Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2010 Mimiiml 1„2 Ilirska Bistrica) ,234 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.:+386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si COBISS e |mrj | BANKA KOPER ^7 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group II eMjg'm Ilirska Bistrica w Letnik XVIII, št.: 234 {g marec 2010 <7 Cena 1,80 € co TISKOVINA z O) POŠTNINA PLAČANA (/) PRI POŠTI — 6251 IL. BISTRICA. TRNOVO Mladinski odsek PD Snežnik Ilirska Bistrica vabi i 11. M.Ccuiins(ii gorniški taGor + +■. o ■ i :: - pri mentorici planinske skupine na vaši šoli - po telefonu: Andrej Novak (041 804 920) - po e-pošli: pdsneznik@gmail.com - na medmrežju: www.pd.sneznik.si Cena osemdnevnega taborjenja znaša 125 €: vV okviru ‘tabora bo;|g|tjeden tečaj planinske šole. Kaj še čakaš, pridruži se nam! WW!1 KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 m. URNIK : 8.00 -18.00 um tol: sobota 8.00 -13.00 BRK nedelja zaprto ■"* GSM CENTER debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 e e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si «- PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME •*> SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE PONEDELJEK-PETEK 8” -12°° in 15” -19™ SOBOTA 8”- 12" ■J^Sjhžuisi ™ • ra mn™. me mm j* rc x r-- od 15 do 30 let starosti VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI U. QJ®©E)K][gJg[g USB aaauah TEL7FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA O .0 Vabimo vas na Pohod po poteh partizanske bolnice Zalesje, ki bo 10. aprila 2010. Zbor je od 8.00 ure dalje pred nekdanjo šolo na Ostrožnem brdu. Začetek pohoda je ob 10.00 uri. Startnina je 5 EUR in zajema topli obrok in spominek Ob koncu vas vabimo na kratek kulturni program Organizator: KS Ostrožno brdo, Kulturno društvo Ostrožno brdo in OZZBza vrednote NOB Ilirska Bistrica Šola hujšanja Obveščamo vas, da bomo v mesecu aprilu ponovno pričeli z šolo hujšanja v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Prvo srečanje bo 6. aprila ob 19. uri v učilnici za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu. Predvidoma bodo srečanja potekala 2x tedensko v aprilu, maju in juniju. Prijave in dodatne informacije lahko dobite na tel. štev. 05 71121 32 (Andreja Rebec). Udeležbaje brezplačna. <._____________V akciia: OČISTIMO SLOVENIJO Silil 2 p a CERKVENIK IMA P L AC U * sveže ribe * zamrznjene, ribe * školjkefraltb * “bacajjain bjanjčj: Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. Izdelava sedežnih garnitur po merah strank. TAPETNIŠTVO ŽELEfTž=EOE Pot k studencu 8,6257 Pivka tel.: 05 757 15 32, tel/fax: 05 757 31 74 Salon: Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43,tel/fax: 05 757 16 44 e-mail: tapetnistvozele@siol.com, www.tapetnistvo-zele.com Si POROČNA FOTOGRAFIJA Fotografiranje porok, otvoritev, sprejemov in ostalih slovesnosti. Izdelava albumov, projekcij in sorodnih prezentacij. 041 808 801 - krebelj.marjan@siol.net - nikio.carbonmade.com civilna družba: V ILIRSKI BISTRICI SMRDI STONI KAKOVOST JE PRVA HI-TECH BLEIFREI PROFIL OKNA 7 - komorni system ELEGANCE MD 8.0 tl* Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02 / 7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si © lpar Imteriesl J Slovenija^ ^ interles d.o.o. Kraigherjeva 19a Si-2230 Lenart VRATA ut SENČILA ttt mm vrtovi LES *** ALU ipfemjciJte "a ujlujst uniltillitri Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE 2 31. marec 2010 NE PREZRITE - AKTUALNO UVODNE BESEDE Politika je moška stvar mag. Milena Urh ••••• Mednarodni dan žensk, ki ga vsako leto praznujemo 8. marca, je letos potekal na temo: »Enake pravice, enake možnosti: napredek za vse«. Praznovanje tega dneva želi na simbolični ravni opozoriti na ekonomsko, politično in družbeno enakopravnost žensk. Pobudo za dan žensk je dala nemška feministka Clara Zetkin. Prvič so ga obeležili leta 1911, mednarodni dan pa je postal leta 1917. Praznik je tudi dan spomina na požar v ameriški tovarni Triangle, kjer je 25. marca 1911 umrlo 146 delavk. V zgodovini so različne politične, družbene, verske ali gospodarske okoliščine negativno vplivale na položaj žensk. Mnogim so bile kratene osnovne pravice in dostojanstvo. Le priznavanje človeškega dostojanstva lahko omogoči vsem skupno in osebno rast. Za spodbujanje take rasti je potrebno, zlasti v vsakdanjem življenju, zagotoviti enake možnosti vsem ter objektivno enakopravnost pred zakonom. Politika ni razvila dobrih mehanizmov za vključitev žensk v javno življenje. Konkreten korak naprej bi, po besedah predstavnikov naše vlade, pomenilo prepričati raziskovalno sfero in politiko, da je to pomembno in da je treba tudi "z nekaterimi mehanskimi ukrepi, kot so npr. kvote in sprememba volilnega sistema" dati možnosti ženskam za vključitev v javno življenje. Slovenija je po številu poslank v parlamentu na predzadnjem mestu med državami članicami EU, saj ženske od 90 poslanskih mest zasedajo le 12. Slabše je uvrščena le še Malta. V našem občinskem svetu je 17,4 % žensk, kar pomeni 4 ženske in 19 moških. Slovenija še nikoli ni imela predsednice vlade, predsednice države ali predsednice parlamenta, spolne kvote so prinesle večji delež žensk na kandidatnih listah, v parlamentu pa je ta procent kljub temu ostal nespremenjen. Po razporejenosti moči med spoloma je Slovenija med članicami EU na 15. mestu, na svetu pa na 34. mestu. Vsaka peta prebivalka Slovenije ima višjo ali visokošolsko izobrazbo, a plače žensk so v povprečju za približno 110 evrov nižje kot plače moških. Evropska komisija je pred 8. marcem pripravila listino za pravice žensk, v kateri se je močneje zavzela za enakost med spoloma. Evropska komisija je v listini določila pet ključnih področij ukrepanja: enakost spolov na trgu dela, enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti, enakost spolov na vodstvenih položajih, dostojanstvo, integriteto in odpravo nasilja na podlagi spola ter enakost spolov prek meja EU. Evropski komisiji listina tudi nalaga, da v naslednjih petih letih vidik enakosti spolov vključuje v vse svoje politike in hkrati sprejema posebne ukrepe za spodbujanje enakosti. Nameravajo tudi izvesti vrsto ukrepov, s katerimi naj bi znatno zmanjšali razliko v plačilu med moškimi in ženskami v naslednjih petih letih. Znanstveni napredek, dostopnost šolanja in družbene spremembe so vplivale na spremenjeno vlogo ženske v družbi. Pravo vrednotenje žensk pa zahteva takšno ureditev dela, da ženska ni prisiljena plačevati svojega napredovanja z zanemarjanjem družine, v kateri ima kot mati nenadomestljivo vlogo. To je vprašanje, po katerem merimo kakovost družbe in dejansko zaščito ženskih pravic. KMEČKE TRŽNICE Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom objavlja, da bodo v aprilu izvedene naslednje Kmečke tržnice 1.4. - Četrtek: sejemska Ilirska Bistrica na Plaču 3.4. - Sobota: redni sejem v Postojni - velikonočna sobota 10.4. - Sobota: sejemska in redna v Pivki 11.4. - Nedelja: prireditvena tržnica v Lipici - Čarobni dan 16.4. - Petek: sejemska v Ilirski Bistrici na Plaču 17.4. - Sobota: sejemska v Postojni 24.4. - Sobota: redna v Ilirski Bistrici na Mi kozi Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov X Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. / VSESLOVENSKA AKCIJA Pridružite se največji čistilni akciji v Sloveniji V soboto, 17. aprila 2010 bo organizirana največja prostovoljska okoljska akcija v zgodovini Slovenije. Popisovalci bodo do pomladi po vsej državi iskali divja odlagališča in jih locirali na zemljevidu, spomladi pa bomo vsi stopili skupaj in jih tudi očistili komunalnih in kosovnih odpadkov. Vzporedno bomo očistili tudi razpršene odpadke iz okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Akcija se bo zaključila z zabavnimi dogodki v treh večjih mestnih središčih (Ljubljani, Mariboru in Kopru). Cilji projekta so: - pritegnitev k sodelovanju 200.000 prostovoljcev in izpeljati največjo okoljsko akcijo v Sloveniji doslej, - izdelati prvi digitalni register in nacionalni zemljevid z lokacijami čim večjega števila divjih odlagališč, - odstraniti najmanj 20.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov, - združiti vse ekološke akcije, ki potekajo v spomladanskem času na en datum in s skupnim namenom, - ozaveščanje in izobraževanje o izboljšanju odnosa do ravnanja z odpadki. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je narejen po zgledu projekta Let's Do It, Estonial, ki je potekal v letu 2008. Na dan čistilne akcije, 3. maja 2008, seje v Estoniji zbralo 50.000 prostovoljcev (4% prebivalstva), ki so odstranili 10.000 ton smeti v samo v petih urah (v običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov). Očistimo Slovenijo v enem dnevu - tudi v našem mestu! 17. aprila se bo s tvojo pomočjo pisala zgodovina. 17. aprila ne bomo čistili samo pred svojim pragom. 17. aprila se bomo družno zabavali. 17. aprila ne smeš manjkati! Krajevna skupnost Ilirska Bistrica se priključuje projektu. Na dan akcije bo Info točka pred Domov na Vidmu, Dobimo se med 8.00 in 8.30 uro nakar se bodo skupine odpravile čistiti določene lokacije. Zaželeno je, da se vsi zainteresirani (posamezniki, društva ali skupine) predhodno prijavite za sodelovanje na akciji na tel. št. 71-45-140 ali na mail ksilb@primorska.com zaradi boljše koordinacije in uspeha akcije. Potrebujemo tvojo pomoč. Pomagaj polepšati svoje mesto in njegovo okolico tudi ti. Skupaj nam bo uspelo! Krajevna skupnost Ilirska Bistrica VABILO K SODELOVANJU Člani občinskega odbora Nove generacije SLS Ilirska Bistrica vabimo občane Ilirske Bistrice, da se nam pridružijo v največji prostovoljski akciji v zgodovini Slovenije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Čistilna akcija bo potekala 17. aprila 2010. Svojo udeležbo lahko prijavite na elektronski naslov nova.generacija.ib@gmail.com, nakar vam bomo sporočili naše zbirno mesto. Veseli bomo vašega odziva in sodelovanja! Občinski odbor Nove generacije SLS Ilirska Bistrica Očistimo Slovenijo TELEFONIJA Državni mlini meljejo zares počasi mag. Milena Urh...... Pred skoraj enim letom smo pisali o ovadbi, ki jo je vložil Ivan Valenčič iz Ostrožnega brda v zvezi z vračanjem vlaganj v telekomunikacijsko infrastrukturo. Ovadbo je vložil z naslednjo obrazložitvijo: Na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko infrastrukturo, so krajevne skupnosti vložile zahteve za povračilo vloženega denarja in dela v infrastrukturo. Ob izgradnji telefonije so investicije vodile KS, imele so svoje žiro račune. Tudi zahtevo za povračilo in pismeno dokumentacijo so pripravljale KS. V tem času se je menjal zakon o Lokalni samoupravi, ki je ukinil samostojne žiro račune KS in jim je omogočil podračune v okviru žiro računa občin. Tako so bila vložena sredstva konec leta 2007 nakazana na občino Ilirska Bistrica. Vloga občine bi morala biti zgolj servis, odločitve kaj in kako razdeliti denar, pa je stvar KS. Vendar si je to pristojnost v svoje roke vzel župan občine II. Bistrica Anton Šenkinc.Tako je izdajal odločbe (seveda nezakonite), saj se pojavlja v vlogi izdajatelja odločbe, kot v pravnem pouku pritožbeni organ. V tem pouku, postavi tudi rok za pritožbo. Kljub temu, da je prejel več pritožb v zakonsko prepisanem roku, se ni držal ZUP-a in v skladu s tem zakonom odgovoril na pritožbe. To zgolj dokazuje nezakonitost izdanih odločb, saj nima zakonske podlage za odgovor. To pa izrablja, da že več kot leto in pol nezakonito zadržuje tujo lastnino, jo plemeniti in z njo gospodari. In kaj seje zgodilo v enem letu? Skoraj nič. Uradna izjava policije je, da kriminalisti Policijske uprave Postojna z zbiranjem obvestil na podlagi Zakona o kazenskem postopku še niso zaključili. Ko bodo zbrali vsa obvestila bodo o tem obvestili pristojno tožilstvo. Premaknilo pa seje na naši občini, saj je Ivan Valenčič konec februarja letos prejel dopis v kateremu sporočajo, da so 3.9.2008 prejeli njegovo pritožbo v zvezi z vračilom sorazmernega deleža vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za KS Prem, vas Ostrožno Brdo. Po 18-tih mesecih od vloge so ugotovili, da ni plačana upravna taksa. Ivan Valenčič je takso nemudoma plačal in zdaj čaka, pa saj tisti ki čaka tudi dočaka - vsaj tako pravijo. Plesen____________________ Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 04 7 830 867 Plesen v stanovanjih je najbolj izrazita spomladi in jeseni, ko se zaradi ogrevanja in zunanjih vplivov (vlaga, hlad) začne pojavljati na toplotnih mostovih oboda stavbe. Izvor plesni je v visoki vlažnosti (nad 80 %) zraka v prostoru. Ocenjujemo, da je plesen ena izmed (naj)večjih bivanjskih težav v Sloveniji, zato moramo poznati vzroke nastanka ter ukrepe za njihovo odpravo. Odstranjevanje posledic (preparati proti plesni, beljenje) je zgolj začasna rešitev, pravilno in učinkovito prezračevanje pa "zakon". Na http:// nep.vitra.si si oglejte "Črne točke" in "Energetske kikse" in vse bo takoj jasno. Kvaliteta zraka Poleg temperature in onesnaženosti je količina vlage v zraku tretji najpomembnejši indikator kvalitete. Optimalna relativna zračna vlaga je med 40 in 60 %, idealna je 50 %, višja od 80 % povzroča plesen. Za doseganje udobne in zdrave klime v prostorih je priporočljivo pogosto, a kratkotrajno zračenje na prepih, ter kontroliranje relativne vlažnosti zraka s higrometrom. Ne pozabimo. Štiri članska družina proizvede v 24 urah 10-15 litrov tekočine. Pogost vzrok nastanka plesni je menjava oken v starejših hišah. Zaradi dobrega tesnjenja ni več avtomatskega" prezračevanja, kot pri starih oknih. (Pre)dobro tesnjenje je torej pravi razlog, ne pa okvirji oken (PVC, leseni, kovinski, kombinirani). Še manj pa prepričanje, da lesena okna „dihajo". To je zgolj občutek, saj les ne sme „dihati". V nasprotnem bi deloval, kar bi zmanjšalo tesnenje in oteževalo odpiranje. Kako si zagotovimo kvaliteto zraka? Običajen in brezplačen način je prezračevanje na prepih, boljši je rekuperacija zraka, kar pomeni prisilno prezračevanje. V primeru, da je v zraku preveč vlage in da je prezračevanje na prepih neuspešno, nam ostane znižanje vlažnosti z razvlaževalcem, ki s kondenzacijo zbira zračno vlago v posodo. Maksimalna količina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor stopinj ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5°C je v zraku lahko max 5g vode, kar pomeni 100% vlažnost. Pri 22°C je v zraku lahko max 22g vode, kar zopet pomeni 100% vlažnost. Za ustvarjanje ugodnih bivalnih razmer je potrebno prostore v zimskem času ogrevati ter redno prezračevati. Priporočamo vsaj 3 x dnevno za 2 - 4 minute vse prostore na prepih. To pomeni, da se v etaži odprejo vsa okna in vsa notranja vrata. S prepihom dosežemo hitro zamenjavo vsega zraka, tudi iz mrtvih kotov, kjer je najbolj navlažen. S tem preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo. Je plesen vzrok ali posledica? Plesen v bivalnih prostorih je posledica prevelike vlage v zraku in spada med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. V vsaki stavbi - razen v kvalitetno termoi-zolirani in prezračevani - ima na toplotnih mostovih obilo možnosti razvoja. Kondenzirana vlaga in temperatura 0 - 40°C sta osnovna pogoja. Zato je jalovo odstranjevanje posledic (to je plesni), saj z odpravo ENERGETSKO SVETOVANJE vzrokov vlaženja odide tudi plesen. Odstranitev vzrokov ni vedno enostavno, saj moramo ugotoviti izvor vlage. Zunanja je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, slabe vodovodne napeljave ali strehe. Notranja se kondenzira na toplotnih mostovih oboda stavbe. Običajno se pojavi v zgornjih vogalih in za neprezračenimi elementi ob zunanjih stenah (omare). Njen izvor so rože, sušenje perila, kopanje, dihanje, kuhanje,... Kaj lahko naredimo? Končni uporabniki (gospodinjstvo) energije lahko bistveno vplivamo na kvaliteto bivanja, manjše stroške, zmanjšamo onesnaževanja in dvignemo ceno nepremičnine. Ker je preventiva boljša kot kurati-va je brezplačen obisk pri energetskem svetovalcu več kot nujen pred izvedbo vsakega energetskega ukrepa. Poiščite svojega na www. ensvet.si ali pridite v Cerknico. Pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih, praktičnih in koristnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo, termoizolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika,... * * * * * of E KR P ' * -V Lokalna akcijska skupina Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Stalni javni poziv Strokovni vodja društva: Aleš Zidar. Ena izmed osnovnih nalog Lokalne akcijske skupine Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom je izbor in spremljanje izvedbenih projektov na področju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Izvedbeni projekti morajo biti skladni z sprejeto Lokalno razvojno strategijo (LRS) in morajo v veliki meri prispevati k razvoju podeželja ne vseh področjih. Izbrani izvedbeni projekti sestavljajo Letni izvedbeni načrt (LIN) lokalne akcijske skupine, ki ga mora LAS oddati v potrditev na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do konca septembra tekočega leta. Pri pripravi predhodnih LIN-ov se je pokazalo, daje iskanje oziroma nabor izvedbenih projektov v krajših rokih neustrezen, zato seje upravni odbor LASa odločil, da odpre stalni javni poziv k naboru izvedbenih projektov. Ta poziv je objavljen na spletni strani društva www.razvoj-podezelja.si na podstrani razpisi/javni poziv 