtne vzorčne izložbe so si novinarji ogledali nato še razstavišča, kjer so razstavljalna dela že v polnem razvoju. Radi pomanjkanja časa Je nameravani Izlet v Falo Izostal. Po prisrčnem slovesu na kolodvoru, kjer Je bil navzoč tudi mariborski mestni vojaški komandant, so se novinarji ob dveh popoldne, polni hvale nad krasotami Slovenile, vrnili z brzovlakom proti Zagrebu, Beogradu to Sarajevu. V diobj kongresov Toliko se prepiramo, ali smo eno ali smo troie, ali celo četvero, petero... Ta čas pa se mirno vrSijo kongresi z udeležbo delegatov lz vseli pokrajin, Iz vseh koncev dtžave. Ta teden Igralski kongres v Splitu, nato profesorski kongres, drugI teden kongres srednješolcev, nuto kongres Fcrijalnega saveza. Sledi kongres učiteljstva Iz celokupne Jugoslavije, pa kongres novinarjev ln potem gotovo še kaj. TI kongresi nam kažejo smer, ki Je zaman iščemo v gostobesednih političnih prepirih to separatističnih tiradah imamo skupno državo to imamo kljub drugače hotečlm trditvam skupne zadeve, skupna stremljenja, skupne potrebe ln nevšečnosti; borba na raznih poljih, v raznih panugah Javnega dela, se mora vršiti v skupnih, v strnjenih vrstah, bodisi v dosego skupnih smotrov ali v obrambo pred skupnimi ovirami. V teh kongresih vidimo znamenja In dokaze, da se ie naše življenje. Javno ln zasebno, v veliki meri, že pričelo gibati v skupnem toku. Ta dejstva, fakta skupnosti, so rav no več nego teoriie, skupno torišče sili ljudi skupaj, to hočeš nočeš moraš prehajati v stanje taktičnega državnega to narodnega edinstva. Ti naši prvi kongresi Imajo še prav posebno obeležje. Postali so hkrati lepa prilika za koristne ta interesantne zlete. Velik del kongresistov prihaja na zborovanja, da si ogleda novi kos svoje razširjene domovine, ki mu Je bil doslej komaj iz knjige ali karte nekoliko znan. Ker se prirejajo kongresi vsako leto v drugem mestu, prihajajo polagoma na vrsto vse naše pokrajinske prestollce. Ker imamo šele nekaj let samostojnega ln svobodnega državnega živlienla za seboj, prinaša še vedno vsako leto mnogo novega, svežega. Pri tem se ljudje upo-znavajo medsebojno, v prosti tekmi se izbiralo najspretnejšl, naJagilnojšL In naše edlnstvo nastopa, žlvt..j loznlJarJev strt In kalto Jo vlada z mo5-no roko stavko proprečila. Nadalje poroča isti list, da je bil med Zagrebom iu Siskom, oziroma Zaproši-čom promet popolnoma normalen, kar j« gola Izmišljotina. Normalen je promet. 60 vozijo vsi rodni potniški in tovorni vlaki. To laii-poročanje je lo slavt>6pov gotovim krogom, kl operirajo z napačnim informiranjem višjih krogov ln širše publike. Na drugi strani naj bi vzelo stavkujočim pogum in odločnost, da iz-vodejo akcijo do konca. Ce vozi vlak, spremljan od vseh mogočih »organov« skozi prazno, zapuščene to temne postajo, mimo nezasedenih čuvajnio, ob odprtih zapornicah ter brez vseh predpisanih signalov — to šo ni nikalta otvoritev prometa. Pač pa bl bilo vredno postaviti one, kl so vlak pod temi razmerami odposlali, pred sodišče zaradi skrajnega ogrožanja osebne varnosti potnikov ter cestnih prehodov in dragocenega žel. matorijala. — Da. o vsem ve list mnogo povedati, o vzrokih stavke — o gladu In bedi — niti besedlcel Čudili smo se tudi »Slov. Narodu« (št. 170 od 4. avgusta), ki v članku »želez-ničarska stavka,«, smatrajoč Isto kot nekako separatno akcijo jjižnih železničarjev, ostro napada ravnateljstvo Juž. žel., češ, zakaj bolje ne plača svojega osob-ja. (No, medtem je svoje poročilo ie preklical). Čudovito se vede gospod .minister Jankovič. Cel voz peticij leži že dve leti v njegovem ministrstvu, nešteto de-putacij je že sprejol ali on hoče preiskave; dobro, naj jo vodi, ali ob pravem času s« bo tudi proti njemu vršila »Istra-ga. In tudi obsodba. Vlada je odredila militarizacijo. ko bo Javni nameščenci ie prenehali protestirati. Iludo je zabolelo gospoda Jankovlča, da bi rumunski kralj ne mogel nadaljevati poti na Bled zaradi stavko, zato je tako zdivjal; ali železničarji so vendar dejali, da bodo le 24 ur protestirali in bi lahko izračunal, da bo do tedaj že vse v redu. Jankovičovi komunikeji so ie evropska znamenitost, vsak dan so bolj trapasti. Da jo morala pasti naša ubotra usoda takim ljudem v rokel Dovolj o temi Kakor rečeno, znano še nI, kakšne odredbe in nasilstva bo vlada podvzela še zaradi te stavko. A bodi jI tudi s tega mesta reson opomin, naj se ne igra z ognjem, naj ne razpihuje tskrol Apeliramo na slovenske poslance, da posvetijo v Jankovičer avgijev hlev brezobzirno. kakor vseh ostalih" narodnosti, prlselle-nlh v Ameriko. Olede Bleerovega posojila Je g. Treslč pojasnil, da bo naša vlada točno plačala obresti za Izplačano vsoto 15,250.000 dolarjev, ostalih obveznosti pa ne more sprejeti kakor tudi ne more prisiliti Bleera k Lzplačanju ostanka, ker je danes konjunktura zelo nepo-vollna ta bl Bleer ostale vsote ne mogel plasirati, kajti naše posojilo notlra na borzi koma) okrog 73 odst. nomlnalal Temu Je vzrok neprestana to brezobzirna propaganda nasprotnikov ter deloma naša notranjepolitična mrzlica. Amerika Ima danes hipertrofijo kapitala, kl bl ga lahko vložila v evropska pod joti a, toda Amerika le prepričana, da se Evropa bliža nevarnosti novega še sllnojšega svetovnega klanla to no zaupa nikomur. Prav posebno še ml zastonj preprlčulemo Amerlkance o svoji miroljubnosti, dokler se nJim dozdeva, da le v Evropi dovolj opasnlh ncmlrnežev. Ob sklepu tatervju-va le g. poslanik dejal, da bl zelo rad prišel na Bled, toda najbrž ne bo utegnil, ker so mora pomudltl še na Dunaju, odkoder se preko Nemčije vrne nazaj v VVashlngton. Politične beležke Anton 21:05. — Cosl so dobri, Če se upošteva, da Je Krka pri Izlivu v Savo skoro popolnoma stoječa. Tekmovalcev 25. — Klub, kl goji tudi lahko atletiko, priredi tekom avgusta skupno s »S. K. Oklč« lz Samobora lahkoatletski miting, združen z vrtno veselico. Želeti bl bilo, da zavedno občinstvo ob tej priliki gmotno podpre agllnl novoustanovljeni klub. Konec mariborskega mllnarskega procesa Šah Smrt svetovnega šahovskega mojstra, V Monakovem le te dni umrl 67 let stari ruski šahovski mojster Simon Al)a-pin, k| je svoje čase Igral veliko vlogo med šalilstl. Aljapln Je bil prvovrsten zlasti kot teoretik. Svo| največji uspeh Je dosegel leta 1905 v Petrogradu, ko je pred Clgorinom lzvojeval prvo šahovsko nagrado. Spor i Stav&s in vsranle Javnosti (Iz železničarskih krogov) Kratka 24-uma protestna stavka državnih nameščencev in železničarjev, zamišljena in izvršena kot mirna in resna, a odločna demonstracija, pripada zgodovini. nje izkušnjo pa arhivu strokovnih organizacij. Sedaj hoče izvajati vlada nad iznemoglimi javnimi nameščenci najhujši teror in pritisk, ki bi bil sicer mogoč le v najbolj reakcljonarni državi. Med ta pred stavko so je mnogo govorilo o simpatijah, ki jih goji ostalo občinstvo za javne nameščence, kar jim je vsekakor v veliko moralno oporo. Deloma 60 se isto tudi dejansko pokazalo, kakor n. pr. v Mariboru, kjer se je vsesplošni stavki železničarjev in drž. nameščencev pridr vila odobruje vsa javnost, ter so popoldne počivali vsi obrati, trgovine, pisarne itd., tako da je Maribor izgledal praznično, kot na največji prazniki Da pa zamore javnost pravilno pre sojati položaj in razmero, bi moralo biti o vsem točno in popolnoma objektivno informirana in to seveda od časopisja, ki naj bo glasnik javnega mnenja in mišljenja. O priliki zadnje stavko so nekateri listi prinašali taka poročiU, kl niso le v beganjo javnosti, ampak di roktno naperjena proti bednim železni čarjem in drž. natnoSčenccm in njih in teresom. Tako n pr. ne omenjajo »Jutranjo Norosti« v štev. 156 od sobote dne 4. av-"usta v svojih poročilih o stavki niti z eno besedico, da je šlo le za kratek 21 urni demonstrativni praznik. Piše krat-fcomalo o izbruhu stavke, ki grozi uničiti gospodarske in no vemo šo kakšne sijajne razmere v naši državi. To seveda vse z pozornim namenom, da pnkažo kako puntarski to nevaren element so železničarji, ki Jih zavajajo demokrati in orodoči iavnoeti, kako ie bil Dokret žd- + Visoka Izjava. Krsta Clcvarlč Je v svojem »Beograjskem Dnevniku« ser-vlral serijo afer ln aferic eksminlstra Laze Markovlča, med katerimi so poedine, tlčoče se sekvestrov, volne odškodnine in raznih delikatnostl v Beogradu že povsem legendarne. Toda Lazi Markovlču Je za malo, da bi se potrudil na solnce in pred sodišče, temveč le v »Samoupravi« podal Izjavo: »Nikoli nisem imel aler to jih tudi ne nameravam Imeti. MoJe delo v pravdnem ministrstvu Je bilo čisto In zakonito. Vse to delo |e bilo lavno, obeleženo z akti ln dokumenti. In |az sem ponosen na vse, kar sem v resortu pravdnega ministra izvršil ali pripravil. Tega ne more prikriti kampanja, pa naj bo Inscenlrana tudi od bivših policijskih detektivov aH od drugih ljudi, s katerimi razpravljati mi le pod častjo.« Ta visoka gesta Je zelo komodna to prav značilna nele za dr. Markovlča temveč splošno za neprikrito aferaštvo poedinlh radikalskih gospodov. + Vatikan protestira. »JutarnJI Ust« doznava lz Rima, da je državni tajnik Vatikana poslal beograjski vladi protestno noto radi sekvestriranja samostanskih posestev. Doslej je baje bilo odvzeto raznim samostanskim bratom okrog 900 oralov, radi česar se le moralo zapreti 20 samostanov. Beograjska vlada Je odgovorila, da bo o stvari uvedla preiskavo. + Amerika in mi. Naš poslanik v VVasliingtonu, g. dr. Ante Trcsič-Pavičič, ki Je pred dvema tednoma dospel v domovino, le dopisniku »JutarnJega lista« v daljšem Intervjuvu pojasnil poedine interesne točke v odnošajih Amerike napram naši državL Izjavil Je predvsem, da ga je v domovino dovedla utruienost in želja po osebnem proučevanju položaja v domovini. Olede smrti prczldenta le g. poslanik dejal, da Jc Amerika z nJim Izgubila pravega tipičnega reprezentanta ameriške rase. Smatra se, da bo republikanska stranka še nadalje vztrajala na nevtnešavanju v evropske posle, česar soveda ni vzeti za prestrogo. Republikanska stranka je navzlic silni agitaciji naših nasprotnikov prllazno nastopala napram nasi državi in gotovo ne bo menjala taktike. Demokratska stranka je verna tradicijam to doktrinam Wiisonovim In v teh tradicijah le tudi prijaznost napram naši državi, o čemer nam je dala sto dokazov. — Težko le prorokovatl, kdo bo zmagal pri skorajšnjih volitvah, obe stranki gresta z zaupanjem v volitve. Končno pa le to za nas vseeno, kajti z našega vidika so se staie razlike med republikansko In demokratsko stranko že povsem Izgubile, finančno stanje naše ' emigracije se Izboljšuje. Med našimi Iz-i scljencl jc razširjena sicer velika protl-državna (radlčevska) agitacija, a vendar vsi razumnejši pristajajo na idejo edinstva. Naša notranja politika najde posebno občuten odtnev med masami Izse IJenccv, kl so mnogo bolj pristopni za de-magoško agitacijo, kakor za trezno politiko. Rodoljubi pa so vsi, a vseeno le ' s ^asom neizbežna amerlkanlzaclla niih Pregled prvenstvenih nogometnih tekem LNP. za 1922/23. Službeno Iz LNP. (Prva številka v oklepaju značl število tekem, druga dobljene, tretja neodločene, četrta Izgubljene tekme, šesta seore, sedtna točke). Ljubljana I. razred: I. Ilirija (4. 3, 0, 1. 14 : 5, 6), 2. llermcs (4, 1, 1, 2, 7 : 9, 3), 3. Primorle (1, 1, 2, 5 : 12, 1). Prlmorju sta v kazen odbiti dve točki, ker |e nastopil v prvenstveni tekmi 5. novembra 1922 z neverificiranim Igralcem. Primorle pade kot na zadnjem mestu stoječi klub I. razreda v II. razred. Llubllana, II. razred: 1. Jadran (12, 11, 1, 0, 54 :6, 23), 2. Slovan (12, 9, 1, 2, 41 : 13, 19), 3. Lask (12, 8, 1, 3, 25 : 21, 17), 4. Svoboda (12, 4, 0, 8, 16 : 25, 8), 5. Slavila (12, 2, 0, 10, 10 : 44, 4). Jadran prehaja kot prvak II. razreda v I. razred. Kluba Sparta ln Svoboda (Moste) nista kvallllcirana, ker sta se razdružila. Maribor: 1. Maribor (8, 5, 2, 1, 29 : 8, 12), 2. Rapid (8, 5, 2, 1, 23 : 9, 12), 3. Svoboda (8, 4, 1, 3, 17 : 14, 9), 4. Ptul (8, 1, 0, 7, 5 : 33, 2). MAK nI klaslllclran, ker se je razdružll. Celje: 1. Athletiksportklub (2, 2, 0, 0 16 : 3, 4), 2. Celje (2. 0, 0, 2, 3 : 16, 0) Semilinale: Maribor (prvak Maribora) : Athletiksportklub (prvak Celja) 2 : 1 (igrano 27. maja v Mariboru.) Finale: Ilirija (prvak LJubljane) : Maribor (zmagovalec v semifinale) 6 : 1 (Igrano 10. junija v LJubljani). Prvenstvo LNP. za leto 1922/23 le dobil torej tretjič S. K. Ilirija, Ljubljana. Tajnik. Maribor, 8. avgusta. Ze leta 1921 le vzbujalo v Mariboru senzacijo kazensko postopanje proti mariborskima velemllnarjema dr. Ludviku Francu to dr. Frlcu ScheTbaumu, ker sta spravila v promet pšcničnl zdrob s tolikimi primesmi plevela, da ga |e državna kemijska preiskovalnica proglasila za ponarejenega. Zdrob Je prišel najprej pred policijo, ker so ga IJudle radi barve vsled velikih primesi grahorja smatrali za koruzni zdrob, kl pa le moral biti sove ce nejšl kot pšenlčnl. Zato so o zadevi pr votno razpravljali pri policijskem verlž-nlškem uradu. Oba velemllnarjs sta se zagovarjala zlasti s tem, da sta mlela takrat ravno srbsko pšenico, kl Ima baje dosti plevela, čemur pa le nasprotovalo dejstvo, da )e preiskovalna komisija našla pri njih pženlco s skrajno neznatnimi primesi plevela. Mllnaria, katera Je oba zagovarjal znani vodla mariborskih Nemcev dr. Orosel sta tudi trdila, da s svojimi pripravami nista mogla plevela odstraniti od pšenice. Pod ostrino paragrafov sta potegnila velemllnarja s sebol tudi 15 mariborskih trgovcev, kl so prodajali ta zdrob. Leta 1921 so bil! vsi ob dolženci pri okr. sodniku Etnilu Kratnerju vsake krivde oproščeni, češ, da niso prodajali zdravju škodllivlh živil, kar Itak nI bilo pod obtožbo, ampak le prodala ponarejenih živil. Iz te afere se Je porodilo tudi kazensko postopanje proti bližnjemu sorodniku ln nastavljencu dr. Franca, mlademu dr. Th., ki le bil obtožen podkupovanja ravnatella državne kemične prelskuševalnlce, tog. Mohortlča, kateri Je preiskal predmetni zdrob. Oprostilno sodbo dr. Franca ln dr. Scherbauma, pa Je okrožno sodišče po preteku dobrega leta na pritožbo drž. pravdnlštva radi pomanjkljivega postopanja razveljavilo to vrnilo okr. sodišču v spopolnttcv postopanja to novo razsojo. Po naknadnih poizvedbah to dopolnilnem zaslišaniu zve-denca ter prič, se le te dni vršila končno zopet razprava, kl le končala z obsodbo. Mlinarja dr. Ludvik Franc to dr. Frtc Scherbaum sta bila obsolena vsak na 40.000 K ali dva dni zapora, žal pa tudi prizadeti trgovci na denarne kazni od 800 do 1600 K. Mariborska občina Je ta dan zaslužila za svoje reveže s to obsodbo nekai nad 100.000 K. gasilstva, bodi Izražona srfina hvala « prijazno sodelo vanje. Čudno, da se j« ^ prireditev prezrla to popolnoma Ignorirala od strani sodraškega župana. No, gospod župan ž« ve zakaj. Naj le v pa. hodnjlč naredi isto! SLOVENSKA BISTRICA. Opozorili smo ie naše šolske oblasti na kvarna posledice, ki jih povzroča na mladini u. kotni poduk žene tukajšnjega nemčuj. skega brivca Kaufkeja. Mladini se prikit to, a sistematično vceplja zaničevanje ia mržnja do našo države to vsega, kar j9 jugoslovansko, vzgaja se za kader pro-tldriavnih to Iredentlstlčnih elementov. Gojenci te zakotne Sole se branijo poti našo državne himno, psujejo otroke 14. vednlh Jugoslovanov z »wlndisehei Ilund«, govorijo javno, da bo Itak v kratkem po šolah zopet nemški pouk kakor prej. Lepa bodočnost se nam ob«-ta, če bodo naše oblasti to mirno trp«. lel Stvar ni t iko malenkostna, kakor t< morda zdi na prvi pogled. Ze učinki tega zakotnega pouka kaiejo njega zns čaj, posebno jasno pa se bo isti pok» zal, ko bodo oblasti — to vsaj upamo! -preiskale, kdo flnanolra la pouk. Okoli 10 učoncev ta učenk Ima »vzgojiteljici, Kaufke, ne dobi pa od njih vseh skupi] niti 200 KI Kdo da drugo? Pri vsem sovraštvu, kl ga goji do naše države, ti vendar ne moremo misliti, da bl bil to njen edini honorar, in Imajo gotovo vmes svoje prste nemška obrambna društva. Upamo, da bo vsaj to skušal« oblast razjasniti ln da bo v slučaju, eno mesto komorcljalista, 1 službeno mesto za blagoznanstvo in trgovski zemljepis, 1 sluibeno mesto za stenogra,-fijo, strojepisje in telovadbo s prejemki, ki so določoni za profesorje, odnosno za predmetno učitelje, oziroma za učite-ije veščin, srednjih šol, polog pripadajoče draginjske doklade. Honorarji za nadure so isti kakor na drugih srednjih šolah. Za profesorje, oziroma učitelje jezikov ln reallj pridejo v poštev Usti, ki imajo usposobljenost za srednje šole ali pa specijalno usposobljenost za trgovske akademije ali dvorazredno trgovske Sole. Za komercijaUste pridejo v poštov kompetentU kl se Izkažejo z usposobi;«-nostnim izpitom za L skupino na dvo-razrednih trgovskih šolah, potem tudi neizprašani kompetentl kot namestni učitelji: diplomirani absolventje trgovskih visokih Sol in trgovskih akademij s predpisano prakso. Za učitelja veščin pridejo v poštev tisti, ki dokažejo po' trobno usposobljenost. Prošnje, naslovljeno na ministrstvo za trgovino in industrijo, oddolek v Ljubljani, naj se vložf do dno 80. avgusta 1928. Prosilci, ki » niso v državni službi, morajo prošnj priložiti uradno zdravniško in nravstve no izpričevalo. X Hranilnica In posojilnica v Smarji pri Jelšah ima svoj izredni občni ibo v pondeljek dno 27. avgusta ob 14. m v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1-poročilo načelstva; 2.) izprememba p« vil; 8.) slučajnosti. — Ako občni zborn' ho sklepčen ob 14. uri, Be vrši eno ur kasnoje drugi občni zbor ob vsaksi številu članov z istim dnevnim redoir X Obrtna zadruga na Vrhniki na®« nja, da se vrši protestni shod za pre?