V torek, četrtek in s,aboto izhaja in velja: celo loto . 7 for. 50 kr. » pol lota . 3 „ 'j 0 j, n četrt leta 2 „ — „ n mesec . . — „ 70 „ Po pošti: 2a colo loto . 9 for. 50 kr. _» pol leto . 4 „ 80 „ B» četrt leta . 2 „ — „ » mesec . . — „ 90 „ „Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veko!“ Oznanila. Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera so enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera sc trikrat natiskuje; voče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Kokopisi šene vračajo. SL 15. V Celovcu v torek 5. febrarja 1867. Tečaj Ul. Dajte Avstriji primerno ustavo!1) i. V Londonu 24. januarja 18(17. Bili so časi — a hvala, Bogu prešli so! — kose je ljudstvom edino le pridigovalo: bodite pokorni! K temu se ve da so se naštevalo vsakoršne dolžnosti, ktere vsakdo izpolnjevati ima, brez prašanja, zakaj ? češ, gosposka tako zapoveduje, torej tudi Bog tako hoče. Pa tempora mutantur, — časi se menjajo — Bog je zbudil po zemlji angleški, amerikanski in francoski predigarjev, ki so začeli ljudstvom dopovedovati, da je Bog njim poleg dolžnosti tudi pravic podelil; ti apostoli so počeli glasno pridigovati, da se je cela Evropa tresla in se še trese, staro evangelsko zapoved in resnico: „Česar nočeš, da ti drug ne stori, tega ne stori tudi ti drugemu!11 To staro naravno zapoved imenovali so ti apostoli in jo imenujejo vsi njihovi nasledniki „svobodo11. A da so razlaganje stare naravne resnice tako imenovati se drznili, kaj nastane?! — Beseda „svoboda11 bila je, in je še mnogemu svetu krivoverna; pridigarji in sleditelji njeni so krivoverci, naj se torej odstrani in odpravi; preganjanje se je počelo in mučeništvo tem Vernim kakor nekdaj onim za Nerona in njegovih vrednih naslednikov. Pa kri mučencev je bila in je tudi sedaj še setev novih vernikov, zmaga je bila tedaj, zmago imamo tudi upati zdaj. Vendar zakaj mi trdimo to? -čato kor sem prepričan, da, kakor le svoboden človek vsak sam za se srečen biti more, tako ima tudi vsaka država v obče le v svobodi, ki jo vsakemu državljanu svojemu daje, sreče iskati. Z besedo „svoboda11 Pa ne mislim razuzdanosti, temuč ponavljam to, kar sem žc rekel: „Česar nočeš, da tebi drug ne stori, tega ne stori tudi ti drugemu11. Ta zapoved pa mora biti vsakemu enako veljavna, in kdor proti nji ravna, bodi si da nosi na glavi zlato krono ali mršav ov-earsk klobuk, naj se kaznuje. Tako pa more se ravnati le v državah, ki imajo ustavo, svobodno konstitucijo, in le tam more biti zadovoljnost in sreča, kjer je naravnoprav-ba kazen in naravnopravno darilo. Svobodna, naravnopravna, prava konštitucija je Prva in največa potreba Avstriji; kedar bo te imela, pripravi si pot k najboljšemu vspeliu za druge potrebe. V ta dokaz ni mi treba °menjati Švajce in severne Amerike, ker ste republiki, temuč omenjam lo Belgijo in Angleško. Komu ni znano bogastvo angleško? Komu ne angleška obrtnija in tergovina? Komu ni znan napredek angleški, v čem drugi ne tako srečni narodi rekel bi le bpičarsko Angleže posnemajo in občudujejo? Ib dalje vprašam, kaj je Angležem k temu Pripomagalo? Vsem tem, ki o svobodni konstituciji ali v občo o svobodi vere nimajo in *) Ravno smo volili poslance, ki bojo iz deželnih zborov poslali na Dunaj gospode, delat nam v der-zavnem zboru novo nstavo ali konstitucijo. Zatorej bam je sestavek: „Dajte Avstriji primerno Ustav o“, ravno prav prišel. Rodoljubnemu in viso-koučenemu gospodu v daljnej in svoliodnej Angliji izrekamo in sporočamo najserčnejšo in najtoplcjšo zahvalo; novoizvoljene poslance pa lepo prosimo, baj si misli in želje našega rojaka in politikarja globoko v serce vtisnejo 1 Vredn. se žc te besedo bolj kotvraga boje, pošljem s tem povabilo, naj pridejo sem in naj pra-šajo počemši pri najzadnjem tovarji do zadnjega žlahtnika, in vsak jim^bode odgovarjal: „our liberty11 t. j. naša svoboda! Ni bolj ponosnega naroda na svetu kakor je angleški, (se vm..dsr tu mislim tudi severne Ameri-kance) pa s čimur se najbolj ponaša, to je njegova svoboda, ktere si jo skoz in skoz svest in z največim ponosom ti vselaj pove: „England is a free country, we are a free poeple11, t. j. „Angleška je svobodna dežela, mi smo svobodno ljudstvo11. — l’a kako jo v Avstriji? — Slovenski kmet še komaj besedo „svobodo11 pozna in zakaj bi jo bil poznal, ker stvari ni imel? Odgojeval se jo za robstvo, da robotuje, pa ne tudi o tem še misli ne, da je sam svoj ali svoboden. Ako bi leta 1848 ona „frajost11 ali svoboda, ne bila našega naroda kakor cele Avstrije zbudila, gotovo bi še dan danes bolj spaval kakor v nevednosti še zdaj tožno drema, Ali pa ima Avstrija pravo in primerno ustavo ali konstitucijo? — —— Slovenske dežele. Iz Celovca. (Naše volitve.) Tri nas so volitve razun velikih posestnikov vse pri kraju; na te volitve in volitve mest in tergov pa kupčijske zbornice nismo mi Slovenci šteli nikoli, le na volitve kmečkih občin smo stavili svoje zaupanje. In povedati moramo, da so se naši slovenski kmetje scer nesrečno, pa vendar prav moško in slavno obnašali. Pri volitvah i. 18G1 ni še bilo nobene slovenske stranke, noben slovensk rodoljub ni dobil za svoje narodno delovanje nobenega glasu; le tu in tam je po na-ključbi doletel kakemu našincu kak posamezen glas: tako je na primer g. Einspieler tedaj le samo v celovškem volilnem okraju dobil en sam glas! Minulo je komej 5 let in kaj pravijo nam številke? Slovenski kandidat] e so dobili lepo število glasovi G. Einšp. jo dobil v Velikovcu 49 gl., torej le 4 manj kakor izvoljeni nemški kandidat, in ravno tam gosp: dr. Pavlič 36 glasov. V Belace je dobil kandidat slovenske stranke g. Pucher 29 glasov, tudi le 4 menj kot nemški nasprotnik. V celovškej okolici je dobil g. Einšp. 