socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVH ŠTEVILKA 1(563) VELENJE, 9. JANUARJA 1981 CENA 7 DINARJEV YU ISSN 9350-5561 Iz novoletne poslanice Imeli bomo toliko in živeli tako, kakor in kolikor bomo delali V 1980. letu smo izgubili velikega voditelja naše revolucije. Hkrati je bilo to leto, leto zaobljube delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh narodov in narodnosti naše države, da bodo šli nezadržno naprej po Titovi poti. In naposled je bilo to tudi leto, v katerem sta se v praksi potrdila naša moč in prepričanje, da bomo na tej poti vztrajali in da bomo naprej krepili svoje in njegovo delo — socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo. Svetu, ki je nenehno soočen z nemiri in spopadi, tudi minulo leto ni prineslo spokojnosti. Nasprotno, mednarodni položaj se je izrazito poslabšal in nevarnost za svetovni mir povečala. Vendar pa je spodbudno, da se krepijo tudi odpori proti glavnim vzrokom takšnega stanja — blokovskemu kosanju in politiki sile, raznim pritiskom in vmešavanju v notranje zadeve drugih, vsem oblikam ogrožanja suverenosti, svobode in neodvisnosti narodov in držav. Ni druge izbire, kot je politika miru enakopravnega sodelovanja in univerzalnega popuščanja napetosti, za katero se Socialistična federativna republika Jugoslavija odločno zavzema. Zato vidimo, danes še bolj kot včeraj, v politiki neuvrščenosti izhod iz sedanje krize, edino pot ustvarjanja novih in pravičnejših mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov... Naš notranji razvoj je tudi v minulem letu potekal v znamenju revolucionarne kontinuitete in politične trdnosti, poglabljanja bratstva in enotnosti, nadaljnje krepitve materialnih sil in obrambne moči države. Sistem političnega samoupravljanja je potrjeval in še naprej potrjuje svojo moč in prednost. Izpopolnjevanje delegatskega sistema in zavest o nujnosti kolektivnega dela in odgovornosti sta postala njegov pomemben sestavni del, ki poglablja njegovo demokratično in humano vsebino. V minulem letu spoprijemanja z- zapletenimi in težavnimi gospodarskimi problemi smo pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije dosegli pomembne začetne uspehe. Pri tem pa je najpomembnejše prepričanje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da je to tudi edina pot, po kateri bomo premagali sedanje težave. Tudi prihodnje leto ne bo lahko, še toliko bolj, ker ob vstopu vanj ves svet tare naraščajoče breme gospodarske nestabilnosti. Čaka nas še odločnejše in še bolj organizirano delo za odpravo osnovnih vzrokov gospodarske nestabilnosti in boj za to, da bi upočasnili rast cen in zmanjšali deficit plačilne bilance. S tem bodo nastajale možnosti za postopno zboljševanje življenjskega standarda, ki bo slonelo na povečanju delovne storilnosti in učinkovitejšem gospodarjenju v celoti* Eno nam mora biti pred očmi: imeli bomo toliko in živeli tako, kakor in kolikor bomo delali, proizvajali in razvijali samoupravne družbenoekonomske odnose. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje kot pot in način usklajevanja in uresničevanja interesov v naši samoupravni večnacionalni skupnosti postaja vedno bolj poroštvo njenega nadaljnjega uspešnega razvoja. To se je potrdilo tudi z dogovori republik in pokrajin, doseženimi konec tega leta o najpomembnejših vprašanjih, ki se tičejo politike nadaljnjega razvoja. Nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uspešnejše urejanje gospodarskih vprašanj bo močno spodbudilo bližnji, tretji kongres samoupravljalcev. Njegov .pomen bo tem večji, ker bo prav v trenutku, ko se samoupravljanje čedalje bolj uveljavlja kot revolucionarna in demokratična pridobitev naše dobe . . . Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije ob novem letu 1981. letu najprisrčneje vošči narodom in narodnostim, vsem delovnim ljudem, borcem in mladini, pripadnikom oboroženih sil in varnostnih služb, vsem občanom naše države, v prepričanju, da bo to leto v vsakem pogledu uspešno in plodno. Zahvala za novoletne čestitke Občinska konferenca ZKS Velenje in komite občinske konference ZKS Velenje sta prejela za novo leto 1981 številne čestitke delovnih kolektivov, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter posameznikov. Ker je nemogoče, da bi vsem odgovorili, se jim na ta način najtopleje zahvaljujeta za poslane novoletne čestitke. Občinska konferenca ZKS Velenje Komite občinske .konference ZKS Velenje zfij v* L>WJW Velenje RŠC Velenje Kolektiv Rudarsko elektroenergetskega kombinata je tudi ob koncu leta 1980 povabil v delavski klub žene in otroke ponesrečenih rudarjev. Prišel je tudi »rudarski dedek Mraz«, ki je prinesel otrokom lepa darila ter jim kakor materam oziroma ženam zaželel srečno in zdravo novo leto. Nov obrat v Zgornji Polskavi Ob občinskem prazniku Slovenske Bistrice, slavijo ga v spomin na 8. januar 1943, ko je bil poslednji boj legendarni Pohorski bataljon, so v sredo odprli v Zgornji Polskavi nov obrat velenjskega Rudarskega šolskega centra. V novem obratu, katerega investitor je bila temeljna organizacija združenega dela Serijska proizvodnja, bodo proizvajali izdelke kovinske galanterije. Na začetku bodo v Zgornji Polskavi zaposlovali okrog 80 delavk in delavcev, ki so si pred tem pridobili potrebne delovne izkušnje v tozdu Serijska proizvodnja RŠC Velenje. Po poteh štirinajste Letos nekoliko drugače TGO Gorenje Velenje Z izvozom tretjino celotnega prihodka Na občinski konferenci ZSMS Velenje, ki je letos nosilec usklajevanja za pohod po poteh XIV. divizije na Štajerskem, so priprave v polnem teku. V naslednjem tednu bodo sklicali sestanke vseh nosilcev posameznih etap, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki republiške konference ZSMS. Na njem bodo spregovorili še o nekaterih podrobnostih, pomembnih za uspešno izvedbo pohoda. Pohod bo letos potekal nekoliko drugače kot v prejšnjih letih. Poleg stalne pohodne brigade se ga bodo na posameznih etapah udeleževali mladi iz osnovnih šol ter krajani. Komisija za ohranjevanje revolucionarnih tradicij NOB pri OK ZSMS Velenje je že pripravila pot pohoda — po naši občini, ki naj bi letos kar najbolj točno potekala po poti XIV. divizije. Pohodna enota bo krenila, kot je že običaj, iz Frankolovega ter nadaljevala pot preko Paškega Kozjaka in Pake v Cirkovce. Od tu bo nadaljevala pot proti Plešivcu in Graški gori. Z graške gore bo nadaljevala pot na Fergu-nov vrh. od tam pa odšla proti Gaberkam, Ravnam Zavodnjam in Šentvidu, kjer bo pri Zlebniku sklenila pot po občini Velenje. Ta 13. pohod po poteh XIV. divizije bo potekal v naši občini od 11. do 13. februarja. Čeprav so zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju, Gorenju, Nazarjah, Rogatcu, na Ptuju in v Črnomlju v primerjavi z. letom 1979 povečali proizvodnjo in izvoz, pa planskih nalog, ki so si jih zastavili za leto 1980, niso uresničili. Na to je vplivalo predvsem pomanjkanje reprodukcijskih materialov, tako tistih iz uvoza kot domačih, največ težav pa je bilo pri oskrbi z izdelki črne metalurgije. Da bi ublažili posledice težav, s katerimi so se srečevali, so sprejeli vrsto ukrepov, ki pa vsi, povsem razumljivo, niso mogli takoj vplivati na proizvodnjo in izvoz. Fizični obseg proizvodnje se je v zadnjem letu dni, kljub skoraj enomesečnem izpadu proizvodnje, povečal. Doseže- na je bila tudi večja produktivnost, zaposlovali pa so ob koncu leta blizu 300 delavcem manj, kot so jih bili januarja 1980. Na tuje pa so lani prodali za blizu 110 milijonov dolarjev izdelkov, oziroma za okrog 15 % več kot v letu 1979. Vedeti pa je treba, da so začeli v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje široko zastavljeno akcijo za večjo vključitev v mednarodno blagovno menjavo že sredi leta 1979. Sicer bodo s prodajo na tuje v letu 1980 dosegli približno tretjino celotnega prihodka. Za letošnje leto v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje ne načrtujejo bistveno povečanje izvoza. Bodo si pa zlasti prizadevali, da bi kar največ reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, ki so jih doslej uvažali, kupovali doma. M. L. Podpisovanje samoupravnih sporazumov V mesecu decembru 1980 je podpisalo samoupravne sporazume Samoupravnih interesnih skupnosti o -temeljih planov za obdobje 1981 — 1985 že precej podpisoval-cev. Predstavniki organizacij združenega dela, krajev.nih skupnosti in drugih skupnosti iz Šaleške doline, ki dokumentov še niso podpisali, bodo to nalogo opravili prihodnjo sredo, 14. januarja od 12. do 14. ure v dvorani skupščine Velenje. Stolpec uredništva Zvestoba tudi naprej Navada je že, da ob novem letu pregledamo in ocenimo delo ter si zastavimo nove naloge. Bodi tako tudi tokrat. Za nami je leto 1980. Preveč prostora bi zavzelo vnovično pisanje o tem, kakšni so bili naši načrti in hotenja, da bi postal Naš čas bolj zanimiv in pester, tak, kot ga želite, prav tako pa tudi pisanje o težavah, s katerimi smo se srečevali pri uresničevanju teh skupnih želja. Samokritično moramo ugotoviti, da vseh ciljev nismo dosegli. Kolektiv, ki skrbi za Naš čas in Radio Velenje, vseh nalog in težav, kljub najboljši volji, ni uspel uresničiti oz. razrešiti. Zapisati moramo, da se je v preteklem letu prizadevno vključil v naše delo programski sosvet, s pomočjo katerega smo začeli odločneje uresničevati programske usmeritve, ki jih je potrdilo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. O neurejenem sistemu financiranja tednika Naš čas in Radia Velenje smo že veliko govorili in pisali. Pomanjkanje denarja nam že dalj časa ni dovoljevalo zaposlovati prepotrebnih novih programskih delavcev, da bi popestrili vsebino Našega časa in Radia Velenje. Z novim letom 1981 imamo zagotovljena sredstva za del naše dejavnosti, to je za financiranje osnovnega delegatskega in družbenopolitičnega obveščanja na straneh Našega časa in v oddajah Radia Velenje. Se pravi, da bo postal domači tednik Naš čas sčasoma zajetnejši in da se bo povečalo število oddaj Radia Velenje. Zagotovitev dela potrebnega denarja za delo obeh sredstev javnega obveščanja postavlja pred delavce Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje nove, izredno zahtevne naloge. Da bi jih lahko uresničili, to pa je naša naloga, b^jno morali kadrovsko okrepiti "uredništvi ter sprejeti tudi številne druge . ukrepe, da bi bili poslej z vsebino Našega časa in Radia Velenje vsi skupaj še bolj , zadovoljni. (Podrobneje bomo naloge in načrte, posebej pa tudi vsebinsko zasnovo Našega časa predstavili v eni od prihodnjih številk). Novo leto je tudrčas obračunov. 