2011, kjer so tudi vsa navodila in obrazci za prijavo na poziv. Čeprav gre za stalni javni poziv pa so določeni tudi okvirni roki za pripravo LIN za leto 2011. Tako se bodo projekti za naslednje leto zbirali do junija 2010, ko bo opravljeno ocenjevanje in izbor projektov, v poletnih mesecih pa se bo izdeloval LIN za prijavo na MKGR V smislu čimboljše priprave projektov bo v aprilu pripravljena delavnica za izdelovalce projektov, od marca 2010 pa bo na voljo tudi svetovalec, ki bo zainteresiranim pomagal pri pripravi projektov. LAS je namreč za izvajanje svetovanja za pospeševanje razvoja podeželja na področju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna z javnim razpisom izbral izvajalca NEC Cerknica, ki bo s svojim delom pričel predvidoma v marcu 2010. Svetovalec bo po predhodnem dogovoru tedensko na voljo zainteresirani javnosti v vseh treh občinskih središčih, sicer pa bomo o tej aktivnosti društva še dodatno obveščali. Iz tega razloga vabimo vse zainteresirane, ki razmišljajo o aktivnostih na podeželju, da se čimprej oglasijo na naslov društva Bazoviška 14, Ilirska Bistrica (uradne ure so od 8,00 do 12,00 vsak dan), informacije pa dobijo tudi po telefonu 031 339 789 ali preko elektronske pošte info@razvoj-podeželja.si. Vsekakor pa so osnovne informacije na voljo na spletni strani društva. ■M ■jap KOLUMNA Saj ni res - pa jej Vojko Tomšič, Jasen ••••• ~7& nekaj mesecev se po naši občini govori o dveh temah. O velikih Z—kadrovskih spremembah v nekaterih javnih zavodih in o neki novi Komunali. Na kadrovskem področju, naj bi se na čelo novo preoblikovane Komunale dal izvoliti sam župan Anton Šenkinc. Za vsak slučaj, če slučajno ne bi bil izvoljen za župana. Ideja je sicer dobra, vendar ima probleme, kako jo izpeljati. Tudi za sedanjega direktorja obstaja rešitev, saj v sistemizaciji delovnih mest Komunale obstaja že 12 let nezasedeno delovno mesto tehničnega direktorja. To mesto je že zasedal. Pač prišparano se najde. Obstaja tudi scenarij, če bi bil Šenkinc ponovno izvoljen za župana. V tem primeru bi mandat direktorja nove Komunale nadaljeval sedanji direktor, medtem, ko bi mesto tehničnega direktorja zasedel večletni Šenkinčev prikimovalec v občinskem svetu - Batista Igor. Vsi igralci imajo namreč že toliko let, da ni več potrebno šparati delovnih mest zase. Še zanimivejša je rešitev, za zamenjavo odhajajoče direktorice Doma starejših občanov. Zasedla, naj bi ga sedanja direktorica knjižnice Hrabarjeva. V tem primeru se bo pojavil velik problem, saj je statut knjižnice napisan tako, da se za mesto direktorice te ustanove ne more potegovati nihče drug razen Hrabarjeve. Meni se seveda postavlja popolnoma drugačno vprašanje. Ali sta sposobna voditi Dom starejših občanov in Komunalo. Zgodovina kaže, da niti približno ne. Hrabarjeva je kar 9 (DEVET) let bila na čelu knjižnice, brez da bi vedela, kakšne evidence mora po zakonu ta voditi. Tudi zgodovina Šenkinca je vse prej kot rožnata. Tako je v preteklosti približno deset let vodil RTC Snežnik v ustanavljanju, ki ga ni nikoli uspel ustanoviti. To je bil verjetno edini tak primer v Sloveniji. Prav tako je neuspešno pobral denar od kmetov, z namenom ustanovitve kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici. Pa je ni nikoli uspel ustanoviti. Tudi njegovo podjetje je vse kaj drugega, kot zgodba o uspehu. Njegovo vodenje upravnega odbora Komunalnega podjetja in vodenje občine, pa lahko opišemo z eno besedo - KATASTROFA. Zanimiva je tudi zgodba o neki novi Komunali. Na komunali, naj bi bil le visoko strokoven kader, kot npr. direktor, tehnični direktor, finančni direktor in nekaj administracije, vsa ostala dela naj bi opravljali »naši« kadri od zunaj. Seveda izbrani s »poštenim« javnim razpisom, kot jih poznamo v naši občini zadnja leta. Vsa ključna dela bi oddali privatnim podjetjem.Tako bi za vzdrževanje vodovodnega sistema skrbel največji vodovodar naše občine, za prevoz odpadkov, naj bi združil moči sedanji direktor Transporta z nekim manjšim prevoznikom iz njegove vasi, za pokopališča in pokope, naj bi po zaslugi dolgoletnega člana Šenkinčeve liste odvisnih občanov skrbelo podjetje iz Postojne Komus d.o.o., celo za raznos plakatov, naj bi razpisali koncesijo, ki naj bi jo dobil še nekdo z liste odvisnih občanov KS. Skratka popolna idila. Za takšen ustroj komunalne dejavnosti, je potrebno seveda več denarja, kot ga Komunala zbere sedaj. Privatnik namreč ne dela zgolj za pokritje stroškov. Ostati mora tudi dobiček. Čim večji, tem boljše. Tudi Šenkinc ne bo mogel delati za manj denarja kot ga dobi sedaj na občini. Če seje z lahkoto navadil, da namesto nerednega minimalca na podjetju Šenkinc d.o.o. dobi župansko plačo, bi se verjetno težko navadil na manjšo plačo. In sedaj nastopite vi drage bralke in dragi bralci. Vaša naloga je zelo preprosta. V malho Komunale boste morali prispevati več denarja. Da se vam ne bo potrebno predolgo odločati za ali proti, so na 31. seji OS, dne 23.03.2010 poskrbeli svetniki naše občine, saj so brez slabe vesti sprejeli drastične podražitve komunalnih storitev. Resje, da je šest svetnikov nasprotovalo tem podražitvam, vendar je ustroj tistih svetnikov, ki sedijo v občinskem svetu le zaradi sejnin, pač premočan. Tem tudi ne bo težko plačati bistveno dražjih storitev, saj za NIČ znanja in še manj truda dobijo cca 400 EUR/mesec. Tako se bodo v času praktično nične inflacije in velike socialne krize podražile komunalne storitve od 30 % pa celo preko 100 %. Uvedeni bodo tudi pgpolnoma novi prispevki npr. omrežnina, števčnina ipd. Naj navedem le primer iz gradiva za sejo sveta občine Ilirska Bistrica. Če je štiričlanska družina plačala komunalne storitve za en mesec 41,7975 EUR, bo po novem sprejetem ceniku plačala kar 84,766 ali 102,8 % več kot sedaj. Do druge številke Snežnika bom poizkušal dobiti poimenski seznam tistih svetnikov, ki tako lepo skrbijo za nas in nas obdarujejo za 102,8 % povišanje cen. Tudi v vašem imenu, najlepša jim hvala. Če je štiričlanska družina plačala komunalne storitve za en mesec 41,79 EUR, bo po novem plačala kar 84,76 4 31. marec 2010 NE PREZRITE - DOGODKA OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRI POSEBNO ZAHVALO NAMENJAMO KRVODAJLCEM, ki so darovali svojo kri in reševali življenja drugih. V preteklem letu smo zabeležili skoraj 890 vpisov na treh rednih terenskih krvodajalskih akcijah v Ilirski Bistrici in mesečnih darovanjih v bolnišnici v Izoli. Z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo ugotavljamo, da seje v letu 2009 udeležba povečala za več kot 25%, kar je izjemen rezultat, z ozirom na vedno večje potrebe po krvi. V LETU 2009 SMO RAZDELILI: • 544 prehrambenih paketov RKS • 261 pralnih praškov RKS • 580 kg testenin, 690 kg moke, 860 kg sladkorja, 460 kg riža in 2.880 I mleka iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog • 600 kg prehrambenih in higienskih artiklov iz donacije Mercatorja • 370 kg prehrambenih in drugih artiklov iz donacije občanov in občank vtrgovini ENGROTUŠII. Bistrica • 11 škatel napolitank iz donacije podjetja Jadran Sežana • 500 kg testenin iz donacije picerije Jakob iz Gradišča • 70 parov novih čevljev iz donacije podjetja Kosič d.o.o. ilirska Bistrica • velike količine oblačil, posteljnine, zaves, igrač, šolskih potrebščin in drugega blaga, ki ste ga podarili občani in občanke. Poleg tega smo razdelili skoraj 1.300 € socialne pomoči za nakup šolskih potrebščin, plačilo kurjave in električne energije, nakup hrane in drugih artiklov itn. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali svoje delo, dobro voljo, sredstva ali blago in tako nekomu pomagali ali ga celo osrečili. Območni odbor OZ RKS Ilirska Bistrica NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Dokler si bil popoln, sem te občudoval, ko si postal ranljiv, sem te vzljubil." (NN) Sem ljubljeno božje bitje Pripravila s. Marjetka Jeralič •••• Neža, Tone, Urban., ali me imaš rad? Me res imaš rad? Da, Gospod, ti veš, da te imam rad. Me imaš rad z vsem srcem? Veš, marsikdo me kliče po imenu, a njegovo srce je v resnici daleč od mene.Tako bi lahko danes potekal pogovor med nami in Jezusom. Postni čas nam daje veliko priložnosti, da slavimo Njegovo odre-šenjsko ljubezen do nas in mu tudi z našim življenjem pokažemo, da smo Njegovi. V našem vrtcu skupaj opravljamo drobna dobra dela, ki jih dobimo kot naloge. V jutranjem krogu si najprej podamo roke in si zaželimo lep dan, zapojemo pesem in se pogovorimo, kako smo opravili nalogo prejšnjega dne. Za opravljeno dobro delo položimo cvet na Jezusovo krono. Nato si zavrtimo vrtavko, ki nam pokaže novo dobro delo, ki ga poskušamo storiti z veselim srcem. Včasih je to tako težko, kot npr.„danes se bom potrudil vse pojesti, kar dobim za kosilo" ali pa »poslušam vzgojiteljico in upoštevam navodila", ali »delim igrače", včasih pa nam dobro vse uspe in je veselje še večje. Tako pripravljamo svoja srca na velikonočne praznike. Za vzgojiteljice iz katoliških vrtcev pa je 19. in 20 marca potekal v naši hiši seminar z naslovom »Sem ljubljeno Božje bitje". Seminar sta vodila priznana geštalt pedagoga dr. Stanko Gerljol in ga. Mihaela Kastelec. Predstavila sta nam, kaj je to geštalt pedagogika in nas skozi različne vaje vodila k srečanju s samim seboj, k srečanju z Bogom in z bližnjimi. Pri vzgojnem delu je najpomembnejši vzgojitelj, če dela na sebi, bo znal pristopiti k otrokom in bo našel prave metode. Le če dela na sebi, je lahko ustvarjalen. Zato je bil tudi seminar za vzgojiteljice oblikovan v tej smeri. Ob ustvarjanju z glino in pogovorih in razmišljanjih ob izdelkih je vsaka lahko začutila, kako čudovito je ustvarjena - po Božji podobi, ki se bolj ali manj zrcali v našem vsakdanjem življenju. Pomembno je, da odkrijemo to Podobo v sebi in svojem življenju, ki se tolikokrat za- radi zunanjih in notranjih vplivov zakrije, in jo zaživimo, pristno in v vsej lepoti. Izkušnje ob metodah in vajah, ki smo jih spoznale na tem seminarju, bomo lahko tudi koristno uporabile pri svojem vzgojnem delu z najmlajšimi. Pomlad je le potrkala tudi na naša vrata, razveselili smo se je in radi ji podajamo roke, odkrivamo prve njene znanilce in se veselimo vse toplejšega sonca. Približuje se tudi praznik staršev, 25. marec. Ker jih imamo tako zelo radi, ker so nam tako zelo dragoceni, ker smo jim tako zelo hvaležni za vse, jim pripravljamo presenečenje. O tem pa naslednjič. Ob bližajočih se velikonočnih praznikih pa želimo vsem bralcem obilo velikonočnega veselja in miru. Vabilo 30 - urni tečaj klekljanja bo potekal od 26. do 30. aprila 2010 v Domu matere Terezije, Vodnikova 13, Ilirska Bistrica in sicer vsak dan od 8. do 13. ure. Vodi s. Ivanka Trček. Informacije in prijave 031 389 630 V OKVIRU AKCIJE KRAJEVNA SKUPNOST ILIRSKA BISTRICA VABI VSA GOSPODINJSTVA, DA PRIDEJO PO BREZPLAČNO CVETJE PRED PISARNO KS ILIRSKA BISTRICA V DOMU NA VIDMU dne 20.04.2010, od 10.oo do 14.oo ure dne 21.04.2010, od 10.oo do 13 .oo ure ter od 16.oo do 19.oo ure dne 22.04.2010, od 10.oo do 14.oo ure SKUPAJ BOMO POLEPŠALI NAŠE DOMOVE. POMAGAJMO MAŠI MAŠA TOPLER OB ŠUMCU4 2392 MEŽICA Y1MRSKI BISTRICI LAHKO ZAiVIA.ŠKP ODDATE V POSEBEN KONTEJNER V CENTRI! ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV V CLOBOVMKCJ. Za dodatne informacije lahko pokličete Andrejo Rebec na tel. 05 711 21 32. MAŠA JE 15 - LETNO DEKLE, KI JE PRESTALA ZAHTEVNO OPERACIJO IN OBSEVANJA MALIGNEGA TUMORJA NA MALIH MOŽGANIH, DO SEPTEMBRA SLEDIJO ŠE KEMOTERAPIJE. Ker sta z mamo Simono v finančni stiski se za Mašo ZBIRAJO PLASTIČNI ZAMAŠKI PO VSEJ SLOVENIJI. IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV LOGOTIPOV PLOŠČE ZA GRADBIŠČA PROTIPOŽARNE NALEPKE OZNAČEVANJE PROSTOROV NALEPKE ZA KMETIJSTVO NALEPKE ZA STROJEGRADNJO NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELI TALNA GRAFIKA POSLIKAVA VOZIL TRANSPARENTI SVETLEČI REKLAMNI NAPISI COMMERCE Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05 / 71 41 124 e-mail: sneznik@kabelnet.net NE PREZRITE-DOGODKOV 31. marec 2010 5 Klub preizkuševalcev medov BISTRINE Majhni, pridni in pošteni. No, eno od treh tudi ni slabo. Za ČD Anton Žnideršič, Jugoslav Logar.......... V petek, 12.03.2010 smo se v gostišču Zala v Knežaku zbrali Primorski preizkuševalci medov. Na srečanju nas je bilo prisotnih 15. od vabljenih 17. preizkuševalcev medov. V uvodnem nagovoru nas je pozdravil predsednik ilirskobistriškega čebelarskega društva Zorko Šabec in poudaril pomen tega srečanja, saj preizkuševalci se moramo povezati med seboj ter si izoblikovati program dela in treningov. Pozdravom seje pridružil tudi Aleš Rodman - podpredsednik ČZS in preizkuševalec medov ter izpostavil po- membnost tega dogodka, saj je delo preizkuševalcev povezano ne samo z ocenjevanji medov, ampak predvsem z izobraževanjem članov društev, sodelovanjem pri čebelarskih krožkih in sodelovanjem pri naravoslovnih dnevih v osnovnih šolah. V nadaljevanju srečanja smo se odločili in potrdili ustanovitev KLUBA PREIZKUŠEVALCEV MEDOV in za predsednika izvolili Jugoslava Logarja iz ČD II. Bistrica. Mandat predsednika traje 1 leto, v naslednjem letu naj bi se dobili še 4 krat - naslednjič bo Klub gostilo Sežansko društvo predvidoma v začetku junija. Srečanje smo nadaljevali s treningom preizkušanja in ocenjevanja medov. » Vesel in ponosem sem na ustanovitev kluba, čaka nas pa trdo delo pri oblikovanju programa dela Kluba in pri njegovi uveljavitvi pri strokovni javnosti.« TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA ' Trg Maršala Tita 5 pjC 6250 ILIRSKA BISTRICA p.p. 48 TurištičliO društvo e"mail: turistično.dmstvo.il.b@omail.com Ilirska Bistrico tel: 031-585-602 ORGANIZIRAMO SPREHOD OB VODI dne 8. maja 2010 na Plači v Ilirski Bistrici z naslednjim programom: Dopoldan: 1. BOLŠJI SEJEM Prvič v našem mestu poskušamo organizirati bolšji sejem, kjer lahko pridete prodati predmete, oblačila in še kaj, kar ne potrebujete več. Na razpolago bo nekaj stojnic, na katerih boste lahko razstavili svoje blago in ga, seveda, skušali čim bolj ugodno prodati. Na sejmu bodo sodelovali profesionalni bolšjakarji, društva in občani. Pridite, zanimivo bo in lepo se bomo zabavali. Če bo vaš odziv dovolj velik, bomo tak sejem še organizirali. 2. POHOD PO BISTRIŠKI PEŠPOTI Start: ob 9.00 za Hodnikovim mlinom. Čili: Črne njive in povratek Trajanje pohoda: 1 dobro uro v eno smer Težavnost: lahka Startnina: 3 € na osebo. Cena vključuje: varovanje na poti, nalepko, malico ob vrnitvi ter zahvalo organiziranim skupinam, družinam ali drugim oblikam skupin. Pričakujemo prijavo posameznikov, skupin, družin in drugačnih oblik druženja. Popoldan, od 16. ure dalje ob 16.00: koncert godbe na pihala učencev Glasbene šole Ilirska Bistrica ob 17.00: etnografski dogodek: 'Ples ku koda' ob 18.00: komorni koncert v Hodnikovem mlinu: učenci glasbene šole ŽPZ Prem: pesmi o vodi od 19.00 ure dalje: glasba za ples in dobro voljo (ansambel....) Celodnevno dogajanje: Dan odprtih vrat v Hodnikovem mlinu Dan odprtih vrat v Čebelarskem domu Ob tej priliki vabimo vse Bistričane in Bistričanke, ki so pripravljeni sodelovati pri izvedbi te prireditve, in seveda tudi v bodoče, da se nam pridružijo! Člani Turističnega društva Ilirska Bistrica Dejan Ujčič ••••• ~7di se, da je naša država nena- žLdoma postala škandalozna. Cela groza! Še poslanca imamo zaprtega. To je dobro. Nič takšnega namreč ni, če kakšnega poslanca tu in tam zaprejo, tudi med njimi so lahko kriminalci. In če se zdi, da seje Slovenija moralno pokvarila, pomislite še enkrat.Težko bi bilo zagovarjati trditev, da je bilo prej vse v redu, zdaj pa več ni, na podlagi tega, da zdaj kaj pride na plan. Prej bi rekel obratno. Zaskrbljujoče je pa nekaj drugega. Vsakič, ko v tej državi kakšno živino, bodisi gospodarsko, politično ali drugo, zalotijo pri nečednih poslih, se takoj nekako sproži ma-šinerija, ki začne zmanjševati pomen konkretnega dejanja in posameznika in pravi, kao vsi so isti, saj tudi drugi, samo jih ne dobijo ... Da o tisti slavni s pašteto, ki jo ukradeš, pa te menda takoj zaprejo, če kradeš pa veliko pa nič, niti ne govorim. Bodimo iskreni, tudi za pašteto te ne zaprejo, kot te ne za milijone. Skratka, aretirane živine, pa tudi ljudje v nekaterih primerih, se zelo hitro začnejo prikazovati kot žrtve nekih zarot, najraje političnih. In se človek vpraša, ali bi bila to tako pogosta obramba, če ne bi imela občinstva? Seveda ne. Slovenci smo instinktivno na strani tistega, ki ga država zasači. Iz zgodovinskih in sedanjih razlogov. Tista reforma, ki je tej državi najbolj potrebna, in to že dolgo časa, ni reforma socialne države, pokojninskega sistema, javne administracije, poslovnega okolja in kar je še drugih potrebnih sprememb. Najbolj nujna je reforma pravne države. Bom rekel drugače, najbolj nujno je v tej državi vzpostaviti pravno državo. Prvič, narediti spoštovanje zakonov vrednoto. Drugič, imeti pametne predpise, ki so realni, izvedljivi in čim manj omejujoči. Zgodba, ki se konča pri političnih strankah, ki prodajajo svoje glasove, poslancih, ki izsiljujejo denar, direktorjih, ki kradejo podjetja, vplivnih posameznikih, za katere zakoni ne veljajo, se začne pri cestnoprometnih prekrških, kajenju marihuane, mute-nju pri subvencijah in dodatkih, in kar je še drugih splošno razširjenih ilegalnih športov v tej državi. Kršenje zakonov je endemično v deželi slovenski. Logično, da tisti na vrhu s ra č kaj o bolj na gosto kot