17 in g. Krasnik 5 glasov. V št. Mohoru je bil izvoljen med Slovenci bivajoči g. Froschl s 45 glasovi; on je scer rojen Nemec, mora pa že poštena in pravična duša biti, da so ga Slovenci izmed svoje srede zbrali. Še clo v Vošperku, kamor je nekaj Slovencev iz Dolnodravberške okolice pritisnjenih, sta dobila gg. Einšp. in dr. Pavlič vsak po 3 glasove. Vseh glasov vkup so torej slovenski kandidatje imeli 189, to so tisti kandidatje, ki pred petimi leti nobenega glasu dobivali, ja! še imenovali se niso. To je lepo in veselo napredovanje! Padli smo koroški Slovenci, pa slavno in le zavoljo od Scbmcrlinga in nemške birokracije tako narobe in nepravično osnovanih volilnih okrajev. Naj Nemci le „glorijo11 pojo, da so nas po sili podjali; pa prihodnjič so bojo gotovo prepričali, da tudi mi koroški Slovenci pesem znamo: „Ne vdajmo so“! — Iz Beljaka. (Volitev.) 29. januarja so volili pri nas dva deželna poslanca, ki bota zastopala boljaški, rožeški in paternionski okraj v deželnem zboru. Gotz nam je že znan, Holenija bo pa še lo pokazal, ali je zvest zastopnik svojih volilcev ali pa le samega sebe. Upanja nimamo nobenega! Slovencev ta dva ne bota mogla zastopati, ker nimata serca zanjo; pa tudi razun treli odpadnikov iz bekštanjske občine noben Slovenec ni za ta dva glasoval. Volilcev jo bilo 65. Gotz je dobil 35 glasov, Holenija 33, Pucher pa 29; tedaj ima Holenija samo pol glasu črez polovico vseh glasov; ali je to dosti, no vem. Luteranci bi bili radi spravili kakega pastorja v deželni zbor, da bi ondi branil pravice protestantov, in kdo bi jim kaj tacega v zlo štel? Vsakdo se poteguje za svoje, čudno se nam le zdi, da Nemci no privoščijo 117.000 Slovencem na Koroškem tudi enega zatopnika, med tem ko je Luterancev le 20.000. Videlo sc je Slovencem po do-končanej volitvi, da jim ni po volji, ker jim je že v tretje spodletelo z volitvijo g. Puberja. Rotili so se nekteri in žugali, da nikdar več no pojdejo med Nemce volit. Moja rahla misel ie ta, da se Slovenec mora prej dobro tlačiti, zaničevati, da, s kolesom treti, predno se začne v njem izbujati narodni duh in zavednost njegovo cene; zato se pa tudi tukaj nadjamo, da bo klofuta, ki smo jo pri volitvi zopet dobili, mnogo pripomogla k narodni zavesti ljudstva, ker vidi se svojimi očmi in sliši na svoja ušesa, da mu gre za kožo. — 31. januarja je volilo naše mesto svojega dežolnega poslanca. Izvolil se jo zopet dohtar Luggin. Kolikor se iz splošne govorice more posneti, naši trije Vclikonemci no bodo glasovali za izredni deržavni zbor, tedaj tudi no za porazumljenje narodov. Kam nas bodo večne razpertije pripravile, Bog sam ga vedi! Na jugu se bliska, sever ima meče nabrušene, iglenice pripravljene in topove nabite, vesoljni potop se bliža, — pri nas pa ga ni Noe-ta, ki bi nam stesal rešilno barko! Blizo štajerske meje. (Velikovška volitev). Z žalostnim sercem primem za pero, da o nesrečni in za Slovence toliko pomenljivi volitni bitvi nekoliko sporočim. Padli smo, pa vendar kot hrabri volilci. — Zapadli smo naši nezrelosti in čudnemu početju naših nasprotnikov! Koliko so se najeti Velikovčani, posebno pa Gutštajnski širokoustnož čebul, trudili slovanska kandidata spodbiti, sram me je to popisovati. Kakor pajki na muhe naskakovali so neredne kmete že na večer pred volitvijo. Že to se mi je čudno zdelo, da so bili daljni kmetje v kerčmo povabljeni, v kterej je bilo toliko naših nasprotnikov. Pa vendar je množica od njih ostala še slovenska. Obljubili so enoglasno voliti Einspielerja in Pavliča. Ali najeti nasprotniki niso mirovali. Tergali so jim papirčeke, na kterih ste stali imeni slovenskih kandidatov, in vsilili nove. čudno se je moralo od nasprotne stranke agitovati, da so nas podjali. Posebno so ti vitezi duhovnike černili ,y češ, da imajo veliko plačilo, in hudobni Čebul je široko- ustno kvasil, „da no mara za duhovne, razun na smrtni postelji". Nastopi jutro volitve. Najeti agitatorji pričakujejo in naskakujejo prihajajoče volilne, pa vendar šo ni bilo nevarnosti za nas. Obetali so nam voliti le slovenska kandidata. Zdaj pridejo Grebinčani in drugi nasprotniki, agituje se na vso sapo. — Že1 je čas volitve , pa nasprotniki, posebno Jož. Novak, Herzog i. t. d., kmetom na ušesa trobijo, da Einspieler reči spravlja v dež. zbor, ktere notri ne spadajo in se tako za-deržuje dež. zbor, da ne more hitro izver-ševati svojih reči. To pa čudno veliko denarjev sne. Naš kmet pa je za Štajerci in Kranjci dosti zadej in širokoustnežem rajši verjame, kot svojim duhovnim pastirjem. Ta vendar je bila še ogromna večina za nas. Nasprotniki se zboje in složijo se popustiti kandidata gr. Thurna, ter ljudem prigovarjajo, enoglasno voliti Mertlitscha in Puhcrja, češ, da ta, ki sta tudi rojena Slovenca, bota na vso sapo za nje govorila. Zalibog, da jim obvelja. Glejte čudni zvezdi Velikonem-čije; omilujempatebe, naslepljeni narod, ki zave,ržeš svoje in si pomoči iščeš pri ljudeh, ki imajo le bridke besede za te ! ! — Volitev se začne agitacija je še veča! Odpadniki Drobež, Škerlin, Lipek iz Šont-Štefana itd., ki so bili popred za slov. kandidata, bili so zdaj vsi za Mertlitscha in Puherja. Odbor se voli, pa žalibog! iz srede nasprotnikov. Nemškutarski Doberloveški župan Mertlitscli, brat nemškega kandidata, ki je imel vse svoje srenjčane na svoji strani, bere volitveni red nemški in bara ošabno : „Habet ihr Alle verstanden ?