« obdavčene obrtnike to trgovce dne 1. avgusta ob 8. uri popoldne v zadruii plsarnL X Zahvala. Vsem, kl so se me ob m ji 60-letnici učiteljevanja ln posebno ob proslavi te 50-letnic«, katero je Pr redil »Zirovnikov zbor« v 8t. Vidu nedeljo dne 5. avgusta pri »Slepem Ji nezu«, tako prijnzno spominjali, se te potom prav toplo zahvaljujem. — J* ko Zlrovnlk. X Izgubila se Je v torek zjutraj 8 do 9. ure na trgu zlata zapestnica uhanom. Kor je za Izgubltelja dragoci spomin, se prosi najditelja, da oddan: deno na upravo »Jutra«. X Izgubljena ura. Na veseličnem pr štoru ob priliki otvoritve Sokolske! doma v Logatcu, se je v nedeljo dne avgusta izgubila moška srebrna ura. r Sten najditelj so prosi, da naznani s» naslov upravuištvu »Jutra« pod »Dobra nagrada«. Priloga »Jutru* Si. 18/t dno O. avgusta 1923. Politični odmevi ^Negativni" vodilni nagibi Male antante? Italijanski tlak j« med drugim očital Hali »nur.tl, da rele jo njene ffUre v •kupno »Vezo samo negativni momenti. Tak očitek niti na splošno nI — očitek, zakaj vse, tudl velike politične zveze, eo se izvrSile ▼ svrho obrambe pred skup. aiml nasprotniki. Velik! trojni sporazum, kl s« Je lota 1914. postavil proti Nemčiji ter Avstro-ogrski in njiju trabantom, kaj je bil drugega nego zveza z negativnimi cilji. • cilji obrambe zoper imperijall-jtične cilj« pangormanizma berlinske central«. Kaj moremo trditi, da ,)e pozitivnega vezalo predvojno absolutistično car-sko, skozlnakoz agrarno Rusijo ln demokratično, agrarnoinduetrijsko, visoko kulturno francosko republiko? Vezala jn je le »negativna« črta. čut skupne nevarnosti pred Nemčijo, ki je bila enako opasna obema. Samo iz negativnega momenta je Iskala Francija ruskega zavezništva in Bnmo vsiod enakega položaja. lz čistega naapro-stva, je k dvojni zvezi rusko-francoski »vezi pristopila Se Anglija. Ako bi analizirali motive raznih dru-jih mednarodnih državnih zvez, bl naSli i vseh slično stanje; povsod bi naSli v ospredju negativne momente, kl silijo države v skupno zvezo. Svrlia lastne varnosti pred skupnimi sovražnimi soso-di, skrb za obstoj pred sovražnimi tendencami sosedov, to so nagibi, kl so osnovni vzrok takih zvez. Kakšne pozitivne nagibe pa bi nam rusvetovali rimski učitelji? Mar svrho zavojevanja soacdnih ozemolj. kar vendar nI nič drugega kot linporljallzem, kl mu etično gotovo ne gre prednost pred •negativnimi« momenti. Mar tak sacro ngoizmo. kakor ga jo proklamirala rimska diplomacija, predno je vstopila v veliko vojno. Egoizem, državni, je osnovni motiv vsakršne vrtan jopolitične akcije; s tem, da ga proklamiramo za -vetega, ni postal etično prav nič več vreden. Italijani so pri tem seveda mi-sllli na sveto dolžnost osvoboditi one Italijane, ki jo ee nahajali pod gospostvom tujca-Avstrijca. Toda prav sllčna skrb Ione države Malo antante v skupno zvezo, to Je skrb. da ne zmaga zopot madžarsko-neinška ali habsburška reakcija v Podonavju ter ne spravi zopet v arodno sužnost naših Jugoslovanskih rojakov. Ta namen ima vendar zveza Male antanto; ako bi s te strani ne slu-:ili nevarnosti za svojo mlado nacijonal-oo svobodo, bl Male antante sploh ne bili osnovali. Po istem načolu, da je skrb za nacio-laino osvoboditev, sacro egoizmo, mora-no skrb za osvoboditev zasužnjenega »lovenekega Primorja ter iBtre izpod italijanskega gospostva smatrati za tvojo sveto dolžnost. Kje je tedaj ona moralna upravičenost, s katero bi mogli Italijani očitati karkoli »negativnih« vodilnih nagibov Male antante? Poljska in Mala antanta Mala antanta je ustanovljena v rvrho Suvanja nad določbami mirovnih sklepov, ki so ustanovili današnje teritorialno, politično in vojaško stanje v po-lonavskem delu srednje Evrope. Avstrija in Madžarska morata izpolnjevati obveznosti, ne smeta dobiti aopet Uabs-ourgovcev na vlado itd. Ta del programa Male antante resnično ne more biti velikega pomena za Poljsko. Poskusimo objektivno premoliti stvar in našli bomo, da veže Polja- ke in Madžar« to od nekdaj prijateljsko razmerje. V madžarski revoluciji I. 1848. do 1840. so bili predvsem poljski generali, ki so omogočili organizacije revolucionarne vojne alle; poljski dobro-voljcl so m v madžarskih vrstah bili nadvse hrabro. To la marsikaj drugega Je povzročilo, da so obstojale do najnovejših dogodkov krepke simpatije med Madžari ln Poljaki. Spornih zadev med oboma narodoma nI takorokoč nikaklh; meja na Karpntlh Je za obe strani zadovoljiva. Vezala jih je v bližnji preteklosti mržnja do Rusov; Madžari so se zadnjih sto let vedno bali ruske invazije preko Karpatov; Rusi so bili zanje oni strah, ki bl mogel osvoboditi Slovane Izjiod oblasti PeSte ln si hkrati podvreči Madžare same. In 1. 1849. bl bili Mudlurl »aml zmagali Avstrijco, da niso prišli Rusi na pomoč, zakaj šele Rusi so udušlll madžarsko samostojnost. Vso avstrijsko - madžarsko vnanjo politiko so v zadnjih desetletjih vodili Madžari ln sicer 1 Izrazito protirusko ostjo. In koliko so si od te protirusko smeri obetali Poljaki, še nI pozabljeno. Saj so na to karto stavili glavne nade za obnovo Poljske. Ce tedaj vzamemo v račun izrazito rusofilsko smer češke in Jugoslovanske politike, bomo razumeli, da si v Varšavi od te smeri ne obelajo koristi, marveč bl Jim v tem pogledu bila simpatičnejša — Madžarska kot ozadje poljsko-rumunakl protlruski zvezi. In glede razmerja do Avstrije so stvari slične. Z avstrijskimi Nemci Poljaki niso imeli nikdar resnih konfliktov; Nemci so Jim taktično prepustili Gnilcl-jo v popolno prevlado, Poljaki pa so ostalo Avstrijo teoretično ln praktično smatrali takorekoč kot Inozemstvo. Ne pozabimo, da so bili naposled na Dunaju že pripravljeni resignlratl aa Oallcijo. Tod temi prevdarkl bo tudi razumljivo, da bi navsezadnje niti povrutek Habsburžanov na madžarski ali madiar-sko-avstrijskl prestol za Poljsko ae bil posebno nevaren dogodek. Kajti prav lahko si Je misliti, da bi se med novo habsburško državo in Poljsko stvorllo ožje prijateljstvo, H bi Ju obe ščitilo tudi pred — morda zavezno — Nemčijo... Balkan In balknnska nasprotja Poljake niti najmanj ne lanlmajo; tu nima Varstva nlkakih Interesov. Preostane pa kot naJvnžnoJBe — razmerje do Nemčije. Dočim bi Madžari In avstrijski Nemci mogli Poljski postati celo prijatelji in zavezniki, pa Je popolnoma obratno s rajhovsklini Nemci. Med njimi la Poljaki Jo nepremostljivo nasprotje, ž- v mentaliteti, v tradiciji, še posebno pa vsled terltorljnlnlh sprememb po zaključku velike vojne. Slezi-jn, Poznanj, zapadna Pruslja ■ Odansktm, vse ta dežele, kl Jih Je Poljska dobila na račun Nemčije, ostanejo trajno globok prepad, ki bo ločil obe držnvi. Kajti v Imenovanih pokrajinah Je povsod jako močna odstotek nemškega prebivalstva, mnogo pa Je bilo tudi nezavednih Poljakov, politično nemško orijentiranih, tako da so smatrali Netncl te dežele že kot popolnoma svoje. Gotovo je, da bo računala bodoča Nemčija njih osvoboditev kot eno svojih glavnih nalog. Vrh tega smatrajo Nemci v rajhu Poljsko kot eno nn znotraj najslabših, najmanj stabilnih novih držav, ki jo v zvezi z enako zainteresirano Rusijo ne bo pretežko premagati in razdeliti. Proti tej Nemčiji, da — proti njej bodo Poljaki vedno Iskali zavezništva. Se-duj ga imajo v močni Franciji ln — Poljska šteje nič manj kot blizu 29 milijonov prebivalcev — so čutijo v zvezi s francosko armado popolnoma dovolj zavaro- nafnj« nan;c; te države boflo tedaj »o-vale na tem, da Izpolni Bolgarska vojne obveznosti, Paktlčuo bdita nad tem te Jugoslavija in Rumunlja, pri čemer Jim grška pomoč ni bistveno potrebna, odveč pa seveda kljub temu nikakor ne. V tom okviru Je leda] pristop Grčije k Mali antantl Jako mogoč in tudi zaželjon, hkrati pa bl tvorila iveza Imenovanih treh držav ogrodje novega balkanskega bloka. Politični sentimentalne!! pravijo, da bi morala balkanska zveta obsezatl vse balkanske države. To nikakor nI potrebno, dasi bl bilo želeti. Treba Je namreč lmoti pred očmf, da je voč vredna zveza manj številnih, toda enako zainteresiranih držav, nego blok mnogih držav, kl pa Imajo različne interese. V kakem razmorju bi bile do takega bloka n. pr. Albanija ali Turčija, Je lo povsem nogotovo, glede prve posebno. Da bi Turčija silila na zapad preko dolnje Marico, ni verjetno; v sedanji posesti pa zagraja Bolgariji nnjprikladnejšo pot na Egejsko morje. Ako upoštevamo samo balkanske zadeve, nI verjetno, da bi bila Turčiji slmpotlčnejšn ojačena Bolgarija nego sedanja Grčija; odločilna pa je celokupna evropska politična situacija, kl bi tudl Turčijo dirigirala bodisi na eno ali drugo stran. V Bolgariji sami pa se mora notranji položaj najprej razčistit), predno se more govoriti o vlogi te države pri eventualnem novom balkanskem bloku. Kakor vidimo, Je potreben pristop Grčije k zvezi maloanlantnlh držav njej sami, zato mora ona najprej izpolniti zato potrebne predpogoje, to Js rešiti problem solunske ione, ln v novih volitvah pokazati svojo notranjo politično strukturo. — Francosko oifflffroraiijto itafljanatm ralnlitrov l* vojno ln mornaric©. Fran couka vlada Je podelila Itali' loakemi vojn»iiu imilstro Dlazu '.D m!o"»tii. r« inu.-nailcc Thaonu di Reve! oajvijt rt.' vojaške kolajne. — Naslednik prezidenta Hardlngn, Calvin Coolldgo, je najslromaSnejšl od veeh dosedanjih predsednikov Unijo. Denarno razmere mu ne omogočajo, d» bl plačeval za stanovanjo več nego 80 dolarjev na mesec. Bln Ilardlngo vetra naslednika Je navaden delavec In skuša doseči primemo družabno stopnjo po vzoru znane ameriške prakse »elf-mad«-menov. — Kriza v Italijanski popolarski Rtntn- i Ul Se ni vzela konca. V zadnjih dnnh sta 1 odstopila senatorja Salnt Juat ln Paw«-I tinl. T izstopom teh dvoh senatorjev, kl sta bila odlična predstavnika popolno«!:« ideologijo v Italiji, je kriza v vrst Mi italijanskih klerikalcev »e bolj globo'-.« in popolna. — Dvo habsburški nadvojvodlnj! Izgnani x Dunaja. To dni sto habsburški nadvojvodlnj! Elizabeta ln Gabrijela pri- i speli na Dunaj pod pretvezo, da se ho-[čota dati preiskati od tamkajšnjih zdrav-; nlkov. Policije, kl jo bila o prihodu voj-fodlnj obveščena. J« obe pozvala, naj »e uvkoj odstranita iz Avstrije. Ker je bil tisti dan na mad-žarskih železnicah Strajk, sta vojvodinji morali zapustiti avstrijsko prestollco v avtomobilu, s kateriir sta so vrnili na Madžarsko. — Sporazum med Ameriko In Turiljo. V pondeljek j« bila v Ovchvju v Svi.i podpisana turško ameriška trgovinsk» pogodba. V sporazumu »o se določilu načela za normalne odno&aje nvd obema državama. Arkadli A ver čer ko: Pogovor v šoli Ne da se reči, da bi bila dva sovražna tabora. Ne, bila sta samo nasprotna tabora. Dva tabora, kl se ne razumeta. Dva tabora, prizaneslliva drug do druzega. En tabor |e obstojal lz visoke, blede učiteljice .deske in dekliške Sole., druKi tabor pa Je bH po številu nekoliko večil. Bilb lih Je kakih dvajsut glav, ostriženih ali pa opremljenih z drobnimi kiticami, Honjenih nad starimi šolskimi klopmi.. Vse glave so bile nagnjene na levo, kater da bl jih kdo vse na isti način Iz-Pahntl, v vse jezike so se zagrizli majhni mišji zobčkl, Rlutilnu Andreju ie pa od zanimanja celo tanka, dolga slina prilezla iz ust. Škrlpanle črtalnlkov, duh po napol suhem črnilu ln vzdihovanja — nekatera 3d počlvanja, nekatera od napen)an|a In MperjenostI — to lc bilo vse, česar Je Jila polna velika, mračna soba. Za odprtim oknom, do polovice pozlačenim s solncem so se zibale stare akacije. V logu se Je vročekrvna In urna ptl-čica tako zadrla, da so se kar zbali zanjo — hipoma pa jim le zastalo srce. Daleč s potoka so se čull kriki kopajočih se otrok, z neba so pa sevali solnčnl žarki, Prijazni, topil kot materina roka, ko boža svo lesa ijubllenca po glavici. Za vra-p, tako lepo |el Zažvižgal bi, zakričal in stekel s prašne sobe tihe šole kakor orel, — letel bl po ulici, zaspani od vto-*ine, ln skakal kot še nikoli. Toda to se ne sme. Treba se le učiti. Sredi splošnega ustvarjalojega dela le •^pričakovano šinilo Krtiidikovu Kapitalu v gla>'o uscdcpolno vp-ašanje: «Cemu se |e treba pravzaprav učiti? Ali le to .v resnici ootrebno?* L Krugilkov Kapdton je pogumen človek, kl mu ne zmanjka besed. .Zakaj se pa učimo?. Je vprašal in kljubovalno zrl v učiteljico, kl je hodila po razredu. Njegove oči so se izbočile In zaokrožile deloma lz radovednosti, deloma Iz strahu, ker si Je upal zadati tako nadležno vprašanje. .Za Boga, čuden človek si t!,» se Je nasmehnila učiteljica in ga pogladlla s svojo mehko dlanjo proti upirajočlm se lasem. »Kako zakaj? Da bi bili razumni, Izobraženi ln da bi si pridobili ugled pri drugih.. • Kaj pa, če se ne bl učili?« .Potim ne bl bilo nobene kulture.« .Kakšne kulture?« ♦No... to Je tebi težko povedati. Najbolje bo, če razložim na primeru. Ce b! bil kdo od vas v New-Yorku...» • Jaz sem bila,« j« nekdo visoko zapiska! čisto pri steni. Vsi so tc začudeni obrnlH proti te) pogumni potovalkl. Kaj je? Odkod? Na|brž se nahaja po šolah poseben šolski škrat, ki se vrti med šolskimi klopmi In počenja vsake vrste neumnosti, ki jih potem zvali na popolnoma nedolžne učence... Najbrž je sedaj on potegnil Nataljo Paškovo za drobčkano kitico, jo sunil v rebra In jI zašepetal: «Recl, da si bila, reci!« ln ona je rekla. .Natalia Paškova, lagati je grdo. No, kdaj si b'la v New-Yorku? S kom?« Natalja bl se rada udrla v zemlio; resnično |o je sunil škrat, naj to reče; toda beseda |e kot ptič. Enkrat zletl, potem je pa ne ujameš več. • Bila sem... Prlsežem, da sem bila... Predvčcrajšriem ... z očetom.« Ln.