2e skozi vse lansko leto smo ugotavljali, da skokovito naraščajo stroški. Pravzaprav ni bilo meseca, da se ne bi zvišali stroški izdajanja Našega časa. Na začetku drugega polletja smo ugotovili, da je bilo lanskoletno zvišanje naročnine premajhno, da bi lahko z njim krili vse povišane stroške. Zato smo morali na druge načine zbrati denar, da smo lahko nemoteno izdajali časopis. Napovedi cen za leto 1981 pa so presegla vsa pričakovanja: papir se je že z novim letom podražil za 42 Vo, tiskarske storitve so dražje za 25 %, PTT zahteva za dostavo enkrat več, kot smo plačevali doslej. občutno pa so se podražili tudi drugi stroški. V soglasu s predsedstvom občinske konference SZDL Velenje smo bili zato prisiljeni zvišati ceno Našega izvoda v kolportaži na 7 din, letne naročnine pa na 300 din. Zapišemo pa naj, da je letna naročnina na Naš čas med pokrajinskimi časniki v SR Sloveniji najnižja. Prepričani smo, da boste prav vsi (naročniki in bralci) ostali zvesti Našemu času tudi v letu 1981 in da vas bo domači tednik Naš čas vsak petek ( vsaj to smo lani uspeli, da ne prihaja vež z zamudo na vaše domove) resnično obveščal o vsem, o čemer želite biti obveščeni oziroma naj bi bili obveščeni. Marijan Lipovšek 4 Z izkopom 4.702.000 ton ta v letu 1980 mi dosegli ijski rudarji največjo z vod njo v vsem iOS-lel-i obstoju premogovnika inji mesec starena 1980. so zabeležili velenjski idarji še tri druge proizvodu« rekorde. Z izkopom 21.900 ton so 17. decembra dosegli največjo dnevno proizvodnjo vseh časov. Rekordna je bila tudi decembrska mesečna proizvodnja 551.000 ton lignita. Dosegli pa so še" najvišjo . poprečno dnevno proizvodnjo prejšnji mesec z izkopom nad 20,660 Ion lignita na dan. Ob lanskoletnih proizvodnih naprezanjih in dosežkih velenjskih rudarjev podrobneje poročamo na 4. strani. V središču pozornosti ——----— Številka 1 (563) - 9. januarja 1981 Sporazum sprejet Varstvo spominskih obeležij V mozirski občini so sprejeli samoupravni sporazum o prevzemu skrbi za urejanje grobišč in grobov borcev, spomenikov in drugih obeležij iz NOV. Sprejetje sporazuma pomeni neposredno uresničitev določil ustreznega zakona, vsebinsko pa seveda veliko več. Z njim je zagotovljena družbeno-politična in moral-no-etična obveznost družbe do grobišč in grobov borcev, do spomenikov in drugih obeležij NOV in socialistične revolucije. Hkrati je sprejetje sporazuma nov prispevek k ohranjanju in negovanju revolucionarnega izročila. Podlaga sporazumu je ce- lovit pregled grobov, grobišč, spomenikov in drugih obeležij, ki zajema vse krajevne skupnosti. Pregled pove, da je v mozirski občini 51 grobišč in grobov, 15 spomenikov in 37 drugih obeležij. Skupščina občine, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in šole so se že odločile za posamezna obeležja in jih prevzele v varstvo. S tem je seveda zagotovljeno stalno varstvo in vzdrževanje, evidentiranje, pa tudi enoten postopek ob postavljanju novih obeležij in spomenikov. J. P. Svet za socialno in zdravstveno politiko 300 ha neobdelane zemlje Na 7. seji sveta za socialno in zdravstveno politiko pri občinski konferenci SŽDL Velenje so člani obravnavali samoupravni sporazum o temeljih plana kmetijsko zemljiške skupnosti za obdobje 1981—85 ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v naši občini. V razpravi so člani sveta poudarili, da mora v letošnjem letu biti uveljavljen ukrep, ki predvideva odvzem zemlje kmetom, in sicer takrat, kadar jo je le ti kljub opozorilom ne obdelujejo. Kmetijsko zemljiška skupnost mora odvzeti zemlji za dobo petih let in jo dati v prisilni zakup. Ukrep bo potrebno tudi dosledno izvajati. Pogoj za zagotovitev ekonomske varnosti kmetov je prav gotovo ustrezno ovrednoteno njegovo delo, ki se mora odražati v ceni pridelka. Za reševanje težav s kmetijskega področja v naši občini bo potrebna pomoč širše družbene skupnosti, če hočemo, da se bo položaj na tem področju izboljšal. V občini Velenje imamo preko 100 praznih kmetij in s tem tudi preko 300 ha neobdelanih kmetijskih površin. Kar najhitreje pa moramo pristopiti k reševanj težav, ki se porajajo z vedno večjim odhodom mladih s kmetij. Člani sveta za socialrm in zdravstveno politiko pri občinski konferenci SZDL Velenje so menili, da bomo uspeli pri kar najhitrejšem reševanju neugodnih razmer v tej zelo pomembni gospodarski panogi le s trdnim skupnim sodelovanjem vseh družbenih institucij ter z doslednim upoštevanjem sprejetih sklepov. 0K ZSMS Velenje Sedaj boljše delo Občinska konferenca ZSMS Velenje si je za letošnje leto zastavila veliko pomembnih nalog, ki pa jih bo lahko uspešno uresničila le, če bo kadrovsko dobro izpopolnila vse organe občinske konference. Tako po osnovnih organizacijah ZSMS poteka razprava o predlogu za imenovanje organizacijskega sekretarja pri predsedstvu občinske konference. Z »NAŠ CAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Krantaška Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; do I. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od I. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris - Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 di-naijev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. v Za »NAS ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega dav k,i od prometa proizvodov. imenovanjem organizacijskega sekretarja bo občinska konferenca ZSMS pridobila veliko, saj bo s tem sekretar občinske konference razbremenjen vseh organizacijskih del, ki so ga doslej zelo obremenjevala in * onemogočala politično bolj prizadevno delo. Organizacijskega sekretarja naj bi mladi imenovali na seji konference občinske konference konec tega meseca. Na tej seji bodo spregovorili tudi o delu v preteklem letu ter potrdili poročilo o finančnem poslovanju. Organizacijski sekretar naj bi skrbel predvsem za uresničevanje programov področnih konferenc, komisij, centrov in za delo delegatov, ki so bili doslej deležni manjše pozornosti. Prav tako pa naj bi skrbel za usklajevanje dela med področnimi konferencami, komisijami in predsedstvom občinske konference. To je seveda le nekaj nalog, ki naj bi jih opravljal, z njegovo potrditvijo na seji konference občinske konference ZSMS Velenje pa naj bi mladinska organizacija pridobila na učinkovitosti svojega delovanja. Za cestno razsvetljavo v Velenju lani ni bilo najbolje poskrbljeno. Kaže, da tudi letos ne bo drugače. Posnetek smo napravili v torek na Jenkovi cesti. Svetilka ogroža tudi varnost ljudi. Mladi v mozirski občini Izpopolnjene vrzeli V dneh pred novim letom so svojo drugo programsko konferenco v lanskem letu opravili tudi mladi Gornje Savinjske doline. Temeljito so ocenili svoje delo v šestmesečnem obdobju, konferenca in vsi njeni organi pa so pripravili tudi podrobno opredeljene akcijske načrte, ki že v svoji zasnovi dokazujejo bistveno novo kakovostno raven dela mladih v mozirski občini. Precejšnje uspehe so v tem obdobju dosegli na področju prostovoljnega dela. Brigada Slavka Šlandra se je udeležila republiške delovne akcije na Kobanskem in je za svoje dosežke prejela najvišje priznanje — trak akcije. Mladi so opravili tudi dve delovni akciji pri obnovi partizanske bolnišnice v Robanovem kotu, kjer bodo dela kaj kmalu zaklučili. V septembru so v sodelovanju z borci pripravili tradicionalni pohod Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem. Med drugim so se mladinci in mladinke udeležili tudi poletne politične šole v Vikrčah, sodelovali so na osrednji republiški proslavi ob Dnevu graničarjev v Logarski dolini, v oktobru in novembru pa so pripravili še občinsko in regijsko prireditev Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Seveda so postorili še to in ono, v celotnem obdobju pa so največ pozornosti namenili organizacijski in kadrovski krepitvi konference in n jenih organov. Prav ta slabost jih je v začetku leta najbolj ovirala uri sicer zavidljivi delovni zagnanosti. Organizacija večine akcij je namreč slonela na ramenih posameznikov. Kadrovski izpopolnitvi področnih konferenc, komisij in centrov so zato nemenili veliko časa. Pravjjo celo, da preveč, ker so za vsa me- sta le težko našli dovolj primernih mladink in mladincev. Kljub temu so doslej vrzeli v veliki meri že uspeli zapolniti in zato v tem letu upravičeno pričakujejo, da bodo še bolj uspešni. Napore na omenjenem področju je v veliki meri oteževala tudi nedelavnost na terenu. Naslednja naloga je torej na dlani. Čimprej bodo morali oživiti delo osnovnih organizacij, aktivov mladih zadružnikov, študentskega kluba in okrepiti sodelovanje med konferenco in kolektivnimi člani. S tem želijo odpraviti nestalnost pri delu v posameznih sredinah, ki ji botruje dejstvo, da delovni zagon peščice ali posameznikov kaj kmalu splahni in je s tem tudi konec dejavnosti osnovne organizacije. Večja stopnja množičnosti je zato nujna, saj moramo upoštevati, da so prav osnovne organizacije tisti dejavnik preko katerega mladi najlaže uveljavljajo svoje interese in rešujejo svoje probleme. Kljub vsem slabostim pa so mladi na zadnji konferenci ugotovili, da se mladinci in mladinke mozirske občine zanimajo za delo v svoji organizaciji, kar med drugim dokazuje tudi 37 osnovnih organizacij in nenehno ustanavljanje novih. Prav zato bodo morali okrepiti zlasti delo z mladimi na osnovnih šolah. Ob uspešnem delu na tem področju bodo kadrovske vrzeli v mladinski organizaciji vsekakor laže odpravljali. Mladi iz mozirske občine so na konferenci seveda spregovorili še o vrsti drugih stvari, na podlagi tako kritične in zavzete razprave pa so dokončno oblikovali delovne programe za prihodnje obdobje. j p Jazikovno razsodišče (5) ITT Schaub Lorenz RC 5500 Navodilo za uporabo ,,Napačno vložene baterije povzročijo pokvarjenost vašega aparata! Odstranite iz vtičnice 40 morebitni priključni kabel. Pri snemanju ali poslušanju se lahko tek traku s pritiskom na tipko PAUSE 19 kratkotrajno prekini brez, da se pri tem upljiva na predhodno nastavljene funkcije. števec traku služi za hitrejše ponovno najdenje določenih mest na traku in za obeležbo istih... S tipko 21 ki se nahaja poleg števca se števec postavi na 000. Pri snemanju oddaj na srednje in dolgovalovnem področju lahko nastopi — po pritisku tipk za snemanje in start — do piskanja. Magnetofonska snemanja se lahko vsporedno poslušajo preko vgrajenih zvočnikov ali zunanjih zvočnikov." To je le nekaj zgledov z ,,spisa", ki obsega 70 tipkanih strani (podčrtane so le glavne napake). Delovna organizacija Iskre, ki prodaja izdelek, ga prilaga kot ,,navodilo za uporabo" — ime se sliši kakor posmeh, saj takšno besedilo ne more pomagati, da bi kdo aparat prav uporabljal. Ze na prvi pogled je očitno, da je tu nekdo, ki slabo zna slovensko, suženjsko togo in nerodno prevedel nemško besedilo. Tako je nastalo ,,navodilo", ki se ne drži naših slovničnih in (pravopisnih pravil. Stavki so narejeni po nemškem kopitu, z vsemi mogočimi napakami, zato niso razumljivi in seveda ne dosegajo svojega namena. Težko je razumeti, kako da so dali takšno besedilo prevajati nekomu, ki ne zna slovensko in ne zna prevajati. Ko pa je tak prevod že nastal, je ' neodpustljiva malomarnost," da ga pri podjetju niso zavrgli, temveč ga prilagajo izdelku pri prodaji. To krši ne samo jezikovne, temveč tudi poslovne norme, ki terjajo, naj kupec dobi v roke uporabno navodilo. Zato pričakujemo, da bo Iskra to navodilo takoj umaknila iz prometa in ga nadomestila z ustreznim. Člani jezikovnega razsodišča: Janez Gradišnik, Matjaž Kmecl, Janko Moder, Janez Sršen, Janez Stanič, Jože Toporišič. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izraža-nje pošiljajo na naslov: Sekcija ,,Slovenščina v javnosti", Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 LJUBLJANA, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Hortikulturno društvo Velenje Nujen družbeni dogovor Zveza-hortikulturnih društev Slovenije bo v mesecu juniju prihodnje leto pripravila v Velenju republiško hortikulturno razstavo. Zanjo morajo biti v kraju opravljena takšna dela na področju te dejavnosti, ki imajo trajno vrednost (Mozirski gaj). Ker je prav naše društvo predlagalo tako vsebino republiških hortikultur-nih razstav nas obvezuje, da se vsi občani prav posebej potrudimo in kar najbolje uredimo naše mesto ter bljižnje in dalnje krajevne skupnosti. Hortikulturno društvo Velenje vabi vse družbenopolitične in delovne organizacije ter krajevne skupnosti, da sprejmejo moralno in materialno obvezo za popoln uspeh te akcije. Naloga naj bi bila stalna in zapisana tudi v njihovih letnih, pa tudi srednjeročnih načrtih. Velenjsko hortikulturno društvo predlaga le nekaj misli za ožji program, ki mora biti dopolnjen s predlogi vseh krajevnih skupnosti in krajanov občine Velenje. Za dokončno oblikovanje programa pa je nujen družbeni dogovor. Člani horti- kulturnega društva menijo, da bi morali zasaditi z drevoredi cesto Velenje — Šoštanj, prav tako cesto do pokopališča Podkraj, parkovno urediti že opuščeno pokopališče v Šmartnem in ga nameniti za brezimno žarno pokopališče, nadalje urediti in zasaditi sprehajalne poti ob Paki od Jenkove ceste do osnovne šole Gustav Šilih, zgraditi rekreacijski center pod vilo Herber-stein, obnoviti in urediti park pri glasbeni šoli ter zasaditi vse gredice in zelenice v mestu. Da bo akcija kar najbolje uspela se moramo dela lotiti mladi in stari, in to tako zavzeto., kot takrat, ko je nastajalo naše mesto. Na vseh velenjskih osnovnih šolah delujejo zelene straže. Člani so pripravili lepe načrte, ki jih bodo po najboljših močeh izpolnjevali. Pustimo jih, da nesejo zastavo zelene straže nia čelu brigade ustvarjalcev in čuvarjev lepega, urejenega ter zelenega okolja. Predsednica HD Velenje Angela Vutkovič Mladi v DO ES0 