“ Oglasi se hrabri Haler: „Mi smo Slovenci , naj se nam slovenski bere!" Zgodi se. Ko Mertlitscli slovenski govore „Folk“ izreče, pravi Haler: „Mi pravimo ljudstvo". „Baram vas na dalje, pravi Haler, „pred G leti smo volili; kaj so pa storili dosedanji poslanci za nas uboge kmete" ?“ „To ne „sliši" semkaj", odgovori Mertlitscli — in volitev se začno. Nemškutarski odbor voli enoglasno Mertlitscha in Pucherja, le edini in rodoljubni Obersteiner iz Černe zakliče: „Andr. Einspieler." Pervi so na versti bolj nemškutarski prebivalci Velikovškega okraja. Pazim 3 duhovnov, od kterih sta pa dva za Einspielerja pa tudi k nesreči za nasprotna kandidata glasovala in hrabrega Jazerja na mostu, ki je oba na-šinca zaklical, dobil je E. le malo glasov, še manj dr. Pavlič, — volilcev je bila iz tega okraja silna množica. Pride na versto Pliberški okraj, naša nada. 8 duhovnikov iz tega okraja pride in glasuje jza E., 5 tudi za dr. Pavliča, ostali 3 (Pucker, Kokic, Plahuta) pa tudi za nasprotnika , ravno v tako tudi 2 volilca iz Libelič in 3 iz Černe. Tako so domorodci, ki so za E. glasovali, s tem pokopali tudi nas, da so nasprotnikom glasove dajali, mesto da hi jih bili razcepili. Kotelj ski, Tolstovrški in nekteri Leski volilci so bili v začetku za našo stran, ve-trinjaki se pa hitro čebula in Prevaljskim uradnikom, od kterih šo tudi nekako odvisni, pregovoriti dajo in glasujejo z nasprotniki, med kterimi je bil tudi vneti Ceh dr. Dvoršak: „Et tu mi fili — tudi ti moj sin korune češke!? Pa kaj, ako je človek odvisen , nekteri pa zabit kakor so naši Tolstoveršani. Pred volilci iz Pliberške okolice, iz Lubuč Blata in Bistrice se pa gg. Einspieler in dr. Pavlič odkrita, ker ti korenjaki so kot en mož glasovali za Vaju! Od Kaple pride g. Tavšič z verlimi Ka-pelčani. Če se ne motim, so vsi po našem glasovali. Slava jim! In ti moj Doberloveški okraj, kam si zabredel iz ljubezni do svojega nemškutarskega župana? Ali si vestno volil? černa pika v zgodovini doberloveške srenje! Izvzamem edinega čičmana, ki je Einšpielerju pa tudi Mertliču glas dal. Slava pa volilcem gospodom fajmoštrom Kroniku, Šluetu, Černiču in vsem, Iti so bili njih misli in so glasovali enoglasno za Einšpic- — 62 — ler in dr. Pavliča! Dokler imamo še tacih mož, ni nam obupati. Premagani smo za zdaj, pa ne zmagani. Po čudni volitvi so so nasprotniki smejali, rodoljubi pa žalostni so podali vsak na svoj kraj s tem namenom, da bodo še bolj goreče delali za svoj prekanjeni narod. Volil jc marsikteri, da šo vedel ni koga. Nekteri sc jopa tudi prenaglil; tako postavim jo nekdo rekel : Andrej, pa se ni mogel spomniti še unega imena in mu je ušla beseda Mertlič; predsednik pa hitro reče: „er heisst nicht Andrej, sondern Herman Mertlič". Kmet jo bil tiho in zapiše se Mertlič. čudno so vendar morali delati naši nasprotniki, saj mi je nekdo po volitvi, ko sem ga vprašal, zakaj jo tako trepasto volil, odgovoril: Nisem smel drugače voliti. To jo torej svobodna volitev? Tu imate kratek pa resničen popis za Slovence žalostne volitve! Iz Ljubljane, —a— (Volitev.) Gotovo vas bode mikalo zvedeti imena tistih mož, ki so bili od velikih posestnikov v deželni zbor izvoljeni. Ti-le gospodje so: Sawin-schegg, grof Tl nun Ilyacint, Rudesch Franc, Kori pl. Wurzbacli in Jul. pl. Wurzbach, Seunig, Danger, Smola, Rastner in — Dež-mann. — Zupana in grofa Auersperga — Zelcnkoviča ni med njimi 1 Iz Dobrepolja N. N. (Zmaga naša. Naši uradniki in oderuhi.) Hvala Bogu, da sc nam je volitev po sreči izšla! Premagali smo nemškutarje, spodbili sovražnega Kromerja in volili zopet junaškega našega ljubljenca g. Luka Svetca. Slava njemu, pa tudi vsem volilcem, ki so zanj glasovali! Svetec jc naš mož, naš prijatelj in nam vse dobro hoče in želi, — kaj pa Kromer? Kaj nam je ta dobrega storil? Zato mi ni liotlo v glavo, da. bi ga vendar še kdo voliti hotel. Ali vendar se jih jo nekaj našlo, ki so menda nam kljubu zanj glasovali, — ali obveljalo jim ni, kar mo na vsako stran neizrečeno veseli. — Semtcrtjc se zažene glas, da bodo uradnija iz. velikih Lasič nekam drugam prestavljena ali pa popolnoma vzdignjena. Eno ali drugo bi ne bilo ravno na škodo, saj tako nimamo nič prida od nje, — vede so pa proti nam kmetom tudi tako, kakor da bi bili že Bog ve kje gori v veliki Nemčiji. Vse so uraduje v nemškem jeziku — pri nas pa razun duhovnov in učiteljev noben drug tega tujega jezika ne ume. Sicer so uradniki večidel Slovenci, ali kaj nam to pomaga, ker nam slovenski uradovati nočejo. Prav bi bilo, ako bi se uradnija kam prestavila, da bi se vsaj Veliko-laškim oderuhom malo greben polomil, ker ti so prave pijavke za vso okolico, zraven pa so še večidel budi nemškutarji. — Najrajši pa bi videli, ko bi uradnijo v Ljubljani dobili, — v Kočevje pa nikakor ne kaže! Iz Krašnje. — Volitve bojo kmalo pri kraju in, ako Bog da in sreča junaška, na blagor posamnih narodov, pa tudi k sreči