*, debela laž: očeta sploh nima, pred ! včerajšnjem le bila v Ur,II. kakor le da- van«. Prav tako testu no čutijo napram Rusiji zaenkrat dovolj zaščitene v lvezl a Humunljo. Mala antanta pa JI kot celo ta ne aa eao, ae aa drugo stran ne more auditl pomoči, vsaj vojaške ae. Za sedaj, doklor sta Nemčija la Rusija tako slabi, naravnost bres moči — je Poljska v resnici dovolj zavarovana la njena pozicija bl se, s stališča narodna obrambe, i vstopom v Malo antanto ae spremenila bistveno. Popolnoma drugačen položaj pa bi nastal, ako bl ie Nemčija oprostila apou mirovnih določb, ako bi si pridružila Avstrijo, kar bl Imelo za posledloo tudl priključek Madžarske. Tak preobrat bi mogel biti Mali antantl enako nevaren kakor Poljski, tu bl uastall iltupni Interesi, ki bl zahtevali skupno fronto. Toda taka opasnost u enkrat Se ni aktualna, zato tudl ne tvori osnove politični orijeutaclji, razen v toliko, v kolikor ravno uspešna protiberllnska politika predstavlja onemogočenje take katastrofalne spremembe. Tu pa Je Poljska itak krepko udeležena. Tak Je danes položaj glede Poljske. Pri tem teritorijalnlh sporov t Češkoslovaško niti nismo omenjali, dasi ravno sedaj vprašanje Javorlne jako otežuje prijateljske stike. Preoslajalo bl tedaj, da se Poljska druži a Malo autaato v toliko, v kolikor Jo nato navaja zveza a Francijo bi pa v kolikor taka alljansa v modnarodnopolltlinlh, gospodarskih, finančnih problemih ojačuje poljsko stališče. In videli imo že, da se Je za te sadove ustvaril skupni nastop Poljske ia Male antante ln to z uspehom, In ae bo mogel razširiti v tesnejšo zvezo. Vendar Je v tem obsegu, v tem diplomatskem delokrogu mogoče tesnejšo sodelovanje Poljske i Malo antanto, kajti Evropa Ima v današnji vsestranski raz-rvanosti toliko problemov, v katerih Je Poljska zainteresirana paralelno i Malo antanto, da J« skupni aastop, ki blstve-no poveča diplomatsko silo, naravnoat nujno potreben u obe strani. Balkanski blok? V zndnJI dobi se pojavljajo zopet glasovi o balkanskem bloku, ki naj bi se osnoval na aovo. Te vesti prihajajo v zvezi i stremljenjem Grčijo, da ae pridruži Mali antantl. Gotovo je, da bo gledala Grčija aa to, da se nasloni na katerokoli politično skupino v evropski politiki. Doslej, to se pravi po zaključku svetovne vojne, se je Grčija dala voditi le po svojih proti-turšklh Interesih, ki so jo silili zauemai. jati balkanske zadeve in jo obračali proti vzhodu na maloazijsko stran. Tu pa Jo prišla v območje francoske in angleške orijentske politike ln njeni uspohl so bili razen od lastnoga orožja odvisni od diplomatske igre Londona in Pariza. Sedaj je poglavje maloazijske grške politike zaključeno in Grčija ao vrača zopet aa Balkan, kjor *e nahaja zopet težišče njene politike. Položaj njen pa Je lak, da si mora z zavezništvi zasiguratl svojo eksistenco in svoje meje. Njeni sosedje so Turčija, Bolgarija, Jugoslavija in Albanija, preko morja pa zopet Turčija ln Italija. Na Turčijo meji le na spodnji Marici. Vendar za premo-trivanje grške vloge na Balkanu ni najvažnejše vprašanje razmerja do Turčije, marveč do Bolgarije. Kakor je za Podo-navje Madžarska oni zli duh, ki nosi v sebi kal za ogrožanje miru in današnjega stanja, tako je za Balkun Bolgarska še vedno oni kot, odkoder diha nemir in opasnost preobratov. Kolikor bi Bolgarija sama ne bila dovolj močna, pomagajo njeni somišljeniki v sosednjih deželah, predvsem agresivna bojevna organizacija bolgarskih iredenlislov. Rumunija, Jugoslavija in Grčija Imajo vse euak Interes na tem, da ostaue na Balkanu da- nes, bi do New-Yorka je tri tedne vožnje. Nataljo Paškova je bila Ialiko In neprisiljeno postavljena na laž pred vsem razredom; jokala se je ln kroghikrog so se jI posmehoval!. Od sramote je bila popolnoma zmešana, bilo ji je vroče In nI vedela, kam bl se dela. .Torej vidite, otroci: Ce bi bil kdo od vas v New-Yorku, bl videl velikanske večnadstropne hiše, na stotine švigajoči!) tramvajskih vozov, elektriko, velika dvigala ln vse to je po zaslugi kulture. Zato, ker so prišli izobraženi ljudje. Ali veste, koliko let je staro to mesto? Pol-drugsto let — nič večl!» «Kaj je pa poprej bilo tam?« je vprašal Rjuhin Andrej in vzravnal svoj od sedenja sključeni hrbet tako, da j« glasno zahreščal, kakor da bl bil kdo orehe zagnal po tleh. .Poprej? Soda] pa primerjate i tc«n. kar je bilo poprej! Poprej le bil tam neprehoden gozd, čeztnčez prepreden s slakom. V gozdu »o bilo razne divje zveri, panterji, volkovi; ponekod je prehajal gozd v divje poljane, ki so se po njih podili velikanski leienl, bizoni, divji konji... Razen tega »o se podili po gozdovih In pollanah Indijanol, ki so bili strašnejšl od divjih zveri; pobijali so drug drugega In tudl belokožce ter jim slačili kožo. Sedal pa primerjajte, ka) je bolje: divje poljane In gozdovi i zverinami, z Indijanci, brez hiš In brez elektrike — aH široke ulice, tramvall, elektrika In niti sledu o divjih Indijancih!?«.. Učiteljica je v en! sapi ustrelila to tl-rado ln se je zmagoslavno ozrla po sobi, češ, aH son vas? •Zdaj vidite, deca... In sami presodite, kal je bolje — kultura ali tako žlvije-nle? Na vldiS tL Kruiillkov Kitlton... Med revijami Prejeli smo prod dnevi zagrebški .Literarni pledestaU. Stvor Je izšla že v začetku drugega četrtletja In takrat so poudarjali hrvatski listi, da se .Plcdestal« ni rodil spontano, temveč i z nekake literarne namlšljenosti. Vsebina «L P.» to potrjuje. V reviji nI ničesar takega, kar bi jo opravičevalo do eksistcnce nad drugimi hrvatskimi časopisi. .Plcdestal« nI nov po vsebini, zaradi oblike pa mu menda nihče ne bo priznal primata, dasi ga po potrati dragocenega papirja zasluži. €jtigoslovonske Nltve. leži pred nami 3. številka II. letošnje knjige. Vsebina: Stanko Totnašič: Črni vrh; Vlad. Nazor: Sedem soneta; dr. M. Prclog: Kultura renesanse; iso Vdikanovlč: Moj mlnlstar-skl program; dr. A. Borac: Koncentra-ct|a duha; Br. Mošič: Bcllčev pravopis; Krešhnlr Kovačič: NaSe novinarstvo 1 novinarske organlzadle. Umetnost; natika; prosveta. iSavrementk* za Junij hi julij Je izšel v skupnem zvezku. V uvodniku razpravlja esejist Artur Grado o .Paradoksih naše slobode« ter prihaja do zaključka, da bomo Jugoslovani samo v kulturi dosegli nekaj velikega ln samoniklega. Politično po sodbi pisca nismo bogato obdarlenl; od sodobnih plemen so državotvorni geniji samo Angleži. —• Dragutln Domianltf priobčtrje pod naslovom .Jutra« dve ljubki pesmici, Jeia Splridonovič-Sovlč objavlja dva soneta, Slavko Batušlč .Pjes-mn caru Jazonskomu«. Miroslav Krleža piše novelo: .Vražji otok«, Dragan Bub-iič je iztrgal lz svojega romana eno poglavje, Božo Lovrič daje »Cetiri priproste pjesme«. Prano Alflrevlč pobllclra pesem .Bijcg«, Aluncd Mitradbegovič pa novelo •Mlzantrop«. Feljton je bogat kakor vselej. Vsebuje mod drugim Nehojeve zapiske o prirodl (n človeku, donesek o moskovskem komornem gledali.šču Tairova, Torel povej, kdaj so bolje živeli, takrat ali zdaj?« Krukllkov Kaplton je vstal In po kratkem obotavljanju zabrenčal kakor maj-nlškl hrošč: .Dagrad boljže«. .Kaj?! Ampak pomisli vendar, čudak: Poprej je blio slabo, nI bilo nobenih udob nostl, povsod zverine, Indijanci, dandanes pa hiše, tramvaji, dvigala ... No, kda| je bilo bolje, takrat ali soda]?« •Dagrad.« .Ah, ti za božjo vo!|o... No, pa H povej, Poltoracklj, kdaj |e bilo bolje, poprej aH sedaj?« Poltorackll ]e pogledal učiteljico Izpod čela in nezaupno (boječ sc, da dobi pe-tico) ter je z gotovostjo rcfcel: .Poprcl ]e blio bolje.« .Ah, mol Bogi! Sllznjakov, davri]!!!« .Boliš je bilo. Poprel.« • Prvič, ne boijš, ampak bolje. Ampak otroci, ali vam v glav! mrčl ali kaj? Dandanes Imate hiše In elektriki...» •Cemu pa so hiše?« le cinično vprašal debeli Fltjukov. .Kako čemu? Kje boš pa spal?« .Ka) pa ob grmadi? Zavlješ sc v odejo In spiš kolikor hočeš. Ali pa zlezeš v voz. Take vozove so Imeli. Seda! pa če misliš: hiše!« Pogledal je učiteljico nič manj zmagoslavno, kakor je do takrat ona gledala. .Toda brez elektrike; toma je, strah.« Sem]on Zavoldajev je prizanesljivo pogledal razjarjeno učlteljioo... .Toma? Comu pa je grmada? Drv je mnogo — kuriš kolikor hočeš. Podnevi ]e pa že Itak svetlo.« .Pa pridejo zveri.« .Treba je postaviti čuvala s puško, pa ne pridejo!... Stara reč.« •Od zadaj se pa prikradelo Indijanci, pograbijo čuvaja in vas...« .Z lndli.incl se lahko speprltaznlmo. pregled o produktivni umetnosti ln genetlčnl metodi moderne estetike, o antologiji Itd. V .Polemiki, se cfcrača pisatelj Dlnko Slinanovlč proti napadu g. Marka Cora v oceni romana .Porodica Vlnčlč«. Tudf drugi prispevki so zanimivi in vredni, da se ne prezrejo. . S:ivremenik» le glasilo .Društva hrvatskih književnikov«, Izhaja mesečno v Zagrebu, Otmdullčeva ulica 7. in st.ine iotno 150 Din. Izbrani spim drla. Janeza Ev. Krehn. Društvo, ki nosi Ime velikega pokolnilta Kreka, si jc postavilo za nalogo, da p« • lagoina Izda tudl Krekove spise. Pravknr je Izšel teh spisov 1. zvezek. Uredil ga ie Ivan Dolcnec ter vanj uvrstil razno gradivo Iz Krekovih mladih let. Poleg življenjepisa se v pričujoči kniigi nahaia Krekova dijaška korespondenca, Krekove pesmi, nekatere povesti ln listki. Za pro-učevaka naše politične zgodovine zanimivi doneski. Brošuro krasi več slik, pra tispešno reproductranlli fotografij. Ceni knjigi 45 Dltt. Razprodala jo l)ubl]ansk i • Nova založba« na Kongresnem trgu 19. «Olanta.» Pod tem naslovom je Izšli v Ljutomeru knjižica, obscgaloča previv.i peruanske drame v treh dejanjih. Dram i je po neki nemški prestavi priredil dr. K t rel Orossmann, odvetnik v Ljutomeru. Snov za dramo i/,vira Iz 1?. stoletja, ko je peruanski kralj Inka Pačakulck ust. -liovli veliko agrarno državo na obalahf jezera Tltl-Kaka v Južni Ameriki. .0!ar.-< ta« ]e Izšla v samozaložbi drja. Oros--manna, natisnila pa jo je tiskarna «Par-lionla« v Gornji Radgoni. Brošura stant-8 Din, po poiti 59 para več. IzprcmemlH! v upravah jugoslovanski?! gledališč. Upravitelj beograjskega narodnega pozoriSta g. M. Orol ie pred kratkem obiskal več gledališč ter je pa nalogu prosvetnega ministrstva izvršil potrebne rekonstrukcije v gledaliških' Sa) to tudl dobri, dostojni rodovi...» •Delavarskl rod je», je nadaljeval nekdo od zada). «Onl imajo radi belce. V skrajnem slučaju Ialiko človek zbeži na mustangu.« Ostrižene glave so se sklonile, kakor da bl jih bilo nekaj dražilo, — in glasovi so zaSumeli kakor jata vrabcev na akacljlnlh vejah. •Toda v vašem mestu Je zmečkalo na Uftu nekega vratarja... Tako le vaša mesto.« .Toda v mestu je zadnjič padel neki deček pod tramvaj V« .Sploh je v vašem mestu dolgčas, —« pa jc,« se je odrezal Sllznjakov Oavrijil. •VI otroci ste zlobni, ■— sa) sc vidi, da še niste blil v gozdu med dW)imI zvermi — pa je.« • Jaz sem pa bila,« je zaplskala Natalja Paškova, ki je šolski škrat ni pustil pri mitu. .Lažo se.« »o zavpili nevoščljivi jeziki. .Kadar blekne, se zlaže. No, če si bila — zakaj te pa niso zveri pojedle — povej!« .Mar jim je vsak ostanek«, je strupeno zamrmral Krugilkov Kaplton. •Kruglikovl« •Kaj se pa ona ... Sa) ste sami rekli, da je lagati greh. Laže, prisežem, da ve» čas laže.« Vseeno poslušajte, vi me najbrž nista razumeli... No, kako je mogoče reči, da M bilo poprej bolje, ko imamo sednj kruha, surovega masla, sladkorja in potice, poprel pa vsega tega cl bi'o.» •Potice! 1« Udarec |e bil zelo močan In oster, to-da Krugilkov Kaplton si je hitro zopet opomogel. •Kal pa razno sadje: datljl, banane —t aH tega nc upoštevate? Še kupiti nI treba. ioi. kolikor hočeš. Tudi Vruhovca opravah, fzprememlb v gledaliških upTa- vah bo več. Zaenkrat stoli, da se zamenjata upravitelja gledališč v Skopllu ln Novem Sadu. Celjsko mestno gledališče. V petek, dne 10. t. m. se vrši ob pol 21. v prostorih gledališča sestanek dosedanjih Igralk In Igralcev ter vseh onih novih sotrud-nlkov, kl hočejo Igrati v sezoni 1923/24. Zanimanje za gledališke predstave Je že seda) veliko. Oglasilo se le že mnogo novih aboncntov na lože. Vsled tega prosi uprava mestnega gledališča, da se takol iavijo stari reflektantl, ker se namerava uvesti v slučaju potrebe abomna A ln B. Gledališka igralka ga. Nina Vovra, članica zagrebškega gledališča, se dogovarja z gledališčem v Osličku radi stalnega gostovanja v osiješkl drami. Odlična umetnica Je na osiješkem odru ponovno gostovala že lani. Turneja petrograjskih akademskih gledališč. Akademska gledališča v Petrogradu so se letos odločila za turnejo po svetu, kajeremu hočelo pokazati višino gledališke umetnosti v Rušili pod sovjetsko vlado. Oostovala bodo skoro v vseh evropskih državah. Anton Vodnik: Viglllle. Mladi naš pesnik Anton Vodnik le pod naslovom »Viglllle« Izdal drugo zbirko svollh pesmi. Knjiga stane 12 Din In Je naprodaj v vseh knjigarnah. Slavko Ješlč: -Brak male Ra*. Zagrebški »Vijenac« je Izdal v svoll nakladi roman mladega hrvatskega pisca Slavka Ješiča .Brak male Ra». Snov romana Je zaleta iz navadnega življenja. Cena knjigi Je 30 Dia. Uspeh komponista »Jenulet v Salz-6urgu. Te dni so bile v Salzbtrrgu mednarodne produkcije komorne glasbe. 6. t. se le Izvajala med ostalim programom vilolinska sonata češkega skladatella L. Janočka. Komponist ie s svollm umo- tvorom doseg« popom uspeh m rvesrnm sko priznanle. Prihodnji koncerti mednarodne komorne glasbe se bodo vršili v Pragi meseca mala prlhodnlega leta. Uledinjenle ruskih književnikov v Zagrebu. Ruski književniki v Zagrebu so se ujedtalll v skupino, kl bo prirejala lavna predavanja, na katerih se bo čitala literatura. Prvi literarni večer se le vršil že 4. t. m. Uvodni govor le linol ob tel priložnosti Nikolaj J. Pedorov pod naslovom »Literarne sanjarile«. JublU'1 Rahmaninova. V polovici lulija se le vršila v mnogih ruskih mestih proslava glasbenika Rahmaninova. Rahma-nlnov se, kakor znano, sedal nahaja v Ameriki, kjer ga poznajo kot enega največjih sodobnih umetnikov na glasovlrju ter obenem kot genijalnega skladatella, kl spaja subtllne občutke komponistov Cajkovskega z levjo silo Skrijblna. Smrt odlične ruske gledališke umetnice. V Moskvi Je umrla članica »Malega teatra. Nadežda Aleks. Nllkutjlva, odlična igralka. Njena umetnost Je bila tako prepričevalna ln samostojna, da Je OstrovskH napisal celo vrsto komadov z ulogaml nalašč za Njlkulllno. Najboljše kreacije Njlkuljine so bile v Vorvora v »Burji«, Ana Andrejevna v »Revizorju« ter nekatere uloge v gledaliških komadih N. Dančenka. italica v Poljski. Pod naslovom »Ita-llca« le začela v Poljski Izhajati biblioteka, ki si le postavila za nalogo popularizacijo boljših dol Italilanskega slovstva med Pollaki. V zbirki so dosedal Izšli spisi Bocaccia In Sem Uenelilja. Nov roman Gerharda Hauptmanna. O. Hauptinann le nedavno Izdal nov roman z naslovom »Fantom«. Snov |e vzeta Iz življenja žločtnca ubijalca, kl se le v zaporu preporodll In očistil. Romanu kljub Hauptmannovl prlpovednlškl spretnosti očitalo tehnične napake In zlasti nedosta-lanle psihološke motivaclle. Sokolstvo Slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Stranišču Velik napredek in razveseljiv razvoj Sokolstva je dokazala Gorenjska sokolska župa preteklo nedeljo ob otvoritvi novega sokolskega doma pri svojem najmlajšem društvu v Stražlšču. Pri Kranju, v Stražišču je bil doslej vsak napredni pokret nemogoč, danes stoji lična stavba, majhna sicer, a za ondotne razmere dosti prostorna, da sprejme v svojo okrilje vse one, kl vidijo v Bokolsltem delu pravi smoter za telesni in duševni na-p-edek jugoslovenskega naroda. Sokolsko društvo v Stražišču je v teku enega leta, odkar obstoji, zbralo četo tukib požrtvovalnih delavcev, ki so s svojim neumor- ninl pod Smarjetno goro v Jasno poletno noč, ko bo »e v soboto zvečer pojavile v vasi prve rdeče srajce sodnikov-sokolov, ki so Imeli sejo za naraščajsko tekmo. Veselo ao plapolale zastave na mlajih, ki so obkroževall slavnostni prostor , ko so udarjali zadnji udarci kladiva v tiho uoč In zadovoljno ao legli k p< čltku utrujeni sokolski delavci, zukaj dovršili bo vse, da dostojno proslave svoj dan. Ob Jutranjem svita so zopet zbudil! i>-obivaUtvo glnsnl streli, od Gušteja sem pa so zadoneli veseli zvoki sokolske godbe z Jesenic, kl Je spremljala mlade čete tekmovalcev, došle s prvim vlakom lz gorenjskih župnlh društev. Kristalno čl-Bto nebo ho je veselilo mladih Sokoličev nlm delom pokazali, kaj zmore sokolska in Sokolic, ki so se zbirali aa telovadi, misel. Vzlic VBem zaprekam In številnim i 5ču, da v medsebojnem prijateljskem bo-nasprotnlkoin, ki so do zadnjega oviralij Ju pokažejo svoje moči ln svojo lzvežba-ralado društvo in t vsemi mogočimi ši- nost. kannmi skušali onemogočiti prvo