tisti pri dnu. Ne vem, če si sploh lahko pomagamo. Po eni strani si v pokojni Jugoslaviji preprosto moral obiti predpise, sicer ne bi prišel nikamor. Od komunizma smo podedovali tudi ciničen in hkrati religiozen odnos do politike, nezaupanje do institucij in kršenje pravil kot nagrajevano in zaželeno vedenje. To je mogoče najbolj usodna in najtežje popravljiva dediščina učencev tistega bradača iz Nemčije, Karlota. In, seveda, da ne pozabim, podedovali smo tudi »branje med vrsticami«. Vemo, kakšna je bila kontrola informacij v komunizmu, zato si moral brati med vrsticami. Zato se še danes »dobro informirani« zelo radi pogovarjajo o ozadjih in konotacijah tekočih zadev. Politiki in njim podložni »neodvisni« mnenjski voditelji ter novinarji pa še kako radi hranijo to potrebo po poznavanju ozadij. Polako malo s tim ozadjima, bi rekel jaz. Seveda so ozadja. Ne gre za to. Gre za to. Če hočeš ribariti v kalnem, boš sejal dvom. Če kradeš, boš kričal primite tatu. Zato, če politik reče, da ministrica ukazuje policiji, koga lahko aretira in koga ne, in naslednji trenutek ne sproži vseh mehanizmov demokratične države, vključno s protesti, da policija postane neodvisni organ, potem ta politik načrtno seje nezaupanje v institucije s ciljem avtoritarne oblasti. Pika. Po drugi strani pa je nekoliko »fleksibilnosti« pri upoštevanju predpisov dostikrat nujno, ker so predpisi preprosto nemogoči. To je pa zato, ker se že sprejemajo s figo v žepu, ker je že od vsega začetka vračunano, da se posebno nori deli ne bodo izvajali. Adi j o, pravna država. Seveda, ko se pa predpisi oz. njihovo spreminjanje dostikrat uporabi kot nadomestek osebne odgovornosti. Skoraj popolni neobstoj osebne odgovornosti je tudi ena od dediščin komunizma, ki je bila skrbno negovana na vseh področjih našega življenja. Vsekakor zmanjšuje stres. Še posebej tistih odgovornih. Tako ima ugodne zdravstvene in socialne učinke. - Tako torej živimo v državi, ki je cel svet prepričala, da je demokratična, v resnici pa jo, kot vemo, vodita Jankovič in Kresalova, kije cel svet prepričala, da je socialna, v resnici pa, kot vemo, je tu hujše kot na Kitajskem. Res neverjetno! Sindikati se borijo proti spremembam na trgu dela. Res. Zakaj pa naj bi jih potrebovali? Saj mi že imamo prožen trg dela! Prožnost mu dajejo tuji delavci, ki morajo začeti gladovno stavkati, da jih opazijo sindikati in inšpekcije, študenti, ki, ob tem, da imajo z višjo izobrazbo boljše možnosti, delajo za 10 % obdavčitev, medtem ko morajo njihovi vrstniki z nižjo izobrazbo in zategadelj slabšimi možnostmi na neto evro dati 50 % v davkih. Prožnost mu dajejo ljudje na pogodbah za določen čas, praviloma mlajši. Temu se reče dvotirni trg dela. Na sploh je tako, če si katerakoli družbena skupina, seveda vedno upravičeno in z dobrimi razlogi, vzame več, kot to družbeni proizvod prenese, potem mora neka druga skupina to plačati. Pika. Po mojem skromnem mnenju bi prvi postulat socialne države moral biti ta, da ima vsak možnost dostojnega življenja iz svojega dela, kakršnegakoli že, in bi korektivni instrumenti, kot so socialne pomoči, dodatki in nadomestila morali biti izjema in ne pravilo. Kajti postajamo družba (in to še zdaleč ni značilno samo za Slovenijo), ki čeda~t Ije bolj nagrajuje veščino »muzenja« sredstev, medtem ko se poslovni svet riše v najbolj črnih barvah. Da se razumemo, ljudje, ki delavcem ne izplačujejo plač, jim kratijo malico, silijo v nerazumne nadure itn. so kriminalci, ne pa poslovneži. Prosim lepo, poslovneži poravnajo svoje dolgove, še posebej do zaposlenih in imajo primeren odnos do delovne sile, s katero skupaj ustvarjajo proizvode in storitve, ki jih nekdo rabi, sicer jih ne bi mogli prodati. Srž sindikalnega problema je vtem, da ne razumejo, da podjetja ne obsta- jajo zaradi lastnikov, menedžerjev ali delavcev. Podjetja obstajajo zaradi kupcev. Če ni kupcev, ni podjetja. Problem menedžerjev je veliko hujši. V imenu ekonomske učinkovitosti je bil prelomljen pakt o stalnosti delovnih mest. Niti ni moglo biti drugače. Delovna mesta, kot vemo, niso odvisna od delavcev ali menedžerjev, temveč kupcev, še enkrat. A šlo se je v drugo skrajnost in zaposleni so postali zgolj stroškovno mesto in nič več. Število zaposlenih sprotno prilagajamo trenutnim poslovnim razmeram. Ob tem pa je razredu menedžerjev uspel veliki met, da so ločili svoje nagrade od kriterija uspešnosti. Tudi lastniki kapitala, ne samo delavci, so potegnili krajši konec. Da obstajajo tudi nekoliko drugačne poti so pokazale, npr. manjše nemške proizvodne družbe, ki so se v recesiji (in dvoštevilčnem padcu prometa) vzdržale odpuščanj in so, v dogovoru z zaposlenimi, socialnem dialogu, ki poteka v podjetju, kamor tudi sodi, uporabili druge ukrepe, tudi manjše plače, za nujno znižanje stroškov. Obravnavanje zaposlenih kot partnerjev v poslovnem procesu in ne kot »možganskih ali manualnih strojev« bi bilo močno priporočljivo, pa ne le kot navedba v letnih poročilih, temveč malodane kot nova paradigma kapitalizma. Seveda pa se mora globoko v ogledalo pogledati tudi država. V resnici zaposlovanje in delovna mesta niso visoko na lestvici prioritet. Sicer ne bi bilo delo nesramno obdavčeno in ne bi davčna politika nasploh dejansko nagrajevala podjetij za odpuščanja. Baje, da nam je zmanjkalo velikih projektov. Ni panike. Bom takoj jaz predlagal enega. To, da je predsednik republike ne da bi trenil z očesom dal visoko državno odlikovanje bivšemu komunističnemu policijskemu ministru in da se je ta minister pohvalil, daje on aretiral Janeza Janšo kaže, da del slovenske levice še naprej sanja Tita. Ljudje božji, Janša je bil zaprt zato, ker je pisal časopisne članke! Človek, ki se s tem hvali, pa je odlikovan. Sramota!!! Po drugi strani pa imamo SDS, kjer se mi zdijo še najbolj jezni, da je JJ imel svoj trenutek »ja ne priznajem ovaj sud«, imel svoj NOB, potem pa ga narod ni nagradil s kakšno dosmrtno funkcijo. Janezu, jarane, narod se opa-metio. Torej tudi del slovenske desnice sanja Tita. Predlagam torej, ne drugo republiko, ampak Slovenijo 2.0. Ampak o tem več prihodnjič. Ne da bo kaj iz tega, ampak pljuvanja je itak preveč, pa velja podati kakšne predloge. P.S. Saj ne, da se izogibam lokalnim temam, samo to je bolj zunanjepolitični feljton © Seveda pridejo tudi te doline in hribi na vrsto. Samo, ker je leto lokalnih volitev, velja povedati. Če še kdaj politično kandidiram, potem moram enemu tipu plačati dva tedna Sejšelov. Svojo besedo držim. In dopustov drugim nimam namena plačevati. Da se razumemo. 6 31. marec 2010 NE PREZRITE - PISMA BRALCEV Tujec v tuji deželi Matilda Škrlj, dr.vet.med., Civilna iniciativa GLOBOVNIK, Trnovo, Ilirska Bistrica, marec2010 Q pet je moja koža čisto „fuč", Jspet me srbi in obnašam se nervozno, kot pes, ki ima uši. Iz-gledam grozno, vsa marogasta in grda. Ja, bo že imel moj alergolog prav, ko je dejal po ekspertizi vseh mojih alergo testov, da nisem za ta svet, da sem alergična na vse kar je okoli mene, da mi škodi tudi zrak, ki ga diham. Dejal je še, da bi se morala roditi davno prej, ko je bil svet drugačen, bolj prijazen in tu in tam je zrak zasmradil le kakšen „Fičko". Tudi moja zdravnica se je strinjala z njim, predlagala mi je, da se enostavno preselim, nekam drugam, nekam kjer ni tako škodljivega okolja. Ja, ko bi le mogla, bi se spet selila. Sem se že večkrat. Prihajam iz deželice, ki bo v mojem srcu vedno moj dom, moja očetnjava, moje pribežališče, moj svet, mogoče tudi moje zadnje počivališče, moja Koroška. 2e dolgo je tega, ko sem malo pokukala po svetu, se naučila jezikov drugače govorečih ljudi, se šolala in pridobila status univerzitetno izobražene ženske. Vendar domotožje ostaja in ni samo otroška idila, svet ranih dni preživetih na kmetiji, povezano je tudi z drugačnimi spomini. Šola, gimnazija in preselitev v dolino, zaposlitev staršev in gonja za materialnimi dobrinami. Rudnik svinca v Mežici in Železarna Ravne sta mi začela krojiti nov čas in nov svet. Reka Meža seje valila skozi dolino umazano, kakavasto rjava, železarna je ob zimskih jutrih, ko sem si hodila nabirati znanja v gimnazijo oddajala ves blišč Las Vegasa v nebo in vse ostalo še v Mežo. Mrtva reka, Dolina smrti. Od tam prihajam. Hvala Bogu usodi, ki mi je na pot pripeljala življenjskega sopotnika, dovolila roditi dva sinova in me postavila v drugi svet. Daleč od mojega rodnega doma. To je sedaj njun dom, svet v katerem živita. Ne pomaga nič, ta moj trud, okolje mi ne prizanese. Okolje in mati narava nista kriva, da tudi tukaj trpim. Da ne moremo spodobno živeti, da ne moremo dihati zdravega zraka, da kmalu (če že ne) ne bomo pili drugačne vode, kot je plastificirana, da kmalu ne bomo več podobni ljudem, ki poznajo spoštovanje, ki se imajo radi in ko si dve sosedi ne moreta več zamenjati sadik, da bi njuna vrtova kar najbolje obrodila. Nič več nima smisla, če smo se odločili, da sami uničimo vse. Naravo, človeka, cel svet. Osvestimo svoje dobre manire, obudimo lepe spomine in sprejmimo vse, s čimer ubijamo to našo mater naravo, nase. Poskrbimo za njo ravnajmo z njo po pameti in za dobro potomcev. POSKRBIMO ZA SVOJE ODPADKE! JA, PA TU Dl OSTALI MORAJO ZA SVOJE! NE DOVOLITE, DA „BISTRC" POSTANE SMETNJAK ZARADI PO-HLEPNEŽEV NA DENAR IN LAHKO-VERNEŽEV, Ki TU ŽIVIJO! Ne bom se več selila, kar tukaj bom ostala, borila se bom za svoja sinova, za vaše sinove in hčere, zase. Bistrica si zasluži mnogo več, oživijo jo lahko samo naši zanamci, nas so že prodali, ali pa tudi ne? Cisto okolje je tudi prijazno okolje Neta.... Zagotovo nam bo uspelo v enem dnevu opraviti vse slovensko spomladansko čiščenje naše prelepe Slovenije. Dobra ideja. Pričakujemo lep in sončen dan in da bo po končanem delu poskrbljeno za žur. Likof mora biti to nam veleva star običaj, ki smo ga nekako zanemarili, ker bojda so druge stvari veliko pomembnejše. Ma, če bomo čakali, da se naši tam gor kaj zmenijo predvsem pa, da se nehajo prepirat in, da obsedeno stanje vsaj za silo umirijo saj se nam bo še zmešalo od silnega ropota, ki ga zganjajo pregrete strasti željne oblasti. Pojdimo v naravo z namenom, da odkrijemo skrita odlagališča pla- Spal ElilBSlh SlpTigSils 10@| |§5|21| M/L '>iJ stike in druge nesnage, ki tam nima kaj iskati. Skrita odlagališča bomo poslikali z mobijem, malo a praktično stvarco, ki je uporabna tudi za slikanje. Med letom pa neuporabne stvari odnesimo ali pa odpeljimo tja kamor spadajo v kontejnerje ali pa kar na odlagališče, kije namenjeno prav temu kar pomeni, da narava vsekakor to ni. Tudi zobe si umijemo vsak dan mar ne, bog ne daj, če bi jih samo enkrat na leto. Se ne spodobi, mar ne. Veselo na delo. Pohodi v naravo nas bodo dodobra prebudili iz mrzlega zimskega spanja. ^osto^ PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o, ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Ne, da je nekaj gnilega v deželi Danski - vse je gnilo! Valenčič Matija, Gregorčičeva TA. Vse več ljudi me ustavlja po dolini Šentflorjanski in se strinja z mojim" mišljenjem,-a se ‘vprašamo' zakaj? A je mogoče z menoj kaj narobe? A je z njimi ali je morda z našo sodrgo in golaznijo... Zopet so nam dali kost za glodat v naši kokoški z aferami, podkupninami, korupcijo, pokvarjenostjo, svinjarijo, piz....arijami, katerim nihče več ne verjame. Poslušajte me dragi moji, saj to lahko počnemo, saj to je naša pravica, saj nam nihče nič ne more - to je njihova uradna obrazložitev, op.p. 330.000 tisoč podkupnine - evrov namreč, katere ne bo normalen državljan videl NIKOLI, je prejel komaj PIK ZIBNER, si mislite koliko sojo prejeli njegovi nadrejeni? Zvrti se ti v riti in v glavi. Poslušam po televiziji štiri norce, ki razpravljajo o državnem manjku v proračunu, ki znaša milijardo in pol evrov, njihovo premoženje, katerega lahko ugotovimo, pa znaša pet milijard evrov. Pošteno so ga zaslužili v 19. letih, saj so se borili za svobodno Slovenijo in pomagali bratskim republikam z nabavo orožja. Povejte mi, zakaj danes potrebujemo takšno grozno oborožitev, saj smo vendar v NATU, kdo nas bo napadel? A jo kupujemo samo za Afganistan? To me spominja na nekdanje čase, v katerih so mi nonstop grozili z nekakšnim »neprijateljem«, katerega so si izmišljevali sami in smo porabili ogromne vsote za orožje - na koncu pa smo se udarili med seboj in to orožje, katerega smo plačali VSI porabili za se pobijat. AVIANO je deset minut od kokoške - ja nas bo branil, a mi bomo pa zopet šli s PATRIO na TRST, pa tudi z UZIJEM, ker kalašnikovih ni več, saj smo jih razprodali neznano kam - v glavnem je vzletelo iz Mariborskega in Ljubljanskega letališča in plačano je bilo pošteno v KEŠU, tako da nam niso nič dolžni. Predvsem pa tem našim osvoboditeljem, katerim ne vem česa so me osvobodili - razen svobode - pravim jaz H20, to je organska snov brez vonja in okusa. Poslušam drugega bedaka, ki je zelo lahek in razklada Bosancem v Kočevju,naj gredo na sodišče iskat pravico za dvoletno plačo, ker država jim ne more pomagat. Naj mu pojasnim, da kadar greš na sodišče - govorim iz lastnih izkušenj - moraš plačati 600 EVROV sodniške takse in sodba traja dve leti in mi še traja in ni niti v obravnavi. Bosanec pa nima niti za sendvič in bo jutri izgnan iz raja, pa naj se loti tega postopka. To je izjava nekega Dr. Mg. Mrf. in to tožbo, da lahko vodi iz Bosne, lepo vas prosim, naj gre v k...ac. A veste moja draga ablast, iz koliko ust sem že slišal besedo REVOLUCIJA, tako da ne bo kdo pomislil zopet, da je to zraslo na mojem zelniku. Moja žal že dolgo pokojna nona, zavedajmo se, da je dočakala častitljivih 100 let je zamenjala mnogo držav, najmanj PET. Citiram njo - menda je ne bo kdo tožil? »Matija kadar pridejo farji na oblast je vsega konec«, konec citata. Verjemite mi dragi bralci, kdor jo je poznal bo to potrdil, bila je zelo inteligentna ženska. Pri 90 letih je reševala križanke v treh jezikih in ni je bilo katere ni rešila do konca - magari s pomočjo Majorjevih leksikonov pisanih v GOTICI. SLAVA JI IN VEČNI MIR IN POKOJ. Takšnih non bi danes potrebovali vsaj nekaj v vladi, če se temu sploh lahko reče vlada ali pa živi kaos, da mi na pamet ne pade še kakšen bolj vulgaren izraz. Spomnim se ene, živo nasprotje nje, katera je tam vedrila in oblačila kar nekaj mandatov - štrikala nogavičke in to v prvi klopi, vse je znala, mislim ročna dela, edino ni znala slovenskega jezika in na koncu smo odšli v ZASLUŽENI ? pokoj in živeli srečno do konca svojih dni. Na koncu, naj vam povem še stari vic iz parlamenta. Živel je poslanec, ki se je nonstop javljal za besedo z nagovdrom:«Moja nona...«, niso mu dali besede z izgovorom, kaj nas briga tvoja nona, bil je potrpežljiv in nekega dne je le prišel do besede. Pojasnil jim je: »Moja nona je imela kupleraj, kadar mu je šlo slabo je zamenjala kurbe ne pa postelj.« Živijo TITO živela partija SMRT FAŠIZMU SVOBODO NARODU P.S. Valenčič Matija, Gregorčičeva 1.A je samo eden, drugi Matije Valenčiči naj se ne kitijo z mojim perjem. NE PREZRITE - CIVILNA INICIATIVA »GLOBOVNIK« 31. marec 2010 7 V Ilirski Bistrici »smrdi« Darko Benigar, Civilna iniciativa »Globovnik« Občinski svet v Ilirski Bistrici je 15.2.2010 na zaprti seji po naših informacijah sprejel sklep, da bo center za ravnanje z odpadki za celotno južnoprimorsko(Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana), najbrž pa tudi za Pivko in Postojno v ilirskobistri-ški kotlini. Odločitev je bila skoraj soglasna. Le eden od svetnikov je zaradi nestrinjanja z načinom sprejemanja takšne odločitve sejo zapustil pred glasovanjem. Poskušali smo pridobiti zapisnik te seje iz katerega bi lahko razbrali tako podlago za odločitve OS kot tudi zaveze, ki jih je s to odločitvijo dal ostalim občinam iz skupine GOJU P. Njihov odgovor je bil negativen. Dokument bomo poskušali dobiti preko pisarne Informacijske poob-laščenke. 