celega cesarstva. Kar se volitve v našem Berdskem in Kamniškem okraju posebej tiče, moram reči, da nismo bili ravno posebno v skerbi, da ne bi spravili nasvetovanega in ko zlato v ognju skušenega rodoljuba, če-stitega gospoda dekana Moravskega, g. Tomana, zopet v deželni zbor, dasiravno nasprotna stranka ni spala , niti rok križem deržala. Bolj pa ko se volitveni dan bliža, bolj so čule se reči, kazale zanjke in zvijače nasprotnikov naših ter opominjevale resno nas vse paziti in čuti z vso skerbjo, da nas ne prekani sovražnik in no zasači nepripravljenih. In ktere so bile te zanjke in zvijače nemškutarske? — Splošno geslo bilo je: „Ta černih nikakor ne volite"! Drugo ravno tako spošteno delovanje, vodo na svoj mlin speljevati, bilo jc to, da so uradniki, ki so volitve po občinah vodili, v licktorih krajih kar naravnost, v drugih pa postransko ljudem pripovedovali, da svojih domačih duhovnov voliti ne smejo, kajti daviti, ktere oni plačujejo, so premajhni, in zato tudi vo- ljeni biti in v Kamniku voliti pravico ni- j majo. Tako krivično in goljufno postopanje j zmanjšalo nam jo število duhovnov — vo- ■ live o v, in nekaj pravili rodoljubov zvijačno odmaknilo. Pa tega še ni biio zadosti. Ko so namreč videli, kako da roči stojo, in so nasprotniki naši pri vsem svojem prizadevanju sltor da obupali nad srečnim izidom volitve po njih mislih in željah , so si še eno izmislili, — in ta jc bila, vsaj na videz,; precej nevarna. Skušali so namreč glasove razcepiti in tako predstojniku g. R. k zmagi pripomoči. V ta namen odločen je bil nek gospod C. K. — Ta gospod, vsaj slišati je | bilo tako, si jo pomišljeval, da mu, ako pride ko volivec o Kamnik, no more lahko spodleteti, da bi tudi v Ljubljano izvoljen ne bil in iz središča deželnega zbora je, prej ko no, v duhu že tudi na Dunaju bil, — pa sreča mu ni mila v Kamniku bila. Slabo: znamnjo jo bilo že to, da ga domača ob- j čina ni volila; da bi ga pa vendar, naj velja kar hoče, za Kamnik pridobili, nasvetuje ga gospod predstojnik Lukovški soseski,. naj bi ga ona za izbiralca volila. Lukovška občina, v ktero spada Berdska graj sina in toraj tudi okrajna gosposka, ima le enega moža za j izbiralca voliti, in ko je pri tretji volitvi srečka to odločila, morala je še tega štiri debele ure dalječ si poiskati, kajti omenjeni gospod, tako rekoč ptujcc v Lukovci, bivaj terdo na štajerski meji. Nadjali so se gospodje uradniki, da bode njih volivec s svojo zgovornostjo , ker teče mu gladko nemščina in slovenščina, nekoliko volivcev pro-j motil in zase pridobil, s tepi pa glasove j razdelil in tako zoper svojo voljo gospodu predstojniku R. k zmagi pomagal prav por pregovoru: „duobus litigantibus tertius gau-det.“ — Ra ni so jim izšlo po volji. Omenjeni gospod res stopi med zbrane volivec | obeh okrajev ter jih nagovori , pa v tem hipu ga od vseh strani tako zdatno zaver-nojo, da kar obmolkne in izmed njih srede zibne! Volitev se kmalo potem prične in zmaga jo bila naša. Gospod G. od nemškutarjev priporočevan, dobil jo I glas, gospod j predstojnik R. 11, narodni bivši naš poslanec, čestiti gospod dekan Toman, pa 71, toraj častno nadpolovično večino glasov. Slava! Pri ti priložnosti ne morem zamolčati, da so se, o času pripravljanja k volitvam culo glede duhovščine razne psovke in med njimi take, da si jih tukaj zapisati ne upamo, in to iz spoštovanja do matere Germanij e, kajti rudečica bi jej mogla obraz po-' polnoma zaliti, ko bi slišala, kako zarobljeno neobtesano, gorjansko in krivično so nje sinovi in častito!ji pri vsi svoji izobraženosti ko zakleti zoperniki naroda slovenskega med Slovenci na slovenski zemlji obnašajo. Čudni nemškutarski duh! Takega postopanja si ne more človek drugači pojasniti, ko da si misli take ljudi ko sužnjo nezmernih zmot in prečudne po-veršnosti brez vsega globokejšega jederna-tega mišljenja, ali pa ko hegemone sebične in krivične, ko zasmehovavce pravice in enakopravnosti, ko zopernike prave svobode in v zadevi volitev ko nesramno vsilovavce samega sebe in goljufne zastopnike ljudstva. Možje obeh teh versta so s kerščanskega stališča milovauja vredni; vedenje pervih ne koristi veliko, zna pa veliko škodovati; drugih postopanje pa je naravnost krivično in hudobno in zasluži vse zaničevanje. S takim postopanjem pa naj grejo rakom žvižgat prismode nemškutarske! Dixi. Iz Postojne. ?—-?(Pri obeh volitvah, kako jo bilo?) Volitve pri nas so končane! Hvala Bogu in neutrudnemu delanju notranjskih domorodcev, dobro, da, prav dobro so končane! V saboto 26. jan. je bilo kaj živo gibanje po našem trgu, tako da je imel nekak prazničen, slovesen obraz. Domorodcu jo srce hitreje bilo, ko je videl zastopnike slovenskega naroda, ki so prišli ene misli) ene čuti v volilni kraj. Sicer so letale pis- — 63 — meno vešč od „Central-komite-a", ali imele so malo luči, še manj pa gorkote, kajti mo/jo nemškutarji le podirajo, ne zidajo pa ne. Lepo je bilo o množili narodnih kandidatih slišati, da so koj odstopili, ko so zvedeli narodnega odbora može. In to kaže, da nesloga slovenska pojenjuje, in ravno to slogo smemo imenovati narodno zavest in politično izobraženost, ki je sedanjim sijajnim volitvam edini vzrok. Po dokončani volitvi v saboto, ko sta se naznanila za poslanca dr. Kosta, župan ljubljanski, in Matija Koren, posestnik v Planini, stopi dr. Kosta, ki je