Okrogla miza Izpopolniti organizacijo Zadovoljni z delom v preteklem letu Ker so se pri delovanju društvenih organizacij in društev kot kolektivnih članov občinske konference ZSMS pojavljala določena nerešena organizacijska vprašanja, bo sredi prihodnjega meseca pogovor za okroglo mizo med predstavniki društvenih organizacij in društev ter predstavniki občinske konference ZSMS. Spregovorili bodo o politični vlogi drušlvenihorganizacij in društev, v katerih se združuje večina mladih v prostem času. nadalje o možnosti ustanovitve osnovnih organizacij mladine znotraj društvenih organizacij in društev, o pospeševanju tehnične kulture in tudi o delu mentorjev v različnih pošolskih dejavnostih. v krajevnih skupnostih, samskih in dijaških domovih. Vprašanja ki jih bodo obravnavali. so vsekakor zanimiva in aktualna. Upati je. da bodo tudi sprejeti sklepi prinesli spremembe, ki bodo obogatile delo društevnih organizacij in društev. Med osnovnimi organizacijami mladih, ki delujejo v organizacijah združenega dela, so zelo aktivne tudi osnovne organizacije v delovni organizaciji Elektrostrojna oprema. V preteklem letu so mladi v teh osnovnih organizacijah organizirali več uspešnih akcij, najbolj pa so se izkazali pri postavitvi spomenika padlim borcem v krajevni skupnosti Skorno-Florjan. V minulem letu so mladi v delovni organizaciji ESO pripravili tudi več delovnih akcij za ureditev igrišča v delovni organizaciji, pa so skupno z osnovnimi organizacijami sindikata pa so pripravili številna športna srečanja. Zelo prizadevni so bili na kulturnem področju, kjer so uspešno sodelovali s šolo Veljko Vlahovič Velenje. Vendar se. tudi tu srečujejo z vprašanjem neprizadevnosti večine mladincev. Od 220 mladincev se jih različnih akcij udeležuje le približno 20 odstotkov. Mladi v tej delovni organizaciji so sprejeli tudi svoj stabilizacijski program, ki ga dokaj uspešno uresničujejo. Pri njihovem delu pa so jim v veliko pomoč druge družbeno politične organizacije v delovni organizaciji, ki z veliko pozornostjo bdijo nad njihovim delom. Kot smo omenili je bila najpomembnejša akcija mladih iz DO ESO v preteklem letu opravljena pri postavitvi spomenika padlim borcem v krajevni skupnosti Skorno-Florjan. Ob tej priložnosti so opravili 150 udarniških ur. Pripravili so okolico spomenika, postavili mlaje ter poskrbeli za dokončno ureditev parka in napeljali razsvetljavo. Udeležba je bila zadovoljiva, čeprav bi bil odziv lahko še precej večji. Mladi so delali sedem popoldnevov, z mladinci iz krajevne skupnosti Skorno-Florjan pa so se dogovorili, da bodo spomenik skrbno negovali tudi v prihodnje. Zal 5e ni bilo uradne otvoritve spomenika, ker se je nekoliko zgodaj pričelo slabo vreme. Za uspešno delo v mladinski organizaciji so v preteklem letu, ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade 13 mladim podelili priznanja. Tudi za letos načrtujejo več akcij, predvsem pa si želijo, da bi se jim priključilo še več delavoljmh vrstnikov. Številka 1 (563) - 9. januarja 1981 Naši dosežki in načrti l\53 Ocena poslovanja 1980, načrti gospodarjenja 1981 Z lastno, domačo znanostjo kreniti po poti nadaljnjega tehnološkega napredka Poročali smo že. da so se 23. decembra 1980 sešli na pobudo izvršnega sveta skupščine občine Velenje predstavniki organizacij združenega dela iz Šaleške doline, da bi ocenili poslovanje v letu 1980 ter možnosti in naloge na področju gospodarjenja in izvajanja politike gospodarske stabilizacije v letu 1981. V uvodni besedi je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, dipl. inž. Franjo Kljun, poudaril eno od poglavitnih nalog združenega dela Šaleške doline oziroma vse občinske skupnosti, daje treba z lastno, domačo znanostjo kreniti po poti nadaljnjega tehnološkega napredka. Zato je treba spodbujati, organizirati in usmerjati raziskovalno dejavnost prav v vsehorganizacijahzdruženegadela. Poglavitni cilj novega srednjeročnega obdobja naj bi torej bil: nadalje ustvarjati, širiti in organizirati tehnološko moč, ki bo pogojila večji dohodek. Zato se ne smemo zadovoljiti s poprečnimi rezultati pri doseganju dohodka. Predsednik izvršnega sveta je obširno spregovoril o razvoju tehnologije v gospodarstvu, katerega dohodek je osnova za celovit razvoj tako občinske kot tudi širše družbene skupnosti. Potrebne bodo spremembe v razmišljanjih in tudi nove samoupravne odločitve. Lastna tehnologija in na njeni osnovi ustvarjeni kvalitetni organizacijski sistemi je in bo še kako pomembna za razvoj in krepitev našega družbenega sistema. »Ob iskanju domačih tehničnih rešitev moramo vedeti, da ima vsak domač izdelek, ki je ekonomsko sprejemljiv, naslednje prednosti: razvija zavest o lastni vrednosti naših delovnih ljudi, predstavlja začetek višje stopnje inovacijsko-tehnoloških raziskav. povečuje razširjeno družbeno reprodukcijo in daje možnost izvoza. Torej: tehnologija — inovacijsko delovanje vpliva na proizvodnjo kot neposredna reprodukcijska sila. Z lastnimi inovacijami ustvarjamo kvalitetnejše oblike organizacije in učinkovitejše načine upravljanja v družbi kot celoti«. Ko je govoril o kadrih pa je Franjo Kljun poudaril nujnost odločnega prehoda iz delovno intenzivne na tehnološko intenzivno proizvodnjo. Vprašal'se je, če bodo nove naložbe, kijih načrtuje združeno delo Šaleške doline, resnično na pričakovani tehnološki stopnji, upoštevaje razpoložljive kadrovske vire ter učinkovito izrabo potencialov, ki jih imajo zaposleni z višjo in visoko izobrazbo. V razpravi pa so predstavniki organizacij združenega dela spregovorili o pogojih in rezultatih gospodarjenja v letu 1980 ter o načrtih za delo in poslovanje v letu 1981. Predsednik KPO sozda Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, dipl. inž. Slavko Janežič, je povedal, da so kljub številnim težavam, s katerimi so se srečevali, zadovoljni s fizičnimi rezultati dela. Ko je govoril o iskanju možnosti, da bi tudi v Sloveniji povečali proizvodnjo premoga, je posebej popo-udaril, da preučujejo tehnične možnosti, da bi Rudnik lignita Velenje povečal izkop lignita za 300.000 ton letno. Prve ocene kažejo, da bi bilo mogoče povečati proizvodnjo lignita, pa tudi vlaganje za načrtovano povečanje proizvodnje v Velenju bi bila, v primerjavi z zahtevami drugih, manjša. Nasploh pa je treba nadaljevali z mehaniziranjem proizvodnje v rudniku, izboljšati pa je treba tudi družbeni standard rudarjev. Spregovoril pa je še o načrtih za izkoriščanje kmetijskih površin; ki so se ugreznile, oziroma o skrbi za zaščito človekovega okolja. Opozoril pa je tudi na nujnost kar najtesnejšega sodelovanja vsega združenega dela v občini Velenje. Jože Herlah, v. d. direktorja DO Gorenje Promet Servis je poročal, da bo njihova organizacija, v okviru katere se materi-alizirajo odnosi v Gorenju, dosegla v letu 1980 okrog 97 % načrtovanega prometa, kar je za 16 % več kot leto dni poprej. Upoštevaje velike motnje pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali je to nedvomno uspeh. Plan prodaje izdelkov za leto 1981 je pripravljen, vendar pa ga ne morejo verificirati vse dotlej, dokler ne bo usklajena devizna bilanca. To pa .bo izredno zahtevna naloga. Ko je govoril o prihodnjem razvoju sozda Gorenje pa je opozoril še posebej na proizvodnjo mikroprocesorjev, to je na program, za katerega bi se morali zavzemati prav vsi. Direktor tovarne opreme Gorenje Velenje, dipl. inž. Peter Kreplje menil, da so bili na motnje v gospodarjenju samo delno pr pripravljeni, kar bo zagotovo imelo svoje posledice. Kljub težavam Gorenje obstoječe programe ne bo opustilo, prizadevali pa si bodo. da bi kar največ reprodukcijskih materialov in sestavnih delov kupovali doma oz. na vzhodnoevropskih tržiščih. Rezerve pa vidijo tudi v večji učinkovitosti zaposlenih v režiji in administraciji, saj se bo treba v prihodnje še bolj stabilizacijsko obnašati, kot smo se doslej. Ob tem seje PeterKrepl zavzel tudi za višjo kvaliteto medsebojnih odnosov, tako znotraj delovnega kolektiva kot občinske skupnosti in za pomoč, da bo sprejeta razvojna usmeritev Gorenja za proizvodnjo mikroprocesorjev. Dušan Janežič, dipl. inž. predsednik KPO šoštanjskih Termoelektrarn je udeležene posveta seznanil s prizadevanji tega delovnega kolektiva za očuvanje človekovega okolja. Predsednik skupščine občine Velenje, Franjo Korun je bil mnenja, da bi kazalo podobne sestanke pripraviti vsak mesec, in to z raesecom. da pride do temeljiteiše obveščenosti o posameznih vprašanjih tudi do poenotenja mnenj in stališč o njih. Resje, da se ekstenzivni razvoj, značilen za zadnje obdobje, umirja, vendar pa kljub temu z veliko mero optimizma stopamo v novo leto 1981 in v novo srednjeročno obdobje 1981—1985. Novo kvaliteto gospodarjenja naj bi zagotovilo tako prestrukturiranje proizvodnje kot hitrejši razvoj nekaterih delovnih organizacij. Predsednik občinske skupščine je še poudaril, da zaradi gospodarske stabilizacije ne bi smeli povečati razkoraka med razvojem gospodarstva ter stanovanjsko izgradnjo oziroma družbeno nadgradnjo sploh. Z udarniškimi akcijami pa bi lahko, med drugim, zagotovili urejenejše okolje, v katerem živimo. Udeleženci posvetovanja predstavnikov združenega dela Šaleške doline, ki ga je pripravil izvršni svet skupščine občine Velenje. Tone Hladin, direktor Gostinstva Velenje, je med drugim opozoril, da bi morali spodbujati razvoj turizma prav vsi. Dejal je. da imamo velike možnosti za razvoj turistične in gostinske dejavnosti, posebej pa še za večji razmah rekreacijsko-turistič-nega turizma. Ob tem, ko se odločamo za gradnjo tovrstnega novih objektov, pa ne bi smeli pozabiti na vzdrževanje obstoječih. Direktor DO Veplas, dipl. inž. Janez Navodnik je povedal, da tudi za naprej načrtujejo 30 % letno rast proizvodnje. Računajo, da bodo težave, kijih imajo pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali, samo trenutne. Bolj zahtevna naloge pa bo uvajanje in obvladovanje domače tehnologije. Majda Naglost, dipl. inž., pomočnik direktorja DO Era Velenje, pa je udeležence posveta med drugim seznanila z uspehi, ki so jih bili dosegli pri organiziranju kmetijske proizvodnje. Po besedah Jožeta Tekavca, dipl. inž.,direktorja tozda Tovarna usnja Vrhnika, bo treba v prihodnje bolj spodbujati razvoj manjših delovnih organizacij, ki laže premagujejo težave, s katerimi se soočamo. Znova je opozoril na neurejene dohod-kovneodnose znotraj Industrije usnja Vrhnika, zaradi katerih je bila že v letu 1979 oškodovana šoštanjska Tovarna usnja za okrog 10 milijonov din. za približno toliko pa tudi v letu 1980. Zaradi tega tudi kasni uresničevanje načrtov za preusmerjanje proizvodnje. Predsednik KPO Združenih zdravstvenih organizacij Velenje, Kristian Hrastel pa je menil, da družbene dejavnosti, tudi preventivno zdravstveno varstvo, ni moglo slediti hitremu splošnemu razvoju Šaleške doline. Zato si zdaj prizadevajo krepiti osnovno zdravstveno varstvo in razvijati obratne ambulante na novih osnovah, pri čemer pa vseh željenih ciljev še niso dosegli. Predstavil pa je tudi načrte za razvoj zdraviliškega turizma v Topolšici. Po besedah predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje bodo znova pripravili pogovor s predstavniki organizacij združenega dela iz Šaleške doline potem , ko bo opravljen tretji krog usklajevanja predvidenih gospodarskih naložb in določen njihov prednostni red. m„ .. ,. . . ' Marijan Lipovšek V današnji številki Našega časa nadaljujemo s predstavitvijo dosežkov naših delov nih organizacij v zadnjem srednjeročnem obdobju 1976—1980 in načrta za novo srednjeročno obdobje 1981—1985. Rubriko »Naši dosežki in načrti« bomo nadaljevali tudi v prihodnji številki. Rudarski šolski center Velenje Obeti za nadaljnji razmah usmerjenega izobraževanja in materialne proizvodnje t Med delovne organizacije v Šaleški dolini, ki so v srednjeročnem obdobju 1976—1980 dosegle pomembne razvoje, se nedvomno uvršča tudi Rudarski šolski center Velenje. Najpomembnejši kazalci rasti in razvoja zadnjih petih let so naslednji: leta 1975 je dosegel Rudarski šolski center Velenje 200 milijonov dinarjev celotnega prihodka, lani pa že okrog 1 miljardo dinarjev oziroma kar petkrat