5 kakšnimi podatki so svetniki razpolagali, da so tako nonšalantno dvignili roke? a. Kot nam je znano, jih je župan peljal na ekskurzijo v Celje, kjer obratuje edini center za ravnanje z odpadki v Sloveniji. Ekskurzija v Celjefki smo jo plačali davkoplačevalci) je bila podobno zavajanje tehnično in tehnološko neukih svetnikov, kot je bila ekskurzija v Španijo »vetrnice gledat«(tudi za denar davkoplačevalcev- Elektro Primorska je v 80% državni lasti). Enourni obisk je svetnike prepričal, da je CERO nekaj najbolj ekološkega, kar se lahko zgodi Ilirski Bistrici. Zanemarili pa so dejstvo, da center v času obiska sploh ni obratoval. Tudi prispevka RTVS, v katerem predstavnica centra priznava, da se okoliški prebivalci pritožujejo zaradi smradu, očitno niso videli. (http://tvslo.si/predvajaj/regijski-center-za-ravnanje-z-odpadki-v-celju/ava2.47950209/). V lokalnem časopisu je bila simbolična skica takšnega centra, ki prikazuje sortirnico (3ha) in deponijo (5ha). Pri tem je na skici deponija po površini dvakrat manjša kot sortirnica. Tudi s takimi predstavitvami so pripravljeni zavajati ljudi (do sedaj je namreč veljalo, da je 5ha več kot 3ha). b. V letu 2006 je bila izdelana geološka študija za (po ustnih informacijah) osem primernih lokacij v občini Ilirska Bistrica. Geološke študije nismo videli. Je pa bila edina strokovna podlaga za odločanje za center za ravnanje z odpadki v letu 2006. Takrat so na zborih krajanov odločno zavrnili možnost postavitve tovrstnega objekta v Globovni-ku. Verjetno je za izbor lokacij "sokriva" geološka karta (objavljena v Bistriških odmevih), iz katere je razvidno, da je odlagališče lahko tudi: - nad akumulacijskim jezerom Mola (v Harijah,Tominjah ali Zajelš-ju ali malo bolj oddaljenem Podgradu) - nad akumulacijskim jezerom Klivnik (v Sabonjah ) - na poplavnem območju Reke (vTopolcu ali Bitnji) - v naseljih Mala Bukovica, Stu-dena gora, Nova vas, Zajelšje, Prem, Čel je, Podgrajah itd. Zahtevo za vpogled v geološko študijo smo naslovili na občino Ilirska Bistrica. Upam, da jo bomo dobili. Kakršnakoli je ta študija, je vprašanje, če je upoštevala dejstvo, da leži Ilirska Bistrica na enem potresno najbolj dejavnih območji v Sloveniji. Po podatkih ARSO, so imeli trije izmed 13 najmočnejših potresov na ozemlju Slovenije, epicenter v Ilirski Bistrici oz. njeni neposredni bližini. Ilirska Bistrica namreč leži na tektonski prelomnici, ki se vleče od Kvarnerja na jugozahodu do Pivke na severozahodu. Seveda pa je geološka študija lahko samo ena od okoljskih študij, ki bi lahko bile podlaga za takšno odločitev (vpliv na vode, zrak, mikroklimatski pogoji, prometna študija, družbena sprejemljivost - bližina naselja, obremenjenost okolja z drugimi viri onesnaženja, ...). Prav gotovo svetniki prav nič od naštetega niso imeli v rokah ob njihovi lahkomiselni odločitvi. Tudi morebitne vplive na Škocjanske jame, kamor se stekajo vse vode s področja »sprejemljivih lokacij«, niso upoštevali. Mimo Glo-bovnika, ki je edini izmed osmih lokacij omenjen, teče potok, ki se izliva v reko Reko (Veliko Vodo). Eden od argumentov za CERO, ki se pojavlja med redkimi zagovorniki, je, da je občina Ilirska Bistrica po površini ena največjih v Sloveniji in bi bila po tej logiki najprimernejša za tovrstni center. Dejstva so malo drugačna: večina površine se nahaja med nadmorsko višino 500 do 1400 m nadmorske višine (področje kraškega sveta snežniške planote, Brkini). Tako kraški svet kot tudi Brkini za odlagališče niso primerni. Vse površine, ki leži med 400 in 500m nadmorske višine, pa je le 18%. Na tej površini je »ustreznih« kar 8 lokacij za CERO( ideja: mogoče pa bi na ilirskobistri-škem lahko ustanovili CERO za celo Slovenijo s Trstom in Reko vred, saj se ekonomičnost centra, -po izjavi gospe Podlipnikove z MOP-začne pri 300.000 prebivalcih?!!!- to bi bilo dnarja!). c. Zadnji argument, ki ga je občinska oblast servirala v lokalnem glasilu »Bistriški odmevi«, je bila cena odvoza smeti, ki da se bo podvojila, če centra ne bo v Ilirski Bistrici. Cena komunalnih storitev je v vsakem primeru nekaj, na kar občani nikdar nismo mogli vplivati. Komunalno podjetje je javno podjetje. Ker ima monopol, lahko pač v vsakem trenutku pove občinskem svetu, da ne pokriva stroškov in da je potrebno cene dvigniti. O kakršnikoli racionalizaciji, boljši organizaciji in drugih ukrepih, ki bi pocenile komunalne storitve (pitna voda, odpadne vode, komunalni odpadki, grobovi...) lahko občani le sanjamo. V ceni odvoza odpadkov bi v slučaju, da bi bil potreben odvoz npr. na ko prš ko, nastala razlika glede na sedanje stanje le v številu prevoženih kilometrov. To pa nikakor ne more predstavljati podvojitve cene. Zanimivo pa je, da občinska oblast ni razložila, zakaj bi bila v primeru umestitve CERO v II. Bistrico, povečana cena odvoza ljudem iz ostalih občin (130000 ljudi v primerjavi s 14000 iz ilirskobistriške občine), sprejemljiva. Ni logike, bi rekel moj znanec. Sicer pa je konzorcij GOJU P že zdavnaj sklenil, da bo cena za odpadke enotna, ne glede na to, kje bo postavljen CERO. To pomeni, da je informacija o povečanju cene na ilirskobistriškem le grožnja, ki naj bi ljudi »omehčala«. Ilirska Bistrica je bila v preteklosti območje velikega onesnaževanja okolja. Cena preteklega obdobja blagostanja (veliko industrijskih objektov, nikakršna zakonodaja na področju varovanja okolja) je bila in je še vedno velika. Imeli smo tovarno organskih kislin (TOK) s svojim odlagališčem (Globovnik), ki ga kot tudi nekatere druge ekološke Sicer pa je konzorcij GOJU P že zdavnaj sklenil, da bo cena za odpadke enotna, ne glede na to, kje bo postavljen CERO. črne točke, mora sanirati država. Imeli smo Lesonit, ki je z mokrim postopkom izdelave ivernih plošč popolnoma iztrebil življenje v reki Reki. Imeli smo Plamo, ki je kurila odpadno poliuretansko peno v naravi, črn dim pa seje valil preko vasi Hrušica. Imeli smo vojsko (JLA), kije dele občine s težkimi tanki dolga leta uničevala. TOK je že zdavnaj pokojen. Piama je (upam) prešla na drugačno ravnanje z odpadki, JLA je zgodovina. Lesonit je konec sedemdesetih prešel na suh postopek. Vse, kar je do tedaj šlo v reko Reko, se je naenkrat pojavilo v zraku (fenoli, prašni delci..). Italijanski lastnik je pred dvema letoma napravil popolno- ma novo tovarno (asistirala mu je domača oblast in državne službe). S to tovarno je povečal proizvodnjo najmanj dvakrat, ciljno število delavcev pa je med 70 in 80 (stara tovarna je v najboljših časih zaposlovala preko 1000 ljudi). S povečanjem proizvodnje je povečal tudi količino škodljivih izpustov. Spremenil je tudi strukturo iverne plošče, tako daje bistveno več kemikalij (40% končne teže plošče predstavljajo formaldehidne smole, sečnin-ska kislina, formalin,...). Ob tem pa odpadne plošče kurijo v svoji kurilnici (iverne plošče bi morali tretirati kot nevarni odpadek). Štiriindvajset ur dnevno nas zastrupljajo s prašnimi delci, formaldehidi in produkti izgorevanja neprimernega kuriva v njihovi kurilnici (dioksini, ki so izredno strupene in rakotvorne kemijske spojine). Baje delajo tudi poskuse z izocianati (fenoli, formaldehidi, izocianati in lesni prašni delci so zdravju škodljive substance). Občinarji so jim ob pridobivanju soglasji držali svečo... Občinska oblast se je«izkaza-la« tudi pri pridobivanju soglasji za bio plinarno - elektrarno, ki kot energent izkorišča metan, ki se tvori v anaerobnem postopku razkroja organskih odpadkov. Kot surovina bodo v veliki meri prisotni klavnični odpadki iz vse Slovenije. Teh odpadkov naj bi bilo 30.000 (trideset tisoč!!!) ton letno (na 1 vlačilec gre približno 20 ton tovrstnih odpadkov -to pomeni 4 vlačilce dnevno, 365dni letno). Bioplinarna je v tem trenutku nepovratno dejstvo - tudi zahvaljujoč lokalnemu »šerifu«. Bioplinarna sama po sebi ni sporna. Sporna je lokacija (kotlina, bližina naselja, bližina reke Reke). Tehnološki postopek namreč zahteva stabilne parametre. Če pride do kakršnekoli okvare, se nam bo zdel smrad, ki ga zaznamo, ko se peljemo skozi Globovnik, kot nežen parfum. Če pride do izlitja v reko Reko, bomo imeli ekološko katastrofo mednarodnih razsežnosti (gre v Italijo). Vsiliti so nam hoteli tudi polje vetrnih generatorjev. Zopet je zanimivo dejstvo, da so naši oblastniki sprejeli nekaj, kar za druga okolja ni bilo sprejemljivo (Vremščica, Kokoška,...). Ob tem pa so ljudem »sejali rožice« v obliki delovnih mest in rente in tudi velike mere populizma češ: nekaj pa je lahko tudi v Ilirski Bistrici. Vpliv vetrne elektrarne na ptice je samo eden od negativnih vplivov. Degradacija okolja zaradi dovoznih poti ( avto dvigalo za nekaj tonski generator, ki ga postavijo na stolp visok 60m, je zelo veliko in potrebuje zelo široko dovozno pot, primerno utrjeno) jih ni zanimala. Ravno tako jih ni zanimala možnost onesnaženja vode z olji, ki so v vsakem vetrnem generatorju prisotna. Voda s tega območja prihaja v reko Bistrico in v naše pipe. Vsaka vetrnica se mora navezati na transformator, v katerem je olje v velikih količinah. Transformatorji morajo biti povezani na daljnovod (stebri, zopet dovozne poti, za njihovo postavitev,...). Imamo tudi strelišče na glinaste golobe (trap) iznad reke Bistrice (zajetje pitne vode). V zadnjih 30 letih so nastlali tone svinca. Le-ta bistričanom dobesedno visi nad glavo. Imamo tudi bivše odlagališče komunalnih odpadkov (aktivno je bilo v šestdesetih, mogoče tudi na začetku sedemdesetih), ki se nahaja točno nad zajetjem pitne vode (stari kamnolom). Kaj vse se tam nahaja ne ve nihče. Poleg ekoloških črnih točk iz preteklosti in sedanjosti, ki obremenjujejo okolje in vplivajo na kvaliteto našega življenja, si lahko zahvaljujoč nesposobni, lahkomiselni in neodgovorni lokalni oblasti obetamo še regijski center za ravnanje z odpadki s pripadajočo deponijo. Očitno občinska oblast nima pozitivnih idej, ki bi Ilirsko Bistrico dvignile na razvojno raven, ki jo je nekoč že imela. Prisvaja si le projekte, katere drugje nočejo. Projekti, ki jih podpirajo naši vrli vodje ne nosijo s seboj delovnih mest. Še tista, ki bodo na voljo v slučaju uspeha takšnega projekta, bodo malošte-vilčna in z nižjo stopnjo zahtevnosti. Občinarji so sicer ustanovili gimnazijo, kar je sicer hvalevredno. So pa z gimnazijo le podaljšali bivanje velike večine naših otrok pri starših. Ko bodo sedanji gimnazijci končali fakultete, se bodo lahko zaposlili predvsem v Ljubljani, nekateri tudi v Postojni, Pivki, Kozini, Divači, Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu, Sežani in Gorici. V Ilirski Bistrici zagotovo ne. Večina njih se v domači kraj sploh ne bo vrnila. Občinarji v svoji kratki pameti pač nimajo prostora za ustvarjanje pogojev, zanimivih za industrijo z visoko dodano vrednostjo. Če naši otroci ne bodo ostali v Ilirski Bistrici, potem bo demografska struktura z leti samo še slabša. Za gretje gimnazijskih klopi bo zmanjkalo otrok. 8 31. marec 2010 NE PREZRITE - DOBRODELNI Okrepljeni Tornado je ob dnevu žena za Dimitrij Bonano, foto: Petar Nikolič Na lepo okrašeni sceni, ki jo je pripravila ekipa našega VDC, nam je njihova gledališka skupina Šajtrga odigrala, zapela in zaplesala duhovito zgodbico Letošnji dobrodelni koncert Iz srca za srce je potekal zvečer pred dnevom žena pred nekaj manj kot tisoč poslušalci. Bil je zastavljen nekoliko širše: poleg pomoči, namenjeni bistriškemu Varstve nedelovnemu centru (VDC), je imel namen obeležiti dan žena in prijateljsko srečanje članov večjega dela glasbenih skupin, ki delujejo na Bistriškem in se ukvarjajo z zabavno glasbo in njeno »podvrsto« narodnozabavno glasbo. Cilji so bili v večji meri doseženi Za Center je bila zbrana vsota 2600 €, saj so bili stroški izvedbe nekoliko višji, kot je bilo predvideno. Nič manjša nagrada pa je bilo veselje ob toplem sprejemanju nastopajočih s strani publike in njenem ploskanju. Resno pa bo treba popraviti dolžino nastopa, ki ga bo prihodnjič potrebno skrajšati na največ dve uri. Večji del organizacije je slonel na plečih Ventilčkov na čelu s ki- taristom Neviom, Sandiju Čekadi iz projektne skupine Tornado, Nostal- giji in Lojzetu Bajcu ter sponzorjih. Prav zaradi sponzorjev so bile cene vstopnic zelo poceni in vsi organizatorji ter nastopajoči so se odpovedali honorarjem. Prireditev je pričela z veselo gledališko zgodbico, ki je za vse nas predstavljala prijetno presenečenje, saj so jo pod vodstvom VDC Sonje Munih odlično odigrali člani njihove dramske skupine. Sicer pa se je VDC zelo izkazal, saj je prispeval prelepo sceno in obljubil sodelovanje tudi v prihodnjih podobnih akcijah. Nadaljevale so glasbene skupine, za katere bi lahko rekli, da so vse opravile svoje delo zelo korektno, nekaj od teh je predstavilo svoje skladbe in lepo bi bilo, da bi se ta trend nadaljeval. Nastopili so torej: DRAMSKA SKUPINA ŠAJTRGA, CASABLANCA, EUROCREM BAND, TONE ŠKRLJ IN NJEGOVI ROMANTIKI, RIZIKO, COCKTAIL, HOTLINE, TRIO JOŽETA ŠKRLJA, VENTILČKI, LOJZE BAJC IN PRIJATELJI, TRIO KORONA, SNEŽNIK, BISTRC, Tone Škrlj je na glasbeni poti zastal pri šansoni in s svojimi Romantiki odlično interpretiral nam v razmislek svojo pesem O človeku, ter se predstavil kot obetajoč kantavtor. Riziko sploh ni rizična skupina, saj nas je na Iz srca za srce zabavala že drugič. Zapriseženi Kočanci so nam tudi zaigrali novo skladbo Ko vrnem v Kočanijo se; skladbo in tekst je napisal njihov član Karlo Jaksetič Organizatorji se v imenu vseh nastopajočih zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali: Skupina Casablanka je s pevko Amino postregla z venčkom znanih hrvaških uspešnic. Amina pa je po nastopu takoj pohitela na TV Slovenija, kjer jo je čakal nastop v Mariovi oddaji Povprečna starost obetavnih fantov iz Evokrema je 77 let. Tokrat so prepričljivo predstavili tudi svojo skladbo Hej, Sabrina. Trema? Kje pa ... TRIO TONETA ŠESTANA-MO-HARJA, TORNADO, OSMINKA in NOSTALGIJA Za razliko od podobnega kon- certa pred letom dni, se je število nastopajočih povečalo za tretjino. Poleg narodnozabavnih viž naših domačih avtorjev, pa tovrstne klasike in izrazito ljudsko obarvanih melodij smo slišali popevke, tudi starejšega nastanka, pa nekaj popularnih iz bližnje hrvaške Istre, filmsko glasbo, tudi rockersko obarvano glasbo ... Zanimivo je, da so se nekatere skupine zbrale samo za izvedbo tega projekta. Kako bo z njimi, bo pokazala prihodnost. Da nam primanjkuje baskitaristov (pa ne samo teh) potrjuje dejstvo, da je bil rekorder Lado Zemlja kov, kije igral kar v štirih skupinah. Projektno skupino Cocktail sestavljajo sami stari mački. Pravijo, da bi radi opozorili na dobro, toda zapostavljeno glasbo izpred dvajsetih let. In to jim je tudi uspelo HotLine. Ne gre za telefonsko številko 090 temveč za vročo petčlansko skupino. Če potrebujete dobro glasbo, jih pokličite in ogreli bodo tudi vas. Nas so razveselili z nekdanjo megauspešnico iz filma Briljantina Jože Šklj je s prijateljema najprej zaigral svojo Majolko na način, ki se nekoliko oddaljuje od standardnega alpskega melosa, nadaljeval pa je z Malibujevo uspešnico Muoj sin se nječe žjent NE PREZRITE - KONCERT 31. marec 2010 9 seboj pustil neizbežne sledi Povezovalcema programa Jride Mršnik - Poljšak in Igorju Štember-gerju ter JSKD - izpostavi II.Bistrica, tonskemu mojstru Bojanu Babiču, Mraku (ministru brez listnice), Kuše-tuza razsvetljavo, Turistični agenciji Oaza, Grafični delavnici Bor, Bojanu Oblaku, Marjanu Uljanu, GA Commerce d.o.o., TV Galeja, Turističnemu društvu II.Bistrica in Radiu 94 Postojna. PS.: Pri TV Galeja lahko naročite DVD s posnetkom koncerta: TV GALEJA Naslov: Miloš Valenčič GSM: 031 649 277 K originalnosti izvedbe nekdaj priljubljene pesmi Čolnič plava sta prispevali pevki Jerica in Marija (obe po rodu Kočanki) ter Lojzeta frajtonarca in Jožetov klarinet. Tudi Moj fantič je prijezdil... zelo iskrivo Kočanija je neverjetna, dala nam je tudi Ventilčke. Na sceni so že 25 let. Poleg slovenske uspešnice so nam postregli z zabavno vižo iz bližnje Istre, ki pa je izzvenela precej domače Tudi za to skupino bi lahko rekli, da je projektna: Legendarnemu Moharju sta se pridružili pevki Nadja in Marta, obe vezani za Jelšane, ter klarinetist Cagar. Tudi tu pričakujemo nadaljevanje »Festival« kot je ta, preprosto ne more brez Snežnika. V prepoznavnem slogu so zaigrali svoji uspešnici in bili nagrajeni z aplavzom njihovih številnih občudovalcev Nekoliko razširjen Bistre je tokrat ponudil zanimivo noviteto vodje Saše Boštjančiča in delček Mojih pesmi, mojih sanj. Neumorni Saša je ustvarjalec na različnih področjih, zato pričakujemo kmalu kaj novega Trio Korona se lahko postavi s tremi pevci solisti. Nadja Čebokli pa lahko v trenutku preide iz narodnozabavne melodije na zabavno, iz frajtonarce na sintisajzer Po stilu je bila še posebej skupina Tornado tista, ki kaže da zvrst glasbe ni važna, pomembno pa je, da je dobra. In band Sandija Čekade je to dokazal v polni meri. Nostalgija. Stu ledi. Venček Avsenikovih. Pa še finale: Tječe, tječe. Nostalgično? Še zdaleč ne ' - -J0 1 ’ i 1 1 1 F 'I $ j i .... ■ 1 hi 1 Osminke se bodo poleti napotile čez veliko lužo. Tokratni nastop jim je služil kot nekoliko zahtevnejša vaja. Ker rabijo za obisk ZDA denar, vas že sedaj vabimo na njihov koncert, ki ga bodo izvedli v kratkem. Sponzorji, ste pripravljeni? 