bil pri volitvi pričujoč, na stol, in govori zbranim volilcem tako navdušeno, tako ognjeno, da je gotovo vsak sklenil, še krepkeje, še živeje delati za narod. Veselje po volitvi je bilo neizmerno; zakaj vsak volilcc, vsak domorodec je čutil v sebi, da je po svoji moči pomagal k srečni Volitvi. — V sredo 30. jan. pa je bilo tesneje domorodcu pri srcu: volila sta trga Postojna in Vrhnika in mesto Lož; ožc so bili zbrani volilci Postojnski in Loški, ki so vsi sklenili, 'la izbere za poslanca narodnega kandidata barona Schloissnigga. Kar prihrumi Karl Obreza, kterega je priporočil „Central-Comite“, z več kot 130 privrženci iz Vrhnike. Kaznesel se je pa glas, da je prišlo teh privržencev 200, kar pa ni bilo res. Prišli so z neko oholo ošabnostjo in gotovostjo zmage, da je vsacemu poštenemu narodnjaku že srce upadalo. In res, boj je bil hud, Postojna in Vrhnika ste si bile enaki: vsaka je dala svojemu kandidatu čez 140 glasov. Ali Ložani so svojim županom Dragotinom Hoj kar jem na čelu ukrenili so jo na narodno stran, in dali glasove bar. Schloisniggu, in zmaga, da si težka, bila je našal Bar. Schloissnigg je dobil 191 glasov, K. Obreza pa 142. Na to novico je trikratni srčni „živio11 zagromel narodnemu poslancu, ki je tudi z malimi besedami se zahvalil volilcem. Zvečer je j napravila Postojnska domača godba večernico ! poslancu v čast, kjer so tudi prisrčni živio-klici odmevali v večerni tihoti. Da je pa bila zmaga sedanja naša, ima največo zaslugo narodni naš župan Postojnski, g. A. Lavrenčič, ki je z vso svojo veljavo delal, da jo bila zmaga naša. Ne vem, kaj bi bilo, da nimamo tega župana v Postojni. Sicer se o vsakem narodnem županu koj po svetu zatrobi, da ljudem slovenski dopisuje, pa ničnim skoro, da nasprotno bi bila velika sramota, narodno pa je v sedanjem času ne le čast, temveč tudi sveta dolžnost. Tako misli tudi naš župani Slava mu! — In če premišljujem sedanje slavno volitve po vsi slovenski zemlji, pride mi na misel starodavna pravljica koroška, ki se jo izcimila za časov podjarmljenja korotanskih Slo-Venov. Ona pravi, „da bo prišla doba, ko bo enooka žena (Slava) zadnjega Nemca na Koroškem z velikansko sulico prebodla.11 — Ta doba se mi zdi, prišla je zdaj: Slovenski Uarod se je izvil (žalibog, da smo na Koroškem premagani! Vr.) iz sužnje obleke, in Postal samostojen, neodvisen in krepek, tako da se čudijo njegovi lepi rasti, njegovi krepki moči bratje mu mili na Severju in Vzhodu, in strmeči gledajo plemeniti njegov °braz zagrizeni neprijatelji Nemci in Lahi. Bratje slovenski, vsaj sedaj si zapomnite zlati rek: Sloga jači, nesloga tlači! Enooka Slo-V(mija se bo lahko upirala vsemu prizade-! vahju nemškutarskemu; pa enooka, enoglasna mora biti, le tedaj nam bo sreča mila! (Lepo prosimo! Vr.) Iz radoliškega okraja. (Nemški klatež. Volitev.) Klateži nemške stranke so Se tu zadnjo uro pred volitvami na vso moč prizadevali, srenjsko zastopnike po deželi s prilizovanjem in hinavščino v svoj nemški Žakelj spraviti in v mlin nemške kulture nesti, ter jih tako z nova še hujše zatirati, kakor dozdaj. Ravno iz tega namena so tudi g. L., ljubljanski tergovec in nemški vitez, pretekli četertek iz Ljubljane v Bled pri- pelje. Tu si najprej poišče še dva druga pomagalca, da bi svoj namen bolj gotovo izveršiti mogel, in sicer si nekega rojenega Korošca, ki je sedaj posestnik na Rečici, in nekega lačneža, ki jo za par beličev pripravljen celo srenjo v nemško Sibirijo v sužnost prodati. Pervi se zovo „Wucherer“, drugi pa M. Fiber. S tema dvema apostoljnoma so vozi omenjeni gospod nemški vitez 25. t. m. od srenje do srenjo ter mod odbornike „plankete11 nemško zagovornosti deli. Obeta jim zlate hribe in gradove, ako pri volitvi v deželni zbor glasujejo za poslanca - nem-škutarčeka, ki ga jim on priporoča. Za Bohinj si ta nemška „figura11 na lastne stroške nekega na pol - nemškutarčeka za pomagalca najame. Na ta način si skuša vse izbi-ralce našega kota omenjeni večer privabiti v toplice pri blejskem jezeru, kjer bi jih bil potem na vso moč v nemško mavho tlačil. Ali Gorenjci stanovitnega značaja se mu ne dajo prekaniti; ostali so stanovitni v svojem sklepu do zadnjega trenutka, in glej, zmagali so! Omenjeni nemški vitez od vsega svojega truda ni nobenega druzega dobička imel, kot zastonj poti in brezpotrebno stroško; pil jo tukaj brez vsega vspeha le na medvedovo kožo! Predragi rojaki, ako so mod vami o priliki kako nove volitve enako nemške žvergo priplazijo, ne poslušajte jih, ampak zapodite jih po zgledu verlih Gorenjcev. — Te šalobarde vam morebiti vse mogoče reči obetajo, da bi vas na napčno in Slabo stran spravili in vas potem od temena do pete popolnoma fe maslom nemške kulture zabelili. Ravno ti klateži slovenskemu narodu popolni pogin želijo ter ga hočejo zopet v staro sužnost spraviti. Ne poslušajte jih, pokažite jim luknjo, ktero je zidar pozabil zadelati. Kakor je že znano, bila je za naš in kranjskogorski okraj 20. dan pret. mesca volitev deželnega poslanca. Izmed 51 glasov dobil jo domoljubni g. L. Pintar, fajmošter na Breznici, 48 glasov; le trije glasovali so za druge. Ali ni to kaj veselega, videti blagega gospoda tako rekoč enoglasno za poslanca izvoljenega? Bog je dal tudi drugod enake volitve celemu narodu v blagor, čast in basen! Slava toraj vam, volilci obeh okrajev! Spolnili ste