sokol- J Tekma se je vršila vzorno ln hitro ter sko slnvlje. Je doživelo Sokolstvo pravi; pokazala, da imajo sokolska društva Qo-triuml, mlado društvo in njega članstvo; renjske župe Jako dober materijal in da pa največje zadoščenje. Prepričani pa bodo vzgojila društva prav dobre telo-smo, da so se tudi oni oninhljivci, ki so vadce. Tekme sta se udeležili Izmed mo-doslej le od strani opazovali sokolsko de-' škega naraščaja v višjem oddelku 2 vrsti, lo, prepričali, da je v sokolskem domu v nižjem K vrst, izmed ženskega nura-prostora dovolj za vse, ne glede na stan ščaja 4 vrste. V višjem oddelku je do-in socijalen položaj, za vse, ki so res pri- segla prvo mesto vrsta iz Skolje Loke s pailniki napredka, izobrazbe iu prosvete,' 87.5 odst., druga je bila vrsta iz Kranja, ki jim je mar čast iu ugled vnščanov, ki V nižjem oddelku je bila prva vrsta zo-so prijatelji poštene in vesele družbe, j pet vrsta lz Skolje Loke, druga lz Kra-Sokolsko društvo ni namenjeno samo pe-1 nja, tretja iz Zirov. Najboljši tekmovalec ščici, ono želi združiti vse, ki se ne stra- i v višjem oddelku je bil naraščajnik An-5ijo nesebičnega sokolskega dela, kakor-' kele Viktor iz Skolje Loke, v nižjem od-Snega je pokazalo Sokolstvo v nedeljo s 1 delku pa Ahlin Uojan iz Kranja. Pri žen-svojo tekmo in z javno telovadbo. Novi' skem naraščaju je dosegla prvo mesto sokolski dom bodi vsem občanom gla- vrsta iz Radovljice, drugo Kranj, tretje sen klicar bratstva, napredka iu izobrazbe, nikdar pa ne znak uazadnjaštva in sovraštva. Z otvoritvijo sokolskega doma Je bil združen naraščajski dan Gorenjske sokolske župe, obsegajoč naraščajske tekme ln javno telovadbo. Zadnje priprave za veliki pruzntk so bile koučaue, 21 »a« pred »okofsM dom. Na Belo »prevod« J« Jezdila sokolska konjenica, za njo godba dravske divizije, nato 6 »okolsklb praporov, zastopnika JSS., starešinstvo G. S. 2. In gostje. Za naraščajevtm praporom li Radovljice »e Je uvrstila ženska In moška deca, potem ženski ln moški naraščaj, za tem pa članice In člani v kroju. Zadnji v sprevodu »o korakali vsi oddelki domačega društva na čelu jim sokolska godba z Jesenic. Zaključila je povorko zopet sokolska konjenica ln 11 konjenikov v narodnih nošah. Sprevod, ki je nudil lepo sliko, Je bil na mnogih mestih viharno pozdravijen. Iz nekaterih hiš, kl »o bile bogato okrašene i cvetjem In z zastavami, so »e uslpale cvetlice na Sokolstvo. Na potu, kjer bo Je vila povorka, je bilo postavljenih več slavolokov s primernimi »okolskimi napisi. Pred so-kolsklm domom se je zbralo črez 600 Sokolstva v kroju ln veliko civilnega občinstva, tako da Je bil obsežen prostor docela napolnjen. Prvi Je pozdravil Sokolstvo župni starosta br. dr. feemror, za nJim pa je v krasnem govoru razvijal dolžnosti ln naloge Sokolstva br. dr. K. Savnik, delegat ministrstva linano iz Ljubljane, ki Je kot otrok preživljal svoje mlade dni na mestu, kjer se danes dviga novi sokolski dom. V imenu starešinstva JSS. Je pozdravil br. Vilko Turk. Zastopnik gorenjskih kmetov g. Ainian Je vzpodbujal navzoče k medsebojni ljubezni ln delu za ujedinjeno domovino. Končno Je društveni starosta br. Lev Mataje v vznesenih besedah otvoril novo stavbo ln Izročil ključe društvenemu gospodarju br. Krlinarju, ki Je obljubil, da hoče vestno ln skrbno čuvati sokolski dom, ki naj bo zbirališče ln zavetišče vseh naprednih vaščanov. V»i govori so bili »prejeti z velikim navdušenjem ln pritrjevanjem. Godba dravske divizije Je zaigrala državno himno, nakar si je Sokolstvo in občinstvo ogledalo dom, ki Je lično Izdelan in Ima v prizidku lep gledališki oder • krasnimi kulisuml, delo gledališkega mojstra Skružnjrja Iz Ljubljane. Popoldno m Je vršila na lopo okrašenem telovadišču Javna telovadba. Nastopilo Je 121 moške dece, 120 ženske dece, 64 moškega naraščaja, 70 ženskega naraščaja, 63 članov ln 72 članic vsi z žup-nlml prostimi vajami, pri katerih so se posebno odlikovali člani ln moški narašča). Sestnajstorlca ženske dece Iz Jesenic je nastopila v skupinskih vajah s cvet nlml loki. Lepe in učinkovite, pa tudi doka) težke vale so Izvajale mlade telovad-ke prav dobro ln s primerno eloganco. Moški narašča) lz Skolje Loke Je nastopil s skupinami, ki so bile tudi lepe in brezhibno Izvedene. Pri orodni telovadbi le nastopil moški naraščal na drogu, na kozi, na dveh bradljah In v skoku v višino, ženski narašča) pa na bradlji. Orodne vaje so bile prav dobro Izvajane in naraščanju primerno izbrane, če Izvzamemo neka) veletočev na drogu, pri katerih le stal vaditelj z razprostrtimi rokami pod drogom, kakor bi lovil z drevesa osipajoče se hruške. Stara napaka, kl se dosledno pojavlja, namesto da bi pokazala deca pa tudi naraščaj nekaj primernih In mladini priljubljenih iger, ki smo Jih popolnoma pogrešali, kar bi se na na-raščalcvein dnevu ne smelo zgoditi. Na orodju so nastopile tudi 3 vrste članov, lu sicer na drogu, na bradlji ln v skoku v višino. Javno telovadbo )e vodil društveni načelnik br. France Uenedik, godba dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina pa Je spretno spremljala proste vaje. Po končani telovadbi, kl Je bila dobro obiskana tudi od domačega prebivalstva, sc le razvila ria prijetnem prostoru vese- mi sklada tal ožil plačilne listke ta stilne, restavracije ln kavarne. Bloki ic po 26 oziroma po 60 Din. Zavedni gostu, ničarji, rostavruterjl, hotelirji tn kavar. narJI, sezite pridno po njih I Prijavit) svoj naslov s navedbo števila blokov [n vrsto (listke po 26 aH 60 par). Cenjeni odjemaloi dobe plačilne bloke vsak dag med 16. tn 10. uro v društveni plsaro< Sokola I. na Taboru. Slavnostna otvoritev Sokolskega d0. ma v Središču ob Dravi. Sokolska dru. štvo v Središču ob Dravi ponovno opo. zarja vsa sosedna bratska društva ter So. kolstvu naklonjeno občinstvo na »veča. nost otvoritve svojega doma dna 15. avgusta. Po otvoritvi bo Javen nastop Sre. dlškega Sokola na letnem telovadišču, za tem velika tombola, zvečer ob 8. pa i dvorani Sokolskega doma koncert Sredi, ške sokolske godbe ln pevskega zbora. Zvezi vlakov so ugodne, nočni brzovlak proti Mariboru postoji Izjemoma tokrat v Središču I Sokolska lupa LJubljana sporoča, da ima članstvo za zlet na Vrhniko 12. t, m. polovično vožnjo na progi Domžale -Ljubljana ln Ljubljana — Vrhnika. Obl-čajne Izkaznice, kl Imajo veljati za oba progi, se temu primerno Izpolnijo. Ce-ajeno občinstvo vljudno prosimo, da t obilnem številu posetl našo prireditev. Sokolsko društvo na Iga. Dne 15. t m. otvori Sokol na Igu svoj lastni novozgrajeni dom. Spored je sledeči: Dopol-dne: Ob 9. sprejem gostov na postaji Škofljici, kjer čakajo vozniki, nato odhod na Ig. Ob 10. skušnje za popoldanski Javni nastop, ob 11. slavnostna otvoritev doma, ob 12.—14. kosilo po raznih go-stllnah. Popoldne: Ob 14. pohod na po-kopališče na grobove pokojnih staroita br. Alojzija Minattija in br. Alojzija Co. minno. Iz pokopališča obhod po vasi. Ob 16. javna telovadba, pri kateri nastopijo vsi moški in ženski oddelki. Po javul telovadbi ljudska veselica ■ šaljivo pošto, srečolovom ln plesom. Bogato opremljeni paviljoni bodo nudili vsakemu ude-ležniku pokrepčila. Pri vseh prireditvah sodeluje godba . Sokolski dan v Bohinja. Prihodnja nedeljo ima bohinjski Sokol velik sokolski dan. Lansko leto Je onemogočil nameravano enako prireditev veliki požar, ki je izbruhnil na Bistrici na predvečer prireditve, povzročil tudi sokolskemu društvu znatno gmotno škodo in ga spravil v take finančne težkoče, da je ogrožen njega nadaljnl obstoj; kajti urejena telovadnica je prodpogoj za uspešno delovanje vsakega sokolskega društva. Društvo se nadeja, da posetijo njegovo prireditev tudi izven Bohinja vsi oni, ki uvldevajo potrebo krepke sokolske organizacije v obmejnih ogroženih krajih, med katere spada tudi Bohinj. Ob obletnici narašfajevcga dne I. Jugoslovenskega vsesukolskcga ilota v Ljubljani eo poslali številni sokolski na-raščajnik! lz Češkoslovaškega, kl so se udeležili tega pomembnega dne, starešinstvu Jugoslov. Sokolskega Saveza v Ljubljani razglednice Iz raznih krajev Češkoslovaške. V svojih bratskih dopisih se z veseljem ln ponosom spominjajo sokolske zaprisege, ki so jo izvršili ob pre- rafltdje. Nal se započeto delo nadaljuje z enako In neumorno delavnostjo, da sc bo število članstva še bolj pomnožilo In da bo sokolska telovadnica čimprej premajhna. NaS boj za lastno državo Jugoslovensko Sokolstvo v zadnlem času s posebnim poudarkom omenja v svojem programu Idejno ter prosvetno stran svoje organizacije. Ze ob ustanovitvi Jugoslov. Sokolskega Saveza v Novem Sadu se le razpravilalo o prosvetnem delu v Sokolstvu, pa tudi na poznejših glavnih skupščinah v Mariboru, v Osljeku ta Zagrebu Je bilo na dnevnem redu to vprašanje. Toda organizacija prosvetnih odsekov nI prišla v pravi tir, manjkalo le pravega ln točnega programa, pa tudi sestava prosvetnih odsekov nI bila Jasno fiksirana. Sele decembra preteklega leta se le deloma po vzorcu češkega Sokolstva osnoval SaveznI prosvetni odsek, kl Je zavzel točno stališče, kl ga naj Imajo prosvetni odseki v sokolski organizaciji. Izhodišče prosvetnega dela bodi telovadnica, kl le tudi šola telesne vzgoje; ta ta duševna vzgoja naj bodeta v najožjem stiku. SaveznI prosvetni odsek pa nI zavzel samo stališča glede reorganizacije prosvetnega dela, ampak Je dal tudi takoj navodila, kako naj se prosvetno delo v društvih Izvrši. In na zadnji glavni skupščini J. S. S. v Beogradu dne 24. marca tekočega leta je bil referat, ki ga le podal predsednik br. dr. Murnik, odobren in sprejet. Sa-vezno glasilo, Sokolski Olasnik pa ie priobčil podroben načrt za kratka predavanja, kl Jih morajo vršiti prosvetni odseki v telovadnicah za vzgojo sokolskega članstva. Sto takih tem za predavanja čttamo v Sokolskem Olasnlku. Obilo gra dlva, sistematično urejenega ta po večini z navedbo virov, kjer na) predavatel) črpa podatke za snov, kl naj Jo predela. Med temi naslovi najdemo pod št. 52. temo: Sokolstvo In Jugoslovenska narodna In državna Ideologija. In baš te teme smo se domislili, ko smo prečitall drobno knjižico: Naš boj za lastno državo, spisal dr. Maks Ko-vačlč, Izdala Sokolska župa v Mariboru. Brošurlca le nameniena prosvetnim odsekom, kakor pravi uvod, in resnično Jim bo lako dobrodošla za predavanje o naši državni Ideologiji. Predavatelji bodo našli v njej kratek pregled, kako se Je razvijala misel o jugoslovenski državi med Jugoslovanskimi plemeni od leta 1848. dalje. Markantne osebnosti Jelačlč, Strossmayer in Starčevlč nas spominlalo prvih početkov Jugoslovanske Ideje. Nato sledijo razne prilike, pri katerih so se pojavljale zahteve po združitvi vseh Jugoslovanov ln se )e priznalo edinstvo jugoslovenskega jezika. Aneksija Bosne, zagrebški veleizdajniški In Friedjungov proces ta balkanska vojska kažejo zopet nove pojave v razvoju misli na Jugoslovansko državo In strah Avstrije pred n)o. Precej obširno pojasnule pisatel) nato delo »Jugoslovanskega Odbora«, ki )e za časa svetovne vo)nc vršil nalogo ruSilca Avstrije na eni strani ter publicistično In propagandno delo za naš narod na drugI strani. Seveda omenia tudi majnlško in krfsko dcklaraciio. S progla- ■ daji narnščajsltega prapora na zletnera som Narodne vlade v Zagrebu z dne 29. telovadišču. S posebnim poudarkom za-oktobra 1918.: »Danes se le ustanovila trjujejo, da ne bodo nikdar pozabili ua država Srbov, Hrvatov tn Slovencev«, ono slovansko vzajemnost, sklenjeno med zaključuje pisatel) svoje delce. češkoslovaško ta jugoslovansko sokolsko la ljudska zabava, pri kateri so z vso požrtvovalnostjo stregle domače članice. 2lvahna zabava se je vršila v najlepšem redu ta v splošno zadovoljstvo posetni-kov. Sokolsko društvo v Stražišču le pokazalo z nedeljsko prireditvijo, k| le bila Izje na avtomobilih tudi godba dravske di- vršena v velikem stilu In v najlepšem vizije. Ob pol 12. ee je formiral na telo- redu, da Ima v svojih vrstah zares prid- zopet Kranj, najboljša tekmovalka Je bila naraščajnica Birtič lilka lz Krauja, ki je dosegla 97.5 odstotkov. Med tem se je zbralo tudi ostalo Sokolstvo iz raznih društev Gorenjske župe ler nekaj članstva iz Ljubljane, dospela strelov iz topičev je zudonelo po lepi rav-1 vadišču sprevod, kl se Jo pomikal skozi, ne ta zmožne delavce ter Izkušene prl- Mariborska Sokolska župa Je v kratkem času izdala več jako primernih knjižic, kl so namenjene prosvetnemu delu v Sokolstvu In med te spada tudi zadnja pod gornjim naslovom. Vse priznanje torej imenovani župi, kl se ne straši ne dela ne stroškov pri zalaganju sokolske literature, kar pil današnjih tiskarskih razmerah ni baš lahko delo. Pa tudi br. pisatelj, kl je znan kot dober sokolski prosvetni delavec, si ie lahko svest z?-sluge, kl jo je storil s svojim ddcem. N*1 bi mu sledilo kmalu še katerol t. Sokol I. t Ljubljani. Finančni odsek društva za zgradbo Je v korist gradbene- mladino, ki naj za večno tesno druži oba naroda v boju za slovansko bodočnost. Naj bi isto storili tudi naši naraščajniki, ki so se preteklo leto udeležili tega sokolskega slavljal Tozadevni dopisi naj se naslovijo na predsedstvo Češke Obce Sokolske v Pragi. Gotovo bodo take izjave vzradostile člane predsedstva COS., v naši mladini pa vzbudile vesele spomina ua lepe dogodke ob I. Jugoslov. vsesokol-skem zletu. COS. razplsnje natečaj za mesto va-dlteljice COS. Mesto se odda za dobo I leta, službo je nastopiti 1. septembra, plača po dogovoru. Za službo se zahtevi župnl Izpit pri predsedstvu COS. fmalo — saj ste sami povedali... cu-krov trst. Ubiješ bizona, posušiš mesa pa se ti godi kakor gospodu!« »Tudi potočke Imajo tam,« le od strani nadaljeval Izkušen ribolovec. »Ce vržeš trnek, naloviš rib, kolikor ti srce poželi.« Učiteljica se je prijela z obema rokama za prsi, letala od tega do onega, vpila, sc razburjala, opisovala vse lepote varnega mestnega življenja, toda vse nlene trditve so bile odbite urno in prožno kakor žoga. Tabora se nista prav nič razumela. Kultura le vidno pokala po vseh šivih, energično oblegana in naska-kovana po Indijancih, grmadah ln panterjih. »Vi dečki, ste sploh hudobni,« )e za-mrmrala učiteljica, ki se je po nepotrebnem pobahala z nelogičnostjo, kar je tako navadno pri slabem spolu. »Vam sploh uga)a)o divje igre, streljanje z orožjem — to je tisto. Bomo pa deklice vprašali. Klavdlja Koškina — kal nam ti odgovoriš? Kdaj je bilo bolje, takrat ali zdal? Odgovor je bil tak, kot da bi udarila strela z jasnega neba. »Takrat,« )e rekla pikasta bledollčna Koškina ta stresala obgrizeno kitico. »No, zakaj? No, pove! ti meni, — za-ftal, zakaj?«... »Travico so imeli takrat... Jaz lo fmam rada... Rože so Imeli.« Obrnila se le h Kruklikovu, priznanemu špccljalistu za življenje divjakov. »Ali so imeli rože?« »Kolikor ie kdo hotel, Jih Je bilo,« se fe oživel Specialist; »velike so bile, tro-ptčne. Zdrave so bile. dišeče — kolikor le kdo hotel, lih Je trgal.« ( »V mestu pa za hudiča ne dobiš rož. Gaijeva vrtnica stane cel) rubclj.« Osramočena in uničena učiteljica sc Je stresla v zadnjem smrtnem boju: »No, pa naj nam pove Katija Ivanen-ko... Katjal Kdaj je bilo bolje?« »Takrat.« »Zakaj?!!« »Bizončkl so bili,« je nežno zagrullla drobna deklica In ljubko povesilo svetlolaso glavico na stran. »Kakšni bizončkl?... Ali si lih sploh kdaj videla?« »Reci: videla!« le rekla Paškova nahuj skana « škratu. »Nisem Jih videla,« le priznala odkritosrčna Kalta Ivanenko. «Toda oni so gotovo ljubki...» Pokrila si le oči ta zalečaia: »Bizončki so taki... Volnatl, z gobčki. Jaz ga bi vzela v naročje ln ga bi poljubila na gobček...» Kruglikov — špecllallst za življenje divjakov — le spričo nemogočega uresničenja take bukollčne želje sentimentalne ivanenke dlplomatlčno molčal, učiteljica le pa namršlla obrvi ta rekla z nesrečnim glasom: »No, dobro. Cc ste taki, se ne maram več pogovarjati z vami. Izvršite nalogo; kdor )e pa ne naredi, bo sedal tukaj, čeprav do večera.