več. Število zaposlenih se je povečalo od 1.000 v letu 1975 na okrog 1350 lani. Število učencev oziroma dijakov ki obiskujejo šole Rudarskega šolskega centra v Velenju, v Muti, Zrečah in Žalcu in v nekaterih drugih krajih, pa se je "od 1900 v letu 1975 povečalo na skoraj 2.400 v letu 1980. Po besedah Iva Jamnikarja, dipl. politologa, direktorja Rudarskega šolskega centra Velenje, so v zadnjih letih ob ustanavljanju novih šol namenili posebno pozornost uveljavljanju šolske reforme, to je usmerjenega izobraževanja. Še posebej so si prizadevali, da bi v okviru Rudarskega šolskega centra Velenje in občine Velenje kar najbolj podrobno opredelili naloge v zvezi z uveljavljanjem usmerjenega izobraževanja in jih tudi uresničili. V tej zvezi velja še posebej opozoriti, da so na Rudarskem šolskem centru Velenje kompletirali programe in učne načrte za izobraževanje v okviru posebne izobraževalne skupnosti za smeri rudarstvo in geologija. V zvezi z uveljavljanjem usmerjenega izobraževanja so morali že doslej razrešiti prenekatero vprašanje v zvezi s prostori, kadri, programi in učnimi načrti. Zdaj, ko je že ustanovljena posebna izobraževalna skupnost za rudarstvo in geologijo, bo treba čimprej pripeljati do kraja akcijo za ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti tudi za kovinarsko in elektro smer. Omenimo naj še, da je " zadnjem srednjeročnem obdobju postal Rudarski šolski center Velenje bogatejši za nov dijaški dom v središču Šaleške doline. Tudi temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje Rudarskega šolskega centra Velenje beležijo pomemben razvoj, na kar je prav gotovo vplivalo vse večje prilagajanje proizvodnje zahtevam in potrebam tržišča. Temeljna organizacija združenega dela Inženering se je uveljavila na tržišču z novim programom industrijske proizvodnje perutninskega mesa. Ta novi program povezuje pri gradnji perutninskih farm »na ključ« temeljne organizacije združenega dela Rudarskega šolskega centra Velenje ter tudi nekatere druge delovne organizacije. Doslej so Velenjčani že zgradili perutninske farme v Pazinu, Hetinu in Slavonskem Brodu, pripravljajo pa programe za gradnjo perutninskih farm v Sloveniji (Šmarje pri Jelšah, Žalec, Ptuj) ter v drugih naših republikah in pokrajinah. # Pomembno je, da so se začele temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje Rudarskega šolskega centra Velenje vključevati v mednarodno delitev dela. Preučevanje potreb zunanjih tržišč in iskanje možnosti osvajanja takšne proizvodnje, ki bi bila zanimiva tudi za tuja tržišča, je omogočilo, da je v letu 1980 Rudarski šolski center Velenje ustvaril z izvozom 10 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Tovrstna večletna naprezanja pa so ustvarila pogoje, da bodo lahko v prihodnje izvoz bistveno povečevali. Temeljna organizacija združenega dela Serijska proizvodnja je zgradila v Zgornji Polskavi v občini Slovenska Bistrica nove prostore za proizvodnjo izdelkov kovinske galanterije. Delavke, ki bodo zaposlene v obratu na Zgornji Polskavi, so se poldrugo leto vozile na delo v Velenje. V novem obratu na Zgornji Polskavi, ki so ga svečano predali svojemu namenu 7. januarja bio na začetku zaposlenih 80 delavcev oziroma delavk. Rudarski šolski center Velenje se je v srednjeročnem obdobju 1976—1980 tudi samoupravno preoblikoval, in sicer je iz delovne organizacije s tremi temeljnimi organizacijami združenega dela nastala delovna organizacija s sedmimi oziroma nazadnje z desetimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. Leto 1981 in novo srednjeročno obdobje 1981—1985 začenjajo na Rudarskem šolskem centru Velenje z zvrhano mero razvojnega optimizma. Tako načrtujejo, da bodo leta 1981 dosegli že okrog 2 milijardi dinarjev celotnega prihodka, ob koncu srednjeročnega obdobja 1981 —1985 pa od 5 do 6 milijard dinarjev celotnega prihodka. Števila zaposlenih v novem srednjeročnem obdobju ne bodo bistveno povečevali, saj so napovedali odločen boj ekstenzivnemu zaposlovanju. Spremeniti želijo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, prednost pri zaposlovanju bodo imeli delavci, ki bodo obvladali najsodobnejšo tehnologijo. Prehod na usmerjeno izobraževanje terja novo šolsko poslopje, ki ga bo treba zgraditi do leta 1985. Prostori in kader so torej osrednje vprašanje, ki ga bo treba razrešiti v prihodnjih letih. Sicer začenja izvajati Rudarski šolski center Velenje v tem letu nov program učenja računalništva na ravni srednje šole. Vse temeljne organizacije združenega dela Rudarskega šolskega centra Velenje, trenutno jih je 10, imajo izdelane programe razvoja za novo srednjeročno obdobje 1981—1985. Poudarek je na programih, ki jih bo mogoče realizirati v okviru Rudarskega šolskega centra Velenje in ki so zanimivi za tržišče. Temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje bodo tudi v prihodnjih letih nadaljevale z iskanjem novih programov in tržišč, za kar bo potrebno zagotoviti potrebne materialne in kadrovske pogoje. Pri iskanju novih programov računajo še posebej na področje šibkotočne dejavnosti. Ob tem pa bodo, povsem razumljivo, utrjevali oziroma še naprej razvijali programe, ki so že potrdili na domačem in tujih tržiščih, denimo programe prehrane, orodjarstva in elementov za strehe. Veliko dela bo, kot ocenjujejo, tudi za temeljne organizacije združenega dela Instalacije, Šerijska proizvodnja in Orodjarna, ki se pri proizvodnji in nastopu na tržišču povezujejo tudi z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Pretežni del razpoložljivega denarja za investicije bodo namenili za posodabljanje tehnologije, saj bodo dajali prednost razvoju tehnološko zahtevnih programov, ki pa bodo istočasno terjali tudi usposobljen strokovni kader. Sicer naj bi temeljne organizacije materialne proizvodnje zgradile v letih 1983—1985 v industrijski coni v Velenju še eno proizvodno dvorano. Značilnost razvoja temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje Rudarskega šolskega centra Velenje v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 bodo torej novi programi, novi izdelki, nova tehnologija, novi proizvodni prostori in novi kadri. Pomembno je, da prevladuje ob tem zvrhana mera optimizma, tako glede same proizvodnje kot realizacije novih programov na tržišču. doma in na tujem. V obdobju 1976—1980 se je Rudarski šolski center Velenje samoupravno preoblikoval iz delovne organizacije s 3 tozdi v delovno organizacijo z 10 tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. Že v kratkem je pričakovati novo samoupravno preobrazbo. Napovedujejo celo, da naj bi Rudarski šolski center Velenje že v tem letu preoblikovali v sestavljeno organizacijo združenega dela. Dvema specifičnima dejavnostima, to je vzgoji in izobraževanju ter materialni proizvodnji, naj bi z novo samoupravno organiziranostjo zagotovili možnosti pa še uspešnejši nadaljnji razvoj. Istočasno pa bi omogočili tudi drugim temeljnim organizacijam združenega dela oziroma delovnim organizacijam, da tesneje sodelujejo oziroma se vključujejo v Rudarski šolski center Velenje. MARIJAN LIPOVŠEK 4l\5 Naš dosežki m načrti Številka 1 (563) - 9. januarja 1981 Rekorden dosežek velenjskih rudarjev Nakopal 4,702.000 ton premoga Leto 1980 je za nami. Čeprav se vsepovsod spopadajo že z novimi nalogami, ki jih morajo uresničiti v letu 1981 obenem razmišljajo in ocenjujejo, kako so delali v preteklem letu. V leto, ki se je izteklo sredi preteklega tedna, so velenjski rudarji zakorakali zelo optimistično, saj so se obvezali, da bodo nakopali kar 4,700.000 ton premoga. To je bila največja delovna obveza, ki jo je ta naš kolektiv sprejel v svojem obstoju do slovenske ^n jugoslovanske javnosti. Rudarje so v prizadevanjih za dosego tega rekordnega izkopa spremljale številne težave. Ko so prebrodili težave v zvezi z slabimi montangeološkimi pogoji v vseh treh jamah premogovnika, so nastopile težave pri nabavi nove opreme in v zvezi z vzdrževanjem stare opreme ter glede pomanjkanja rudarjev, pa tudi strokovnega osebja. Tako so rudarji ob polletju zaostajali približno za pet odstotkov za načrtom, vendar je ostal optimizem, da bodo uresničili sprejeto nalogo, kljub temu trdno vsidran v njih. Z odločnim prizadevanjem celotnega kolektiva in dobremu skupnemu delu vseh, tako rudarjev in drugih delavcev kot družbenopolitičnih in samoupravnih organov, kot je dejal predsednik kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije Rudnik lignita Velenje, dipl. inž. Alojz Diacci, so vse te težave premagali. Zaradi pomanjkanja delavcev so morali delati tudi ob sobotah in so tako v prvem in zadnjem četrtletju delali vse sobote. Toda za delo ob sobotah so se vsi skupaj odločili zavestno, čeprav so bili s tem prikrajšani za prosti čas, vendar vse z željo; da bi dosegli načrtovano proizvodnjo. V mesecu decembru so delali tudi ob nedeljah, tako je 21. decembra delala ena izmena, 28. decembra pa dve izmeni. Prva izmena pa je delala tudi na Silvestrovo, ko so že mnogi počivali. Sredi dopoldneva zadnjega dne v letu 1980 so sirene in streli iz možnarjev simbolično in veselo »sporočili« prebivalcem Šaleške doline da so rudarji dobili boj s proizvodnjo. Točno ob pol enajstih je bil dosežen letni proizvodni načrt in celo presežen za dve toni. Rudarji so torej v letu 1980 nakopali 4,702.000 ton premoga in dosegli največji letni izkop premoga v vsej 105-letni zgodovini razvoja rudnika. Nakopali so za 187.000 ton ali za 4,2 % lignita več kot v letu 1979. Poleg tega so dosegli še vrsto drugih rekordov. 17. decembra so dosegli največji dnevni izkop, to je 21.900 ton premoga, v mesecu decembru so nato dosegli še največji mesečni izkop, ki je znašal 551.000 ton nakopanega premoga, v decembru pa so dosegli še rekordno poprečno mesečno proizvodnjo z nekaj več kot 20.660 tonami nakopanega premoga. V preteklem letu so bili rudarji v jami 289 dni. Še enkrat lahko zapišemo, da je bilo 1980 za velenjske rudarje nadvse uspešno in kot vsakokrat na začetku novega leta so tudi v teh dneh prepričani, da bo enako uspešno za njih tudi letošnje leto. Načrtujejo, da bodo znova nakopali 4,700.000 ton lignita in upajo, da jih letos ne bo pestilo toliko težav kot jih lani. S. Vovk V preteklem letu so velenjski rudarji dosegli največji izkop premoga v dosedanjem obstoju rudnika. Nakopali so kar za 187.000 ton več premoga kot v letu 1979. (foto: L. Ojsteršek) JUGEL — Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva je v sporočilu, ki ga je posredovala v zvezi s tehničnim razpadom jugoslovanskega elektrogospodarskega sistema 8. decembra 1980, posebej poudarila, da Termoelektrarne Šoštanj niso pogojile razpada sistema, kot so omenjali nekateri časopisi. V sporočilu JUGELA je tudi naglašeno, da predstavljajo šoštanjske Termoelektrarne s svojo visoko obratovalno pripravljenostjo, visokim izkoristkom in veliko proizvodnjo električne energije pomemben člen v jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu in so lahko za zgled mnogim drugim elektrarnam v Jugoslaviji. Z elektroenergetsko bilanco je bila za leto 1980 predvidena za Termoelektrarne Šoštanj proizvodnja 3 milijarde 736 milijonov kVVh električne energije. Zaradi ugodnih hidroloških razmer in varčevanja s premogom za zimske mesece pa planskih nalog niso izpolnili, saj so v proizvodnjo 3 milijard 183 milijonov kWh električne energije dosegli 85,2 % proizvodnje, predvidene z elektroenergetsko bilanco. V letu 1981 pa naj bi, kot določa elektroenergetska bilanca, proizvedli v šoštanjskih Termoelektrarnah 3 milijarde 624 milijonov k\Vh električne energije. n Planski dokumenti 1981 -1985 1 Zakaj ni bila dosežena celovitost priprav razvojrih načrtov? L Osrednja točka dnevnega reda zadnje. 