do'pičice svojo dolžnost ; pokazali sto pri tej volitvi, da vam politika ni zadnja reč pod klopjo; pokazali ^ste, da ste res značajni Gorenjci; naznanili ste s tem, da nimate terdovratnih sere do lepega opominjevanja; pokazali ste, da vam je zase in tudi za ves slovenski narod in za pravo omiko njegovo kaj mar. Slava! (Lepo prosimo večkrat kaj. Vr.) Iz Kobarida 1. febr. (čudna volitev) je bila včeraj v Tominu. Volili so tergi: Ajdovščina, Kanal, Bovec, Kobarid in Tomin enega poslanca. Iz Ajdovščine ni bilo ni-jednega volivca, iz Kanala kakih 5, iz Bovca kakih 70, iz Kobarida (z okolico) kakih 60, in iz Tomina skoraj vsi. Po „Domovini11 priporočen je bil g. Paljaruci, posestnik v Kobaridu. Njega voliti so mislili Kobaridci ter se nadjali, da potegnejo ž njimi tudi Kanalci in večina Tomincev (Grosmanu nasprotna stranka), ker tako se je bilo že pri uni sklenilo. Ali glej čudo! Vsa nasprotna stranka, ktera je že leto in leto Grosmanu žugala s krikom in vpitjem: „Križaj ga!11 ter mu očitno tožbo napravljala, postala je črez noč njegova prijatlica, njegova spošto-vavka, njegova služabnica. Samo trije (uradniki, ne duhovniki) mu niso dali glasu, in eden teh se je skazal prelepega značaja, moške stanovitnosti. Poganjal se je na vso moč za pošteno, prostovoljno volitev; ali brez vspeha. Zadnjič se zedinijo Kobaridci (brez okolice) z Bovčani, ki so so nepremakljivo deržali c. k. namestnika v Terstu, in ž njimi so potegnili tudi Kanalci. Upali smo, da bo namestnikovo ime prodstojnikovee zboljšalo—zastonj! Upali smo, da bo predstojnik, ko je videl, da ima Njih ekscel. c. k. na- mestnik črez 70 glasov, on pa še nijednega, odstopil od svojega namena — zastonj! Predstojnik Tominški g. Grosman (ki je coli čas volitev vodil in z obrazom zase agitiral med volitvijo) dobil je 133 glasov, Njih ekscel. c. k. namestnik v Terstu baron Kellersperg pa 101 glas. Morda pride še kaj na dan o tej čudni volitvi. Bomo videli! Iz Šoštanja. — Just. — Kakor slišimo, bodo so začele volitve za okrajno zastopništvo 4. dan februarja; kmečki oddelek bi-ral bo 7. t. m. — Pretehtna reč se nam zdi, da bi o tem velevažnem dogodku izgovorili spet tukaj nekoliko besed v premislek, da se ne zaletimo, sosebno kmečki, v kako škodljivo mu-žavo. Naš okraj (Bezirk) volil bode kakih 30 zastopnikov. Ker obertniški oddelek ni na stopnji volitve, pride toraj tretjina t. j. 10 mož voliti kmetom. Bodite toraj, ljubi kmetje, tudi pri tej volitvi previdni, kakor ste bili pri volitvi za dež. poslanca. Volite pametne in rodoljubne može, da se kesali ne bote. Nemškutarji, tujci niso za vas! Blizo Slatine —:— (Tudi treba vedeti!) Znano je, daje odbor domoljubov slovenske Štirske za volilni okraj Ptuj in Rogatec priporočil volilcem teh okrajev slav-noznanega g. Mih. Ilerman-a, naj bi si ga zopet za svojega poslanca v deželni zbor izvolili. Sovražniki naši pa so si na vso moč prizadevali tega gospoda spodriniti. Več ko 100 pisem je nek dr. Strafela s tem namenom v razne kraje razposlal; ali so se pri vsem tem dobro opekli. Med drugimi kandidati (ali prosivci za to službo) nemškutarske stranke se je poganjal za to mesto tudi Slatinski nadzornik dr. Sock. Slišal sem že 9. januarja t. 1. iz ust zanesljivega gospoda, da mu je odgovoril nek volilec, na vprašanje: Bo li S — a volil? — „Menim, da ga ne bo nihče volil, razun tistih, ki so mu kaj dolžni in se boje, da bi jih ne tirjal“. In glejte! še tisti, na ktere se je g. doktor trdno zanašal, niso mu dali svojih glasov, dva Slatinska nemškutarja izvzemši. Na Slatini so privrženci g. doktorja že naročili godce, da bi ga slavno sprejeli, in za vse domače volilce, s kterih pomočjo bi dosegel poslanstvo, bila jo naročena večerja, ktera bi se hitro pripravila, kakor hitro bi bilo prispelo telegrafsko naznanilo, da je g. doktor izvoljen. — Pa godcem ni bilo treba svirati, niti se volilcem mastiti! V pojasnilo, kako so agitirali Slatinčanjo za svojega ljubljenca, povem sledeče. Nek volilec Rogačkega okraja, Kostriv-nišk faran, je rekel pri volitvi na vprašanje: „Koga bo volil11? — „Res ne vem, koga bi, kajti kmetje, ki so mo kot volilca sem poslali, zagrozili, so mi da me domu pridšega ubijejo, če volim g. S — a; Slatin-čanje pa, če volim g.Hermana. Dame tedaj ni jedili niti drugi ne bodo ubili, volim Ra-došeka; G. Herman že ima brez mojega dosti glasov.11 Ali se ni ta dobro odrezal? V Jelš kem okraji o priložnosti izbiranja volilcev g. okrajni predstojnik, ki je od vis. vlade za to postavljen, da bi branil vsakemu državljanu svojega okraja njegovo pravice, ni pripustil k volitvi gg. kaplanov, kterim je po postavi zagotovljena pravica voliti in izvoljenim biti med tem, ko so jih sosednji g. predstojniki, n. pr. Rogački, celo povabili k volitvam. — Tako se postave z nogami teptajo! In ravno odtod prihaja, da na zadnje vsak uradniškega duha nadahnjen ali inšpiriran župan meni, da mora on, Bog ve kaka velika stvar biti, in da mu na zadnje gre tudi pravica prestavljati celo gospode kaplane. Ravno o času zadnjih volitev se je drznil nek tak širokoustnož gospodu kaplanu svoje domačo fare v lice povedati, da, če on hoče, bo gotovo v treh mesecih prestavljen! Slovensk rodoljub. 