10 31. marec 2010 NE PREZRITE - ZANIMIVE ZGODBE IZ STARIH ČASOPISOV Kako dolgo živijo ljudje različnih stanov? Po »Novicah« zapisal Vili Gombač • NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne - Ljubljana v sredo 12.oktobra 1881 - Poučne stvari Kako dolgo živijo ljudje različnih stanov? Na to vprašanje nam daje dr. E. Decaisne sledeči odgovor: Vrtnar, ki vsadi zdravo drevo v dobro zemljo, sme vsa kako upati, da bo to drevo lepo raslo; od bolnega drevesa pa, ki bi ga vsadil v slabo zemljo, nima pričakovati nič posebnega. Isto velja o človeku, čegar zdravje se ravna po razmerah, v katerih živi. Slaba zemlja ne pusti zelišča lepo rasti, slabo življenje človeka prezgodaj pod zemljo spravi. So ljudje, ki domišljajo in bi radi tudi drugim natvezli, da reveži dalje žive od bogatinov, da ljudje, ki se ne morejo do sitega najesti, dalje žive od onih, ki se v obilnosti radujejo. A to vse ni res, revščina je nasprotno stalna bolezen, ki pomanjkanje trpečega počasi mori. Statistika uči nas, da primeroma sto odstotkov več revežev umre, ko bogatinov. Francosk učenjak je dokazal, da po najpremožnejših francoskih okrajih med 46 prebivalci po eden umre, po revnejših pa uže med 33. H. Kaspar je sestavil spisek 1000 oseb iz vrste plemstva in bogatašev, pa druzega iz 1000 revežev beroIinskih; s tem je dokazal, da bogatinov doseže dvakrat več 70. leto nego revežev; 85. leto doživi bogatinov trikrat toliko kot revežev, 90. leto pa uže prvih štirikrat več. Prav tako je na Angleškem; tam sme se reči,da poprečna starost bogatinovje 50 let , revežev pa le 32. S tem pa nikakor ne bodi rečeno, daje pohajkovanje in življenje brez dela zdravju ugodno. Ravno nasprotno dokazano je, da ljudje, ki dožive najvišo starost, so premožni, pa delavni. Kar se pa tiče raznih del - se ve, da se človek ne ukvarja prehudo - ob katerih zamore človek doseči visoko starost, jih je v primeri z zdravju škodljivimi pičlo malo. Kmet, mornar, ribič in tesar pa v obče doživijo visoko starost. Delavci po tovarnah so pa skoro brez izjeme namenjeni zgodnji smrti. Po številkah je bilo dokazano, da vojak, ki gre v ogenj, ni v taki smrtni nevarnosti, kakor delavec, ki dela v naši fabriki. Med zdravniki je tudi le malo sivih starčkov; od 100 tih k večjemu 24 doživi 70. leto. Poprečna starost ljudi, ki se pečajo z duševnim delom, kakor profesorji, odvetniki, pisatelji, umetniki itd., znaša 59 let in 9 mesecev; zdravniki pa žive poprečno le po 56. let in 8 mesecev, to zavoljo nalezljivih bolezen, s katerimi imajo pogosto opraviti, za ra d nerednega življenja, pretrganega ponočnega spanja, vednega študira n j a itd. To velja, se ve da, samo o vestnih, marljivih zdravnikih, ne pa o onih doktorjih, ki se polenijo brž, ko imajo dosti bolnikov in se z ničemer ne dajo motiti v spanji. Taki zdravniki utegnejo postati stari 80 in tudi 90 let, zato jim pa bolniki umirajo, kakor muhe. Morda bi mislil kdo, da glediš-ni igralci, ki navadno silno neredno žive, katerih zdravje po hudem delovanji, slabem zraku na odru, škodljivi šminki itd. veliko trpi, ne morejo doživeti visoke starosti. Pa ni tako, med igralci je primeroma več sivih starčkov, nego po skoro vseh druzih stanovih. V nobenem stanu pa ni tako visoke starosti, kov duhovnem, kar je tem čudne-je, ker neoženjeni navadno veliko mlajši m rjo, ko oženjeni. To se da razložiti le tako, da mirneje, redneje in bolj brez skrbi žive. Brž za duhovnikom pride kmet. Čisti, zdravi zrak, ki ga zrni raj diha, zmernost in redno življenje stori, da je njegovo zdravje tako trdno. Obrtnik in trgovec ne postane tako star, kakor kmet; skrbi, zgube, nesreče, preobilno življenje itd. mu krajša dneve. Vojaki navadno še prej gredo pod zemljo, njim pomaga bolezen, trpljenje, pomanjkanje, tuga po domu in drugo. Ni pa nobenega podnebja-kli-me, v katerem bi se ne mogla doseči visoka starost. Pač je na severu več prav starih ljudi, ko na jugu, vendar je prehud mraz zdravju ravno tako škodljiv, kakor prevelika vročina. Zato je v Sibiriji le malo ljudi 60 let starih. Zdravlju zelo škodljivo je mokrotno podnebje, kakor na primer na Holandskem. Da je bivanje na kmetih veliko bolj zdravo, ko po mestih, tega ni treba več dokazovati, to je davno gotova resnica. Na kmetih umre med 40, po mestih pa med 32 eden; po velikih mestih pride smrt na vsacega 28. tega, po največih pa na 24. tega. Ženske poprečno dalje žive od moških; vendar kaže statistika, da prav visoko starost dosežejo le moški. Prej smo rekli, da neoženjeni-(samci) prej mrjo kakor oženjeni. Dr. Voirot je dokazal, da oženjeni poprečno za 7 let dalje žive, omo-žene ženske pa 5 let dalje od neo-moženih. Dervay trdi, da mož, ki se v svojem 30. letu oženi, sme upati, da si je s tem življenje podaljšal za 11 let; če seje oženil 35 let star, pridobil si le 8 let; če ostane do 40. leta samec, potem pa se oženi, si podaljša življenje samo že za 6 let. Kdor pa še le s 50. letom gre pod zakonski jarem, bi to prav lahko opustil, če bi v zakonu ne iskal druzga ko podaljšanja svojega življenja. Novice - Ljublajana v sredo 15. junija 1881 - Tičji umor na Laškem I Kako grozno pokončujejo Lahi na več krajih naše tičice pevalice, kaže nam dopis odličnega Avstri-janca, ki gaje iz San Rema 11. marci-ja t.l. prinesel časnik Sportzeitung. Neverjetno je - piše gospod - kdor sam ne vidi, kako staro in mlado, veliko in malo vsako nedeljo in vsak praznik hiti s puškami na lov toliko nam koristnih tičic, ki proti zimi na Laško v toplejše kraje se preselijo in se spomladi zopet pov- račajo k nam nazaj. Al ne mislite, da samo vrabci padajo pod morivno roko Italijanov, ne, ne, celo nobenemu tičku ne prizanese. Kedar pa lastovke pridejo le sem, takrat posebno vsak Italijan, kdor le puško nositi more, hiti na lov, in vse šta-cune so takrat polne vsteljenih ali vlovljenih tičic. Vsa gorata dežela okoli Riviere trpi pomanjkanja vode; ubogi žejni tički morajo tedaj poiskati tistih redko se nahajajočih studencev, kjer si žejo vgasijo, al tukaj jih čaka gotova smrt! Tako nam krvoločni Italijan v malo urah pokonča, kar si mi na korist svojim vrtom in svojemu polju izrejamo več let! Naj bi diplomati, ki se večkrat potegujejo za manj važne stvari, se zdramili, in resno besedo govorili z italijansko vlado, da z ostro postavo konec stori ta-cemu vandalizmu! Naj bi posebno Avstrija, Nemčija, Švajca, Danija in deloma tudi Rusija resno na noge stopile, da se opusti grozoviti umor tičev, ki so kmetijstvu imenovanih dežel največi dobrotniki! Tako piše gospod, ki je s svojimi očmi videl, kako se našim ptičem godi, kedar se začasno preselijo v topleje kraje laške. NAŠI ZDOMCI Pustovanje v Melbournu Za Jadran Marija Iskra.. Pri slovenskem klubu "Jadran' že vrsto let ohranjamo staro domačo navado - PUSTOVANJE. Letošnje pustovanje je bilo kar uspešno, posebno če se vzame v obzir tukajšnje razmere. Udeležba je bila dobra, tudi šem je bilo izredno veliko in izbiranje najlepših in najbolj izvirnih ni bilo lahko. Vse šeme so bile nagrajene, najbolj izvirne pa s posebnim darilom. S posebnim otroškim darilom pa otroci-šeme. Nagrade: Otroški par: MONICA IN STEFANI (vnukinje Romane in Franca Zetko) Odrasli: Prvo mesto: NADA IN STOJAN BRNE (šolarji) Drugo mesto: MIRA IN FERUCIO (policija) Tretje mesto: velika družina iz mlajše generacije Za veselje in razvedrilo je poskrbe ansambel 'TEM-PO-6' Dobra pustna hrana in odlični krofi nase Drage Vadnjal so bili na razpolago. Drugi dan po pustnem plesu je bil pokop pusta. To je tudi posebnost za nekatere. Pusta se objokuje, očita se mu vsake vrste grehov, zapoje žalostinko in seveda, zaželi nasvidenje drugo leto. Ta dan nas je zabaval nov ansambel "Rocking harmonic". NE PREZRITE - KULTURA 31. marec 2010 11 ŠTUDIJSKI KROŽEK SVINC 'N' PURFL Skupina na koncertu v Rihemberku. Od leve proti desni so: Bezo, Mršnik, Leny in Vani, Foto: Peter Jenko Rok Smrdelj..... \ /anja Kočevar - Vanč (bas kita-V ra, glavni vokal), Matevž Kraševec - Bezo (solo kitara) in Matej Lenarčič - Leny (bobni in vokal) so pozne jeseni leta 2008 začeli »dže-mati« v pritličju Lenyjeve hiše na Veliki Pristavi. Zelo lepo so se ujeli, vendar je zasedbi manjkala še ena kitara. Na srečo seje Bezo spomnil na starega prijatelja Nejca Mršnika (klaviature, ritem kitara), ga poklical in mu dobesedno obrnil življenje na glavo. Na začetku je bila zasedba umišljena kot glasbeni krožek, ampak umetniške žilice so podivjale v vsej svoji razsežnosti, kajti ekipa seje ujela glasbeno in pivsko.Tako je decembra 2008 nastala skupina Svinc'n' purfl. Kaj kmalu so začele nastajati prve avtorske pesmi Nejca Mršnika in Matevža Kraševca. Njuna besedila si boste lahko prebrali v dveh literarnih glasilih: v novi številki Stopinj, ki jih izdaja Literarno društvo Ilirska Bistrica, in v mla-dinsko-literarnem . glasilu Večerna debata, ki ga izdaja ilir-skobistriška mladina. Besedila večinoma opevajo »žurersko« življenje mladostnikov med vikendi, in to na komičen način. Večinoma igrajo rock 'n' roli, opazijo se tudi zametki bluesa, psyc-hedelica in jazza. »Vplivovje mnogo, smo zagnani in trmasti ter povemo, kar se nam zdi vredno povedati, in to na naš način,« so povedali glede svojega ustvarjanja. Letos so imeli že dva koncerta. Prvi se je odvil v soboto, 20. februarja, v Braniku (Rihemberk) na zimskem moto zboru, ki ga je organiziral Mo-toklub Rihemberk. Skupina ni pozabila na svoje prijatelje, saj je najela kombi za devet ljudi in tako smo se popeljali na prijetno pustolovščino, ki se je zaključila v jutranjih urah. Njihov naslednji koncert se je odvil 6. marca v Mla- dinskem klubu Nade Žagar, kjer so poleg skupine Empron in Rock Prešern SnP predstavili fenomenalen repertoar. Mladi oboževalci so napolnili klub do zadnjega kotička. Skupina Svinc 'n' purfl je ponos sodobni alternativni glasbi, saj s svojim ekipnim delom predstavlja vzor vsem mlajšim bendom, predvsem z načelom »vsi za enega, eden za vse«, kajti na koncu vedno uspe tista ekipa, ki najbolj drži skupaj, in ne tista, ki je najboljša. »Naši pravi koncerti se bodo odvili v letu 2010, ko bomo predstavili naš avtorski repertoar in dodali še kakšno priredbo,« so povedali »svinci« glede načrtov za letošnje leto. Kaj več o njih in njihovih koncertih lahko spremljate na spletni strani www. myspace.com/snpslo. HIB PRISTAVA Logotip skupine SnP, Oblikovanje logotipa: Vanja Kočevar Sobotne zgodbe Romana Morano, Vodja OE Ljudska univerza. V okviru študijskega krožka Knjiga po moji izbiri nas je v ponedeljek, 8. marca 2010, obiskala pisateljica Mirjana Likar Bajželj. Avtorica knjige kratkih zgodb Sobotne zgodbe nam je predstavila svoj literarni prvenec, ki osvaja bralce s komunikativnostjo, barvito duhovitostjo in izjemnim smislom za tkanje zgodbe. Srečanje z avtorico se je odvijalo v knjižnici OŠ Antona Žnideršiča. Ker le malokdo od prisotnih ni prebral vsaj ene zgodbe iz omenjene knjige, je med avtorico in obiskovalci stekel odprt in sproščen pogovor. Kot sama pravi o svojem delu: »Na ne preveč resen način skušam pisati o resnih stvareh.« To ji popolnoma uspeva. Pripovedovala nam je o svojih pisateljskih začetkih in življenjskih zgodbah, ki so našle mesto v njeni knjigi. Po lastnem izboru nam je prebrala dve zgodbi in nas popeljala v svet svojih junakov. In ravno junaki so tisti, ki s svojimi notranjimi svetovi, strastmi, prepričanji in hrepenenji bralca tako prevzamejo da le s težavo odloži knjigo. Kot vsi večeri v prijetni in veseli družbi je tudi ta minil mnogo prehitro. Ob odhodu smo se udeleženke obdarovale z rdečim nageljčkom in si čestitale ob dnevu žena. DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 MATERINSKI DAN Ob materinskem dnevu Tonjo Janežič.... Mati, oče in otroci soustvarjajo družinski topel dom. Kako lepo je človeku pri srcu ob tem spoznanju. Zavetje, po katerem vsak hrepeni, naj si bo po napornem delovnem dnevu v šoli ali v službi. Prijazen družinski pogovor in medsebojno razumevanje, lahko imamo za pravo družinsko ljubezen! »Pa je vse manj časa za take prijetne trenutke«, boste rekli. Mogoče imamo prav zaradi tega posebne namenske dneve - praznike. Mogoče delite mnenje, da bi bilo naše vsakdanje življenje brez teh posebnih dni ali praznikov pusto, prazno ali dolgočasno. Zahodni svet se je odločil, da dan 25. marec ko kristjani obeležujemo praznik Marijinega oznanjenja poklonimo MATERAM, z namenom da se jim zahvalimo, ker so nam podarile življenje, ljubezen in dušo, s katerim lahko sedaj sami iščemo svoj smisel življenja. Doživeti materinsko poslanstvo mora biti prečudovit občutek, ko iz svojega telesa rodiš bitje, katero postane zate nenadomestljivo v nadaljnjem življenju. Že ob pripravah na roj- stvo otroka najprej upaš, da bo to potekalo brez zapletov in se bo ta novorojenček razvijal v zdravju, sreči in ljubezni pa žal velikokrat temu ni tako.Tudi usoda zna včasih kruto poseči na ta mala in nebogljena bitja,kot da bi preizkušala mamino ljubezen. Ne glede na to postaja z rojstvom otroka ta nit ljubezni nekaj posebnega, prečudovitega in skozi vse otrokovo življenje mu nudi tudi vez sreče. Mama je oseba, ki si zna vzeti čas za tolažbo, ob tem zna tudi vedno poiskati primerne besede vzpodbude. Ko je otrok potreben pomoči ni nikoli utrujena. Mama je tudi oseba kateri nikoli ne moremo lagati, velikokrat nas je videla tudi v trenutkih, v katerih se najraje še sami ne bi znašli. Čeprav sami v sebi obsojamo takšne zgrešene trenutke in si očitamo naše neprimerno dejanje, nas mame v srcu nikoli ne obsojajo, če tudi same niso zadovoljne z takim početjem svojega otroka. Zal se naše misli in hotenja velikokrat ne ujemajo z našimi mamami, zato prihaja tudi do prepirov in nerazumevanja. Za take spodrsljaje skoraj vedno krivimo medgenera- cijsko razliko v letih in njihove drugačne poglede na današnježivljenj-ske tokove ob nenehni zaščitniški skrbi. Prevečkrat same vplivajo na našo čustveno rast, nasproti tisti, v katero nas usmerja oče, kot steber življenjskosti. Naj bo zato materinski dan, dan, ki ga bomo preživeli skupaj, naš praznik, priložnost za tople, lepe, skupne trenutke. Pozabimo na vsakdanje hitenje, na skrbi, poglejmo si v oči in se zahvalimo drug drugemu za čas, ki ga preživljamo skupaj. Materinski dan je posvečen tudi vsem očkom, babicam, dedkom in vsem, ki se v naši družbi trudijo, da bi otroci, uživali sadove njihovega skupnega dela. Premalokrat se jim zahvalimo iz srca in kakorkoli plehko se sliši, da moram početi to na praznik, vendar žal živimo v času, ko moramo imeti opomnik skoraj za vse kar počnemo, da nas ne odnese vihar. Vihar misli in časa... Še enkrat: HVALA VAM MAME, da ste nam podarile življenje, nam stale ob strani in pripomogle soustvariti to kar smo danes. Radi Vas imamo. Enako tudi Vas očete. K voščilu za vse mame pa namenjam pesem Kajetana Koviča Materi Daleč sva, malo besedje med nama, komaj poznaš moje duše obraz. Težko, veš, reči besedo je, mama, teže še reči besedo na glas. Misel, ki ti jo pošiljaš za mano, najde le ravne in gladke steze. Težko ji je, če zadene ob rano, ko se vsa plaha dotipa do me. č—-*m p' ,c čfc rr/ Mati, vsak mora po svoje živeti, vsak mora sam prehoditi svoj pot. Kar mu je dano, to mora sprejeti, ne da bi vprašal, zakaj in odkod. Morda ne veš, kak je včasih samotno, morda ne veš, kak je včasih hudo, morda ne veš, kak se včasih odsotno duša smehlja, a ne misli na to. Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi. A vseeno - pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj. 12 31. marec 2010 NE PREZRITE - KULTURA DVOJNA DIOPTRIJA Postno premišljevanje Jožko Stegu N£; naši politiki se radi večkrat javno pohvalijo, kako se trudijo za pripravo in sprejemanje same napredne zakonodaje. Če mislijo na tisto, ki je mnogim pomagala na hitro obogateti, kot tudi s pomočjo taistega kapitala in dobrih odvetnikov izmuzniti se vsakemu pregonu, potem se do neke mere strinjam z njimi.. No, v tem svojem razmišljanju ne mislim načenjati problema neobvladljive moči kapitala, pač pa etično sporno pravico do evtanazije, nad katero se tudi pri nas mnogi navdušujejo in bi jo radi spravili v zakonodajno proceduro v državnem zboru. Se razume, da kot zelo "napredno" zamisel, ki bi našim državljanom zelo "olajšala"življenje, oziroma bolje povedano pobeg iz njega, ko se bi jim zdel za to primeren trenutek. Če se ne motim, so v enem od marčnih TV Ted ni kov govorili o argumentih za in proti uveljavitvi te "pravice." Žal sem ujel samo del oddaje, kjer je nekdo skušal razložiti krščanske ugovore proti evtanaziji in jih utemeljeval na človekovi podobnosti s Kristusom v trpljenju, se pravi v nekakšni soudeležbi pri odrešenju sveta. S svoje strani menim, da povsem zadostuje že razlog, da je življenje samo po sebi sveto in kot tako nedotakljivo vse od spočetja, do konca, zato ga človek nima pravice prekinjati, kjer in kadar mu paše. Sodobna potrošniška miselnost namreč vrednoti posameznika le po njegovih funkcionalnih sposobnostih, zato se ta na vse kriplje trudi čim dlje v stara leta ohraniti svojo telesno vitalnost. To seveda ni nič narobe. Nastanejo pa takoj težave, ko se njegov "stroj" zaradi takšnega ali drugačnega razloga nepredvideno ustavi. Verjetno sem spet na televiziji pobral podatek, da grajene le za zdrave ljudi. Kar je še bolj osupljivo, pa je dejstvo, da je tudi večji del zmogljivosti naših domov za starostnike namenjen spet zdravim, oziroma samostojno gibajočim se varovancem, ker je njihova oskrba za osebje dosti lažja in cenejša od tistih, ki so recimo dementni, zato se jih povsod otepajo...Napovedi o širjenju te bolezni v prihodnosti so naravnost zaskrbljujoče, saj predvidevajo visok porast tovrstnih pojavov med starajočim se prebivalstvom. Medicinska znanost vanje na zemlji s pomočjo zdravil zahteva svojo ceno, ki jo je treba plačati, čeprav nam ni všeč tisto, kar smo morda zraven dobili; recimo kako leto ležanja v domu, namesto v grobu.. Uzakonjenje pravice do evtanazije ne bi prav ničesar rešilo, ampak samo še bolj zapletlo in razvrednotilo človekovo življenje, ki ima že brez tega zelo nizko vrednost. Obstaja pa neka druga možnost, ki jo redko omenjajo, namreč pravica do naravne smrti, kateri, kolikor vem, so vse sodobne stanovanjske hiše navaja kot glavni razlog povprečno podaljšanje življenjske dobe za dobro desetletje, za katero pa je bolj ko visok standard, zaslužna farmacevtska industrija, ki ponuja za skoraj vse naše težave ustrezna zdravila. Ta nam lahko toliko podaljšajo življenje, da se ga zares naveličamo. Od tu se potem poraja vsega sitemu človeku želja po predčasnem odhodu s tega sveta, ki je ljudje v nerazvitih deželah ne poznajo, saj je njihova življenjska doba znatno nižja in v glavnem vsi prej pomrejo, preden jih uspejo ujeti tegobe starajočih se ljudi.. Če potegnemo črto pod omenjene ugotovitve, pridemo do zaključka, da umetno podaljšano bi- niti Cerkev ne nasprotuje. Gre za to, da nekoga na njegovo predhodno izraženo željo ne priključijo na aparature za oživljanje ter umetno hranjenje, kadar je povsem jasno, da nima nobene možnosti preživetja. S tem mu zagotovo prikrajšajo nepotrebne muke, ki bi jih ob tem prestajal in na koncu vseeno umrl, ko bi mu postopno odpovedali vsi organi..Meni je zdaj domišljija, zato