« Zopet )e nastal molk. Nalogo so Izvršili vsi razen uboge nedolžne Katarino Ivanenko; ves čas le stal bizon med njenimi očmi In med tablico ... Deklica ie sedela do mralca. L, Jamnlk, Zelcnlka: Mornarji na sokolskem zletu v Splitu Približno sto mornarjev se nas )e ukr-calo solnčnega dne 20. julija na tender »Silni«, kl Je odplul Iz Gjenoviča isti dan ob 2. url popoldne. Rahlo valujoče morje nas je spremljalo do »Oštrog rta«, Izhoda iz Boke Kotorske. Takoj se je obličje morja izpremenilo. Vetrič, kl nas le spremljal v Boki, se le ojačil in gnal pred seboj visoke valove. Mali parobrod, na katerem smo se vozili, se le zibal kot orehova lupina. Da se izognemo večjemu morju sino zapluli v Mljetsi in Pelješačkl kanal, vozeč ob obali do Splita, kamor smo prispeli 21. lulija ob 7. zjutraj. Na pomolu nas le pričakovala vojaška godba in Številno občinstvo, kl nam le mod potjo v naš stan prirejalo prisrčne ovacije. Nastanili smo se v poslopju drž. realke, lepi, moderni zgradbi, kl dela Splitu vso čast ln dokazuje polno razumevanje za šolstvo, Tako) po ureditvi naših prostorov smo se podali na zletskl prostor k Izkušnjam, katere smo okoli poldneva uspešno dokončali. Po skupnem obedu smo st do 3. popoldne ogledovali mesto, na kar smo odšli k nastopu. Naša (4. točka) je Izzvala splošno odobravanje, priredili smo skupine v obliki križa, čigar središče so bili naši »Naprejevcl«. Po lavnem nastopu se le okrog 8. pričela zabava na vseh treh obalah, kon-certlrall so razni pevski zbori ta godbe ob leni razsvetllavl dokal obsežne split- ske luke In obale. Protrano obalo le napolnila šetajoča se množica, kateri smo se tudi ml, inače v samotnem Ojenoviču bivajoči mornarji priključili, iskaloč znancev in poznanstva. Veselo vrvenje množice le zlasti nas Slovence mornarje navdalo s primerami med našo belo LJubljano, oziroma Mariboro— to Splitom. Živahni južni temperament dalmatinskega prebivaltva Je bil *----n" promenira- joče množice najjasneje izražati, a za nas tnteresanten predmet opazovanja. Pred koncem zabave smo se v preno- čišče, zadovoljni z užitkom, kl nam ga Je nudil potekajoči dan. Prihodnjega dne ob pol 9. dopoldne smo se razvrstili na zletskem prostoru v svečano povorko, kl se je pomikala skozi vse meto do Francoske obale. Na vsem potu nas Je obsipalo narodno splitsko občinstvo z navdušenimi vzkliki kralju ta ratni mornarici, s cvetiem ta zelenjem. Po povorkl smo si ogledali zanimivi start del mesta, kl spominja v gotovih delih na ljubljansko Židovsko ulico. Točno ob 5. popoldne se Je pričela druga javna telovadba, katere smo se udeležili s tremi točkami skupine »Naprel« ta vaje z vesli. Največje oduSevlJenlc le Izzvala formacija črke A ta pozdrav z vesli. Naša najboljša točka »Naprej« se Je pa morala na splošno zahtevo občin-stva ponoviti. S telovadlšča smo se napotili v naš stan na večerjo, potem pa se tako) ukrcall na »Silnega«, ki nas le že j pričakoval v lukl. Po ureditvi naše prt-ijage na brodu smo odšli zopet na obalo I k zabavi, kl se ie ta večer razvila še .v. večjem stilu nego prejšnji dan. Ob krasni bengalični razsvetljavi luke ta obaU Je bil kal lep pogled na pisano množico vrvečo po prostrani obali. Najbolj nas Ji zanimal koncert pevskih društev, kl sc Izvedla najlepši del programa z lapinv našimi pesmimi. Pred odhodom nas le pogostil splltsk Sokol s pivom, za kar so mu bila naš: suha grla vrlo hvaležna. Iz Splita sme odplull 23. ob 1 url ponoči, razsvetlluloi si pot Iz luke z reflektorjem. »Silni« I1 vlekel za sebo) dve penlcl (Schlopp), n; kateri se le ukrcala množica naših ljudi Pri mirnem morju, k| je pa vendar me talo valove na penlcl, smo se vozili d< zore, prešli smo ravno Brač na desni )' mesto Makarska na levi. Po paslranji livarskega kanala smo dospeli opoldni v Oretolč na polotoku Pelješcu, da ukr camo vodo. Prebivalstvo Orebiča, male ga letovišča, se le brzo zbralo v prlsta nlšču. Bilo le navzočih tudi več kopališč nih gostov, katerim na čast smo priredil malo zabavo s skupinami, »Naprejem« j1 plesom ob zvoku mandoline In kitare, k so lih Imeli naši fantje s seboj. Ob 5. po poldne smo odplull Iz Orebiča skozi Pe llešački In Mljetskl kanal prot Boki Ko torskl. Okrog 5. zjutraj srno se, prebudiv šl so Iz najlepšega sna, znašli že v Bof pred starim Ercegnovim, plovečl Pr0 Kumborskem tlesnu, k)er se nahaja Oic novlškl molo. Skoro smo se Izkrcal »Silni« le Izginil v smeri proti Tlvtu, u smo se pa podali vsak na svo|o komand k svolemu enoličnemu poslu, obulaio spomine na lene snlitske dneva Iz življenja in sveta Coolidge 4 imrtjo prezidenta Hardlnga je po 11. (]. ameriške ustave avtomatično stopil p;i njegovo mesto dosedanji podpredsednik Zedinjenih držav Calvin Coolidge In t,o vodil predsedstvo do predstoječe nor-nmlne Izvolitve novega prezidenta. Coolidge, rojen 4. julija 1872. v Ply-mouthu, v kraju čvrsto očuvaulh puritancih tradicij, Je 1. 1887. započel advokat-ilio karijero, a se Je ie naslednje leto vrgel v politično življenje ln kmalu bil ^voljen za poslanca v pokrajinski parla-pent province MassachusetB, kjer je leta J912. postal senator ln končno guverner. 1 izredno aktivnostjo si je pridobil v republikanski atranki pozornost in ugled ter je pri zadnjih predsedniških volitvah v 1. 1921. s prezideutom Hardingom bil izvoljen za podpredsednika. Odtlej je predsedoval ameriškemu senatu ln bil Ujzanesljivejši adjutant prezideuta Har-diaga, njegove politike in njegovo vlade. Ko je, mudeč ae v domačem kraju Piy-piouthu, prejel brzojav o Hardingovi torti, je izjavil: Debeluh — mučenik Vedno sem bil ponosen na svojo vit-Ikostl ml je pravil prijatelj. Saj vitkost ie mladost In prožnost, vsaj navidezna. Dokler sem vitek, tenak čez pas In boke, dokler nimam valjarjev za noge in roke ter globusa namesto trebuha, še vedno lahko lazim v hribe In celo zavrtim se lahko po taktu najmodernejšega tepa ali pimlja. Pa me te dni sreča star prijatelj, rdeč kot potonka, zarlpljen ln zavaljen, s težko sapo in okorno hojo. In ml reče: 'Kaj, vraga, je s tabo, da si tako suh in ubog? Sai te ni nikjer niči Ej, klavrno živiš, se ml zdl!» — Takole me je napadel debeluh. Menda misli, da stradam ln živim bedno kakor kak državni činovuik. Jaz pa sem si toliko domišljal na svojo vitkost ln prav zaradi moje «klavrnostl» se Je že marsikdo zmotil v moji starosti 1« 15 — 20 let. Zdaj čltam, da so po lrancosklh novi-Iffili začeil celo zdravniki grmeti proti vitkostl. Trdilo, da postala že opasna In le modna Sele od početka novega stoletij- Prej le bila le okroglost lepa ln ape-®na. Od zadnje svetovne vojne pa je modno vse, kar Je angleško ali ameri-tansko, torej tudi suhost, vitkost, brezni esnost, markirana mlšlčavost. Pošten | trebuh Je celo pri moških zaničevan, pri bilkah pa katastrofalno sramoten. Proti tej tiranski modi, ki zatira ba-0» sipka 585; «6.5», 3.5 vagona 390 — 395; «0», srem-ska, ponudba 595. Otrobi: baški v papirnatih vrečah, ponudba 140, povpraševanje 130. Tendenca popuščajoča. Dunajski svinjski sejem (7. t m.) Dogon 2659 komadov; od tega domačih 304, lz Madžarske 424, lz Jugoslavije 1090, Iz Nizozemske 668, lz Danske 37 ln lz Švedske 136. Cene se niso znatnejše spremenile. Cene za kg žive teže tisočih aK: debele svinje, težke 21 — 23, s kmetov 23J — 25.5, mesnate svinje 24 — 30. vse so peha za stalnejSimi vrednostmi in ae skuša znebiti domače valute, ker je vse prepričano, da katastrofalno padanje marke še daleko ni zaključeno. Naraščanje cen že ne pozna nikake meje bi jo v tem pogledu nastopila prava anarhija. Nižjim in srednjim slojem teh cen ni mogoče obvladati, naj stane hlob kruha že 90.000 mark. V Berlinu pa so niti za visoke vsoto često ne dobi živila, ker kmetje radi brezvrednosti marko ne marajo prodajati živil. Kljub brezmejni inflaciji pa obstoja občutno pomanjkanje denarja. Zato pripravlja nemška Državna banka bankovce po 10, 20, 50 ln 100 milijonov jj mark. Marka propada prav po vzgledu ruskega rublja. Gigantska inflacija iz-podkopava zadnji obstanek denarno vred. nosti in 80 zdi izhod iz tega kritičnega stanja skoTo nemogoč. Na krmilo državo bodo morali priti ljudje, kl no bodo imeli samo dobro, temveč tudi telezno voljo rešiti Nemčijo popolne gospodarske propasti. Narodna banka SHS Stanje 31. Julija 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepailh spremembe napram 24. Juliju): kovinska podloga 431.4 (+ 6S.7), posojila 1313.3 (— 11.1). račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmene 1 373.1 (+ 75.1), državni dolg 2957.2, vred nost državnih domen 2138.3, saldo raznih . računov 303.2 (— 9). Skupno 8814.7. Pasiva: vplačani del glavnice 21.6, re-zcrvnl lond 5.2, novčanlce v obtoku 5579. ^ 9 (4- 30), drž_avnl račun začasne raz- f mene 373.1 ('+ 75.1), državne ter]atve \ po raznih računih 50.2 (— 31.2), razne: obveznosti 599.1 (+ 71.8), terlatev dr-j žave za založene domene 2138.3, nada- j vek za nakup zlate za glavnico ta fonde ■ 47.1. Skupno 8814.7. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (8. t.j m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 — 3: odst., Novi Sad, 1 vagon 360; baška, 79: — 80 kg, 2 odst., 3 vagoni 350; baška,: 79 — 80 kg, 2 odst., duplikat kasa, 7 va- ■ gonov 335; baška, 79 — 80 kg, 2 — 3: odst., 5 vagonov 372.5; banatska, 79 —: 80 kg, 2 odst., ladja Pančevo, ponudba : 350; sremska, 79 — 80 kg, 2 odst., po-: nudba 360. Rž; banatska, 74 — 75 kg, po-: nudba 290.5, povpraševanie 285. Ječmen:: baški ponudba 290, povpraševanje 280;: baški, duplikat kasa, 12 vagonov 285;: sremski, duplikat kasa, 2 vagona 290.,^ Turščica: baška. 5 vagonov 275 — 280;" = Pred otvoritvijo mariborske čne Izložbe. Dne 15. avgusta se otvori mariborska Industrijsko - obrtna izložba, združena z vrtnarsko, vinarsko, gradbeno ln umetniško razstavo. Trajala bo prireditev do vključno 26. avgusta. Maribor kot najsevernejše mesto naše države jo za take prireditve prav primeren. Kot važno prometno križišče Ima zvezo na vso stranL Izložba, kl bo nekaka slika našo Industrije ln obrti, bo prav poučna ln zanimiva. Naše Izvozne carine. V mlnlstrstvn trgovine in Industrijo so jo ustanovila posebna komisija, ki Ima Izdelati načrt za ureditev naSih izvoznih carin. To delo bo trajalo samo en dan, tako da bo do dne 15. avgusta naša javnost dobila de- nu. Uprava velikega sejma v Lyouu na Franooskom priredi letos od 0. do 21. oktobra pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva trgovin« veliko mednarodno lesno razstavo, na katero je povabljena tudi naša, država. Glede na važnost, kl Jo ima lesna Btroka v naši državi, jo naše miulatrstvo trgovine ln Industrije poverilo organizacijo udeležbo naSih Interesentov naši PovlaSčonl trgovski agenciji v Lyonu, ki jo ob letošnjem pomladanskem velikem Bojmu v Lyonu žo Izvršila s popolnim uspehom slično nalogo. Interesenti naj se za prijave (za katero jo 15. avgust skrajni rok) in ta vso nadaljnje informacij« obračajo direktno na to agencijo, katero naslov jo: Agenoo Cominorcialo Prlvilč-gi6e du Kojaume de« Sorbes, Croates et Slovenes, Lyon. Iiue Sala 27. = Svoboden Izvoz lesa Iz Rumunije. Rumunska vlada je dovolila s 80. julijem Bvoboden izvoz drv za kurjavo iz Rumu-nljo. Izvzet je hrastov, llpor, orehov in drug les, ki se da predolatl v obrtniških delavnicah. kdor mT***. da so prt fi&» tfiwran dražji kakor pri upravah Časopisov samih, KAJTI soliden Časopis, kl s« zaveda, da Imajo Inasratl v njem res dober uspeh, so bo držal vedno original* nega cenika. Istotako sa tudi ml toOno drilmo teh cenikov, vsled česar si trgovol, kl ogladajo po nas,' prihranijo mnogo denarja, časa ln skrbi, ker oskrbujemo ml namesto njih brezplačno vse dopisovanje ln vso kontrolo. Prepričajte se ter zahtevajte proračune pri ALOMA COMPANY anončnl In reklamni družbi z o Centrala LJubljana Kongresa! trg 3 r. Beograd podruinlca •renski ulica 9 Delniška glavnica Din 50,000.080'- in rezerve preko Din 12,500,000'- FodmŽlSlf©©: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Bibenik, Šabec, Vršac, Wien. Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka. Jesenice. Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d, d,, Split; Balkan Bank r. t., Budapest; Vaczi utca 35. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje* Vseh vrst -vino in žganje ŠPIRIT IZ ARKOVE T9VARNE ¥«eh vvst vino ln žganje Sirovi - rafinirani 987 »/», najfinejši brei vonja, vedno na skladišču po najnižjih oenah - CVo*»lJivl X*nikegi prinogokopi t LJubljani, Krekov trg 10. ut Ing. ■ I Ljubljana Boliorlfofi ulita 24. Staro lito železo kupujejo po najvišjih cenah Strojne tovarne in livarne, d. d., v Ljubljani. 40» vec s kapitalom od 50.000 do 160.000 dinarjev v svrho otvoritve veletrgovine v Ljubljani, y bo jako dobičkanosna. Na razpolago istim stanovanja ln popolna garancija. Evontnelno se jako ogodno tndi proda novo zgrajena stavba pripravna za vsaki obrt, veletrgovino ali tovarno. Cenjene ponudbe na npravništvo ,Jutra' pod „Ugodna prilika". 4170 Upravni odbor mestne plinarno ljubljanske razpisuje oddajo železno-konstrukcijskih del za delovni oder, dvigalo za premog in dviganje strehe v kurilnici po načrtih, ki so na vpogled pri ravnateljstvo plinarne. — Oferte 1 označbo teJe posameznih delo? ln vključno montažo Je poslati do 12. avgusta 1823, opoldne v zaprti kuverti ravnateljstvu mestne plinarne v Ljubljani. 1177 Naročajte, Kitajte in Širite JUTRO11 i TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte px>ipopoča svoje publikacije: Zbirka »Slovenski pisatelji". Josipa Jurčiča zbrani spIsL I. in II. zveiek. Broi. k Din M'—; III. sveaek Din 86'—, po poŠti & Din »-hO več. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. BroS. Din 21'—, po poiti Din S'60 ve«. Dr. It. Tavčarja zbrani spisi. VI. zrezek. Broi. Din 86-—, po poŠti Din 2'60 ve«. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broi. Din 18'—, ves. Din 84'—, po polti Din 2'— ve«. Levstikovi zbrani spisi. Uredil dr. A. Žigon. — I. zv. (v tisku). F. Masija-Podlimbarskega zbrani spisi. I. zv. (Vtisku.) Leposlovje. A. Novačan. Samosilnlk. (V tisku.) Iv. Lah, Angeliu Hidar. Roman. Vez. Din 32 • —, po poŠti Din 1 60 več. Fr. Milčmski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broi. Din 18-—, vos. Din 24'—, po poiti Din 1'75 ve«. Damir Fetgd, Tik za tronto. BroS Din 18—, ves. Din 24-—, po poŠti Din ••— ve«. Anic Debeljak, Solnce in sence. Pesmi. BroS. Din 9-—, ves. Din 16'—, po poiti Din i'25 ve«. Fr. Zbašnik, Pesmi. Broi. Din 15■ —, ves. Din ti'—, po pol« Din 1'26 ve«. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. "lonar. BroS. Din 30'—, vez. Din 87'—, po poiti Din 2-— ve«. Simon Janko, Pesmi. Broi. Din 9—, vez. Din 15'—, po polti Din 1'86 ve«. Dramatični splsL I. Pregelj, Azazel. Žaloigra. Vez. Din 28 —, broS. Din 22-—, po poiti Din 1*60 ve«. A. Novačan, Veleja. Broi. Din 18'—, vez. Din 24'—, po poŠti Din 1 16 ve«. Dr. Iv. Lah, Noč na Hmeijnika. Din 7' —i po pofttl 76 p ve«. NuMč, Navaden človek. Burka. Din 7' — , po poŠti 75 p ve«. Šlolba, SUri grehi. Din 8'—, po poŠti 75 p ve«. Petrovič, Ploha. Din 11'—, po poŠti 75 p re«. Thoma, Lokala« železnica. Din 13'—, po poŠti 76 p več. Ibsm-Mole, Gospa z morja. Broi. Din 18'—, vez. Din 24'-, po pol« Din 1'75 ve«. Zbirka „Prosvetl ln sabavi". Igo Kas, Dalmatinske povesti. Broi. Din 7'—, ve*. Din 18--, po poiti Din l'IS vsi Joe. Stari, Llsjskora hčL Povest. Broi. Din 7'—, ves. Din 18 —, pe poM Din 1'» ve«. Dr. H. Dolenec, Izbrani spisi. Bral Dia 10'—, ves. Dtn 16'—, po polti Dht 1'» vel J. Stritar, Sodnikori. Broi. Din 10'—, ras. Din 16'—, po pol« Din l'S5 ve«. Zbirka Mladinskih spisov. Fr. MUčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. Ves. Din 18'—, po poiti Din 1 60 ve«. Dr. 1. Šorli. tirimnrcl. Povest s slikami. Broi. Din 20'—, ves. Din 25'—, po poŠti Din 1'60 ve«. Fr. Miltinski, Tolovaj Mata,j. II. natis. Broi. Din 20'—, vez. Din 26'—, po poŠti Din 1'50 ve«. Čika Jova-Gradnik. Pisani oblaki. Ves. Din 14'—, po poŠti Din 1'— ve«. Dr. I. Šorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broi. Din 12'—, vez. Din 18'—, po poŠti Din 1'26 ve«. Čika Jova Zmaj- Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Ves. Din 12'—, po polti Din 1'— ve«. I. Wa8chtetova, Pravljice. Z barvastimi slikami. Ves. Din 22-—, po poiti Dia 1'86 ve«. Zbirka Prevodne kajlžnloe. Mig. Cervantes, Tri novele. BioS. Din .0'—, ves. Din 16'—, po poiti Din 1'25 ve«. Anatole France, Pingvlnski otok. Broi. Din 18'—, vet. Dia 24'—, po poiti Din 1'60 ve«. Barbusse, Ogenj. Broi. Din 30'—, ves. Din 88'—, po poŠti Din t'50 re«. Andrejev, Plat zvona. Broi. Din 14'—, res. Din 80'—, po poŠti Din 1'60 ve«. Slrug, JatrL Broi. Din 18'—, vei. Din 18'—, p polti Din 1'60 ve«. Andrejev, Povest • sedmih obešenih. Broi. Din 16'—, ves. Din 22'—, po poib Din 1'60 ve«. Coster, Dlenspiegel. Roman. Broi. Din 60'—, ves. Din 70'—, po poŠti Din 8'— ve«. Htitban Vajanski, Leteče sence. (V tisku.) Fogastaro, Svetnik. (V tiska.) A. Čehov, Sosedje ln drage novele. Broi. Din 10'—, ves. Din 16'—, po polti Din 1'86 ve«. SienkteuriCM, l ognjem ln mečem. Roman. Bhakespearjeva dramatifina dela. Prevel Oton Žujiančii. Sen kresne noči. Broi Din 16'—, vez. Din 81'—, po poŠti Din 1'25 ve«. Macbeth. Broi. Din 16'—, vei. Din 81'—, po poŠti Din 1'26 ve«. Otheilo. Broi. Din 88'—, vei. Din 89'—, po polti Din 1'2B ve«. „Pota ln oiljl". Zbirka polj ndno-znanstvenih tpitov. m. in IV. zvezek: Dr. IV. Weber, Dvod v filozofijo. Din 80'-*, po poiti Din 8'— vet. vn. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki In Idejni stemeljltelji ruskega realizma. Din 86'—, po poiti Din 8'— ve«. X. zvezek: Stfll)rny-Glonar, Simon Gregorčič. Broi. Din 16'—, vez. Din 18'—, po poŠti Din t'b0 ve«. XI. do XIV. zvezek: Melik. Jugoslavija. II.del. Din 60'—, boljSa izdaja Din 65'—, po polti Din 8'60 T& XV. do XVI. zvezek: IVcber, Znanost ln vera. Din 66 —, po poŠti Din 160 več. XVII. do XVIII. zvezek: Cermelj L., Materija is energija. (V tisku.) Zbirka političnih, gosjiodarsftlh ln socialnih spisov. Dr. Bogdan Deri, Dojenček. BroS. Din 7'—, po poŠti 60 p ve«. Št. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broi. Din 7'—, po poŠti Din 1'26 več. Leontd Pitamic, Pravo in rcvoluci.ja. BroS. Din 6'—, po poŠti 60 p ve«. Doknmeuti o jadranskem vprašanja. Broi. Din 7'—, po poŠti Din 125 več. Alb. Ogritt, Borba za jugoslovansko drž»Y0. Broi Din 15'—, po poŠti Din 1'25 ve«. Vi. Čorovic, Rasa in vera v srbski prošlostt. BroS. Din 7' —, po poŠti 60 p več. Fr. Gvr&ič, Soctjalna zaščita deee ln mladine. Din 16'—, po poŠti Din 1'60 več. Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim. Din 18'—, po poiti Din 1-60 ve«. Hobhouse, Liberalizem. Din SO'—, po potu Din 1'60 ve«. Razne brošure, Dr. Ilem: Vežbenlca. Din 25-—, po polti Din t'75 ve«. Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Din 16'—, po poiti Din 1'— več. Zaken o stanovanjih. Din 3'—, po poŠti 50 p ve«. Pravilnik k stanovanjskemu zakonn. (Z dodatkom.) Din 11'—, po pošti 76 p ve«. Ustava kraljevine 8118. Din 12'—, po poiti 60 p ve«. Zbirka zakonov. Do sedaj je izšlo 10 zvezkov. Fr. lleller, Prigode gospoda Collina. Roman. Din 10'—, po poŠti Din 1'60 p več. Fr. Heller, Blagajna velikega vojvode. Roman. Broš. Din 15'—, po poŠti Din t'60 ve«. Claude Farrtre, Gusarji. Roman. Din 20'—, po poŠti Din 1'60 ve«. Bartošek, Moderna dražba in eerkev. Din 6'—, po polti 60 p ve«. Harry Sheff, IIčl papeža. Roman. Din BO'—, vez. Din 86'—, po polti Din 8'— ve«. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost ln prosveto. Letnik 1928. Din 80-—. Dobivajo sb vsi slovenske knjigo. - Vso zblrfae « nadaljujejo. - Sprcjcmnjo so stalni naročniki nn ose publikacije ail samo na posamezne zbirke. Domače vcsfl ERKLARUNO. «JoJ, kiko to! — fivabl za 8ud6-»0!» • • • Mnogo se je včasl prepevalo to Ma-elno kolo po Vojvodini. Kar sproti si ined poskakovanjem koval po dva porogljiva verza, pritaknil zraven gornji refron z zateglhn koncem — in šlo je kolo naokoli in jovo nančvo! . . . Zdaj se to poskočno kolo v Vojvodini ne poje več. Politika je kriva. Poslanci vojvodin. Svabov so lojalni, podpirajo radikalsko stolico in se prizadevajo za kulturne pridobitve. V tem ambijentu bi se ne dali več izzivati z originalnim Macinim kolom. Pa se v Vojvodini vseeno Se primeri kaj uličnega. «llatz-[elder Zeitung« na primer objavlja na-itopni zgodovinski formular: Erklarung. Ih erklare biemlt, das ih willlg bin to di radikale volkspartaj einzutretou und fals ih aufgenotnen werde, ver-riibte ih nih, da« ih nih der dl sclplin-der partaj unterferfe und fllr verwirk-liliung des partaj principes mltwirken werde. ... Le Se datuma Je treba, podpisa In dveh prift, ki so vedno pri roki, pa ?e nemški rojak oprati za radikala. Stvar navzlic duhoviti stilizacijl ne bi bila prehuda, da se ne bi vršila v občinskih uradih. Cim namreč prikuka nemški davkoplačevalec na magistrat poravnavat zastanek, mu vestni uradnik stisne formular v roko, peresnik v drugo, ln ljubeznivo poudari svojo pripravnost za pričo. Dragega Seppla strese groza in nemara mu v ušesih zazveni refren: cjoj, kako to!» . . . Ampak ne podpiše; tudi 1 palcem ne. Raje oetano lojalen. —au— • • Kraljica Marija se nI odpeljala v Pariz, kakor smo ml ln nekateri drugi dnevniki pomotoma javili. Pač pa je odpotovala v Pariz rumunska kraljica. Naša kraljica se svojemu stanju primerno zelo čuva ln varuje. Njena najbližja okolica jako skrbi zanjo. Kraljica se vozi počasi na Izprehud, večkrat ustavi avto in se izprehaja peS. Vozi se s kraljem po jezeru in krmi ribice. Kraljica zelo ljubi naravo in mir. Živo se zanima za slovenske humanitarne naprave in jako ljubi deco. V vsem svojem vedenju, v obleki in v vseh svojih zahtevah je kraljica izredno skromna in priprosta. Po razkoSju toalet jo v Beogradu razne beograjske dame nadkriljujejo. Tako je pripovedovala Slovenkam dama lz najbližje kraljičine okolice, ki je bila te dni v Ljubljani. • Velik dečji dan na Bledu. Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kraljice Marije priredi v nedeljo, 12. avgu sta ob 9. zvečor v Zdraviliškem domu odbor srbskih in slovenskih gospa koncert v korist Dečjemu in materinskemu domu kraljice Marije v Ljubljani. Sodelujejo iz prijaznosti srbski, slovenski in ruski umetniki, bivajoči sedaj na Bledu, za-grebški in beograjski operni pevci in pevke: gosp. Josip Križaj, ga. Miloje-vičeva, ga. Rogovska, igralka ga. Man-svetova, gosp. Marijašeč in gosp. Ve selovvski. Cene prostorom so po 100 in po 60 dinarjev. Sedeži se dobe v Zdraviliškem domu od 10. do 12. dopoldne ia od 4. do 7. popoldne. Koncerta se udeleži tudi njega pokroviteljica kraljica Marija. Razun tega bodo ves dan nedeljo prodajale jugoslovenske gospodične po vsem Bledu cvetlice v korist Dečjemu domu. In vsakomur, ki izda toga dne v blejskih restavracijah več nego 10 dinarjev, se mu priračuua 1 dinar za prepotrebni Dečji in materinski dom v Ljubljani. Vsa prireditev se vrši na inicijativo in po navodilih dvorne dame, gospe Danice Dim. Hri-stičeve, ki se z vsem srcem zavzema ta to, da se izvede vse čim najlepše. Na Bledu vlada za prireditev veliko zanimanje in je odbor storil vse, da bo prireditev na čast visoki pokroviteljici in humanemu cilju, kateremu je namenjena. Odličen gost v Ljubljani. Včeraj je prispel iz Beograda v Ljubljano načelnik ministrstva trgovine in indu strije, šef oddelka za industrijo in obrt Milivoje M. Savič, ki je v naših gospodarskih krogih obče znan in priljubljen. Gosp. Savič je prišel v spremstvu soproge in hčerke in ostane v Ljubljani do 10. t. m., nakar odpotuje M, Bohinj, kjer namerava ostati na oddihu več tednov. Gosp. Savič bo gotovo rad porabil tudi to priliko, da zazna za posebne težnjo naših gospodarskih slojev, zlasti pa da spozna ta-fasnl položaj naše industrije in pose- davanja o naši kraljevini. Gosp. Reu-vier namerava imeti v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju več konferenc o potrebi intelektualne solidarnosti med našo kraljevino in Francijo. Naša straža na Jadranu. Kakor smo v našem listu že omenili, se v dneh 12. do 15. t. m. vrši v Splitu glavna skupščina »Jadranske Stražo in v zvozi s skupščino »Mornariški dnevi« z zanimivim programom. Dne 12. avgusta ob 7. uri začetek ivečano-eti s topovskimi streli in budnioo Narodno godbe. Ob 11. dopoldne plavalna tekma. Popoldne oglodovanje mesta, muzeja ln umetniške razBtave. Ob 21. predavanje o »pomenu ln ciljih ■Jadranske Straže« in koncert. Dne 18. avgusta ob 9. dopoldne glavni občni zbor delegatov »Jadranske Stražo«, ob 10. izlet v Trogir ln Solin s paro-brodom ob Kaštclanskl rivijeri Ob 21. svečan koncert na obali. Dne 14. avgusta: ob 9. dopoldne nadaljevanj« občnega zbora, ob 16. izlot v Omiš ln Glbavico s parnlkom in avtomublli. Ob 21. svečan banket, ki ga priredi gostom splitska občina. Dne 15. avgusta ob 7. zjutraj sprehod na Marjan, ob 9. blagoslov morja in žrtev, ki so našle smrt v morju za dobe svetovne vojne od Soluna, Krfa do Trsta. Ob 18. pričetek nacijonalnih veslaških tekem s štarlom izven luke ob sviranju godbe. Ob 21. kouiers na obali z akademijo Sokola, vojsko, mornarice ln drugih splitskih narodnih druStcv s sijajno razsvetljavo cele splitske luko. Želeti je, da »e udeleže teh svečanoBti in občnega zbora »Jadranske Straže« razen delegatov tudi drugi Slovenci. Prlglase sprejema glavni odbor »Jadranske Straže« v LJubljani. Odhod iz Bakra 11. t. m. okrog 17. ure. * Srbske učiteljice v Mariboru. Vče raj popoldne se je pripeljalo z brzo-vlakom v Maribor večje število srbskih učiteljic, katere so sprejele na kolodvoru mariborske tovarišice in tovuri šl z nadzornikom gosp. Llchtenwall-nerjem. Najprej so se podale na kratek oddih v Park-kavarno, potem j>a so si v skupinah ogledale Maribor. Ma riborsko učiteljstvo je drage goste informiralo zlasti o mariborskih prosvetnih institucijah. * Nove jugoslovanske znamke. Ministrstvo pošte in brzoiava je pri tvrdki Bruck mann v Monakovem naročilo 500 milijonov poštnih znamk, in sicer 2 milijona znamk po 10 par, 10 milijonov znamk po 20 par, 6 milijonov znamk po 50 par, 280 milijonov znamk po 1 Din, 80 milijonov znamk |>o 2 Din, 80 milijonov znamk po 8 Din, 40 mili jonov znamk po 4 Din, 6 milijonov znamk po 5 Din, 10 milijonov znamk po 10 Din in 6 milijonov znamk po 20 Din. Za 1000 izdelanih znamk bo plačala naša vlada 1 marko in 21 pfe nigov v zlatu. Tvrdka mora znamke dobaviti v roku od 80. oktobra 1923 do 25. marca 1924. * Na Triglavu nI Italijanskega vojaštva. Pokrajinska uprava za Slovenije objavlja: Nekateri listi so zadnje dni priobčili vesti, da je italijansko vojaštvo zasedlo Triglav, prcpleskalo Aljažev stolp z barvami italijanske zastave itd. Temu nasproti se v svtIio po mirjen ja prebivalstva na podlagi ura 1-nih poročil ugotavlja, da na vrhu Triglava ni italijanskega vojaštva in da Aljažev stolp ni prepleskan z italijanskimi barvami, temveč da se nahaja v prejšnjem stanju. * Usoda idrijske gimnazije še ni končno določena. V zadnjem času so listi poročali, da je rimska vlada sklenila, da se gimnazija polagoma opusti Na došle pritožbe so v Rimu odgovorili da v tem oziru še ni storjen sklep Tudi če se idrijska gimnazija opusti se bo pričola opustitev s 1. razredom drugi razredi do osmo šole pa vsekakor čo ostanejo v Idriji. * Odprava slovenskega jezika na goriški sodnijl. Kakor smo svojedobnn poročali, je bila z odlokom predsednika goriškega sodišča odpravljena rab: slovenskega jezika. Ukrep je razburil vso slovensko javnost. Slovenski poslanci so se obrnili na pravosodnega ministra v Rimu in zahtevali, naj pre kliče krivični odlok. Te dni so dobili odgovor, v katerem minister izjavlja da je ukrep predsednika goriškega sodišča »popolnoma zakonit, kajti aneksijskimi zakoni in s tem, da se je raztegnila na nove pokrajine temeijna ustava kraljestva, so vsi zakoni, vse odredbe in vsi običaji, ki so veljali v avstro - ogrski monarhiji, glede uporabe kateregakoli neitalijanskega jezika pred sodišči, odpravljeni, ker so nezdružljivi z enotnim značajem države olaJBavah ln o Šolskem vprašanju. Ker se vrši ob tem času v Mariboru tudi industrijsko - obrtna razstava, si lahko vsakdo ogleda to zanimivo razstavo, pri čemur se lahko poslužl tudi polovične vožnje na vseh železniškili progah naše države. Konferenca se vrši 19. avgusta ob 10. dopoldne v Narodnem domu. * Atentat v Gorici. Iz Gorloe poročajo, da je bil predvčerajšnjim na tamkajšnjem glavnem sprehajališču izvršen atentat na senatorja Bomblga. Streljal je nanj neki Mate Colazio, rodom z Reke, star 71 let. Atentat jo izvršil, kakor bo zdi, v neodgovornem duševnem stanju. Colazio je šestkrat zaporedoma ustrelil na Bombiga, ki je težko ranjen. ' Zakon o Sumah. Ministrstvo za šume in rude je razposlalo novopro-ektirani zakon o Sumah na proučeva-njo raznim strokovnim društvom in ustanovam, kl Jih ta zakon tangira. Ker so vsa zainteresirana društva že poslala Bvoja mnenja, bo ministrstvo določilo čas, ko začne tozadevna komisija, kl že obstoja v ministrstvu, proučevati te opombe ln delovati na leflnitlvnl redakciji tega zakonskega načrta. MEŠTROV1ČEVA RAZSTAVA V LJUBLJANI aa vseobčo željo podaljšana do nedelje 12. t. m. Vodstva se vrte v petok ob petih tn v nodello ob enajstih. Vodita eopoda dr. I. Cankar lo dr. Štele. bej še novo ustanovljenih industrijskih in s cilji, ki smo jih zasledovali in jlo Podjetij. Podjetja, ki želijo poročati g.' Saviču o svojih težnjah, ali ki želijo, gosp. načelnik obišče njih obrate, naj blagovolijo obvestiti Zvezo indu-strijeev v Ljubljani, ki bo gosp. načelnika Saviča o takih željah iu predlogih informirala. Prihod predsednika francosko-'lovanskega udruženja na pariški univerzi Lucicna Reuviera v Ljubljano, le dni dospe v Ljubljano gosp. Lucien Rouvier, advokat pariškega apelaclj-fkega sodišča in advokat našega po slaništva v Parizu. Gosp. Reuvier je Predsednik francosko - slovanskega udruženja na pariški univerzi ln bo Po svojem povratku v Pariz imel v francosko • slovanskem institutu nre- segli v vojni.