64 — Od štajerske Save. —?? — (Volitev v Br e ž c ah.) Volitev kmečkih občin iz breško-sevniško - kozjanskega okraja za štajerski deželni zbor izvršila se je 2:1. t. m. v Brežcah in za poslanca izvoljen je bil gospod Alojzi Lenček, posestnik in trgovec na Blanci, z ogromno večino , kakor je že znano in na veselje vsem slovenskim domorodcem. Izid te volitve je močno važen, in ker se o nji tu in tam v nasprotnih taborih veliko govori in posebno v graških časnikih brati ponuja, je vredno, da o nji nekaj pove tudi nepri-stransk človek iz slovenskega tabora, Graški centralni odbor, kteremu duša in glava je dvomljivoslavni Juda Tadej Blago-tinšek (ali nemški Moritz von Kaiserfeld), postavil jo vsem slovenskim volilnim okrajem za poslance ali Nemce ali take Nenemce, ki bi z večino graškega deželnega zbora in njenim ošabnim zvoncanositeljem v vseh rečeh skozi strn in trn hodili. — V poprej-šnem deželnem zboru sta se za Slovence potegovala samo dva poslanca — za 420.000 ljudi samo dva poslanca! — pa tudi ta dva poslanca, ki sta s predlogi še tako pametnimi in pravičnimi vedno v manjini bila, ki sta morala prestati toliko napadov in toliko ošabnega zasmehovanja posebno od plemenitega. Moritza von Kaiserfeld, bila sta večini graških Velikonemcev preveč. Zoperno se jim je zdelo slišati slovenskih tožeb, in v neprijetno jim je bilo videti, da je na Štajarskem tudi nekaj Slovencev. — Sedanji centralni odbor v Gradcu tedaj Slovencem ni privoščil nobenega poslanca. V prihodnjem graškem zboru ne bi se smel čuti noben spomin, noben klic za nečislani, osiromaščeni slovenski narod, kterega bi nekteri najraje kar zatajili; dve petini prebivalcev lepe Štajerske zemlje, ktero nekteri samo nemško imenujejo, ne bi smeli imeti nikakovega zagovornika! Je li to pametno, ali pravično, ali za omikane može, kakor si mislimo, da so v imenovanem odboru, spodobno? Tega oni niso prašali. V čudnem svobodoljubji in goli neodvisnosti bili so tako svobodni in neodvisni, da se colo pravici in resnici niso voditi dali, kar se ravno zdaj ni zgodilo prvikrat. V slepi veri na svojo vsegamogočnost zmotili so se nad previdnostjo slovenskega naroda in njih priporočenec gosp. dr. del Cott v Brežcah moral se je umakniti narodnemu poslancu. Ta narodna zmaga je pa toliko veselejša, ker je ravno v Brežcah. V tem kotu Štajerske zemlje, ki je vtisnjen med Sotljo in Savo , med narodno Hrvaško in dokaj narodno Kranjsko, bilo je dozdaj malo narodnega duha: ena sama čitalnica v Sevnici, malo slovenskih časnikov, slabe šole, veliko revščine in veliko nemškutarjev! Celo nekteri kmetje, ki so nekaj bolj premožni, so se od svojih revnih kmetov najraji s tem odlikovali, da so se v oholi kratkovidnosti potezah za vseizveličavno ponemčevanje. Zadnja leta še le se je nekaj na bolje ober-nilo — dokaz temu je znamenita volitev 21. pr. m. Kar nemška in nemškutarska stranka nikdar ni pričakovala, zgodilo se je zdaj prvikrat, in potem, kar se je pri tej volitvi dalo videti in čuti, smemo se na trdno zanašati, da bodo volilci teh treh okrajev za vse prihodnje čase volili samo narodne može. Ako bi bil izvoljen kandidat nemškega centralnega odbora, bila bi našim nasprotnikom breška volitev vsa po volji; ker se pa to ni zgodilo, so nekteri kričali in razsajali, grozili in pisarili; menda še vsa jeza ni pri koncu. Prvič se ne more pozabiti, da je dr. Razlag s posebnim ogovorom priporočil gospoda Lenčka. Dr. Razlag je po svojem značaji, po vedi in zgovornosti v sevniškem, kozjanskem, posebno pa v breškem okraji obče spoštovan in kmečkemu narodu najbolj priljubljen mož; njegova beseda mora pri volilcih teh okrajev veliko zdati. Govoril je volilcem z gorko, resnobno besedo o važnosti volitve in poslančevega poklica; povedal je, da gre Slovencem posebno zdaj za čast in korist; da se slovenski (narodni) poslanci ne potezajo samo za slovensko ime, temuč bolj še za slovensko premoženje, za slovenske žulje; da nemška večina, ki sedi v graškem deželnem zboru, premalo skrbi za potrebe Slovencev, da tistih davkinih priklad za deželne potrebe, ki se med-Slovenci tudi s hudimi eksekucijami tirjajo, malo prihaja nazaj na dolenje Štajersko. Slovenci morajo plačevati za nemško graško gledišče, za lišp poglavnega mesta, za ceste na gorenjskem Štajerji, za struge in jezove pri reki Aniži, in za to m ono. Nam pa za šole in ceste celo malo ostaja! Ni se privolil denar za popravo strug Savine in Besnice, za kasto ob Savi pod Brežcami, celo kmetijska in vinska šola na doljnem Štajerskem se ni privolila, čeravno je njena potreba jasno dokazana bila. — Nokterim možem volilcem so solze v oči stopile. Nasprotniki pa so bili nekako poparjeni. Nihče ni očitno pred volilci besedice izustil proti dr. Razlagu, pa pozneje se je rckalo, da ni vse res, kar je rekel dr. Razlag in da ni imel pravice govoriti, ker ni vol dec kmečkih občin in ni govoril sam za se, temuč za druzega. (Konec pride.) Pazen 31. jan. Volitev je tukaj. Borba je kaj živahna med vladno in laško stranko. Laška stranka jehotla učitelje' tukajšno gimnazije in normalke za nesposobne spoznati, ker so iz reda sv. Frančiška, kar pa ni šlo. Predsednik g. Clesius se za učitelje potegne, ž njim verli Liburničani, in tukajšni okrajni predstojnik g. Švare. Proti Lahonom je zmagala vladna stranka. G. Andrej de Pretiš, kojega je priporočal tudi g. Clesius, jo izvoljen. Lahoni škripljejo od jeze. Morda bo zatiranja slovenskega Istrijana konec; če ne, saj tako hudo ne bo zanaprej. Zbor bode skerbel za to. Iz