zaključim naš današnji klepet z mislijo, da se ni treba obremenjevati za desetletje vnaprej, kaj in kako bo z nami, ampak raje izkoristimo čas za kaj lepšega in koristnejšega za nas in za druge.. Boh do prihodnjič Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HRV. raku materničnega vratu !n: cepljenju, pokličite Modro Številko druživa Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. * VZGOJA IN PRODAJA OKRASNIH RASTLIN *■ SVETOVANJE IN NAČRTOVANJE BIVALNEGA OKOUA ® UREJANJE OKOLJA ® UREJANJE GROBOV ILKA Ulica 7. maja 19, 6250 Ilirska Bistrica Tel/fax: 05/714-13-72 20%MM NA ZIMZELENE RASTLINE ZA ŽIVE MEJE SOBOTA 08" na tel. št. 041 / 567 882 lahko pokličete od 7 do 20 ure GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: qciskra@volia.net 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10%popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM KULTURNI VEČER Julija gostila prešerne Valentine Patricija Dodič, foto Jaša Montani. Bar Julija (prostori bivšega Baladurja) v Ilirski Bistrici je v nedeljo, 21. februarja, svoje prostore ponudil mladim in kulturi. Ob zanimivi razstavi je nekaj avtorjev želelo, sicer z rahlim zamikom zaradi pustnih norčij, počastiti dan kulture in hkrati dan zaljubljenih. Da bi beseda ne izzvenela v prazno je Rok Smrdelj, aktivni član društva Zgbljena legija in glavni urednik mladinskega lista Večerna debata, ki je večer tudi vodil, prebral dve avtorjevi in dve svoji pesmi. Obenem sta avtorske pesmi prebirali še kulturoioginja Maja Turkovič in članica Literarnega društva Ilirska Bistrica, Patricija Dodič. Zahvala gre nedvomno in predvsem lastnici bara, Juliji, in soorganizatorki večera Martini Pugelj. Da umetniška beseda lahko enakovredno nastopi ob tisti bolj razigrani, pivski, je nedvomno potrdil velik obisk generacijsko različnih slušateljev. PETJE MPZ Dragotin Kette T.A..... Tudi letos je MPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica v polnem zagonu, čeprav bi mu nekaj novega članstva zagon dodatno poživilo - VABLJENI K PRISTOPU! Po napornih dvomesečnih vajah seje zbor udeležil tradicionalne pevske revije Primorska poje in sicer že enainštiridesetič (!). Uspešno je nastopil z mednarodnim programom v Šempasu, dne 12. marca 2010, voden po zborovodji dr. Mirku SLOSARJU. Pod njegovo taktirko tečejo tudi priprave in izbor pesmi za izdajo lastne zgoščenke. Zbor je letos tudi tradicionalno nastopil na Titovem trgu v Ilirski Bistrici na predvečer slovenskega kulturnega praznika, novo tradicijo pa uvaja s pevskim nastopom pri spomeniku žrtvam fašističnega nasilja dne 4. junija, pod vasjo Kilovče. NE PREZRITE - KULTURA 31. marec 2010 13 RECENZIJA Marko Pogačnik: Elementarna bitja/inteligenca zemlje in narave Ljubljana, Iskanja, 1996 Patricija Dodič...... »V mesecih, ki so sledili, sem nato s pomočjo novo dojete občutljivosti svojih rok na več krajih odkrival navzočnost elementarnih bitij, vendar...« Le kdo od nas jih ne pozna... Le kdo od nas bi dandanes mlado črnolaso deklico v rumeni oblekci pustil sedmim štrenastim palčkom, ki na nobeni sliki niso bili, ali so, podobni otrokom, temveč z obrazi starcev prihajajo domov v pospravljeno in očiščeno bajto. Ne eden, sedem jih je. In potem so tisti, ki se skrivajo pod stebelci in nosijo krila. In so take frfotajoče, za prst velike vile. Še dandanes si jih pobiram dol iz različnih spletnih strani, da bi jih pokazala Lani. Ali da bi občudovala lepoto, iskrivost, drobcenost, njihova dobrodelna dejanja, njihovo prisotnost ravno takrat ravno tam. Kjer je prav, da so. Pa tisti s privihanimi ušesci, ki spominjajo na zvezdne steze in tisti, h katerim molimo, angeli varuhi, vodniki, svetniki in kdo še vse... Škrati, vile, rusalke... Ko sem še živela tam, kjer pač sem živela, v tisti stari, na nek način prepoteni hiši, je sredi stopnic visela božansko lepa tiskovina. Prizor se je odvijal blizu potoka, razposajenost deklet s krili in lepota njihovih, do tal segajočih las, je bila pravljična... Plesale so v krogu, se smejale in nič kolikokrat meje zaneslo v tisto njihovo krožnico, v tisti in tak sončen dan, pa čeprav sredi stopnic, na pol poti proti gor. Na pol poti proti dol. Pa vendarle tam. Neka posebna energija je vela iz tiste slike, ki jo je objemal star baročni okvir, šipa seje pa že zdavnaj od tolikega veselja razpočila. Ja, to so ta elementarna bitja. Človeški razum jih je dolga stoletja odrival. In vendar nas ravno pravljice opominjajo na skrite resnice. Lahko jim verjamete, ali pač ne. Če pa jim, ali bolje, če verjamete vanje, lahko delajo čudeže. Ravno zaradi odprtih src. Koliko vas na sprehodu objame drevo? Koliko vas poboža skorjo tega ali onega grma, klobuček te ali one gobe? Koliko vas se zahvali, da lahko vdihuje vonj maha, lišajev, trave, ki raste? Avtor, sicer kipar, se je v začetku sedemdesetih z ženo in skupino prijateljev naselil v Šempasu pri Gorici. Osnovali so alternativno skupnost, neke vrste komuno, s katero so želeli vzpostaviti tesen, zavesten in ljubeč stik z zemljo in naravo. V sožitju so skrbeli za osnovne potrebe in si prizadevali povezovati umetnost z naravo. Skupaj s pesnikom Iztokom Geistrom je avtor osnoval umetnostno gibanje pod vzdevkom OHO, ki seje ukvarjalo s procesi preobrazbe na področju konceptualne umetnosti, performansov in land a rta. Uveljavljali so nova stališča, ki bi omogočala svet dojemati svobodno, brez vnaprejšnjih človeških projekcij, trdi Pogačnik. Z elementarnimi bitji, kot so rusalke, škratje, vile, duhovi ognja in še podobnih bitij, s katerimi se ukvarja ustno izročilo že stoletja, morda tisočletja, so intuitivno in preko meditacije, vzpostavljali stik z neznanim. Avtorja so nenehno vabili k "zdravljenju zemlje" ravno zaradi sposobnosti vzpostavitve stika z omenjenimi bitji. Preko kiparske dejavnosti seje začel zavzemati za pokrajino v tolikšni meri, da je razvil postopek imenovan litopunktura (lithos v grščini kamen in punctura v latinščini vbod). Zaznavna žarčenja zemlje se je moral najprej naučiti najti, šele nato je lahko določal nevidne energijske tokove, ki napajajo pokrajino s svojo močjo (kot meridiani v človeškem telesu). Vsak litopunkturni kamen, ki ga postavi kot iglo pri akupunkturi in zdravilno učinkuje na energijski sistem pokrajine, je opremljen z vklesanim znakom, kozmogramom, ki pritegne kozmične sile, da podprejo proces zdravljenja. Novo metodo je prvič uspešno uporabil v grajskem parku v Turnichu pri Kolnu. Čustvena raven zemlje se torej izraža skozi prej našteta bitja. V knjigi avtor, kar ne more izraziti z besedami, prikaže z risbo, z estetiko elementarnosti. Med prebiranjem meni izredno zanimivega načina razmišljanja, ali če hočete podajanja v svet, pretipanega doslej preko pravljic ali lastne domišljije, sem se večkrat spraševala, če je tipčina totalno na-elesdejan, ali naj mu verjamem ali kaj. Potem sem si pomislila, da se najbrž isto ljudje sprašujejo tudi ob mojih mesečnih nakladanjih. Pa vendarle... Nekaj ali nekdo v nas se prebuja. Na začetku smo taki tihi in sramežljivi, potem počaaaaaaaaaaasi postajamo glasnejši, samozavestnejši. Ker se nam dogaja. Ja, tudi to. In pravzaprav je čisto vseeno, če nam kdo verjame, ali ne. Ker tisti, ki mora vedeti, že ve. Tisti, ki je pripravljen, učitelja dobi. Projekt, o katerem avtor piše predstavi v knjigi Ko se Boginja vrne (Ljubljana, Iskanja, 1993). Res je. Gre za zdravilca zemlje. In resje tudi, da se bliža dan, ko se bomo vsi delali, da nam je do našega modrega planetka zelo dosti. In vsi bomo jemali v roke lopatke in vile in take in onake pripomočke, da bi pa vendarle očistili svet in da bi kričali: ejla, tu sem, poglejte, kako mi je do. Pobožna želja. Čez dan ali dva bo enako kot pred tem. Ker tisto, kar je potrebno očistiti, so človeški možgani. Če so vozlišča energijsko očiščena, potem 17-ih aprilov ne potrebujemo. Ker je vsak dan 17. april. Če vozlišča ponovno aktiviramo, očiščena, sanjsko svetla in lepa, lahko prispevamo k planetarnemu ravnotežju in zdravju vsak božji dan. Zveni skoraj pravljično. Itak. Konec koncev, ali ne pišem ravno o tem? A pozitivno in pohvalno je že to, da je volja. In kjer sta namen in volja, se lahko gore premika. Ali smeti. Želim vam obilo ekološko nastrojenih misli. In morda nesite rožico tja, kamor bi odvrgli prazno vrečko čipsa, ali nekaj pač. Zalijte jo tu in tam. Da zakrije smeti v naših glavah. Da si lahko potem mislimo, kako lep je ta planet. In ja, zelo čisto vam želim v srcih, do prihodnjič:). USPEHI GLASBENE ŠOLE 39. državno tekmovanje Ravnatelj GŠ, Laszlo Balazs, prof. USPEHI UČENCEV in UČITELJEV GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA NA 39. DRŽAVNEM TEKMOVANJU MLADIH GLASBENIKOV SLOVENIJE (TEMSIG) Učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica, ki so na Regijskem tekmovanju mladih glasbenikov primorske 2010 dosegli zlata priznanja, so svojo pot pridobivanja znanja in uspehov nadaljevali na 39. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije. TEMSIG je potekal od 15. do 19. marca 2010 v Celju, Velenju, Mariboru in Žalcu. Trud, zagnanost in motivacija so dejavniki, ki so učence vodili do uspešnih rezultatov. Pod mentorstvom Zale Kejžar, prof. in klavirske spremljave Paola Biancuzzija, prof. je Alja Boštjančič dosegla v kategoriji kljunasta flavta 1. a zlato plaketo (95,67 točk) in 2. nagrado. Žana Bakovič Ujčič je v kategoriji kljunasta flavta 1. a dosegla srebrno plaketo (90,67 točk). Peric Jerica je v kategoriji saksofon 1. a dosegla srebrno plaketo (91,33 točk). Pod mentorstvom Adnana Zub-čeviča, prof. in klavirske spremljave Nine Volk, prof. je Ana Penko v kategoriji flavta 1. c dosegla srebrno priznanje (90,33 točk). Eva Prosen je v kategoriji flavta 1. a dosegla priznanje za udeležbo. Iskrene čestitke ter veliko uspehov v prihodnje želimo učenkam, mentorjema in korepetitorjema. Vabilo Koncert učencev Glasbene šole »Hugo Wolf« iz Slovenj Gradca in učencev Glasbene šole Ilirska Bistrica bo v sredo 74.4.2010 ob 17. uri v Dvorani Glasbene šole Ilirska Bistrica. Vljudno vabljeni KŠTD Tabor Kalc 1869 nikoli ne počiva Petra Turk in Jernej Biščak, avtor fotografije: Andrej Kristan Člani in članice MePZTabor Kalc 1869 zelo radi prepevamo in iščemo vedno nove izzive. Poleg veselja do petja radi poskrbimo tudi za gibanje. Tako smo od 19. do 21. februarja 2010, združili petje in šport ter se odpravili na smučarski vikend na Kope. Pričakala nas je prava zimska idila, ki je postregla tako z obilnim snegom kot tudi s soncem. Naše smučarske spretnosti smo preizkušali na belih strminah in uspešno združevali petje s smučanjem. Kratko, a prijetno druženje smo zaključili z željo, da se drugo leto spet vrnemo. Seveda v društvu nismo pozabili na pevsko dejavnost, še posebej ne v zadnjih zimskih in prvih pomladnih dneh leta, ko se po vsej Primorski in zamejstvu odvija slovita pevska revija Primorska poje. Mepz Tabor Kalc je tudi letos z veseljem prevzel organizacijo ene izmed teh prireditev. Kneška izvedba seje ob pohvalah tako udeleženih zborov kot novoizvoljenega predsednika Zveze pevskih zborov Primorske Antona Baloha odvila sredi marca v domači osnovni šoli. Le nekaj dni kasneje pa seje mlada kneška pevska zasedba odpravila v Idrijo, kjer je tudi sama na istoimenski prireditvi predstavila naj novejši izbor skladb in navdušila zbrano občinstvo. Počitniške delavnice Leja in Lara, 6.r. OŠ Podgora ••••• Med zimskimi počitnicami so v OŠ Podgora Kute-ževo potekale različne delavnice: kuharska, likovna in delavnica ročnih del. V likovni delavnici smo naredili prisrčno darilno vrečo iz časopisnega papirja, kazalo za v knjigo in veliko lepljenko. Pri delavnici ročnih del smo se učili plesti, kvačkati in šivati na šivalni stroj. Naredili smo tudi oblekice za Unicefove punčke iz cunj. V kuharski delavnici smo spekli odlično pico in sladke palačinke ter okusno torto. Bilo je zelo zabavno. Upamo, da bodo delavnice organizirane tudi naslednje leto. Poslušalci Radia Capris priskočijo na pomoč. V preteklem tednu so tako na najbolj poslušanem radiu na Obali zbirali športne pripomočke za otroke iz socialno ogroženih družin, ki živijo v Mestni občini Koper in v občinah Izola, Piran ter Ilirska Bistrica. S pomočjo poslušalk in poslušalcev so zbrali dve ogromni gmoti športnih copat, kratkih hlačk, majčk, dresov, kopačk, koles, rolerjev, ščitnikov, žog, kopalk, pohodnih čevljev, med vsem tem pa so se znašli tudi kimono, plavutke in skiro. Svoj del k mozaiku dobrodelnosti so dodala različna športna društva, ki bodo otrokom nudila brezplačne članarine, vadnine ali tečaje. Radio Capris se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnosti akcije in s tem otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili, da v sebi odkrijejo športni talent. S pomočjo pripomočkov pa bodo otroci mogoče že čez nekaj let osvojili svoje prvo odličje! radio capris dobra družba s športnimi pripomočki razveselili otroke V obalnih občinah je več kot 200 otrok, ki živijo na pragu revščine. Zaradi finančne stiske se otroci ne morejo športno udejstvovati, saj športna oprema za starše ni finančno dosegljiva, zato so se na Radiu Capris v sodelovanju s Centrom za socialno delo Koper odločili, da takšnim otrokom Koši za ločeno zbiranje odpadkov Ingrid Fatur, pedagoginja, OŠ Antona Žnideršiča, Enota Vrtec. V okviru E ko vrtca že nekaj časa ločeno zbiramo biološke odpadke, papir, odpadne baterije, tonerje in kartuše. V marcu je vsaka skupina otrok dobila tridelni koš, v katerega bomo ločeno odlagali papirnate brisače in robčke, plastiko in mešane odpadke. V pomoč pri razvrščanju odpadkov in v veliko zadovoljstvo otrok smo na koše nalepili ilustracije, ki jim povejo, kaj vanje sodi. Zabojnikom za mešane odpadke, ki stojijo pred vrtcem, je Komunalno podjetje iz Ilirske Bistrice prijazno dodalo še zabojnike za papir in plastiko. Notranjsko - Kraška liga v atletiki Vesna Boštjančič. Po dolgih letih se atletika v Ilirski Bistrici zopet razvija! Pod okriljem Tekaškega društva Bistre mladi atleti in atletinje dvakrat tedensko trenirajo vse atletske discipline, v katerih tekmujejo osnovnošolski otroci. V mesecu marcu pa je bila poleg treningov velika pozornost usmerjena v organizacijo 2. mitinga Notranjsko - Kraške lige v dvorani. V četrtek, 4. marca 2010 seje v dvorani OŠ Antona Žnideršiča zbralo kar 74 mladih atletov in atletinj iz 5 klubov, društev in šol (Tekaško društvo Bistre, Atletski klub Pivka, Atletski klub Postojna, 05 Miroslava Vilharja Postojna, OŠ Toneta Šraja Nova Vas). Med vsemi osnovnošolci je bilo kar 28 naših tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili v štirih disciplinah: Sprintu na 30 metrov, teku na 300 metrov. skoku v daljino z mesta ter štafeti 4x100 metro. V šprintu na 30 metrov so na zmagovalnih stopničkah stali: Maja Ribič (1. mesto), Lea Morano (2. mesto), Jakob Škrlj (1. mesto), Jakob Simčič (2. mesto), Valentina Gržina (1. mesto) in Nastja Šenkinc (3. mesto). Naši mladi atleti in atletinje so se izkazali tudi v teku na 300 metrov: Maja Ribič (1. mesto), Jakob Simčič (1. mesto), Valentina Gržina (1. mesto), Elena Morelj Rolih (3. mesto), Sebastjan Deren-čin (3. mesto), Živa Gržina (2. mesto) in Noemi Smajla (2. mesto). Dobra odrivna moč seje pokazala tudi pri skokih v daljino z mesta, kjer smo osvojili največ priznanj: Lea Morano (1. mesto), Nika Štemberger (2. mesto), Jakob Škrlj (1. mesto), Nace Peric (3. mesto), Alja Boštjančič (1. mesto), Kristjan Derenčin (3. mesto), Metka Janežič (3. mesto), Nastja Šenkinc (2. mesto), Nataša Seizovič (3. mesto) in Edita Logar (3. mesto). Štiri naše ekipe so tekmovale tudi v štafeti 4x100 metrov, v kateri je ekipa fantov dosegla 3. mesto, ekipe deklet pa 4., 5. in 6. mesto. Z rezultati smo več kot zadovoljni, hkrati nam pa zadovoljstvo otrok daje energijo in motivacijo za nadaljnje treninge in sodelovanje na dvoranskih ter zunanjih tekmovanjih. Poleg rezultatov pa smo si v atletskih krogih pridobili ugled z odlično organizacijo 2. mitinga NKL. Uspešne organizacije tega dvoranskega mitinga ne bi dosegli brez članov Tekaškega društva Bistre, ki so svoj čas in energijo namenili prostovoljnemu delu na tekmovanju, kot tudi atletskih sodnikov iz Ilirske Bistrice in Postojne, ki so tekmo korektno sodili. PARK ŠKOCJANSKE JAME Kako smo pekli nekoč Park Škocjanske jame Slovenija Park Škocjanske jame vsako leto za osmi marec skupaj s šolami, ki so vključene v mrežo šol parka, pripravi raziskovalno nalogo. Letos je bila ta posvečena peki kruha nekoč. Sklepna prireditev je potekala v petek, 5. marca, na upravi parka. Po uvodu pevskega zbora OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, ki je pod taktirko Elene Sedmak zapel Naša mati čuha kafe, je zbrane najprej pozdravila vodja Službe za raziskovanje in razvoj, Vanja Debevec Gerjevič in prireditvi že uvodoma dala slavnostni ton. Opozorila je na vlogo žena pri prazničnih trenutkih v domačem krogu in še posebej pozdravila ravnateljico OŠ Antona Žnideršiča Karmen Šepec ter upokojenega direktorja PŠJ Albina Debevca s soprogo. Besedo je nato predala etnologinji Darji Kranjc, ki je uvodoma predstavila letošnjo raziskovalno temo in se ustavila pri kruhu, kot izstopajočemu pekarskemu izdelku 19. in prve polovice 20. stol. na Slovenskem. Etnologi namreč ugotavljajo, da se je v tem času kruh v kmečkem okolju pogosto pojavljal v povezavi z različnimi šegami, predvsem pa je imel za naše prednike poseben simboličen pomen vsega