91. seje komiteja občinske konferenee ZKS Velenje so bila idejnopolitična vprašanja uveljavljanja sklepov in stališč 15. seje CK ZKJ. 8. seje CK ZKS in občinske konference ZKS Velenje o načrtovanju družbenoekonomskega razvoja za obdobje 1981—1985. Temeljno vprašanje med dokaj obsežno razpravo je bilo. kako je mogoče, da so v temeljnih oziroma drugih organizacijah združenega dela sprejemali samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje v decembru 1980. čeprav bodo v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela v Šaleški dolini sprejeli lastne temelje planov šele januarja 1981. Očitno gre v tem primeru za neusklajenost, ki jo pravzaprav ne bi smelo biti. Nerazumljivo je. da tokrat ni sočasno potekala razprava o pogojih za ustvarjanje dohodka in za njegovo razporejanje, to je za osebno, splošno in investicijsko porabo. Kljub pričakovanju torej ni bila dosežena celovitost priprav razvojnih načrtov. V vsej celovitosti torej povsod razvojni načrtr niso odraz ustavnega položaja delavca oziroma njegovega odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela. Ugotovitve, na katere je nedavno tega opozoril koordinacijski odbor za planiranje pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje, ki spremlja in usklajuje aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov, veljajo še naprej. Vloga delavcev in njihova odgovornost se v postopkih priprav planov ni uveljavila v zadostni meri. Osnovna sLabost pri pripravi smernic planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981 —1985 je bila, da nanje ni bilo predlogov oz. pobud iz temeljnih organizacij združenega dela; pripombe so doživeli le predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Ti pa bi bili zagotovo številnejši in tudi popolnejši, če bi imeli v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela sprejete temelje planov. Sicer je bila v razpravah poudarjena zlasti nujnost, da mora poraba za najmanj 10% zaostajati za rastjo družbenega proizvoda; manjkale pa so pobude oziroma predlogi za povečanje dohodka. Še naprej se torej srečujemo s prakso številnih razprav o porabi oz. delitvi dohodka, ob tem pa je občutno manj razmišljanj o tem, kako dohodek, ustvariti. Takšna praksa potrjuje še zmeraj prisotno miselnost, kot je poudaril eden od razpra-vljalcev, da naj delavci načrtujejo samo razvoj lastne temeljne organizacije združenega dela. ostali razvoj pa naj načrtujejo drugi; v temeljnih organizacijah združenega dela pa bodo »veseli«, če prispevne stopnje ne bodo p.evelike. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje in občinska konferenca ZKS Velenje sta sprejela več stališč v zvezi s pripravo načrtov razvoja za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Osnove opredelitve občinske organizacije zveze komunistov okrog priprav načrtov razvoja so bile že dalj časa znane. Osnovno je bilo prav gotovo stališče, da v prihodnjem petletnem obdobju ne bi smel zaostajati razvoj ključnih področij. Kljub temu pa dokumenti o razvojnih usmeritvah samoupravnih interesnih skupnosti. ki so bili predloženi v razpravo in sprejem združenem delu. niso vsebovali bistvenih razvojnih sprememb. Vseh stališč, predvsem pa tista najpomembnejša. ki so poudarjala nujnost nadaljnjega razvoja otroškega varstva, celodnevne osnovne šole, osnovnega zdravstvenega varstva vključno s socialnim varstvom, sestavljal-ci predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti niso upoštevali; prav tako pa tudi ne zahteve o 10% zmanjšanju predračunskih vrednosti naložb. V tem primeru gre, povsem nedvoumno, za zavestno nasprotovanje stališčem družbenopolitičnih organizacij oziroma politiki zveze koirfunistov. Gre, kot je bilo poudarjeno na seji komiteja OK ZKS Velenje, za nesprejemljivo obnašanje oziroma prakso posameznih komunistov. Slabosti okrog priprav in med samo razpravo o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih samoupravnih interesnih skupnosti do leta 1985 pa je bilo še več. Omenimo le nekatere; posamezniki oziroma strokovne službe v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so delavce, kot vse kaže namerno napačno obveščale delavce o višini prispevnih stopenj, katerih rast naj bi presegala rast dohodka, kar naj bi dokazovalo, da predloženi razvojni načrti samoupravnih interesnih skupnosti presegajo zmožnosti gospodarstva Šaleške doline. Takšno namerno zavžijanje naj bi omogočilo prisvajanje odločitev. Nadalje so bili opazni poskusi posameznikov oziroma skupin, da bi odločali v imenu delavcev. Neformalne skupine so si prilastile pravico oblikovanja mnenj o razvojnih načrtih občinske skupnosti in samoupravnih in- teresnih skupnosti. Pa tudi nekatere strokovne službe so oblikovale mnenja o predlogih planskih dokumentov in skušale delavcem vsiljevati stališča in sklepe, ki so po volji strokovnim službam. Gre torej očitno za poskuse vplivanja na sprejemanja načrtov srednjeročnega razvoja. Na seji so omenjene pojave najostreje obsodili, posebej pa so opozorili, da na noben način ni mogoče dopuščati dogovarjanje in usklajevanje stališč zunaj institucij političnega sistema, prav tako pa tudi ni sprejemljiva praksa, da bi. denimo. 100 ljudi odločalo v imenu 7.000 delavcev delovne organizacije. Pričakovati je mogoče, da bodo januarja 1981 v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini sprejeli temelje planov. V številnih samoupravnih sredinah računajo s spremembami v proizvodnji, ni pa jasno oziroma podrobno opredeljeno, kako bodo spremembe v proizvodnji vplivale na strukturo dela in zaposlenosti, na dohodek itd. Številna odprta vprašanja so tudi na področju investicij; vse kaže. da prenekatera naložba ni usklajena s kriteriji, ki jih je opredelil izvršni svet skupščine SR Slovenije. Zato je že zdaj jasno, da bo težko z uresničevanjem zlasti še tistih investicij, ki ne zagotavljajo dohodek. Sicer velja opozoriti, da za zdaj še niso podrobneje oblikovani enotni cilji družbenopolitične skupnosti za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985 v skladu s cilji naše skupnosti. Zato delavci še ne vedo celovito za pogoje dela in življenja, vselej jim niso jasno predočene možnosti vplivanja na razreševanje problematike oziroma na spreminjanje obstoječega stanja. Kazno pa je, da bi moral sleherni delavec v Šeleški dolini poznati cilje, ki jih želimo doseči in pogoje za uveljavljanje teh ciljev. V prizadevanjih za spremembo družbenoekonomskih odnosov moramo, med drugim, zagotoviti vse tiste aktivnosti, ki bodo omogočale slehernemu delavcu in občanu razmišljanje in oblikovanje razvojnih načrtov. Tovrstne aktivnosti so potrebne, da bi kar najbolj okrepili vpliv delavcev na oblikovanje razvojnih načrtov. Zato bo treba čimprej ugotoviti, kakšne cilje zasledujejo načrti za razvoj v novem srednjeročnem obdobju. Gre za to, da se ugotovi načrtovani materialni razvoj in temelje tega razvoja. Jasno je, da bo v prihodnje osnova razvoja znanost, je pa mogoče ugotavljati, da tudi združeno delo Šaleške doline zmanjšuje sredstva, namenjena za raziskave. Združeno delo je sicer načelno za razvoj znanosti in za napredek, praksa pa kaže drugače. Ali ni to odkrita opozicija razvoju. Razpravljalci so na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Velenje opozorili, da temeljna organizacija združenega dela niso povsem uveljavile vloge temeljnega nosilca planiranja, zlasti zato ne, ker ni bila dosežena potrebna sočasnost priprave in obravnave razvojnih načrtov vseh nosilcev planiranja, razvojni interesi in hotenja niso bili povsem usklajeni, zagotovljena pa tudi ni bila pričakovana celovitost načrtovanja. Poraja se vprašanje, zakaj vse doslej niso bila upoštevana stališča in sklepi zadnjih sej občinske konference ZKS Velenje ter sklepi in stališča CK ZKJ in CK ZKS. Komite občinske konference ZKS Velenje je na zadnji seji sklenil, da mora izvršni svet skupščine občine Velenje oceniti pripravo in sprejem planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje, prav tako tudi vsebino planov in postopek njihovega sprejemanja, posebej podrobno pa samouprav ne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Kar najbolj celovito je potrebno v tej zvezi oceniti postopke, metode ter načine dogovarjanja in sprejemanja dokumentov o splošni porabi. Pri tem naj, bi skušali kar najbolj podrobno ugotoviti, katere poglavitne cilje so zasledovali sestavljalci načrtov in katere dogovorjene skupne cilje oziroma naloge niso vnesli v planske dokumente. Družbenopolitične organizacije, predvsem zveza komunistov in socialistična zveza, pa bi morale nemudoma v akcijo za ostvari-tev tudi teh ciljev. Odgovoriti pa bo treba prav gotovo še na vprašanje, zakaj vsi temeljni nosilci planiranja do konca leta 1980 še niso izdelali in sprejeli temeljev razvoja za obdobje 1981 — 1985. V nadaljevanju 9. seje je komite občinske konference ZKS Velenje ocenil delo v letu 1980 in opredelil nekatere najpomembnejše naloge leta 1981. Ob tem je bilo naglašeno. da v primerjavi z lanskim letom naloge v tem letu ne bodo nič manj zahtevne, posebej še kar zadeva uveljavljanje načel gospodarske stabilizacije, krepitev samoupravnih in družbenoeko-_ nomskih odnosov ter delovanje osnovnih organizacij ZK ter občinske konference ZKS Velenje in njenih organov. Marijan Lipovšek J KS Staro Velenje Napotnikova galerija Šoštanj Miličniki so zapisali Nepazljivost traktorista Številka 1 (563) - 9. januarja 1981 Naši kraji in ljudje 5 Delavska godba Zarja Šoštanj Proslavili 55. jubilej Sporno preimenovanje Boj krajanov, ki stanujejo na delu nekdanje Celjske ceste za novo ime ulice, še vedno traja. 19. novembra leta 1979 so namreč prejeli odločbo o preimenovanju dele Cefare ceste v Trebuško, ne da bi se o tem kdaj prej odločali na zborih krajanov krajevne skupnosti Staro Velenje kamor sodi ta sporna ulica. O preimenovanju niso sklepali niti na sejah sveta krajevne skupnosti. Poudariti moram, da krajani Starega Velenja niso proti preimenovanju. Ce pa že to res mora biti, kot pravijo, pa naj bi se ulica poimenovala po enem od padlih borcev za našo svobodo. Krajani so se po prejetju odločbe pravočasno pritožili na geodetsko upravo Velenje, na republiški sekretariat za urbanizem v Ljubljani ter na republiški komite za varstvo okolja in urejanja prostorov. Po letu dni so prejeli tele odgovore: republiški podsekretar Alojz Horvat je menil, da so krajani po zakonu o imenovanju in evidentiranju naselij ulic ter stavb pristojni odločati o preimenovanju ulic. Geodetska uprava Velenja pa ima na voljo zapisnik s seje sveta krajevne skupnosti Staro Velenje z dne 13. decembra 1978, kjer piše, da so krajani na tej seji razpravljali o preimenovanju ulice. Po odgovorih le nekaterih iz te ulice pa to ni res. Takole so pripovedovali: Ivan Druks: ,,Sem član sveta krajevne skupnosti Staro Velenje. Ne spominjam se, da bi o prreimenovanju naše ulice kdajkoli razpravljali ali sklepali. Te točke tudi nismo imeli nikoli na dnevnem redu naših sej. Sem za to, da se naša ulica.