Gradca. (Beseda o pravem času!) Že nekaj časa sem so prinašali razni časopisi mnogo tvarine o volitvah; ravno tako tudi tukajšni nemški listi, ki so na vse gorlo „ustavoljubne“ kandidate priporočevali; celo za ono kraje, v kojih nočejo slušati njih dobrovoljnih svetov, so uljuclno skerbeli in so najberžc mislili, da se bode lisica še enkrat dala pregnati od ježa iz svojega berloga. Strašno stermenje in čudenje sledi po onej prikazni, ki se jim je kazala na spodnjem Štajerskem. Kakor toča začele so padati debele besede na Slovence; pa kaj bi se menili zato, saj so že vajeni enakih hudournikov. Vest je prečista, da bi na natolcevanja odgovarjali. Ena roka umije drugo, pravi prislovica. Ker nam tako prijaznost skazujejo, moramo jim ,tudi mi nekaj poverniti. V ta namen jim svetujemo, da opuste naše zastopnike podučevati; naj to dobroto le svojim ljudem skazujejo. Naši poslanci bodo že vedeli, kaj imajo tir j ati in kako imajo govoriti. Cas je že, da nam Nemci dajo, kar nam gre; potem se jim ni treba bati, da bi naši poslanci se protivili takim sklepom. Tudi mi ljubimo svobodo, morebiti odkritoserčnejši, nogo oni. Pa kako se da misliti prava svoboda, ako nas hočejo siliti zoper prepričanje in zoper postave postopati in ubogo ljudstvo vnemar puščati? Kako bo narod svobodo ohranil, če nima prilike toliko izobraževati se, da ve, kdo skerbi za njegov blagor in svobodo, in kdo je njegov protivnik. Naj opustijo vedno terditi, da mi zaderžujemo napredek. To je jasno dovolj, da mi tega nikdar ne moremo namerjati, če nočemo gladu poginiti. Ako pa to sprevidijo in termoglavi ostanejo pri starem kopitu, kaže to zadosti njih zlo voljo. Kdo jo potem vzrok razpertiji? Z blagimi besedami opominjamo Nemce, s kojimi smo dozdaj skupno delili srečo in nesrečo, naj se zaderže pametno, da se o prihodnjosti pogodimo, in se nam vsem svoboda podeli. Naj torej nemški časniki v ta lepi namen delajo, namesto da bi hujskali in dražili. Pluje dežele. Pruska. Skupni zbor zveznih severnih držav snide se 24. febr. Ustavni načrt je že tudi pripravljen in vse gre menda prav dobro izpod rok. Rusija. Vlada sejo na Dunaju pritožila, da se v Galiciji preveč nevarnih in od ; zadnjega poljskega punta znanih ljudi shaja.! Na to se je hitro gališkemu namestniku povelje dalo, da naj znane rogovileže odvrača in ne pušča v deželo. Srbija. Knez je oni dan pri nekem banketu ali obedu kaj zelo s sablo rožlal in za vojsko govoril. Italija. Persano je iz ječe izpuščen. 12. t. m. bode očitna obravnava. — Zastran rimskih zadev se nič gotovega no sliši. Angleška. Parlament se te dni prične.j Stranke se bodo neki koj spopadle. Zdanje ministerstvo so bo težko obdržalo. Prazne službe. Ječarska sl. pri kresijski sodniji v Jičinu, 2G2 g. 50 kr., do !). febr.; — učiteljska v Korc-u na Er-deljskem, do 13. febr. do okr. predstojništva v Keren; j — sl. poštn. akcesista v dalmatinskem poštnem okraju (400 gld.), v 4 tednih do poštn. vodstva v Zadru; —\ sl. poštn. odpravnika v Vendrinu (70 gld. pavšal 20 ! gld.), do 15. febr. pri moravsko-šleskem poštn. vodstvu ; — nadvrtnarska na botaniškem vrtu v Pešti; (00 gld. s stanovanjem), do 20. marca pri dekanu modroslovske fakultete; ječarska pri dež. sodniji v j Brnu (262 gld.) do 10. febr. do predsedništva te sodnije; — tri službe za gozdnarske vajence pri ces. gozdnarskem oskrbništvu, 1 gld. 5 kr. dnine, do 23. febr. do dež. lin. vodstva na Dunaju; zdravniška v v občini Gratzen-u v budijeviškem okrogu (100 gld., 6 sežnjev drv itd.) do 31. marca pri imenovanem srenj skem predstojništvu. Očitne dražbe. Na Koroškem: Smadova kmetija vOtmanjah h. št. 8, cena 41)32 gld., dražba 10. febr., 10. m. in 13. apr. ob 11 dop. pri okrajni sodniji v Celovcu; — Močnikova v št. Danielu, c. 1800 gld. in Konsu-lova c. 2000 gld., dr. 4. febr, 6. m. in 0. apr. ob 10 dop. pri okr. gosp. v Pliberce; — Sonbergcrjeva z vsem pohištvom v Brezah, — Cehnarjeva št. 14 — vse cenjeno 4050 gld., dr. S), febr., 15. m. in 2G. apr. ob D. zj. pri okr. sodniji v Celovcu. Na Kranjskem: Kmetija v Črnemvrlm, c. 1)03 gld., dr. 11. febr., 11. m. in 8. apr. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Idriji; — kmetija na Babjem polju, c. 1107 gld., dr. 9. febr., 9. m. in 9. apr. ob 9. dop. pri okr. gosposki v Ložu; — km. v Harijah, c. 7751 gld., dr. 8. febr. 8. m. in 0. apr. ob 10. dop. pri okr. gosp. na Bistrici; — km. v Drskovčah, c. 1390, dr. 23. febr., 23. m. in 23. apr. ob 10. dop. pri okr. g. na Bistrici (na Notranjskem); — km. v Mostah c. 981 gld., dr. 13. febr., 10. m. in 24. apr. od 9—12 dop. pri okr. sodniji v Ljubljani; — km. na Brezjah, c. 439 gld., dr. 13. febr., 16. mr. in 24. apr. od 9—12 aop. pri. okr. sodn. v Ljubljani. Odprta listnica. Vsem čč. gg. dopisnikom: Blagovolite potrpeti, — vse pride na vrsto. Srčna hvala za obilno pomoč 1 Dunajska borsa 4. februarja 1867. 5% metalike.................................. 5% nacij onal................................ 1800 derž. posoj............................. Bankine akcije............................... Kreditne . .................................. London ...................................... Novi zlati................................... Srebro ................................... 60.50 70.5 0 80.-737.- 171.30 128.30 0.00 Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. B e rt s c hi n g e r.