dobrega, posledično so do njega gojili zelo spoštljiv odnos. Tako so učenci, po lanskih kuharskih pustolovščinah, letos pod budnim očesom mentoric mreže šol spoznavali peko v času njihovih babic in prababic. Neučakanim otrokom so gospodinje vnaprej ocvrle kruh. Kako v slast gre, ko je še topel, so nas prepričali učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice, ki so se pod mentorstvom Vesne Boštjančič, Anice Brožič in Lidije Bačič letos v sklopu gospodinjstva lotili peke kruha ter svoje pridobljeno znanje prepričljivo demonstrirali na tokratni zaključni prireditvi. Njihovi mlajši kolegi iz prvega razreda podaljšanega bivanja, so pod mentorstvom Laure Novak ustvarjali imenitna tihožitja s kruhom in upodabljali svoja videnja krušne peči. Dela so bila ta dan postavljena na ogled in bodo krasila upravo parka vse do maja. Med predstavi tva m i raziš ko val-nih izsledkov učencev mreže šol je prišla do izraza prepletenost kruha s slavnostnimi priložnostmi pri katerih imajo nezanemarljivo vlogo tudi močnate jedi. Učenci Osnovne šole Podgora Kuteževo so pod mentorstvom Vere Frank, Jane Smajla in Magde Logar pripravili pregled sladkih kruhastih in močnatih jedi iz Koča n ije, ki so se pripravljale za božič, svetega Jožefa, veliko noč, ob varovanju mrliča, kolinah,... Na pokušino so nam prinesli še pred pol stoletja pogosto pripravljene štruklje polnjene z na maslu prežgano kruhovo sredico. V šoli pa so se preizkusili v pripravi minutarjev, kar so predstavili na plakatu. Gre za pogačke iz kuhanega testa, ki so jih v Kočaniji postregli pri kosilu s prelivom iz masla, drobtin in sladkorja. Še posebej slavnostno vlogo pa je imel kruh pri ženitovanjskih šegah. Učenci Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Nade Šircelj, Nežice Celin Dovgan, Benjamine Frank in Elene Sedmak preučili in predstavili šego »kolač«, ki je povezana z iz šestih trakov spletenim, maslenim kolačem, ki so ga bodoče neveste na Bistriškem pripravile fantom. Kolač so učenci tudi prinesli s seboj v Škocjan, ob njem zapeli, »ženin« in »nevesta« pa sta pod njim zaplesala ob zvokih harmonike. O njegovi peki in z njim povezano šego sta z učenci spregovorili gospe Slava Lipec in Dolores Kastelic. Gospa Slava je obenem obudila spomine na delovanje svoje pekarne v drugi polovici 20. stol. Sledila je degustacija ocvrt'ga kruha, kolača in štrukljev, zahvale, pobude, ogled razstave, prijetno kramljanje in čestitke vsem ženskam ob svojem prazniku ter obljuba, da se naslednje leto spet srečamo v polni postavi z letos odsotnimi šolami mreže parka. Otrok - policist za en dan Urša in Anita, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. V torek, 23. 3. 2010, sva se v okviru projekta »Otrok - policist za en dan« odpravili s policistom Iztokom Ljubičem na Policijsko postajo v ilirsko Bistrico. Policisti so nam razkazali policijsko postajo, opremo in prostore, kijih uporabljajo. Obiskali smo tudi postajo za nadzore mejnih prehodov, ki je pri Gimnaziji. Po končanem ogledu smo se odpravili k patrulji, kije opravljala nadzor prometa in meritve hitrosti. Preizkušali sva alkotest ter merilec hitrosti avtomobilov. Oblekli sva se tudi neprebojne jopiče. Na koncu sva si ogledali še želežniški mejni prehod. Veseli sva, da sva imeli možnost preživeti dan s policisti, saj nama je ta poklic zelo zanimiv. šola V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5 VABI na brezplačen - 15 urni tečaj osnove računalništva (urejanje besedil, internet in e-pošta) TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsakdan od 1 5 h do 1 9 h Tel.: 7 11-11-14 Glede na zanimanje, bomo termine prilagodili po dogovoru VELIKA IZBIRA ŠALOV IN RUT IRENA KOŽMAN s p 6250 IL BISTRICA, Cankarjeva 8 tel/fax: 05/71-45-059 AKCIJA USNJENE JAKNE ŠPORTNA OBLAČILA IZ MIKROFIBRE fift 16 31. marec 2010 POROČILA IN DOGODKI Druga slovenska konferenca za OVE in URE do leta 2030 Ado.barbiš, dipl.ing.ing..... Zveza društev za biomaso Slovenije je v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije, Službo Vlade RS za podnebne spremembe, Ministrstvom za gospodarstvo ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirala v ponedeljek 15. marca, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije drugo slovensko konferenco OVE IN URE ZA SLOVENIJO do 2030. Podnebne in druge okoljske spremembe, finančna in gospodarska kriza, naraščanje brezposelnosti, sodobnih civilizacijskih bolezni, revščine in lakote. Navedeno nujno zahteva razvojne spremembe, ki bodo temeljile na sistemu vrednot trajnostnega, človeku in okolju prijaznega razvoja in načina življenja. Vse države sveta se soočajo z oblikovanjem celovitega programa prenove gospodarstva in družbe. Ekološko kmetovanje, zdrava hrana, obnovljiva energija in surovine so osnova nizkoog-Ijične prihodnosti in stabilnega razvoja. Iskati moramo dolgoročne rešitve v uvajanju obnovljive in učinkovite rabe energije. Naš skupen cilj bi moral biti, da prehod v nizkoogljično družbo dosežemo do leta 2030. Poznavalci napovedujejo, da bodo naslednje desetletje zaznamovale korenite razvojne spremembe. Sedanja strateška usmeritev razvoja EU na področju uvajanja OVE in URE bo presežena. Prvi znaki v tej smeri se že kažejo. Eden od pomembnih dogodkov je bila svečanost v evropskem parlamentu 10. februarja lansko leto, pod pokroviteljstvom predsednika Evropske komisije Jose Emanuel Barosa. Več kot 372 županov je v imenu 60 milijonov prebivalcev iz 30 držav podpisalo za- vezo, da bodo za več kot 20% znižali emisije C02 do leta 2020. Interes za podpis zaveze je tedaj izrazilo še več kot 100 županov. Med njimi ni bilo nobenega slovenskega župana. Letošnje konference seje udeležilo le nekaj slovenskih županov. V nastajanju je Slovenska mreža regij, občin, mest in vasi obnovljive in učinkovite rabe energije, kar je bilo predstavljeno na konferenci. Želimo, da se Slovenija pridruži vodilnim državam sonaravnega razvoja v EU in v svetu. Strateška usmeritev Evropske unije je biti v svetu prvi na področju obvladovanja tehnologij zmanjševanja toplogrednih plinov. Industrija obnovljive energije predstavlja enega najbolj dinamičnih gospodarskih sektorjev v naslednjem desetletju. Razvijanje tehnologij, ki bodo v prihodnosti del globalne energetske oskrbe, je novi izziv tudi za Slovenijo. Uvajanje obnovljive energije nam omogoča poleg povečane varnosti oskrbe z energijo in izboljšanja kvalitete bivanja, odpiranje novih delovnih mest in uveljavljanje našega gospodarstva v svetu. Lansko leto je bil ustanovljeni odbor OVE IN URE ZA SLOVENIJO DO 2030 in je bilo dogovorjeno, da bo konferenca na to temo vsakoletni dogodek s ciljem, da se osredotočimo na razvojne dosežke in novosti s področja spodbud in ovir pri preobrazbi energetskega sektorja v Sloveniji. Prepričani smo, da bomo s tem prispevali k zmanjšanju in odpravi klimatskih sprememb ter dolgoročni stabilnosti in razcvetu našega in globalnega gospodarstva. V prvem delu konference so predstavniki resornih ministrstev in E ko sklada predstavili instrumente ekonomske politike in načrtovane razvojne spremembe uvajanja OVE in URE. V drugem delu so predstavniki stroke, gospodarstva in lokalnih skupnosti predstavili dosežke in ovire, ki pogojujejo prehod na obnovljivo in učinkovito rabo energije. Večina slovenskih občin je v skladu z zakonodajo že sprejela LOKALNE ENERGETSKE KONCEPTE. V LEK so navedene razvojne strategije za učinkovito rabo energije, za sanacije javnih objektov, postopki sanacije stanovanjskih objektov povezano in uvajanje obnovljive energije. Že nekaj časa je v veljavi pravilnik PURES (pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah). V bližnji prihodnosti se nam obeta uvedba energetskih izkaznic. V ponedeljek 15.3.2010 smo se dijaki razreda 2.g in 3.g iz šolskega centra Postojna pod okriljem profesorja Ada Barbiša udeležili druge slovenske konference za OVE in URE do 2030. Predavatelji so imeli različne predstavitve, obravnavane teme so bile zelo zanimive saj so pokrivala številna aktualna področja od zakonodaje, financiranja, načine URE in obravnava posameznih OVE. Vsi pa so poudarjali prepočasno odzivanje države. Prisotni dijaki in drugi udeleženci konference smo izvedeli veliko novosti in pomen učinkovite rabe, rabe obnovljivih virov in s tem pozitivnega doprinosa na podnebne spremembe in izboljševanju kvalitete planeta zemlje. Če želite izvedeti več o temah lahko dobite podatke na strani www.slobiom-zveza.si. PURvv^TEX d.o.o. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Iz leve proti desni: Jože Križan - svetovalec za energijo v kmetijstvu, Ado Barbiš - učitelj energetike na ŠCP, Lavrenčič Fortunat dir. Elektro Primorske, Tone Codeša - Kmetijski inštitut Slovenije in Marjan Koželj - nekdanji dir. Termoelektrarne Šoštanj Poročilo CSD DIREKTORICA, Miranda VRH ..... POROČILO O DELU CENTRA ZA SOCIALNO DELO ILIRSKA ZA LETO 2009 Center za socialno delo Ilirska Bistrica (v nadaljevanju CSD) je javni socialno varstveni zavod. Ustanovitelj zavoda, je Vlada Republike Slovenije in sodi pod okrilje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. CSD izvaja: - Redno dejavnost, ki jo izvaja 8 zaposlenih in obsega »javna pooblastila« in »socialno varstvene storitve« ter - Dodatne programe: - Pomoč na domu, ki jo izvajajo 3 medicinske sestre (zdravstveni tehniki) - Dnevni center SONČEK, kjer sta zaposleni 2 delavki -socialna delavka in vzgojiteljica. - Socialna vključenost žensk - v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ilirska Bistrica REDNA DEJAVNOST Podlago za izvajanje redne dejavnosti Centra za socialno delo določa preko 50 veljavnih zakonov in podzakonskih aktov. Javna pooblastila: Varstvo otrok in družine: dovolitev sklenitve zakonske zveze, zakonsko svetovanje, razveza zakonske zveze, zunajzakonska skupnost, varstvo in vzgoja otrok, stiki med starši in otroki po razvezi ali razpadu izvenzakonske skupnosti... Razmerja med starši in otroki: določitev in sprememba osebnega imena, urejanje ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva, izdelava mnenj v sporih med staršema... Izvrševanje roditeljske pravice: pomoč staršema v sporih glede izvrševanja roditeljske pravice; podaljšanje, ali odvzem roditeljske pravice, predlog sodišču za pridobitev poslovne sposobnosti, zaščita otrokovih koristi v sodnih postopkih... Posebno varstvo otrok in mladostnikov: zanemarjeni otroci, nasilje nad otroki, ukrepi CSD, odvzem otroka staršem, namestitev v zavod, rejništvo, posvojitve, skrbništvo nad otroki, kazniva dejanja otrok in mladostnikov, beganje od doma, zasvojenosti otrok in mladostnikov... Varstvo odraslih: obravnava storilcev kaznivih dejanj, pomoč ob prestajanju kazni, nadomestne kazni zapora, skrbništvo nad odraslimi, urejanje statusa invalida, težave v duševnem zdravju- obravnava v skupnosti, težave brezdomcev, zasvojenosti... Oprostitve pri plačilu storitev: pomoč na domu, institucionalno varstvo, družinski pomočnik. Denarne socialne pomoči: redna denarna socialna pomoč (488), izredna- za obdobje (7), enkratna (181), trajna (2). Starševsko varstvo in družinski prejemki(ZSVDP): starševski dod. (22), pomoč ob rojstvu otroka (134), otroški dod. (1860), dod. za veliko družino (130), dod. za nego otroka (33), porodniški dopust (107), očetovski dopust (108), dopust za nego in varstvo otroka (134), podaljšanje dopusta za nego in varstvo (27), pravica do krajšega delovnega časa do 3. leta otrokove starosti (58), pravica do plačila prispevkov za socialno varnost (6). Državne štipendije: 390. V okviru javnih pooblastil je bilo na Centru za socialno delo Ilirska Bistrica v letu 2009 izdano 4186 odločb. Na podlagi odločb izdanih na področju denarnih socialnih pomoči, starševskega varstva in družinskih prejemkov ter državnih štipendij pa je bilo občanom občine II. Bistrice iz državnega proračuna izplačano 4.014.533,77 €. Socialno varstvene storitve: Socialna preventiva (45), prva socialna pomoč (619), osebna pomoč (6), pomoč družini za dom (5). DODATNI PROGRAMI: POMOČ DRUŽINI NA DOMU Je oblika pomoči starostnikom, invalidom in vsem, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil ter jim omogoča, da čim dalje živijo s v domačem okolju Storitev obsega: gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Pomoč na domu je plačljiva storitev. Cena za uporabnika je v letu 2009 znašala 4,70 za uro opravljene storitve. Neposredno storitev PND izvajajo 3 delavke. V letu 2009 je bilo opravljenih skupno 3.493 efektivnih ur, število uporabnikov pa je bilo povprečno mesečno 24. Storitev se v celoti financira iz občinskega proračuna, ravno tako se prispevki uporabnikov za plačilo opravljenih efektivnih ur nakazujejo v občinski proračun. Zaradi preobsežnosti nalog pri izvajanju redne dejavnosti bo Center za socialno delo socialno varstveno storitev Pomoč na domu izvajal samo še tekoče koledarsko leto, za naslednje leto pa bo občina II. Bistrica poiskala novega izvajalca. DNEVNI CENTER SONČEK :■ Je program za učno in psihosocialno pomoč šoloobveznim otrokom prikrajšanim za normalno družinsko življenje. Program deluje v posebnih prostorih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v letu 2009 pa ga je obiskovalo 16 otrok. Otroci prihajajo v skupino vsak dan po končanem pouku, v skupini preživijo ves popoldanski čas, ob 17,00 uri pa se vračajo domov. Program se financira iz državnega (75 %) in občinskega proračuna (25%). SOCIALNA VKLJUČENOST ŽENSK Je program za učenje slovenskega jezika žensk drugih narodnosti. V sodelovanju z Ljudsko univerzo, ki skrbi za plačilo predavateljice ga uspešno izvajamo že četrto leto. Program se izvaja vsak ponedeljek dopoldne v sejni sobi CSD II. Bistrica, ki zagotavlja materialne pogoje za izvedbo programa. V letu 2009 je bilo organizirano 36 srečanj, tečaj pa je vsak teden obiskovalo od 10 do 13 udeleženk. Rezultati so vsestransko vzpodbudni. Poleg tega, da se ženske učijo slovenskega jezika je pozitivno dejstvo, da imajo obveznosti in se srečujejo izven domačih zidov, kar prispeva k hitrejši integraciji v širšo družbeno skupnost. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA 31. marec 2010 17 Zabava na snegu... projekt, ki je navdušil mlade Doris Komen, foto: Denis Komen striške mladine. Slo je za projekt, s Organizirali so namreč brezplačen katerim so bistriški študentje želeli avtobusni prevoz, brezplačno hra- Klub študentov je s svojim projektom torej dokazal, da že skromna popestritev vsakodnevnega dogajanja in idejno dobro zasnovani dogodki pritegnejo veliko pozornosti ter prispevajo h kvalitetnemu preživljanju prostega časa in druženju mladih, zatorej v prihodnje obljubljajo še veliko zanimivega, novega in z mladostniško energijo obarvanega dogajanja. poudariti predvsem sodelovanje in no in pijačo. Vsem svojim članom druženje mladih v Občini. pa so subvencionirali tudi nakup Zabave na snegu seje udeleži- smučarskih kart. lo precejšnje število mladih pa tudi Udeleženci Zabave na snegu so mimoidočihobiskovalcevsmučišča. se torej poleg prijetnega vzdušja, Koristno in prijetno preživet vikend na Sviščakih so nam s svojo pozornostjo omogočili številni sponzorji, katerim se iskreno zahvaljujemo... Banka Koper, Pekarna Džemo pek d.o.o., Frape bar, DM, Sladki bar, DZS, Frizerstvo Suzana, Kirn, Trgovina Pepelka, Julija bar, Optika Primc, Mitja Fiair team, Lekarna, Planet Mi3, Trgovina Tara, Parfumerija Jelka, Romi, Gostinstvo Galeja, Picerija Park, AvtoMaterial, KD Zgbljena legija, Rod snežniških ruševcev, Picerija Coyot, Maestro, Transport, Lado Šepec s.p., Planinski dom Sviščaki, Kmečka mesnica Postojna, Kakež, Cvetličarna Brigita, Avto shop, Mesarstvo Puc, Oranž bar, Petrol, Okrepčevalnica Jaksetič, E-študentski servis. Klub študentov Ilirska Bistrica je v soboto na Sviščakih organiziral zimski, športno-zabavni dan bi- je bistriški Klub študentov resnično poskrbel za popolno udobje in dobro počutje vseh udeležencev. dni tega tedna je bilo vzdušje torej popolno in vsi prisotni na Sviščakih so se strinjali z dejstvom, da takšni projekti in dogodki razveseljujejo ter združujejo mlade v Občini. PVC OKNA - VRATA - SENČILA IJANOSCF Janez Janc s.p. Kešetovo 10, 1420 TRBOVLJE Tel.: 05/904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT Dogodek na snegu je zaznamovalo druženje, tekmovanje v snežnem nogometu, zabavna animacija, glasba in lepe nagrade. Posebnost celotnega dogodka je bila ta, da ki je popestrilo dogajanje na Sviščakih, lahko okrepčali s kuhanim vinom, čajem, narezki, pecivom ter joto. Ker je bil sobotni dan glede na vremenske razmere eden najlepših - tende - žaluzije - rolete 040 620 540 VABILO Prijatelji ponovno v Pivki ^OstoV^ 15. jubilejna prireditev PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI bo tokrat na velikonočni ponedeljek to je 05. aprila s pričetkom ob 18,00 uri v športni dvorani SKALA v Pivki. Prireditev, ki ima velik krog gledalcev in poslušalcev bo letos še posebej zanimiva zaradi mladih ansamblov, ki se bodo prvič predstavili in zmagovalcev letošnje EME to je ansambla ROKA ŽLINDRE in skupine KALAMARI. Poleg omenjenih bodo na odru » prijateljev » še ans. SAŠA AVSENIKA, BISERI,TIKTAK, NOVI SPOMINI, ISKRICE, ERAZEM, AKORDI, SNEŽNIK, MODRI VAL, MODRIJANI in folklorna skupina G RADINA iz IL.Bistrice Tako kot že vrsto let bo tudi letos scena v rokah priznanega mojstra Jožeta Napotnika, medtem ko bodo za tehnično plat prireditve poskrbeli tehniki postojnskega radia in TV Primorke. Da bo zanimivo in, da bodo obiskovalci zadovoljni pa bosta poskrbela voditelja oddaje Aleš Brian in Andrej Bratož. In ker je letošnja prireditev 15. pripravljajo tudi presenečenje. Računalniško opismenjevanje odraslih___________________________________ Romana Morano, vodja OE Ljudska univerza. ‘ g LflTlNotojtot.vašo,,nMK« CZCMMŽžZTZ, -(),, KG >G_ k m d G !