še naprej imenuje Celjska cesta. Močno pa nasprotujem preimenovanju v Trebuško. Če se že mora preimenovati, pa naj bi se po enem od padlih borcev za našo svobodo." Franc Korošec: ,,Preimenovanje naše ulice ni bilo nikoli na dnevnem redu sej sveta krajevne skupnosti Staro Velenje. Le nekaj malega smo o tem spregovorili pod točko razno. Sejo sem zaradi upravičenih razlogov pri tej točki zapustil. Trdim pa lahko, da o poimenovanju naše "Ulice nismo nikoli sklepali. Sem za preimenovanje naše ulice po enem od padlih borcev. Nikakor pa nisem za preimenovanje v Trebuško." Jože Roškar: ,,Tudi jaz ne soglašam s preimenovanjem v Trebuško ulico. Za novo ime smo zvedeli šele iz sprejete odločbe. Nihče ni vprašal nas krajanov, če smo tudi mi za preimenovanje. Menim, da bi se morala Celjska cesta poimenovati po padlem borcu. Za preimenovanje predlagam dve imeni: Šarhova — po padlem borcu Pohorskega bataljona. Veliko je padlo tudi borcev za našo svobodo iz Velenja. Kaj ko bi se imenovala Žarova, po partizanskem imenu padlega partizana Perdiha, domačina." Kakor koli že, krajani so se v osmih dneh po prejetju odločbe pritožili. Podpisalo se je 18 krajanov, ki ne soglašajo s preimenovanjem njihove ulice v Trebuško. Lojze Ojsteršek Med slavnostnim koncertom Lansko leto je bilo za člane delavske godbe Zarje Šoštanj jubilejno. S koncertom, ki so ga imeli ob koncu leta v domu kulture v Šoštanju, so proslavili 55-obletnico delovanja. Pobudo za ustanovitev godbe so dali ob proslavi 1. maja leta 1925 člani strokovne delavske organizacije Tovarne usnja Šoštanj. Septembra tega leta so že začeli s prvimi vajami. Pri nakupu instrumentov so godbenikom pomagali delavci usnjarne s tem, da so se v ta namen odrekli enodnevnemu zaslužku, manjkajoči denar pa je prispeval takratni lastnik tovarne. Tako so si decembra, leta 1925 že lahko kupili instrumente, točno po enem letu, 1. maja 1926 pa so že imeli prvi nastop. Takrat je godba štela 28 članov. Po tem času je delo godbe vse bolj napredovalo in navezali so tudi stike s trboveljsko rudarsko godbo, drugimi " zasavskimi godbami ter železničarsko godbo iz Maribora. Leta 1935 so šoštanjski godbeniki sodelovali na zletu Svobod v Celju. V istem času je zbruhnila stavka v usnjarni. Po vrnitvi iz Celja so se godbeniki priključili stavkajočim delavcem. Štiri leta za tem so godbeniki prvič nastopili na tekmovanju godb, in sicer v Kranju. V drugi skupini so bili najboljši in so se uvrstili v prvo skupino. Med vojno so se vrste godbenikov zelo razredčile, in po osvoboditvi je imela godba le še 17 članov. V vrste godbenikov pa so spet začeli prihajati mladi godbeniki in godba je spet postajala vse bolj številna in vse boljša. Po osvoboditvi je delavska godba Zarja sodelovala na mnogih proslavah, prirejala koncerte in se udeleževala tudi večjih političnih manifestacij na ravni republike. Udeleževala pa se je tudi tekmovanj na občinski kot republiški ravni. Za prizadevno in uspešno delo je Zarja dobila vrsto priznanj, plajcet in diplom. Ob 45. letnici delovanja je med drugim prejela tudi Kajuhovo nagrado. Nadvse plodnih je bilo zadnjih pet let. V tem času so godbeniki gostovali v Padričah in Grupadi pri Trstu, kjer so med drugim igrali na komemoraciji v Bazovici in pri Kajuhovem spomeniku pred slovensko osnovno šolo K. D. Kajuh. Ob tej priložnosti so imeli tudi promenadni koncert. Šoštanjski godbeniki so nastopili tudi na otvoritvi slovenskega pomladili z devetimi mladinci, tako da je imela godba ob 55. obletnici 55 članov. Na jubilejnem koncertu je predsednik zveze kulturnih organizacij občine Velenje Karel Kordež podelil godbenikom 15 bronastih, 10 srebrnih in 5 zlatih Gallusovih odličij. Poleg tega je Svoboda Šoštanj podelila še 8 posebnih priznanj, in sicer Ivanu Hrovatu ter Mihi Berločniku za 50 let glasbenega delovanja Silvu Tamšetu in Ivanu Matku za 40 Ukradli Napotnikov kipec Zadnje čase je vedno več nesreč med vozniki traktorjev. Nepazljivost voznika traktorja s prikolico je botrovala tudi nesreči, ki jo prikazuje slika. Iz smeri Zavodenj proti Šoštanju je vozil voznik traktorja s prikolico Franc Juvan iz Zavodenj. Poleg njega je v kabini traktorja sedel Se Matevž Potočnik, na prikolici pa Silvo Potočnik ter Bernard Rogeljšek. Ko je Juvan pripeljal v levi ovinek v bližini hiše št. 192 v Topolšici, je zaradi nepazljivosti zapeljal na desno bankino, nato pa še čez rob vozišča, kjer se je traktor s prikolico večkrat prevrnil. Pri prevračanju sta se hudo telesno poškodovala voznik Franc Juvan ter sopotnik Bernard Rogeljšek. Zdravita se v slovenjegraški bolnišnici. Priznanje Tovarne usnja kulturnega doma v št. Primožu v Podjuni, leta 1977 so na izbirnem tekmovanju pihalnih orkestrov dosegli prvo mesto v prvi težavnostni stopnji. Nastopili pa so tudi na mnogih proslavah oziroma drugih manifestacijah, ki so bile v zadnjem času v Šaleški dolini. Za jubilejni koncert so se godbeniki zelo skrbno in vsestransko pripravili. Vrste so Koncem lanskega leta so neznanci v Napotnikovi galeriji v domu kulture Šoštanj ukradli bronasti kipec kiparja Ivana Napotnika. Kipec predstavlja mladega Favna in je meril v višino 54 cm, v širino pa približno 29 cm. Napotnik ga je naredil leta 1937 v mavcu in je bil odlit vsaj v dveh primerkih. Kako je moglo priti do kraje, ne da bi bilo v galerijo vlomljeno? Razen čistilke, ki je istočasno tudi vodič v galeriji, je imel dva primerka ključev tudi Kino Velenje, saj pot do kino kabine z aparaturami vodi skozi Napotnikovo galerijo. Na sestanku predstavnika Kulturnega centra Ivana Napotnik Velenje, ki upravlja Napotnikovo galerijo, Svobode Šoštanj in Kino podjetja Velenje je bilo ugotovljeno, da so ostajala vrata od galerije večkrat odprta in da je kinooperater vodil razne obiskovalce, zlasti biljaterje, v kabino, čeprav je bil opozorjen, da je to prepovedano. Dogovorili so se, da bo Svoboda Šoštanj uredila drug dostop do kino aparatur, Kino podjetje pa bo postavjlo do-mofon, tako, da bo kinooperater povezan z biljaterji oziroma dvorano. Red pri kino predstavah je sedaj tak, da pred začetkom in ob koncu filma operater, bla-gajničarka in biljaterji prešte-jejo razstavljene umetnine, ključ pa ima blagajničarka. Sčasoma bo potrebno -misliti tudi na alarmne naprave, saj so Napotnikova dela velike vrednosti, ki jih moramo kar najustrezneje zaščititi. Ukraden kipec je bil zavarovan kot vsa umetniška dela s katerim upravlja Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. Ker obstoji še en primer »Favna« bo ukradeni kipec v let ter Francu Obrezi, Karlu Pungartniku, Jožetu Pirečniku in Zdravku Zupančiču za 30 letno delovanje v godbi. Za jubilej so godbenikom med drugim čestitali oziroma jim izročili priznanja tudi ZKO Velenje, Svoboda Šoštanj, krajevna skupnost Šoštanj, tovarna usnja, predstavniki velenjske rudarske godbe ter šoštanjskega gasilskega društva. 31. decembra je ob 1. uri in 40. minut na Šaleški magistrati zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje sopotnica. Iz smeri Prelog proti vasi Gorenje je vozila voznica osebnega avtomobila CE 138—258 Marjana Kuster iz Mozirja. V bližini Lokoviškega potoka jo je zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem cestišču začelo zanašati tako, da je zapeljala izven cestišča. Vozilo se je po strmini večkrat prevrnilo. V vozilu so bili v času nesreče še Marjan Kuster iz Mozirja, ter Tatjana Gugič in Nevenka Medved obe iz Velenja. Voznica Ku-sterjeva ter sopotnika Marjan Kuster in Tatjana Gugič sta se pri prevračanju vozila hudo telesno poškodovali. Medvedova pa je le nekaj ur za tem poškodbam podlegla. najkrajšem času nadomeščen Napotnikovi galeriji ne bodo z novim odlitkom v bronu, okrnjena. tako, da umetniška dela v M. M. Čez rob vozišča Kako se bo imenoval del Celjske ceste? Romani, zanimivosti Številka 1 (563) - 9. januarja 1981 Dobrikali in vdajali so se tujcem, dolinskim sovražnikom, in poljubljali prah pod njih smradnimi nogami; svoje lastne brate so preganjali, zasramovali in jih izdajali. Iz samotnega Zalesja so zanesli usodni s,trup tudi drugam, okuženi se naselili tudi drugod, otrovali zdravi slovenski zrak, zdravo slovensko dušo. Bolezen seje razpasla vsepovsod, se širila dalje in dalje, podjarmljevala vedno več in več Slovencev. Naš narod pa je slabel in hiral. Med zdravimi in okuženimi seje vnel boj. Kri Domogojev, Stojanov in premnogih slovenskih iunakov. katerih dela še žive, dasi so imena že davnopozabljena, se je brez prestanka bojevala, se bojuje in se bo bojevala s pozojevim strupom. Rodila je množice dobrih in pogumnih ljudi, ki so započeli neizprosno vojno proti laži in kleveti, bratski neslogi in izdajstvu. Mnogo, mnogo bratov je bilo otrovanih, in boj je bil težak. Ko seje število dobrih pomnožilo,je postal lažji, dobojevan pa še danes ni ... Pozojev strup še živi... Sovraštvo gaje rodilo, sovraštvo mu daje življenje; uničiti ga more samo vsesplošna, nesebična bratska ljubezen med Slovenci, med Jugoslovani. Tudi vi, mladi prijatelji, stopite prej ali slej v vrste bojevnikov. Nobeden med vami še ni okužen; mladosti se strup boji. (Dolinska bajka] ker mu je premočna in prečista. Bodite dobri, bodite čisti, bodite močni! V svojih srcih imejte neskončno ljubezen do svojega naroda, dvigajte ga in ga osrečujete! Verujte v njegovo neizčrpno silo in v njegovo bodočnost, pomagajte jo graditi! Če zanese tega ali onega usoda v prelepo Zalesje, naj se za hip potopi v davne, davne čase. Pride mu na misel, da so dolino pogostoma obiskovale krute nesreče in velike nadloge, jo mučili silni in okrutni neprijatelji... Brez prestanka pa je čula na svojih poljanah milo slovensko govorico in sladko slovensko pesem .. . Tisoč let in večje donela v stari neminljivi lepoti preko poljan, ko je razpenjal večerni mrak svoje peruti nad njeno tišino . . . kakor doni še danes ... Umrli so župani in starejšine, junaki, bojazljivci. prijatelji, sovražniki... vsi so šli... drug za drugim so odhajal... Le narod ni umrl: narod živi in bo živel, dokler bo vreden življenja .... KONEC Poleg vzrejne in vzgojne dejavnosti si pri konjeniškem klubu Mozirje obetajo tudi večje tekmovalne dosežke Konjeniški klub Mozirje Uspehi presegli vsa pričakovanja Slabo leto dni je resnično kratko obdobje, še posebej, če je treba v tem času ocenjevati nastanek, razvoj in dosežke neke povsem nove dejavnosti na določenem področju. Da pa za velike delovne uspehe kratek čas ni prehuda ovira, so z izjemno delovno voljo dokazali člani konjeniške sekcije pri mozirskem turističnem- društvu. Šele pred nekaj meseci so zaorali prve brazde konjeniški dejavnosti, že danes pa njihovim uspehom lahko zavidajo mnogi, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo že znatno daljše obdobje. Njihovi dosežki v tem kratkem času so že presegli raven začetne organiziranosti, zato je bila višja oblika več kot nujna. V Mozirju so zato v decembru že ustanovili konjeniški klub in se pri tem v skladu s svojimi načrti in delovnimi usmeritvami odločili, da klub ostane v okviru turističnega društva. Njihov program ni ozko klubsko in športno začrtan, po svoji zasnovi je vsekakor širšega družbenega pomena. To gotovo ni le parola iz delovnega programa. ampak že z dosedanjimi dosežki potrjeno dejstvo. V klubu imajo trenutno 7 konjev in bodo kaj kmalu njihovo število še povečali. Nabavili so tudi najnujnejšo opremo in ovire, uredili poligon in ga opremili z razsvetljavo, zgradili pa bodo še klubske prostore. Lani so sodelovali na 6 prireditvah v regiji in dve uspešno pripravili tudi sami. Ob tem so že izšolali 20 jahačev. izobraževalne oblike pa tečejo še dalje. V januarju jim bo pri delu^pomagal celo priznani jahač in pedagog Rajko Dokič iz Novega Sada. Ob dosežkih še nefcaj športnih načrtov za letošnje leto. Junija bo v Mozirju republiško prvenstvo v preskakovanju zaprek, avgusta pa bodo pripravili še meddržavni turnir in spored popestrili z nastopi v dresuri. Dogovori z madžarskimi »cikoši« in »pusto pošto« so že v teku. V dolini bodo sodelovali na različnih prireditvah, skušali bodo pripraviti turnirje še v drugih krajih, nastopili pa bodo tudi na republiških in drugih tekmova-■njihu kjer že računajo na večje tekmovalne uspehe. Seveda načrti na športnem področju niso prednostni. V Mozirskem konjeniškem klubu se bodo predvsem usmerili v vzgojno in vzrejno delo katerega sadovi bodo vidni na športnem področju, popestrili bodo turistično ponudbo Gornje Savinjske doline, zanemarjati pa ne smemo pomena konjeništva v spletu obrambnih priprav, zlasti glede vzgoje potrebnih kadrov. Časi furmanstva so namreč že zdavnaj minili, na kmetijah so konji skorajda že redkost, s tem pa je tudi vse manj ljudi, ki znajo konje ceniti, jih vzgajati in skrbeti zanje. Prispevek konjeniškega kluba bo na tem področju zato več kot dobrodošel. Pri klubu so poleg tega prepričani. da je konjeništvo ena redkih. če že ne edinih prilik, ki bi lahko Gornjo Savinjsko dolino predstavila v republiškem in jugoslovanskem merilu, tako v športnem kot v turističnem pogledu. Seveda bo pri tem nujna povezava z ostalimi turističnimi dejavniki. Le s skupnimi močmi bodo namreč lahko v kar največji meri izkoristili možnosti, ki se skorajda same ponujajo. Že dejavnost sama po sebi je zanimivost. obogatili jo bodo z zanimivimi prireditvami, uredili bodo jahalno stezo in vanjo vključili turistične kmetije, prav na teh kmetijah pa bi morali najti možnosti tudi za vzrejo konj. Načrtov je seveda še več. vsem pa je skupna usmeritev v vzgojno in vzrejno delo. Možnosti je dovolj, potreb in zanimanja tudi. Predvsem tesno sodelujejo z vzgojno-vzrejnim in športnim centrom Zobnatica iz Bačke Topole, ki se za razvoj konjeniške dejavnosti na tem področju He posebej zanima. Njegovi predstavniki so z mozirskim klubom pripravljeni skleniti dogovor