« Minister je torej Slovence kar z eno potezo zbrisal, sklenil je, da jih ni v okvirju Italije, da so prenehali živeti. Kako naj torej Italija upošteva slovenski jezik, kako *lo-vensko narodnost, če Slovenci v Italiji sploh ne ekslstirajo. Slovenci Julijske Krajine, vtisnite si te besede globoko v Spomin, da jih ne pozabite nikoli in oh nobeni priliki! * Slovenci iz anektiranega ozemlja sklienjejo v svrho rešitve in posvetovanja o perečih zadevah rojakov iz neodrešene domovine dne 19. avgusta veliko konferenco v Maribor. Konference se udeleže tudi naši koroški bratje. Razpravljalo se bo med drugim o voini odškodnini, o opciji, 0 potnih ' Prihranki pri redukciji. Po reduk ciji uradništva v ministrstvu socijalne politike se je prihranilo pri pokrajinskih upravah: v Sarajevu 70.037 Din, v Zagrebu 486.231 Din ln v Ljubljani 337.999 Din letno. * Prebivalstvo Sušaka znaša po ravnokar izvedenem ljudskem Štetju pre ko 20.000. * Dunajski Jugoslovanski arhiv. V kratkem se sestaneta na Dunaju jugo slovanska ln avstrijska delegacija, da ratificirata konvencije glede razdelitve arhiva bivše avstro - ogrske mouar hi je, kl se nanaša na našo državo. V zvezi s tem se je rumunska vlada obr nila na našo, da se dogovorita glede razdelitve arhiva, v kolikor so tiče Ba-nata. * Petindvajsetletnlca kmetljsko-gospo-dlnjske šole v Marjanlšču. Kuratorlj kmotijBko gospodinjske šole je sklenil, da so praznuje letos 25-lotnica obstoja tega zavoda v četrtek dno 16. avgusta 1928. v ljubljanskem MarjaJiiMu. * Svetovnoznano cerkniško Jezero se je, kakor nam poročajo iz Cerknlcei predvčerajšnjim nenadoma, popolnoma posušilo. Zaradi tega jo ostalo na suhem na milijone malih ščuk in šlajnov. ki bo vsi poginili. V Jutranjih in večernih urah bo vid! na jezeru ln okolici na tisočo čapclj in divjih rac, kl Imajo sedaj veliko pojedino na jezeru. Domači lov ci so sedaj noč in dan pridno na lovu ter imajo pravi lovski blagor. Ta teden se bo pričela velika košnja na Jezeru, iz kateroga so bo izvozilo dnevno po 200 voz sena. Z osuševanjem jezera so eedaj pridno in hitro dela pod vodstvom inženjerja Hočevarja. Vsi prijatelji narave, lovci, dijaki ln tehniki imajo sedaj najlepši čas, da si ogledajo velike jame. požiralnike, romantične duplino in krasno okolico velikega trga Cerknice. * Iz celjskega okraja so nam poroča Državna cesta iz Celja proti Vojniku !n iz St. Petra proti Vranskemu jo naravnost v obupnem stanju. Tudi stranska pešpot jo žo popolnoma izvožena. Vsled globokih jam so vozovi in živina v neprestani nevarnosti. Gramoz na nekaterih mestih jo predebel in samo ovira tožke vozovo. Vsled zanemarjenih cest so lomijo vozila, trga oprema in uničuje dragocena živina. Vozniki preklinjajo, lastniki vprego pa morajo šteti težko tisočake. Upravičeno so pritožbe nad malomarnostjo državno upravo, ki v težkem današnjem gospodarskom življenju nima smisla za najnujnejša gospodarska sred stva in prometne napravo. Davčni vijak pa funkeijonira s čudovito točnostjo. Koliko manj nevoljo bi bilo v naši lep Jugoslaviji, ko bi enkrat od večnih stran karskih bojev prešli na pozitivno gospo darsko udejstvovanje. Svetuje se pa tu di vojaški oblasti, da posveča veliko pažnjo prometnim sredstvam na naši bo verni moji. * Podpore za bolne Blromašne otroke. Prejeli smo: Društvo Rdečega Križa v LJubljani naznanja, da namorava mednarodni savez za pomoč deci podeliti denarno podporo gotovemu številu bolnih siromašnih otrok Iz Jugoslavijo, ki no smejo biti starejši kakor 12 let. V prvi vrsti pridejo v poštev siroto. Za moBto Ljubljano ln njega okolico je določil društveni glavni odbor v Beogradu število desetorice (10) otrok, kl Jih jo predlagati za podelitev podpore. Otrokai kl zanj prosi kdo podpore, jo pripeljutl v »Zavod za socijalno-higijonsko zaSčito dece v Ljubljani« (dohod z Lipičevo ulico za šentpetersko vojašnico) ob delavnikih med 9. ln li. uro zaradi zdravniške preiskave. Potrebne listino gledo otroka (o rojstvu, domovinstvu, coplje-nju koz. siromaštva Itd.) je prinesti a seboj. Priglasi so sprejemajo le do dne 14. avtrusta. ' Smrtna kosa. V Gorici je umrl dne t. m. g. Fran Novak, večletni član uredništva tržaSko . S pokojnikom je legel v prezgodnji grob znnčajon ln vesten novinar, ki je bil z vsako svojo mislijo vdan slovenskemu narodu. Blag mu spomin! * Srednješolci in polltičua društva. Radi Šestih spopadov med organizacijami Orjuua, Sruao ln llanao je prosvetni minister popolnoma prepovedal dijakom ia dijakinjam vseli srednjih in strokovnih Sol v VBej kraljevini, vpisavati 6e med članstvo kakršnegakoli političnega društva, med katere šteje minister tudi navedene tri organizacije. StiriletnU-a osvobojen]« Prekmarja. Poročajo nam iz Beltinoev: Dne 12. avgusta pot oče jo štiri leta, kar bo prišli jugoslovanski vojaki na prekmurska tla ln bo nas na ta način osvobodili madžarske nadublastl. Da bl bil ta dan bolj slovesen, priredijo prekmurski dijaki primerno proslavo, ki se bo vršila v Bohincih, središču Prekmurja. Spored prireditve jo obširen ln obsega pevske točke (zbor ln boIo petje), telovadne nastope (proste vaje ln ples dijakinj), dramatično predstavo (burko) ln tombolo. Pri dijaškem dnevu sodelujeta beltiuski pevski zbor pod vodstvom gospoda nadučltelja Apra-gerja ln tamburaškl zbor gospoda V. Kralja. Cisti dohodek je namenjen revnim prekmurskim dijakom. Jugoslovanska banka d. d. podružnica LJubljana. Kakor smo obveščeni, ie je dosedanja menjalnica v Kolodvorski ulici štev. 26 vsled razširjenja poslovanja spremenila v podružnico zavoda ln se bo nadaljevala pod sodnim protokolirauim Imenom: (Jugoslovanska banka d. d.» prej Hrvatska Zemaljska banka d. d. podružnica Ljubljana ali skrajšano Jugoslovanska banka d. d. podružnica Ljubljana. Zavod se bo pečal 1 vsemi v to bančno stroko spadajočiml posli. Razvoj obrti v Maribora je bil v preteklem mesecu juliju zelo živahen. Okrajno glavarstvo je podelilo 19 novih obrtnih pravic, skoro enako število pa jih je Izbrisalo. — Pri znani tovarni pohištva Ilochnegger & Co na Koroški cesti so se dosedanji družabniki razšli in je sklenil novi lastnik poslopja rojak z juga g. Do-micelj družabno pogodbo z Nemcem iiochuoggerjem, ostala dva družabnika, v Mariboru znana narodna delavca Delnk in Sercer, pa bodeta otvorila svojo mizarsko zalogo v Vetrinjski ulici. — Vodstvo kovinske zadruge, ki je pri zadnjih volitvah spomladi dobilo bolj nemško lice, je vlada radi rekurza nekaterih slovenskih članov razpustila in imenovala Frana Bureša komisarjem. Iz to zadruge pa so bodo sedaj izločili urarji iu zlatarji, ki bo sklenili osnovali samostojno zadrugo za mariborsko oblast. Tozadevnemu odboru, ki ima izvršiti vsa pripravljalna dela, načeluje mariborski urar Franjo Bureš. — Nova druga zvonolivar-na v Mariboru, ki je zopet v rokah večine Nemcev, bo pričela prihodnji mesec že poslovati. Klerikalci seveda novo tvrd-ko toplo priporočajo. * Nacrobni spomenik (upniku Volčiču. Prejoli smo: Pod pokroviteljstvom kr. okrajnega glavarja dr. Ipavca v Slovenj-gradcu se jo povodom tragične smrti ljubljenega lu visokospoStovanega župnika Miroslava Volčiča v Breznem ob Dravi osnoval odbor za nabiranje prispevkov za nagrobni spomenik blagopokojuemu. Župnik Miroslav Volčič si je stekel ne-venljivih zaslug kot iskren rodoljub, narodni mučeuik, milosrčen človekoljub in narodni boritelj za slovensko stvar v Dravski dolini, oziroma ob naši severni državni granicl. Odbor sestoji iz članov občinskoga odbora v Breznem pod predsedstvom župana Frana Jenčiča v Breznem, ter gg. dekan dr. Valentin M6rtl iz Marenberga in provizor brezenške župnije Marko Sagaj. Odbor se obrača do širše javnosti ter do vseh prijateljev in znancev, ki čislajo in spoštujejo pokojnega župnika Volčiča z vljudno prošnjo, da prispevajo v ta blagi namen primeren znesek v znak priznanja njegovega vsestranskega požrlvovalnega narodnega in človekoljubnega dela. Pozive s položnico vred razpošilja odbor posebej. * Pcnzijo za uradniko bivšo Avstro-Ogrsko. Da se uredi vprašanje penzije za one bivše avslro-ogrske uradnike, ki so Be nahajali v službi na dan 8. novembra 1918., se sestane na Dunaju dne 2. oktobra konferenca delegatov nasledstve-nih držav bivše Avstro-Ogrske. * Proti trafikantom. Prejeli Brno: Udru-ženje tabačnlh trafikantov v Mariboru je prejelo na večkratno urgenco od mono-polske uprave iz Beograda dopis, da je minister financ odobril pravilnik, po katerem se vsem trafikantom po celi kraljevini reducira provizija od male prodaje duliann od 6 odstotkov na 5 odstotkov. Torej, kakor razvidno, na trafikanta invalida vlada nima pare. Vse so reducira, edina tolažba nam še ostaja, in ta jc, da se pri prihodnjih volitvah tudi radikali popolnoma reducirajo. — Trafikanti. * Produkcija cigaret. Uprava monopolov je sklenila, da no uvaža iz Inozemstva nobenih cigaret več, temveč se bodo izdelovale v«e vrste doma. Uvozilo ee bo samo 50.000 kg aromaličnega tobaka, kl se bo mešal z našim tobakom, tako da bo mogoče produclratl cigarete vseh kvalitet. * Prostovoljno gasilni društvo ra Bab-nem pri Celju je priredilo pretečeno nedeljo pri M. Janlču v prid gasilnemu domu domačo veselico. Pri tej priliki je Čutil pripravljalni odbor potrebo, da !n-jerlra prireditev v glasilu celjskih reuc-gatov. Navidezna malenkost močno spominja na one čase, ko je bila celjska in okoliška nemškutariiu v najintimneišem prijateljstvu. Po zaslugi danasujega ren-nin se opaža, da se stari stiki zopet obnavljajo in nemškutarska prepotenca zopet Siri. Nemara bo jo uvedel po vzgledu mesta tudi nemlki poveljevalnl jezik? Morda doživimo prihodnji« te lepak: Aui nncli Babuo, zurn Fest der Freiwilllgeu Feuer\vehr I Qut Hell! • Vodovodna cev jo počila sinoči ob tričetrt na (i. na Tržaški cesti pred Jem-čevo prodajalno. Voda je brizgala v mogočnem loku preko vse širine ceste in kvišku kakor silon vodomet, kl je Bezal preko strehe. Izteklo Je mnogo vode, kajti treba Jo bilo skoraj pol ure, predno s« jo posrečilo škodo popraviti. Cesta je bila do tobačne tovarno pod vodo. • Izredna vročina na Krasu. Na Planini pri Vipavi so imeli dne 8. avgusta temperaturo 40 stopinj C nad ničlo. To je bil baje tamkoj najbolj vroč dan, katerega Je doživela sedanja generacija. Ljudje so se poskrili v notranje prostore, po vsi vasi Je bilo tiho kot v grobu. • Nemška lola v Slovenski Bistrici Oživljena nemška ekspanzivnost Be pojavlja po vsem Spodnjom Štajerskem. V Slovenski Bistrici je pred kratkim otvorila neka nemčurka očividno z inicijativo In podporo Schulvereln« celo zakotna nemško šolo, kjer poučujo otroke slove-njeblstriških purgarjev nomSčino. OblaBt bl pa morala to šolo kljub morobitnemu tozadevnemu dovoljenju radikalske vlado takoj ukiniti, ker Je bila njena odlična učiteljica med vojno obBojena v zapor — radi tatvine. Potem Je za nekaj časa Izginila v Avstrijo ln bo Boduj, ko misli, da J« čas njeno totvino že zarnstel s travo, zopet vrnila kot apoBtolkn cermanlzaclje. • Svobodna ljubezen v Varaidinu. Te dni je varaždinska policija Izvedla nočno racijo. V neki restavraciji jo zatekla dve učenki strokovne Sole, ki slu se zabavali 1 zelo mladim kavallrjem. Pri zaslišanju na policiji se je ugotovilo, da sta prlsta-Sinji svobodne ljubezni. Ena je le postala žrtev spolne kuge. • Toča v Hercegovini. Po mnogih krajih Hercegovine je nedavno silen orkan polomil obilo dreves In napravil mnogo škode. Poleg te nesreče je padala tudi gosta toča, kl je ponekod pobila skoro ves pridelek. Posebno prizadeti bo hriboviti kraji, kjer ue uspeva ne trta ae tobak temveč le posevki, ki so popolnoma uničeni. • Strela omamila 15 otrok. Na otoku Braču jo prošlo nedeljo ob hudi nevihti udarila strela v cerkev pri splitskem pristanišču hi omamila 15 otrok, ki bo se uahajali v cerkvi. Vendar bo se otroci polagoma zopet osvestili in ni bilo žrtev. • V Dravi utonil. Utonil jo na Koroškem v Dravi dne 30. julija trgovski akademik Jault. Domneva se, da ga je voda odnesla na jugoslovansko ozemlje proti Fall. • V smrt uradi bede. V Trstu se je » svojem stanovanju zastrupil s karboiovo kislino čevljar Valentin StančIS. Ko se jo vrnila iz mesta njegova žena, se je nesrečni mož boril s smrtjo. Zdravniška pomoč je prišla prepozno. Stančič je kmalu potem Izdihnil. Vzel si je življenjo zaradi bede. • Ponarejen tisočak je prišel v roke zagrebške policijo. Falzificiran je bankovec Izdajo z napisom in se pri točnejSem motrenju da takoj spoznati kot falzifikat, posebno še po tem ker nima vodotiska. Črtan je zelo grobo in je posebno slabo izdelana stran b sejalcem In grbom. Zagrebška kriminalna policija vodi natačncjSe zasledovanje. • Tatvine. Kavčič i-'r., 281etni zasebni uradnik v Celju, je ukradel dne 10. julija t. I. iz predsobe odvetnika dr. Frica Zanggerja kolo, ga nato prebarval in skril v Gaberjih. Začudil pa se je, ko jo videl par dni nato na islem kolesu stražnika. Ko so jo javil na Staniči in zahteval kolo nazaj, ga je straža spravila na varno. Pred okrožnim Bodiščem v Celju je bil obsojen dne 4. t. m. na eu mesec zapora. — Nepoboljšljiv tat je komaj 171etni Jakob Perčič, brezposelni delavec, pristojen v Št. Vid pri Planini. Tekom treh mesecev jo izvršil deset raznih predrznih tatvin ter dne 22. maja prodrl iz zapora okrajnega sodišča v Kozjem. Dolgo bo je izdajal pod imenom Rud. Strašek ter ga je državno pravdništve kot Strašeka dolgo časa tudi zasledovalo. Obsojen jo bil v Celju na 4 mesece težke ječo, nato pa pride pod policijsko nadzorstvo. • Najmodernojša, nova, higijonično opremljena brivnica v Dalmatinovi ulici 13 (polog hotela Štrukelj). Za obilni obisk se priporočala I. Dorčec in S. Boč-kaj. 1159 • Čudili se boste uspehom, ki Jih do-sežele z cltofant« hranilno moko za dojenčke in otroke. Glavna zaloga: drogc-rija , Ljubljana, Seienburgova ulica. 157 • Pokusite specijalna vina v steklenicah slovite tvrdko Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah ln restavracijah Sirom noše domovine. 167 IZJAVA. Podpisani Izjavljam, da lztopam Iz Narodno radikalske stranke, ker gosp. II-nančnl minister nI Izpolnil svoje obljube, da bo provizijo od male prodaje tobaka zivlšal od 6 odst. na 8 odst., temveč jo Je šc roduciral od 6 odst. na 5 odst. Svarim lz lastno Izkušnje vsakega, naij so Izoglblje te najbolj reakelionarne stran-ke, da ne bo zopet kateri prišel na lim, kakor jaz. — rranlo Kovina, trafikant v Mariboru. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v L|ubl|anl l astnik In Izdalatell Konzorcij »Jutra«. Drfeovnrnl urednik Pr, Bra g osi C, Ljubezenski roman lz najsramotnel-ie dobe človeške zgodovine. In Iiidor mora poslej vsako leto napraviti dolgo vrsto Čudežev, ker sicer »i izgubil svoj ugled. Ta u^led pa jo .velikanski, zakaj Izidor je patron miui-riilskl in Colleglal - Capltel madridski Kanje le stoletja ogromne dohodko, ki mu jih donaiajo Izidorjev ugled in Izidorjevi Judeži. Sv. Izidor Izpreminja ^uvraStva v ljubezen, zatira ljubosumnost, spravlja razprto sosede ter poravnava jezo In nosrečo ined skreganimi zaljubljoncl. Ozdravlja pa tudi glavobol in inigrono. Zlasti vsako leto na dan 15. maja je Pmlodalnost Izidorjeva plodovita. Takrat prihaja okoli 200.000 romarjev iu Jomarle, nekateri do dvajset ur daleč, K Izidorjevi kapeli pit čudodelno vodo. 'la imenitna voda izvira Ir. Izrodilo močnega vrelca, v katerem je v davni preteklosti hlapec Izidor napajal go-t podarjeve krave, vole ln teleta. Tega dne se verno Špansko ljudstvo kesa, l/.poveduje in obhaja, potem poležava po travi, pije čiulotvorno votlo ln iz-norno vino, je kolafie ter kmalu tudi jnuzicira, prepova in vztrajno pleše. Zelo velika je svoboda tega dne, in riogajajo se čudeži, da je končno vse »opet spoprijateljeno in vse »nova »a-Ijubljeno. Za tak čudež je treba storiti samo sledeče: s sovražnikom ali ljubosiinine-Kem se dogovoriš natančno, kdaj se f-nidež, stopiS z njim vred v Izidorjevo kapelo, kjer moliš ln poljubljaš njegove. svetinje, plačaj nekaj maravedijev ler se groš napit vode. Ako imaš trdno vero v sv. Izidorja, fc čudež zgodi prav gotovo, zlasti ako M po pitju vode židane volje. Cmcrne-feev in sitnežev namreč sv. Izidor ne mara, odkar je v nebesih, in uesprav-Ijivim sosedom in ljubosumnežem na- ieToma ne pomaga . . . Šo dandanes ni omagala Sudotvoma moč sv. Izidorja, še dandanes romajo tisoči in tisoči k njegovi kapeli in k studencu, ki so ga izpremeniU v krasen vodomet. Ivan de Avila in Estevan sta kmalu stopala po toledskera mostu, čudovitem rimskem umotvoru preko Manza-naresa, žalostne rek«, ki se vije po 5e žalost.nejši planjavL Okoli glavncgu mtsta kastiljskega je bila rdečkasta ln bela puščava, pokrita z ostrim kamenjem. ki s« je pod žgočimi žarki solnca izpreminialo ▼ pran in sip. «Ah, kako žalostno in golo!» jo vzkliknil Ivan. »Kakor pokopališče, ki je Izbruhnilo brei števila kosti in lobanji« «Dft, smrt kraljuje tod. kjer bi moralo kipoti življenje.« je dejsd Estevan. ♦Lenoba rok je tod pač prav tako vo-lika, kakor lenoba duhn.!» •Noč je premagala dan,» je govoril Ivan, »zato vladata topost In žalost... Povsod je isto, v Se vil j! ali v Madridu: tišina, potrtost, tuga, obup. Toda tudi drevo je pozimi kakor mrtvo. Ko pa pride pomladno solnce, požene pop jo, vzevote in poganja bujne liste. Ne dvomiva: ko vzide Španiji svoboda, vzcveteta svobodna veda in umetnost, požene iz današnjega groblja močni sok bogato duSevno ln umstveno življenje.