o skupni vzreji polkrvnega Angleža in tudi sicer si želijo še bolj vsestranskega sodelovanja. Kako različne možnosti se Gornji Savinjski dolini s tem ponujajo ni treba posebej poudarjati in med njimi ne bi smeli zanemariti vsaj priliva gostov s tega področja, saj je mozirska občina turistično zanje še posebej zanimiva. Za razvoj konjeništva se zanimajo tudi drugi dejavniki, med njimi tudi- obrambni na republiški ravni. Seveda zanimanju in načrtom ne bo moč zadostiti brez ustreznega vzgojnega in vzrejne-ga centra, ki bi omogočil tudi športno in turistično dejavnost. Za kaj takega je klub sam razumljivo le prešibek, brez sodelovanja gostinstva, turizma in drugih ne bo šlo. Zanimanja za razvoj in delo konjeniškega kluba v Mozirju je torej dovolj, kar dokazuje že udeležba na ustanovnem občnem zboru. Udeležili so se ga namreč predstavniki konjeniške zveze Slovenije, prišli so predstavniki centra Zobnatica iz Bačke Topole, konjeniških klubov iz Maribora, Celja in Ljubljane, predstavniki občine Velenje in združenega dela širšega območja. Le nekaj je pri tem narobe. Med vsemi gosti ni bilo piti enega samega iz domače krajevne skupnosti, občine in združenega dela v dolini. Takšnega nezani-manja si klub gotovo ni zaslužil. Ob tem je prav boleče spoznanje, da njihove dosežke znajo ceniti drugod, da jim sami ponujajo boljše delovne pogoje, da bi radi in znali vnovčiti njihovo delo, izkušnje in predvsem načrte. J. P. Streljanje Dobri rezultati s pištolo Po petem kolu V. dopisne strelske lige v streljanju s standardnim zračnim orožjem so že znane ekipe, ki bodo 15. februarja nastopile v finalu v Velenju. V streljanju s pištolo še vedno vodi Mrož iz Velenja s 7443 krogi, sledijo pa Olimpija 7429. Kranj 7367 krogov. Med posamezniki še najboljši Franc Peternel ml. Kranj s 1892. Velenjčan Hinko Bola je tretji s 1889. 4. Aloj Tršlenjaz 1857 krogov. Pri streljanju s puško so Velenjčani trenutno na četrtem mestu s 7260 krogi. Vodi Kamnik s 7474 krogi. Med Velenjčani je največ na-streljal Dušan Perkač 1791. med mladinkami je najboljša velenj-čanka Saška Bola s 1814 krogi, druga je Darinka Orlačnik s 1737 krogi. Vodstvo »Mroža" Po šestem kolu V. dopisne strelske lige v streljanju s standardno zračnim orožjem so že znane ekipe, ki bodo 15. februarja nastopile v finalu v Velenju. V streljanju s pištolo še vedno vodi Mrož iz Velenja s 7443 krogi, sledijo pa Olimpija 7429, Kranj 7367 krogov. Med posamezniki je najboljši Franc Peternel ml. Kranj s 1892, Velenjčan Hinko Bola je tretji s 1889. Pri streljanju s puško so Velenjčani trenutno na četrtem mestu s 7260 krogi. Vodi Kamnik s 7474 krogi. Med Velenjčani je največ nastreljal Dušan Perhač 1791, med mladinkami pa je najboljša Velenjčanka Saša Bola s 1814 krogi, druga je Darinka Orlačnik s 1737 krogi. Dopisujte v Naš čas REDNI KINO VELENJE 9. 1. — petek ob 18. in 20. uri STARI WHISKY — ameriški; režija: Gus Trikonis; v glavnih vlogah: John Saxon, Susan Howard 10. 1. — sobota ob 18. in 20. uri BARRACUDA — ameriški triler; 11. 1. — nedelja ob 16. uri OTROŠKI SVET RACMANA JAKA — Walt Disneyeva risanka 11. 1. — nedelja ob 18. in 20. uri BARRACUDA — ameriški triler 12. 1. — ponedeljek ob 18. in20. uri V PODZEMLJU SEXA — ameriška kriminalka; režija: Paul Schrader; v glavnih vlogah: George Scott, Peter Eoyle 13.1. — torek ob 18. in 20. uri V PODZEMLJU SEXA — ameriška kriminalka 14. 1. — sreda ob 18. in 20. uri DRACULLOVA HCl — ameriška grozljivka; režija: Lambert Willyer; v glavnih vlogah: Otto Kruger 15. 1. — četrtek ob 18. in 20. uri DRACULLOVA HCl — ameriška grozljivka KINO DOM KULTURE VELENJE 11. 1. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — ČAROBNI SVET RACMANA JAKA — Walt Disneyeva risanka 12. 1. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE NEVARNA IGRA — italijanska drama; režija: Gulliano Montaldo; v glavnih vlogah: Nino Manfredi, Marlene Jobert 15. 1. — četrtek ob 20. uri BO-NEY M DISCO MRZLICA — zahodnonemški glasbeni; režija: Claus Uberall; v glavnih vlogah: Hanna Sebek, Bobby May KINO ŠOŠTANJ 10. 1. — sobota ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA — ČAROBNI SVET RACMANA JAKA — Walt Disneyeva risanka 10. 1. — sobota ob 19.30 uri V PODZEMLJU SEXA — ameriška kriminalka 11. 1. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri STARI WHISKY — ameriški 12. 1. — ponedeljek ob 19.30 BARACUDA — ameriški triler 14. 1. — sreda ob 19.30 uri POROČNO POTOVANJE — francoska sexi komedija; režija: KINO ŠMARTNO OB PAKI 9. 1. — petek ob 19. uri V PODZEMLJU SEXA — ameriška kriminalka 11. 1. — nedelja ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA — Čarobni svet racmana JAKA — Walt Disneyeva risanka 13. 1. — torek ob 19. uri BARACUDA — ameriški triler /O ljubljanska banka Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve teti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo' prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. Številka 1 (563) - 9. januarja 1981 Vaš obveščevalec koledar Dežurstva žen. dipl. vet.. Vrnjačke Banje 7. Velenje. Telefon 852-381. Petek, 9. januarja — Julijan Sobota, 10. januarja — Gregor Nedelja. 11. januarja — Pavlin Ponedeljek, 12. januarja — Tatjana Torek. 13. januarja — Veronika Sreda. 14. januarja — Srečko Četrtek, 15. januarja — Pavel mali oglasi PRODAM harmoniko 4 vrstno — Mengeš, GCFB »frajtonari-co«. Škale 61, Velenje. PRODAM osebni avto Wartburg (karamboliran). JANKO SEN-TE, Cankarjeva 2c, Velenje. TELEVIZOR črnobel, mali, pro-prodam. Je zelo dobro ohranjen. Pantner, Kvedrova 20, Velenje. PRODAM spačka letnik 1973 za 1,5 M. lahko tudi po delih. Movh, Šoštanj, telefon 881-166. PREKLICUJEM veljavnost računa za avto zastava 750 SC, izstavljen pri Avto Celje, poslovalnica Velenje. Ivan Andreje. Ravne 37. Šoštanj LADO SL 1500, letnik 1978. prodam. Telefon: 850-948. IŠČEM starejšo upokojenko za nego matere na deželi. Nudim hrano in stanovanje, plačilo po dogovoru. Naslov v uredništvu. OPRAVIČUJEM se Ladislavu Seliču iz Hrastovca 25 zaradi nedokazane obtožbe o sodelovanju pri tatvini kmetijskih pripomočkov v Hrastovcu 21. — Stanislav Krajnc. Gibanje prebivalstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 9. L — 11. I. dr. Stupar 12. 1. 1981 dr. Lazar 13. 1. 1981 dr. Stupar 14. 1. 1981 dr. Lazar 15. 1. 1981 dr. Stupar VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE 9. 1. — 15. 1. 1981 Ivo Zago- Prireditve Dnevi ob 19. uri bo v Knjižnici Velenje FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA, na katerem se bodo predstavili s svojimi filmi člani kinokluba »Gorenje«. MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Ivan KOKOT. roj. 1956, strojni tehnik iz Velenja in Mora KOŠAN, roj. 1958, gradbeni tehnik iz Velenja; Predrag SA-VIČ, roj. 1956. električar iz Velenja in Ljubica DJUKIČ, roj. 1960, delavka iz Velenja; Marjan BENKO, roj. 1957. avtomehanik iz Družmirja in Ljuba KRAŠEK. roj. 1953, uslužbenka iz Velenja. Smrti: Franc LAZN1 K, tehnik iz Raven 125, star 19 let; Pavla MELANŠEK, upokojenka iz Podkraja pri Velenju 70, stara 78 let;LovroGLINŠEK. kmetovalec iz Laz 41. star 82 let. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poroke: Bojan URŠNIK, ,roj. 1957, programer, Šoštanj, Glavni trg 11 in Zdenka ZUPANC, roj. 1953. vodja ZT poslovalnice. Velenje, Šaleška 2/a; Ivan PO-CAJT, roj. 1954, mizar. Veliki vrh 10 in Vida LEDINEK, roj. 1960, polirka, Lokovica 11. Smrti: Marjeta BLAZINŠEK. druž. upokojenka. Gaberke 78, stara 74 let; Jakob SERNOVRŠNIK. upokojenec iz Galicije 77, star 83 let; Viktor FUNKL, kmečki delavec iz Laziš pri Laškem 8. star 28 let; Franc KOLAR. inv. upokojenec. Polzela 116, star 58 let; Vjekoslav ŠPOLJAR, strugar iz Prišlina 51, star 46 let; Marija KVAS, druž. upokojenka. Zreče pri Slov. Konjicah 5; stara 79 let; Frančišek ŽERJAV, delavec iz Frankolovega—Rove 2, star 49 let. Komisija za delovna razmerja Trgovskega podjetja VINO Šmartno ob Paki vabi k sodelovanju in objavlja prosta dela in naloge 2 TRANSPORTNIH DELAVCEV Kandidati morajo biti fizično sposobni za opravljanje navedenih del. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite v podjetje VINO Šmartno razmerja. roku 15 dni na naslov Trgovsko ob Paki, komisija za delovna Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni. V SPOMIN 12. januarja mineva eno leto. od kar te je v najlepših letih življenja odtrgala od nas kruta usoda. Zapustil si nas v bolečini dragi mož. sin, brat in stric Anton Dobnik Tvoj dom je tih in žalosten. Prelite solze ne ozdravijo bolečine, vedno teže nam je. da Te ni med nami. V tihi žalosti tvoji najdražji: žena Milica, mama, ata in sestre. Vsem, ki se ga spominjate, pa iskrena hvala. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko socialni sektor Na podlagi določil 22. čl. ZDR (Ur. list SRS št. 24/77), določil samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DSSS ter sklepa komisije za medsebojna razmerja delavcev v DSSS z dne 26. 12. 1980 OGLAŠAMO prosta dela oziroma naloge REFERENTA STALNE INVENTURE Pogoj za zasedbo: — končana poklicna šola trgovske, kovinarske ali elektro smeri; — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Osebni dohodek se določi v skladu s pravilnikom o merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov DSSS. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo na Rudarski šols' i center Velenje, Prežihova 3. Rok objave oglasa je 15 dni. Prijave zbiramo do izbire kandidata. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža. očeta, sina. brata in svaka Antona Praunseisa roj. 1938 v Paki pri Vitanju sc iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje ali kakor koli pomagali. Iskrena hvala sosedom, sodelavcem DO RLV. častni straži, pevskemu zboru. Rudarski godbi in govornikom za poslovilne besede. Hvala tudi zdravstvenemu osebju slovenjgraške bolnišnice, dr. Masnetovi, zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Velenje, dr. Natkovi in dr. Kuneju ter duhovnikoma za opravljen obred. Žalujoči: Žena Lojzka, hčerka Sonja, sin Tonči, oče Adolf, bratje z družinami in ostalo sorodstvo. GIP ,,VEGRAD" VELENJE ^ TOZD GRADNJA VELENJE Po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD GRADNJA VELENJE OBJAVLJAMO prosta dela in naloge KUHARSKA DELA v sektorju Družbeni standard Velenje Pogoji: širok profil kuharske stroke in dve leti delovnih izkušenj. Ob zaposlitvi je predvideno poskusno delo. Pismene prošnje sprejema kadrovska služba GIP ,,VEGRAD" VELENJE, Prešernova 9/a, 63320 Velenje, 15 dni po objavi oglasa. ZAHVALA Ob boleči i/gubi našega dragega očeta, starega očeta in pradedka Alojza Korena se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Prisrčna hvala Marici GostenČnikovi za poslovilne besede, pevcem iz Pake ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerke Marijana, Anica, Ivanka, Barbika in sin Franci z družinami. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža. očeta in dedka Alojza Javornika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožaija, darovane vence in cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem TES in sindikalni organizaciji TEŠ-a, godbi Zarja, govornikom KS Družmirje-Gaberke, dr. Lazarju za dolgoletno zdravljenje in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: Žena Vera, sinovi Jože, Lojze in Janko z družinami ter hčerke Vera in Marica z družinami. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega sina in brata Francija Laznika strojnega tehnika iz Raven pri Šoštanju se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti i mu darovali toliko lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo ravenskim mladincem, ki so ga tako tiho pospremili do njegovega mnogo preranega groba. Lepa zahvala tudi duhovniku Gabrijelu Knezu za slovesen obred in za poslovilne besede. Hvala tudi vsem rudarjem v uniformah, častni straži, godbi in pevcem. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom, doma ob krsti in pri odprtem grobu in za vse tolažilne besede v tako težkih in žalostnih dneh. Žalujoči: mama, oče in sestra Zvonka Številka 1 (563) — 9. januarja 1981 Ovčereja na stranskem tiru Seveda brez planinske paše. saj je paša na domačiji pri poskusnem tropu bolj enostavna. Najbolje bi seveda bilo. če bi ovce poleti pasli v planini, pomladi in jeseni pa v dolini pašo. kar se da. podaljšali. Vendar je zato potrebno večje število ovac. ograja in pastir, kar pa bi bilo mogoče v okviru pašne skupnosti. Franc Zagožen je torej prepričan, da bo uspel in prav je tako. Še bolj prav bi bilo, če bi se za njegovo delo bolj zanimali in skušali njegove dosežke s pridom uporabiti. Sam sicer pravi, da je zanimanje za njegov trop in za ovčerejo nasploh vse večje. Ljudje prihajajo od vsepovsod. vseh vrst poklicev so in starosti in tropi ovac se po Sloveniji v zadnjem času kar hitro množijo. Od vsepovsod prihajajo. le iz domačih logov jih je presneto malo. navzlic vsem stališčem, načrtom in podobnim dokumentom. Janez PLESNIK Desetletje obetavnih naporov Ovčereja je v Sloveniji zašla na stranske poti. sami smo jo pravzaprav potisnili tja in današnji tropi ovac so le še ostanek preteklosti in spomin nanjo obenem. To vejo živinoreje smo zapostavili neupravičeno, pa o razlogih zalo nemara ne kaže razpravljati. Bolje je prisluhniti tistim vztrajnim strokovnjakom in drugim, ki se zavedajo pomena in prednosti vzreje ovac. ki verjamejo v njen preporod, pa čeprav se v svojih prizadevanjih vrtijo v krogu navidez nepremostlji-v ih nedorečenosti. Tudi v Gornji Savinjski dolini so nekdaj znane solčavske ovce. poleg nekaj današnjih tropov, svoje mesto uspele ohraniti le še v stališčih. načrtih in podobnih dokumentih. Stanje pa morebiti le ni tako črno. Veliko upanja vzbuja trop ovac. poskusni ga lahko imenujemo. ki pa ga ne najdemo kje na Solčavskem, temveč na vzorno urejeni kmetiji blizu Šmartnega ob Dreti. To seveda ni naključje. Za kmetijo namreč skrbi strokovnjak in znanstvenik, ki se je oživljanja ovčereje v Sloveniji lotil že pred desetletjem in kljub vsem težavam vztraja, prepričan v svoje znanje in pravilnost svojih načrtov. To lahko z rezultati pri vzreji svojega tropa že dokaže. Beseda je o predavatelju biotehnične fakultete v Ljubljani prof. dr. Francu Zagoženu. Dobri dve leti je tega. kar sta z ženo prevzela kmetijo in se posvetila vzreji ovac. Franc Zagožen seveda še opravlja svoje predavateljsko in znanstveno delo v Ljubljani, popoldne in vedno kadar mu dopušča čas pa se posveča svojim ovcam in pomaga ženi. ki skrbi za kmetijo. Le mimogrede, tudi /ena se ponaša z visoko izobrazbo kmetijske stroke. Pogovor z njim je zanimiv in težak hkrati. Njegovega znanja je za nasprotno neznanje kar preveč. Pa vendarle. V Sloveniji imamo danes 240.000 hektarov opuščene zemlje, veliko zemljišč pa se še zarašča. Na to vpliva tudi vse bolj intenzivna govedoreja. ki je slabše površine ne zanimajo več. Prav zato bi ovčerejo morali znova oživiti. Ob neizkoriščenih travnikih m pašnikih bo mesa primanjkovali) še bolj in ob tem se ponuja dodatna prednost ovčereje. saj ovce dajejo znatno več mesa na hektar. Se nečesa ne bi smeli pozabiti. Na višinskih kmetijah so pogoji dela in življenja zelo težki. Kmetovanje je težko in nedo-nosno. pa t ud i govedo terja več dela in časa kot ovce. Poleti hi bile ovce v planini in bi tako na kmetiji ostalo znatno več časa za ostala opravila, za posek lesa. za pripravo krme in podobno. Ker kmetije ne dajejo dovolj dohodka se mnogi zaposlujejo. ovčereja pa omogoča tudi to možnost, saj pozimi ne terja veliko dela. Na turističnih kmetijah bi domačini gostom lahko namenili več časa kot sedaj 'ob preobilici vsakodnevnih opravil. Pomembno je tudi to, daje finančna plat ovčereje naravnost vabljiva. Cene jagnetine in tudi ovčetine so razmeroma visoke in omogočajo dober zaslužek. Povpraševanje je prav tako veliko, zlasti v sosednjih republikah, kjer ovčereja tudi nazaduje. Zanimanja ne manjka niti na slovenskem trgu. le povpraše- vanje in ponudba se v svoji soodvisnosti vrtita v začaranem krogu. Kljub razmeroma visoki ceni je povpraševanje dokaj veliko, ob tem močno šepa organizacija prodaje. ob takšni prodaji pa je seveda tvegano povečevanje proizvodnjp. Kljub takšnemu stanju pa problem vendarle * ne bi smel biti nerešljiv. Kje je potemtakem vzrok, da se kmetje za ovčerejo ne zanimajo? Franc Zagožen je v odgovoru dovolj jasen: v celoviti zanemarjenosti ovčereje. Znali smo jo odpraviti iz vseh učnih načrtov, ne upoštevamo je v nobeni obliki strokovnega izobraževanja, na voljo ni nobenega priročnika in še bi lahko naštevali. Ne glede na to smo že priča skromnim začetkom, ki le obetajo. Prof. dr. Franc Zagožen bo to zimo skoraj zagotovo sestavil primeren priročnik, ki ga zaradi pomanjkanja časa že vse predolgo obljublja. Potem bodo potrebni še seminarji za kmetijske pospeševalce in podobne izobraževalne oblike. Kmetje namreč z ovčerejo in vsemi njenimi možnostmi sploh niso seznanjeni, kar pa o njej vedo. je zastarelo in resnično neprivlačno. Opustili sojo zato. ker ni-bila donosna. novih možnosti pa jim seveda ni nihče pojasnil.. Včasih so si ovce poleti v planini morale nabrati dovolj zaloge za zimo, saj so v tem letnem času zanje skrbeli le toliko, da so preživele. Jagen-čki so tudi zato zelo počasi rasli, redili so jih kvečjemu do teže 15 kilogramov, pa še plodnost pasme je bila dokaj šibka. V to opuščeno njivo je torej odločno zaoral brazdo Franc Nova pasma je tu in veliko obeta Zagožen. Začel je pred kakšnimi desetimi leti in začetki so bili zelo neob&tavni. Poskusi na Gorenjskem se niso obnesli, tudi zato. ker rejci niso upoštevali navodil strokovnjakov. Po različnih po-iskusih in naporih je torej Franc Zagožen pred dobrima dvema letoma delo drugače zastavil. Preuredil je domačo kmetijo in se odločno lotil dela. Prva naloga, ki si jo je zadal, je bila vzgojiti bolj plodno pasmo. V Sloveniji ima danes ena ovca povprečno 20—25 kilogramov prirastka letno, lahko pa bi imela tri jagenčke letno, ki bi rejeni do vsaj 30 kilogramov pomenili najmanj trikratno povečanje prirastka. Pričel je torej solčavsko pasmo križati z zelo plodno rusko in danes je že prepričan, da bo uspel. Že ob prvih poskusih imajo ovce dvojčke, pri odraslih pa bo to pravilo. Nadaljnji poskusi bodo še potrdili pravilnost začrtane poti. S tem v zvezi je seveda naslednja naloga. Pomembno ni le število, ampak tudi teža jagenčkov. zato pa bo treba poskrbeti za bolj intenzivno tehnologijo reje. V hlevu, ki ga je Franc Zagožen za ovčerejo priredil po lastnih zamislih, tudi na tem področju dosega prve vidne uspehe. Jagenčke namerava rediti do teže 30—35 kilogramov, saj je pri tej teži njihovo meso še dovolj kakovostno. Danes željeno težo dosežejo do četrtega meseca starosti, lahko pa bi jo še hitreje. Seveda se bo v prihodnje loteval še vrste drugih poizkusov in tudi z njimi vsem dokazal pravil-post in upravičenost svojih načrtov. Njegov trop danes šteje 70 plemenskih ovac in okrog 40 jagenčkov. V bodoče namerava število plemenskih ovac povečati na 100. Računa, da bo 250—300 jagenčkov zredil do 30 kilogramov in tako letno priredil do 10 ton mesa. Športniki 1980 v Šaleški dolini Najboljši Bogdan Makovšek Tudi konec lanskega leta je komisija za izbor športnika v občini Velenje pri občinski zvezi za telesno kulturo poslala dopis društvom oziroma klubom naj izberejo najboljše posameznike. za katere menijo, da imajo možnost da sodelujejo v konkurenci za izbor športnika 80 v Šaleški dolini. Na podlagi prispelih podatkov je komisija oziroma predsedstvo občinske zveze telesnokulturnih organizacij skupaj z uredništvom tednika Naš čas ter Radia Velenje izbrala za ŠPORTNIKA LETA 1980 v občini Velenje Bogdana Makovška, člana velenjskega atletskega kluba. Nekaj njegovih dosežkov. V letu 1980 je dosegel prvo mesto na državnem prvenstvu v hoji na 5. 10 in na 20 kilometrov za mladince. V vseh teh kategorijah ima tudi državni rekord. Na balkanskih igrah za mladince v So'unu je osvojil 3. mesto. Makovšek je odličen dijak velenjske gimnazije in štipendist Titovega sklada. Za posebne tekmovalne dosežke v letu 1980 je predsedstvo ZTKO Velenje izbralo naslednje športnike: Jožeta Angela (atletika), za doseženo 4. mesto na 2. olimpiadi invalidov — športnikov na Nizozemskem v teku na 1500 metrov. Nastopil je tudi v finalu skoka v daljavo, kjer je zasedel 12. mesto: Jano Pečovnik — atletika za doseženo 1. mesto na državnem prvenstvu v mnogoboju za mladinke v Splitu. Bila je tudi prva v slovenskem prvenstvu v mnogoboju za mladinke, kjer je dosegla tudi državni rekord, na balkanskih igrah je v peteroboju med mladinkami osvojila 5. mesto. Strelsko družino Mrož za dolgoletno in uspešno delovanje. športne dosežke in za prispevek k večanju obrambne moči domovine. V svojih vrstah ima nad 1500 tekmovalcev. V letu 1980 je družina osvojila 12 naslovov republiških ekipnih in posameznih prvakov. 8 drugih mest. 10 tretjih, mest in 2 peti mesti. Na državnem prvenstvu so dosegli po eno prvo. . 3. mesto in 4. mesto, dve 5. in dve 6. mesti: na mednarodnih tekmovanjih 2. prvi in eno 3. mesto. V Sloveniji so po kakovosti in množičnosti na 2. mestu, v SFRJ pa na 6. mestu. Predsedstvo ZTKO občine Velenje bo za uspehe v letu 1980 podelilo priznanja naslednjim športnikom. Nandetu Korpniku — karate. Katji Žibert — plavanje. Alešu Jugu, Klavdiji Jug in Stanku Miklavžini vsi atletika. Ivu Petroviču — judo, Vladu Mešiču — športni ribolov. Petru Jovanoviču — streljanje — invalidski šport, Matjažu Šentjurcu — društvo modelarjev. Renatu Štermanu — strelstvo in Andreju Majerju — moto-cross. Predsedstvo ZTKO Velenje bo skupaj z uredništvom Našega časa in Radia Velenje podelilo priznanja najboljšim športnikom konec tega meseca, (sv) Priznanje Bogdanu Makovšku za osvojeno prvo mesto na enem izmed tekmovanj v Velenju Rek Velenje Pokal Jamski mehanizaciji V Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje namenjam vsako leto večjo pozornost športno rekreativni dejavnosti. Ta danes zajema že približno 3000 zaposlenih. Spodbudno je tudi, da je med športnimi rekreativci tudi vse več žensk. Ta dejavnost zajema tako tekmovalni del, kjer je najbolj popularno prvenstvo v malem nogometu, v tako imenovanem čistem rekreativnem delu pa prednjačijo plavanje, kolesarjenje, trimska hoja, smučanje itd. Prav v letu, ki je za nami, so v Rek proslavili pomemben jubilej — 20-let organizirane športne rekreacije. In prav v tem letu so znova dosegli lepe uspehe ter izpolnili vse naloge. Dve desetletji sindikalnega športa in rekreacije so proslavili s srečanjem rudarskih mest za dan rudarjev. V jubilejnem letu pa so svojo dejavnost razširili še na trinajsto panogo s tem, da so vključili vlečenje vrvi, ki je prav tako pritegnilo veliko delavcev. Zadnje dni starega leta so na slovesnosti v Delavskem klubu razglasili rezultate in podelili pokale, priznanja in diplome najboljšim posameznikom, ekipam ter za vseekipno uvrstitev. Na priložnostni slovesnosti, katere so se poleg predstavnikov vseh tozdov udeležili tudi predstavniki sozda REK in pa kot gosta tudi popred-sednik republiškega odbora sindikata delavcev energetike in premogovništva Alojz Saviozzi in sekretar tega odbora Jože Leskovar, je spregovoril predsednik komisije za rekreacijo na Rek Herman Arlič. V svojem govoru je še posebej omenil, da imajo njihovi športni referenti-animatorji največ zaslug, da delo na tem področju poteka tako uspešno. Športni rekreatorji spodbujajo, organizirajo in vodijo celotno športno rekreativno dejavnost. Ponekod jim pri delu pomagajo tudi posebne komisije, ki so jih izvolili v sindikalnih konferencah. Ob vsem pa je treba omeniti še to, da je Zveza telesnokulturnih organizacij Jugoslavije lani podelila Rudniku lignita Velenje zlati znak za dolgoletno pomoč pri izgradnji športnih objektov in za uspešno razvijanje športne rekreacijske dejavnosti. V skupni uvrstitvi so bili najboljši zaposleni v tozdu RLV-Jamska mehanizacija, ki so zbrali 285 točk, 2. ESO — tozdi Elektro obrati. Krovsko kleparski obrati, Vodovodno toplovodni obrati in DSSS 283, 3. tozd Klasirnica, 253, 4. TEŠ-tozd Vzdrževanje, 237 5. ESO-tozd Strojni obrati, 234, 6. Jama Pesje 210, 7. tozd Priprave, 8. Jama Preloge, 9. RLC Delovna skupnost skupnih služb in 10. RSC-tozd Rudarski praktični pouk. (S. V.) Na mizi ,.Jamske mehanizacije" se je nabralo največ pokalov in diplom.