* »Bog va« nslISil. Jo odgovoril Estevan. Dospela sta do toledsklh vrat, velikega lesenega ogrodja iz o tesan ih brun. in prišla na tolodsko cesto, ki je bila takrat najlepša v Madridu. Kmalu sta bila na Žitnem trgu, Plasa do la Cabada, ki so ga obdajale skoraj t-rime krčme in hlevi za mulo in osle. Trg je bil poln ljudstva. Toda sliža-la nista ne krika ne smeha, dasi jo stalo povsod tudi mnogo žensk in otrok. Na obrazih sta opažala strah im počutje ter topo vdanost in pobožnoBt. »Cemu tolika množica? Kaj se godt?» je vpražal Estevan. je odgovorila starka. »Obešanje je na vsak način edini prizor, ki je vsako pot drugačen.« Ivan in Estevan sta se spogledala in nasmehnila. Osel brez ušes Je zdaj obstal pred brunom, Iti je bilo zabito v kotu trga. Obsojenca z zvezanimi rokami na hrbtu so dvignili in postavili na tla. Gledalci in gledalke so se vtpeujall na prste, iztezali vratove in b« prerivali. Zločinca je peljal rabelj pred seboj po lestvi, naslonjeni na bruno. Slepci, berači in stare babe so začeli kričeč moliti oCenafc, a namiljeni bratje peti Mleerere. .Maria santlesima!« je vzklikalo mlado dekle tik Estevana. »Zdajle mu deva zanjko okoli vratu . . . joj!« Rabelj jo v tem hipu z obema nogama stopil obsojencu na rameni, nekdo j« Izpodnesel leatvo ln obsojenec z rabljem na ramenih je visel med nebom in zemljo. Hkratu je zapel navček v stolpu San MIlana. »Virgon santlssima!« je tedaj zakričala množica. »Rešen! Bog ga je osvobodili« Vrv se je namreč utrgala, ln rabelj in obeSenec sta padla na tla. V tistem hipu Je iztegnil najstarejši usmiljeni brat nad obešencem dolgo palico, usmiljeni bratje pa so priskočili ln razrahljali zanjko. Medtem je mlada ženska jiotegnlla svojemu petletnemu sinčku hlačicc z zadnjice tor ga sibala, da so se pokazale krvave klobase in Be je deček drl, kakor b! ga hotelo biti zdajidaj konec. »Čemu ga tako pretopate?« Je vprašal Estevan. »Da si zapomni, kar je videl ln da Be sam ne poBtane razbojnik,« je dejala mati in zapenjala sinčku hlačlce. »Vrv se ne pretrga zmerom.« »A kaj se zgodi zdaj z rcšencem?« »Zdaj je prešel v oblast usmiljenih bratov.« je dejal Ivan de Avila. »Kdor uide smrti na tak način, sme životl, ako se ga je doteknila palica najuta-rejšega usmiljenega brata. Ta privilegij jim Je dal kralj Ferdinand ajagon-skl in Karel V. ga je potrdil vnovič.« »Kaj postane iz tega moža?« »Bratovščini bo služil. Ce postane poštenjak, bo njegova sreča; ako ne, pride lahko znova na vislice ... A pojdiva dalje! Glejte, ljudstvo se že razhaja . . . predstava je minila in danes je bila zaros posebno zanimiva.« Sla je torej dalje in dosi>ela do Plaza mayor, krenila ua levo po Zlatarski cesti, prišla do cerkve Santa Maria ma- yora, ki Je najstarejša t Madridu, 5to. pala oudi pod arkadami palač ln do. spela vkreber na Plau de Pulazlo — Dvorski trg. Ob njuni levici bo le razprostirala lepa »člena dolina, ki Je segala oil Vrat s v. Vlncenclja do Segovsklh vrni. Nn desni strani se je dvigal precej vi »ok hrib, E1 Pertil. Ob njegovem vmoiju so se naslanjala stranska po-slopja palače. Prav pred njima pa jn stala palača soma, ogromna, kriua;, zgradba, ki je [lonosno kraljevala nad glavnim mostom Španije. Pogled na to orjaško granitno štirinadstropno stavbo z visokimi, muogoStovilnlmi okni in v karnon vsokanimi balkoni Je bil resnično impozanten. V celoti ln v vseh posamoznostih prava kraljevska palača. Vhod so tvorila tri obokana, s korlntsklmi stebri okra Sena vrata. Ploščnata streha je bila hkratu terana, ki jo je obdajal dekorativen kamenit obzldek. »Končno sva tul« je vzkliknil Estevan nostrpno ln je z občudovalulmi pogledi meril krasno pala-čo. »Na mestu sva, kjer počiva najina poslednja nada. Ali se nama uresniči?!« »Pomirite se vendar, sinko,« Je do jal Ivan d« Avila. »Treba nama Je treznosti ln hladnokrvne preudarnosti.« Estevan so je lahno nasmehnil ln ju utihnil. Stopila sta skozi glavna vrata dvora, ki je bil poln častnih straž. Na dvorišču je bilo silno živahno. Ljudje so hodlU somlntja, kakor da se Ima vršiti velika slavnost. Na desnih stopnicah js stalo ▼ dveh vrstah vse polno naroda, moških, ženil; In otrok. Vsi obrazi so Izražali nape to radovednost In pričakovanje. (Dalje prihodnjič.) Seno atof>4. ■ drtavnlni davkom aa laMrate vred do SO b.sedl Dta 6'—, vsaka nadcl|n|a beseda BO par PMa M vodao naprej (lahko tudi v snamkati). No vpratasla odgovoru, uprava lo, oko Jo vprataojn prtloftooa znamka aa odgovor tor menlpuleellak. pristojbina O DkO. Pevo vodja »eliser Igor Itd. (obrtnik), bi ka nastanil na deželi. Kje ga rabita? Ponudbo pod „Pevo-Todja" na upr. ,,Jutra". 7461 Dober krojač r katerem kraju bi potre-liovall dobroga samostojnega krojača? Zena Je llvtlja, hI tudi začela trgovino. Cenj. ponudbe proti povrnitvi stroškov pod „Dober krojat" n* npr „Jutra". 7459 Trgovski pomočnik špecerijske stroke, ,ur 28 '., vojaščine prost, itCem službe pri špecerijski trjrovlnl, Naslov pore upr. „Jutra". 7522 Oospodlčna uglednih staršev, a S razredi osnovno ln 3 razredi me-fttanake kole, ftoll mesta kot utenka ▼ meftnno trgovino s oskrbo v hlftl proti odfikod-nlnl. Naslov pore uprava „Jutm". 7480 Iščem mosta slug« ri kaki komi družini. — utbovai kie svojetn-mo r NemtiJL Naslov v upravi „Jutra". 7808 Potnik 1» strokovnim znanjem r Industriji Jekla ln Jeklenih Izdelkov, dobro vpeljan v trgovinah ln Industriji Rlo-Venlje, 7. znanjem slovenskega In nemškega Jezika, ee iSte za takoj. Ponudbe z na-N-edbo referenc ln dosednnje-ga službovanja na upravo ,,Jutra" pod ..Potnik 200". nn 7518 C čevljarska pomočnika klobra, ne sp-ejmeta za stalno delo. Amhrol Čevljar, \iSnJa gora, Dolenjsko. 7512 1-------- Optlkarski pomočnik Pouuiibu Maribor. 7607 Izurjeno prodajalko za trgovino s inefianlm blagom na delell rabim Sprejmem lo boljRo moft. Ponudbo pod ..DolJSa moji" na upravo „Jutra". 7196 Trgovski potnik dobro vpeljan po celi Jugoslaviji, isfco mesta pri !:akem vetjem podjetju. Pla,'a rcie-sotno proU proviziji. Ponudbe po* —Agllcn" na 'ipr. ,,Jutra". 7872 f r takoj sprejme. »a R. B r.Jak, optik, Plpničarja (Schankbursch) IzuCenega v mesarski strok' sprejmo vetja restavracija v Lju1*i eni. Naslov pore un-,,Jutra". 7448 Trgovski pomočnik snmostojna mou, Uve2ban v trgovci z medanlm blagom, se sprejme pri dobro urejeni zadrugi v podeželskem mestu. Ponudbe pod ..Samostojna moč" na upravo „Jutra" rto 10. avgusta. Nastop najkasne-Jo 1. septembra 1923. 7431 Delnice Slovenske banke M prodaje. Ponudbe na upr. „Jutra" pod „Dolnice S672". «872 Led dobavi mesnica Jager. T14C ■ladko In polsladko dobavlja na vagone po Jako nizkih dnevnili cenah Franjo Maatnak, Sv. JtirIJ, Jut. Sel. 72S1 Puch-motor 2 lu pol HP. ln pomožni motorji snamke „CockcreU", UlCetrt HP„ se po nlakl ceni prodajo. — Avto-Florjan-Mč, LJubljana. «317 Motorno kolo S HP., dva cilindra, dve prestavi, prosti tek, a priklopnim vozom, popolnoma v dobrem stanju, se za nizko ceno proda. Naslov pove upr. „Jutra'\ 7370 Poslovni lokali lepih In svetli, v Knnmlku, ki ao se uporabljali ca tiskarno, prlpiavnlb za trgovino, obrt ali Industrijsko podjetje, se oddajo v najem ■ 1. novembrom. Ponudbe do 31. avgusta na B. Kladva. Kamnik. 7152 Stanovanje obstojete ls 2 eu!>, predsobe, kuhinje ln prltlklln, v neposredni bližini koiodvora v Mariboru, se zamenja za enako aH vetja v Ljubljani. Ponudbe pod ..Stanovanju" na upr. „Jutra". 7470 Prodam sllvovko 100 litrov, prlout, domaSo, liter 120 K ; Jabolka In tet-ptje v vagonsklh množinah, kg 4 tn 0 K. Naslov pove upr. ,,Jutra". 7S83 Fotografski aparat 9 krat 12 dvojni anastlg-mal, ■ stojalom U kasetami, ae proda. PoUve ae od 12. do 2. ure popoldne vsak dan t Kolodvorski ulici 84, 111. nadstr., levo. 7450 Leseni deli milna sa pet kamnov, hrastove, vodno kolo, paltno kolo ln želozua OR z ležlflčl, gepelj, vltclj, železni, mrtaul; vetja množina sena, kg 0.60 K: bukovo oglje, 4.60 K. franka vagon Dolenjsko. Naslov rove upr. ,,Jutra". 7687 Toiejo Majdlt, Mladi psi pasme, s« prodajo. Rožna dolina 123. 7527 Kobila Trgovski pomočnik mlajša mot, izurjsi t me&a-a stroki, želi službe r mestu ali na deželi. Dopisi na upravo ..Jutra" pod Bifro ..Trgovski pomotnlk". 7428 Lesni manipulant posten in zanea'1!- " vefiV».vo Učenec S primer-',' izobrazbo Jz pofitene hiSe, so sprojme lakoj v manufakturno trgo-yino Ponudbe na: Gorenjska BblaCllnlca, Kranj. 7S00 »--------- Absolvent ^frž. dvorazredne trgovske Pole z odliko, iste mesta kon-torista ali pisarniške moči Ji r t knjigovodstvu v tnestu (lit na dekell. Oskrba v hlftl i prakso ter naJholJ"lml »prlte-želi. Nastop takoj. Naslov I vali, želi premenltl mesto — f-ove upr. „Jutra". 7402 : Ponudbe na upr. „Jutra" -----------I pod ,I.os'it manipulant'. 7424 Strojnik (ključavničar); fc obema izkušnjama, srednje I starosti, neoženjen, z daiJSo j jirakso v popravilih, vc?C tu- : di v elektriki, želi premenltl i Klutbo. Ponudbe sprejema ali naslov povo upr. „Jutra" jiod flt. „1200". 7 IS5 j Brivski pomočnik StartjSI, se sprejme takoj M. PodkraJSck, LJubljana Bv. Petra cesta 32. 7477 SBIrlletns, zdrava, vprege ln Ježo vajena, brzotekalka, angloametlfike pasmo, ln kočija, dobro ohranjena, s 4 1 usnjenim sedeži in streho In popolno opremo ia vožnjo. — Pojasnila daje: Marija Ma-1 rlnSek, Celje, Troficrnova I ulica 10, prltncje, soba 47. 7514 Polnojarmenik nov, nerabljen, SS em prereza, prodam, kopltn ohranjen kompletsn Jarem sa venlel-Janko. Retlekuntl In prodajalci naj pošljejo naslov upr. ,Jutra' pod polnojarmenik*. 7417 VSAKOVRSTNI ^PEC13A11TETJE Zamenja se lokal pripraven tudi za stanovanj«, t flt. Petrikein predmestju, za trgovski lokal ln delavnico t sredini mosta proti onRiftdl. 1'oDudbe nn upr. .Jutra" pod r^EamrnJa ec lokal". 7405 Ivan Bule fTOfttllnlCar, mesar, trgovec ln posestnik na Mirni, daje na znanje, da odda dobro-ldoto gostilno ln menico na rafiun proti kavciji. Ustoenl pogoM 1. septembra t. 1. — Prednost imajo seveda spretni ln pridni mosarjl. 73-18 2 lastna razstavna paviljona Iščem cemeMIrano 3obo pri boljfli rodbini. Dam zato erentualno tudi malo posojilo proti uizkemu obrustuva-nju. Pouudbe na upr. .Jutra' pod .Obresti'. 7338 ima n talno v salo grl vsako mnoftlco Druiba ILIRIJA, Isjubllara, Kr«lja Petra tr$ 8. — Tel. 220, wammmBmmmmmmua - Soliden trgovec • kapitalom, teli udelekbe p* dobKknnosnem solidnem 10' JetJu. Ponudbe pod ..ICaplta: na Alomu Company, snen-družba, Ljubljana, ICongr trg 8. 7 Posestva graščine, \ll». bifio, ža^e, gostilne, tcvarne, mlin, prodaja Reallr.otna plnurua Zagorski. Maribor, Barvarska ulica S. 7403 Radi ženitve želi snauja t. kakim obrtnikom, poaoKt:ill;oiii ali £elos-nlCarJem od 34 do 45 let btarira kuharica, vajena gospodinjstva. mirna In poits-na, \'dovsc s 1 ali 2 otrokoma ni Izključen. Ponudtfli Je poslati pod „Mlrno ŽW-IJenjo" na upr. „Jutra". 7491 Dopisovanja ieJlta IS do 20 let stari go-spouičnl x mladim gospodom. Ce Je le mogoče s sliko pod „LJublca in Dragica" na upr. „ j utra". 7817 Hiša z rellklm sadnim vrtom ln prostim stanovanjem pri Sv. Duhu At. 53, pri fekofjl Loki Je naprodaj Prostovoljna javna dražba s« Trii t nedeljo dne 11). evKUbla 1P23. ob 8. sri popoldne na licu na Telesejmo ss prodasta. < mesta. 7471 Prodam tudi nov godben pa- |_______——— vlljon, primeren zs razstav- ; ljalos. Naslor pors uprava i Resnega znanja s prsmolo« damo .t starosti do 40 let IMe radi takojlnjs ženitve in ustanovitve bres-konkurcnčnsga podjetja 33-letnl trgovsko isobraisnl gospod prijetne zunanjosti. No-anoulmne ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Miroljubnost". 7060 Vila „Jutra". 7279 i moderna stavba za dvo družini b komfortom, kopalno sobo, gospodarskim poslopjem, v mirnem delu Maribora, se pod ugodnimi pogoji proda. OospodarbUo poslopje i elektriko ss lahko adaptira Zračno stanovanje t sredini mesu, obstoječe 7:11 industrijo. 6tano- iz 2 sob In priliki!nanjl/ so | M kufcu h zamp.nlft. Pnnudh« m,- Kvent.. »e sprojme družabnik Radi ženitve lS(e znanja 811etnl trgovec z dobrosrčno gospodično prijetne zunanjosti v starosti 20 do 2'J let s večjim premoženl<»m ali mlado vdovo ure/ otrok. Le resne pontulV 9 sliko, ki se ns zahtevo tak^J vrn* |»rd ..ZnačaJnost" na Aloma Com-panj, anončna družba, LJubljana- Kongresni trg S. 7448 B4LAČA U»KRED"BK" zamenja. Ponudbe na upr „Jutra" pod „ZraCno stano vanje". 7450 Soba snažna, reproets opremljena, ne Iftče za takoj. Ponudbe: Ljubljana; pofttnl predal 154. 74G3 Separatna soba spre. v svrho vzpostavitve tovarne. Ponudbe pod „25 tisoč predvojnih kron" na podružnico „ j utra" ? Mariboru. 7255 Mlad gospod primerno Izobražen, iclt snn-»*a s gospodično od 18 do 25 let. Prednost Imnjo ftlvllje. Pisma poulati pod ,,Vzorni mladenič 514" na upravo „ J utra". 7409 Ugodna prilika se nudi kapitalistom, ki 1 Jo po rasnih zavodih iv.\. žen denar. Proti popolni gurnostl Vam nudim ca \ . snesek 20 do 25 odst. o'.ve. J. 8u.'ny, Mik!o>>ice-va ulica St. 15. 7525 se pri OroblSek, železničar. Poljčane. 7437 Naznanjam, prodati posestvo in sicer za takoj radi rodbinskih razmer. Za prodati jo: enunadstropna lilSa s gontilno In pekarijo. velik vrt. rlno-K*ad In travnik ter polje. Na slov pove upr. „Jutra" 7435 Kupim »700 Din 7 odst. In-vosticljokegs državnega posojila. Plačam po dnevnem -------j kurzu. Ponudbo pod ,,Inve- da Imam za! stlcijs.^to posojilo" na Aio-I ma Company, anončna drul-ba, Ljubljana, Kongresni trg S. 7523 Posojilo Lepo malo posestvo se proda takoj. So trije orali njiv ln en vinograd, dva vrta s sadjem, hiša v dobrom stanju tn kozole, sredi Dolenjskega. Cena 70 000 Din. A. Svajgar, Bučka pri Raki. 7415 | 500 000 Din, oziroma manj, i za kratko dobo, visoke obresti, na sigurno intabular-ijo ter proti poaebnl bonifikaciji, se lSCo. Pojafinlla daje notar dr. Jos. Barle, Maribor, Aleksandrova coata 14. 7510 Stanovanje plačujejo oglase 1 lat u, Dva pletilna stroja mlaJSa moč, veSč epecerljsko ; v prav dobrem stanju se oro stroke, Želi sedanje mesto dasta. Sistem Oroaor. d/50 -i i< iv '.i i. ciru najraje v ka- iu 5/45. Cena obema strojema ko skladiSCe. Cenj. ponudbe skupno 14.000 Din. — Po-, J utra" pod ,,Ta- nudbe na upr. . Jutra" pod 7409 ! koj 50" 7379 ..Industrija 7285 * 7351 ki ima reč kot desetkrat nunj naročnikov kot ,Jutro'. Ako ts ponuja tak list Inse-rat za polovično ceno ,,Ju-trovlh" oglasov, bi ga moral ponuditi najmanj lOkrat cenejšega, pa bi Se redno cena iu uspeh njegovih oplnnov P" bila v pravem razmerju e ceno In uspehi ..Jutrovlh" oglacov. (2) I •< 1 sobo 1n kuhinjo *Sče mir- j I na anka bre otrok dn J i 1. septembra. Ponudbe pod ; ..Stanovanjo II" na upravo | ..Jutra". 7486 j Soba z 2 postelja.ua, v sredini mesta, se lSčo za takoj ali r. 15. avgustom. Ponudbo pod „Znkonskl par" na upravo ,,Jutra". 7475 2aga s tremi listi in clrkularko ne stalni vodi, v bogat iet>n. ekrlic), s" odda v it,am »n d«ljt,c dobo. PonaJ^e nt) upravo „Jutra" pod „Vodnn žagn . ' «7b Kdor hoče h) prodali Kdor hofte kaj kupil! Kdo? m s Iu 15 2 Itd. b naj iosetlra u Julru" s Posojillo Din 10.000 Katera blaa;a duSa hI posodila 10.000 Din mladi podjetni gospodični sa prlCetek trgbvlne proti primernim obrestim. — Ponudbe pod ,.Hvaležna" na upr. „Jutra". 7489 Kateri trgovec v LJubljani bi prevzemal redno ln celotno čevlje, mo-Ske, ženske In srednje, samo fino dolo od poltenega Čevljarja a deiele. Naslov pove upr. „Jutra". 7359 Kako naročiš „Msll oglas" ..Jutru" — f pismu napisi kdaj, koli';"« krat In kaj telli. da S8 tifVl kot Tvoj ,,MALI OGLAS ', i prvih 20 besed tega ogl ri morai naprej poslati 5 D;., sa vsako b«eedo od dvsj? naprej pa 50 par. Lahko r' • čai tudi v snamkah, ki prlložiS pismu. Dopisnico : sto plsms plil, če poMj4 istočasuo po položnici d?nr..'. Naslor t rssh slučajih: Upi • ▼a ..Jutra" v LJubljan'. Ker prihaja na ..Male oy':-se" „Jutra" navadno vc';>! ponudb, Je najbolj pripra\: '-. če naredeS v svojem ogir natančen naslov, na katerf:5 Ti naj pošiljajo ponudbe I UUBLinUH Kongresni trc;4 Zastavice, zitlepko za sretolov tn ftnljlvo poflto prlporofia Af. Tlčor, Ljubljana. .. 155 Poskusi vsa) enkrat tfetudl s prav mojhntin dllom med,. Malimi osla«. „Jutra". C. sploh kje, » tn dosegel taželjenl inP '1 Izdatno vetji meri kot f j sod drugod. ' Tr i