( cJlo D C Ju v2 cjl /D C O G U OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 )r •J Go or J li db cj Gl ur cJ Gl 5 G v cJ lo j G Gr cJ Gl H •J Id or Ir J lo ■ ■ ■ ■ Vilharjeva 36 I |J% 1 1 1 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija j—-1 §LJI1J| 1 I M M fOl tel.: +386 5 71 01 060 Trgovina in storitve d.o.o. e-maihiiburnif@lfoi.net V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. Pokličite: 0411860 306 TELES V Ilirska Bistrica z_ rmm DIGITALNA TV m^-mmpmsuu TELEVIZIJA + TELEFON 16,00 € na mesec Tmm TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 26,00 € na mesec Več informacij na www.teles.si ali WžL žl(D žl(°XD TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© mm Mirnim s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 i :: ; L ■ ^3 L 'jLj METRAŽN0 BLAGO ... .... ■ '^V ■ - ./> ■ ■H.■.■■■ I ; ČIPKA I PRTI, NADPRTI PREŠITE ODEJE IN VZGLAVNIKI JOGI RJUHE S / / V \ f® liim URNIK NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO - COPATI po 5,99 € 1 I msmm m CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. S___________________________r VkoliStor ovt^) Dolenje 2a, 05/788 6010 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 VELIKA PONUDBA AVTOPLAŠČEV IN ALU PLATIŠČ preverite na www.gume-kalister.si * POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE * Merjenje ispušnih plinov * Optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL-0- SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL~0- delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. m Delovni čas: Delavnik 1!»» Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 31. marec 2010 19 Alf 7DrtD UBLNIZBOR____________ Tekaško društvo Bistre je živahen organizem ali kuhani in pečeni na Črnih njivah Dragica, Foto DJ..... To kar trdimo v naslovu, vam bomo takoj dokazali. Koliko kilometrov smo vsi skupaj pretekli, gotovo nekaj tisoč, vam sicer ne moremo povedati, koliko akcij smo opravili samo v lanskem, drugem letu delovanja, pa vam lahko. Članarino je lani plačalo 50 tekačev in tekačic (tem se lepše sliši »teka Ike«), skorajda vsi pa smo sodelovali pri naši največji akciji Bistriškem teku konec junija. Udeležilo se ga je blizu 150 odraslih tekmovalcev, kar je več kot na prvem teku leta 2008, s tekmovanjem, tekom na 10 kilometrov, pa smo bili zadovoljni vsi - tekmovalci in organizatorji. Leto smo začeli bolj kot ljubitelji narave kot zgolj tekači. V Baru na Črnih njivah smo organizirali predavanji o medvedu in risu, o katerih sta nam predavala dr. Ivan Kos in Miha Krofel. No, nekateri se medveda že prej niso bali, oni drugi pa se ga tudi po predavanju še naprej bojijo, toda preživeli smo dva zanimiva večera. Mesec dni prej smo sodelovali pri organizaciji tekaškega dneva z Urbanom Praprotnikom ter priložnost izkoristili za promocijo društva in naših tekaških prog na Črnih njivah 50-im udeležencem. Poleti smo člani tekali enkrat tedensko za lastno rekreacijo in trening. Zahtevnej- še tekače, ki so ubirali znane poti okrog Črnih njiv, je vodil Roman Javornik. Začetniki pa so tekali po nareku Draga Seizoviča, večinoma na trnovskem stadionu. Avgusta smo člani tekaške (ne-)moči merili med seboj - spet na Črnih njivah, toda bridko trpljenje v lastnem soku pod vrelim avgustovskim soncem smo si takoj zatem obilno poplačali s prijetnim zaključkom sezone pri roštilju bara Črne njive, kjer smo si tudi med seboj podelili zaslužene medalje. Oktobra smo organizirali dan atletike na stadionu in s tem poskušali približati društvo in atletiko našemu, atletike nevajenemu kraju. Obenem smo želeli staršem najmlajših bistriških atletov prikazati, kaj njihovi fantje in punce s šefico Vesno pa Romanom, Dragom in Sanjo počnejo na našem atletskem krožku, naši »valilnici« bodočih čisto ta pravih atletov, starši pa so tega dne tudi na svoji koži in v svojih udih okusili, kaj pomeni biti atlet, kajti migali smo vsi. Ta krožek, ki deluje na šoli Antona Žnideršiča, pa je posebno poglavje: obiskovalo ga je 20 otrok (ta hip jih imamo 35), vadili so dvakrat tedensko. Opremili smo jih s potrebnimi orodji in pripomočki (in jih bomo še), oblekli v tekaške majice brez rokavov (letos jih bomo oblekli še v prave tekmovalne drese, če nam bodo denarne zvezde naklonjene). Kaj je to biti tekmovalec tekač, so naši najmlajši okusili na tekih v Tolminu, Ajdovščini, Petelinjah, na Mašunu v Idriji ter na cici in mladinskem teku v okviru 2. Bistrškega teka, za popestritev pa smo drsali še na ljubljanskem ledu. V tem letu pa je že za nami atletsko tekmovanje Notranjsko-kraške atletske lige, ki je v začetku marca potekalo v športni dvorani. Nam je bilo všeč. Upamo, da tudi vsem, ki so se ga udeležili v parterju ali onim na tribunah. Vse to bomo ponovili letos, imamo pa tudi nove zamisli. Nekaj članov si bo pridobilo licenco za atletske sodnike, razgledujemo se po tekih pri naših (južnih) sosedih. Naši tekači so lani med mnogimi teki, nekateri tudi na številnih maratonih doma in tujini, tekli tudi v okviru reške tekaške lige - na tekih na Kostreni in v Kastavu, na občnem zboru pa so predlagali, da bi za popestritev jesensko-zimske sezone tudi mi organizirali podobno ligo in nanjo povabili naše hrvaške prijatelje. Zahvaljujemo se vsem našim sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi 2. Bistriškega teka, pa tudi tistim, ki bdijo nad delitvijo davkoplačevalskega denarja iz občinskega proračuna. Upamo, da bomo letos našli še tisto (eno!!!) točko, ki nam je lani zmanjkala za uvrstitev na listo financiranih društev pri Fondaciji za šport. Naša velika želja pa je, da bi kmalu dočakali ta veseli dan, ko bomo lahko stekli po prenovljenem atletskem stadionu v Trnovem. Mali oglas: Iščejo se prostovoljci in prostovoljke z nekaj atletskega znanja in veliko potrpežljivosti za delo z najmlajšimi. Geslo: na mladih svet... teče! Kaj pomaga teči, če nismo na pravi poti! Nepogrešljivi vodstveni tim: predsednik društva Gregor Kosič in njegova tajnica Drago Seizovič GOSTOVANJE Gostovanje v Pobegih Alenka Penko. Na povabilo krajevne skupnosti Pobegi - Čežarji in tamkajšnjega kulturnega društva, ki deluje pod enakim imenom, smo v petek, 26. februarja gostovali v prečudovito urejenem kulturnem domu v Pobegih. Tega dne so organizatorji, pod pokroviteljstvom mestne občine Koper obeležili letošnji kulturni praznik in se obenem spomnili bližajočega se dneva žena. Pol drugo uro trajajoči program so sooblikovali domačini in člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij. Kot se za takšne prilike spodobi, pa seje druženje nadaljevalo še dolgo v noč. Rožica - rožicam Petar Nikolič ••••• Mestna knjižnica Makse Samsa na trgu v Ilirski Bistrici, iz dneva v dan postaja središče vseh kulturnih dogodkov, v tem koncu Primorske. Zahvaljujoč osebju ustanove, so prostor med knjigami našle tudi rožice in metulji, katero je ročno delo samouke umetnice Vilme Špiler iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici. Za obiskovalce zelo zanimiva razstava »Rožice«, je po besedah umetnice, posvečena 8.marcu, dnevu žena. »Moji izdelki so narejeni iz - žice in ženskih nogavic. Za hrbtenico uporabljam žico, oblikujem pa z nogavicami«, je povedala Vilma Špiler. NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OCALi 8ufJjLifllL grz—— osai c*p*nKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tei.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus c|c vie|mann 0 BANKA KOPER Stanovanjski kredit z ugodnimi obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti Če že dlje časa premišljujete o nakupu novega, večjega stanovanja ali hiše, je pravi čas, da se za nakup odločite zdaj. Stanovanjski kredit je namenjen tako obstoječim komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita to še postali. Za nova doživetja in uresničitev dolgoletnih želja vam ponujamo stanovanjski kredit z ugodno obrestno mero, že od 3 mesečni EURIBOR + 1,9 odstotne točke in paket dodatnih ugodnosti pri nakupu stanovanjske opreme, gradbenega materiala in pri sklenitvi zavarovanja. Ponudba velja do 31. maja 2010 z možnostjo predčasnega preklica. Paket dodatnih ugodnosti Za vas smo pripravili tudi paket dodatnih ugodnosti, ki jih lahko koristite ob nakupu stanovanjske opreme, gradbenega materiala in pri sklenitvi zavarovanj. Popuste in vse ostale ugodnosti lahko koristite v trgovinah Merkurja , Lesnine , in pri zavarovalnicah Adriatic Slovenica in Generali . Tu smo vam predstavili le nekaj osnovnih informacij o ugodnostih stanovanjskega kredita. Za podrobnejše informacije vas vabimo na obisk v Poslovno enoto v Ilirski Bistrici ali Agencijo v Trnovem od ponedeljka do petka od 830 do 1200 ure in od 1500 do 1700 ure. 20 31. marec 2010 NE PREZRITE - KMETIJSTVO »Domača« jajca? Tamara Urbančič...... Qte se kdaj vprašali kaj pomeni- Ojo oznake na kupljenih jajcih? Ali mislite, da so si podobna kot jajce jajcu? Na vsaki škatli je oznaka o načinu vzreje kokoši. Najdlje od naravne reje je baterijska reja koko-IL kjer je po pet kokoši natlačenih v majhni žičnati kletki, opremljeni s krmilnikom in napajalnikom. Kletke so postavljene v halah, ki imajo umetno osvetlitev in zračenje. V eni hali je lahko tudi več 100.000 kokoši, ker so kletke v nadstropjih. Ko kokoš na žičnatih tleh znese jajce, se to odkotali na tekoči trak. Kokoši se ne morejo obnašati vrsti primerno (brskanje, peskanje, pripravljanje gnezda...) zato se na tak način reje obravnava kot mučenje živali in bodo takšne kletke z letom 2012 prepovedane. Dovoljena bo baterijska reja z obogatenimi kletkami, kjer bodo imele kokoši več prostora, gredo za čepe nje in nekaj na-stilja. Zaradi ekonomičnosti take reje so seveda jajca iz baterijske reje v trgovini najcenejša! S tem, ko kupujemo jajca iz baterijske reje, podpiramo mučenje živali! Talna reia kokoši je kokošim veliko bolj prijazna, čeprav imajo še vedno umetno osvetlitev in zračenje, se * lahko prosto gibljejo po nastlanem hlevu in jajca nesejo v gnezdih. Vse to je bistveno za dobro počutje kokoši. Ta jajca so bistveno dražja, saj ne morejo rejci stlačiti toliko kokoši v en hlev, kot pri baterijski reji. Za počutje kokoši pa je najboljša ekološka reia kokoši, kjer so upoštevani vsi dejavniki za dobro počutje živali in zdravo sestavo jajc. Zakaj je sploh dobro počutje živali tako pomembno? Stres naj bi vplival na kvaliteto mesa in jajc. Nekje sem zasledila, daje v jajcih trpečih kokoši veliko več negativnega holesterola kot v jajcih srečnih kokoši. Predpisi ekološke reje kokoši zahtevajo naslednje: grede za čepenje, najmanj 4 m2 travnatega izpusta na kokoš, nastlana gnezda ter material za peskanje. Poleg tega mora najmanj 95% njihove hrane izhajati iz ekološke pridelave. To seveda pomeni, da so žita v krmilih pridelana brez uporabe pesticidov, soja pa ne sme biti gensko spremenjena! In tu je bistvena razlika med domačimi jajci in ekološkimi! Marsikateri ljubiteljski rejec kokoši nesnic za domačo porabo kupi krmilo za nesnice, ki je isto, kot ga uporabljajo na farmah in je po kvaliteti daleč od ekološkega. Kokoši se pasejo po vrtu, na gomili, se peskajo... vsevekoloških normativih, krmilo največkrat služi le kot dodatek - priboljšek. Če rejci želijo kupiti ekološko krmilo, morajo ponj v Avstrijo, saj ga nikjer v Sloveniji ni mogoče kupiti. Skoraj vse slovenske mešalnice mešajo krmila z gensko spremenjeno sojo, naj si bo za perutnino, prašiče ali krave molznice. Vsa žita, ki so v krmilih, so pridelana na konvencionalni način in lahko vsebujejo ostanke pesticidov, ki se radi potem nalagajo v maščobnem tkivu živali, tudi v mlečni maščobi in prašičjem Špehu. Večina rejcev običajno ne bere deklaracij na krmilu,temveč samo kupi krmilo za nesnice in potem tudi prodajajo »domača« jajca.Ta so z vidika počutja živali nedvomno boljša kot tista iz trgovine, krmilo pa je žal enako. Problem gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu sem obširno opisala v časopisu Snežnik pred enim letom. Na kratko povedano pa takole: Ugotovili so, da deli gensko spremenjene hrane, ki jo zaužije žival, preidejo tudi v proizvode, saj genska sprememba povzroča nastanek novih beljakovin, ki se potem vgradijo v telo. Zato v ZDA opažajo 100% porast alergij pri ljudeh odkar zauživa-jo gensko spremenjeno hrano, saj telo ne prepoznava novih tehničnih beljakovin, ki jih nikoli ni bilo vajeno. Dele gensko spremenjene soje so našli tudi v mleku. Problem gensko spremenjene hraneje predvsem v tem, ker nihče na svetu ne dela raziskav, kako ta hrana vpliva na zdravje ljudi. Vodilni proizvajalec GSO na svetu - ameriška korporacija Monsanto dela le raziskave na podganah. Če podgane po 31 dneh zauživanja GS hrane ne zbolijo, potem (po njihovi logiki) lahko človek tako hrano zauživa celo življenje! Gensko spremenjeni organizmi v kmetijstvu se proizvajajo izključno samo zaradi zaslužka velikih korporacij, ki želijo obvladovati svetovno proizvodnjo hrane, ne glede na to, koliko ljudi bo prizadetih. Svetovna trgovinska organizacija (ki je pod vplivom velikih agro korporacij, predvsem ameriških) je toliko časa vršila pritisk na EU, da je ta, žal, morala sprejeti GSO v kmetijstvu. Švica, ki ni v EU, se uspešno upira GS hrani in so letos spet za tri leta podaljšali moratorij na uporabo GSO v prehrani tako živali kot ljudi, seveda je prepovedano tudi sejanje GS rastlin. V EU je zaenkrat dovoljeno samo krmljenje živali z GS hrano, čeprav po- sledice zauživanja takšnega mesa, mleka in jajc na zdravje ljudi še niso znane, oziroma še ni dokazov, daje neškodljivo. Živilo, ki vsebuje GSO in je namenjeno prehrani ljudi, pa mora biti jasno označeno. In kakšno zvezo ima vse to z rejci kokoši nesnic? Če želite jesti resnično domača jajca, potem svetujem nakup krmila, ki vsaj ne vsebuje GS soje, kajti popolnoma ekološko krmilo je nemogoče kupiti, kar sem poskusila tudi sama. Slovenske mešalnice ga ne proizvajajo, uvoz iz Avstrije pa zahteva nakup najmanj ene tone. Opozorila pa bi na to: me-šalnica Pivka in Emona Ljubljana uporabljata za krmne mešanice izključno GS sojo. Torej so tudi pivški in jatini piščanci krmljeni z GS sojo. Navadno sojo v Sloveniji uporabljata le mešalnica krmil v Novem Mestu in mešalnica krmil Mlinotest, ki krmila dostavlja tudi v Ilirsko Bistrico. Njihovo krmilo za nesnice dobite v supermarketu Mercator. Ostala Mlinotestova krmila imajo v novem kmetijskem centru na Zabovci, kjer lahko naročite krmilo za nesnice brez GS soje. Dragi rejci, če boste želeli pridelati zdravo hrano, Vam priporočam, da zahtevate zdrava krmila. Več kot nas bo, prej nam bodo trgovci dostavili želeno. Če pa nobenega ne zanima, kaj piše na etiketi, pa lahko na trgovske police porinejo kar hočejo, samo da je zaslužek čim višji. Kupcem jajc pa priporočam, da kupujejo ekološka jajca ali pa domača pri rejcu, ki pazi na prehrano in počutje živali. UV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. DVIGNEMO IN PREMAKNEMO VSE. LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. a: Industrijska cesta 2,6230 Postojna, Slovenija, t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60, e: info@livkolesa.si, w: www.livhk.si Aktivnosti KGZS v mesecu marcu Zbrala: Jerica Potočnik ••••• Okrogla miza v Lenartu Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Območna enota KGZS Ptuj sta 3. marca 2010 v Lenartu organizirali okroglo mizo na temo predstavitev sprememb, ki so nastale ob novem razvrščanju kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi dejavniki (OMD). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je te spremembe brez vednosti KGZS vstavilo v Program razvoja podeželja 2007 - 2013 (PRP). Na okrogli mizi, katere se je udeležilo okoli 80 kmetov s širšega območja Podravja, so sodelovali tudi predstavniki MKGP in Kmetijskega inštituta Slovenije. Udeleženci okrogle mize so podprli postopno spreminjanje sistema, uvedbo možnosti pritožb za kmete na izračunano višino točk in uvedbo dodatnih kriterijev. KGZS je poudarila, da bo treba poiskati dodatne možnosti za ublažitev posledic na kmetijah, ki bodo zaradi sprememb sistema izgubile del sredstev. Posvet Zadružne zveze Slovenije Ciril Smrkolj, predsednik KGZS, je v razpravi na posvetu Zadružne zveze Slovenije, ki je potekal od 9. do 10. marca v Portorožu, opozoril na problem razdrobljenosti kmetijskih zadrug, ki ne vodi k posebni učinkovitosti sistema. Zadruge po njegovih besedah članom ne nudijo najcenejšega repromateriala in najugodnejšega odkupa kmetijskih pridelkov ter tako ne zadovoljujejo njihovih pravic. Poudaril je tudi, da bi morala živilsko-predelovalna industrija ostati v slovenskih rokah. 74. seja Upravnega odbora KGZS 12. marca je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v Ljubljani potekala 14. redna seja Upravnega odbora (UO) KGZS. Člani UO KGZS so se seznanili z letnim poročilom o delu in finančnim poročilom KGZS za leto 2009, letnim poročilom o delovanju območnih enot KGZS za leto 2009 ter letnimi poročili o delu kmetijsko gozdarskih zavodov, Zavoda za certifikacijo gozdov ter Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu za leto 2009. Mag. Miran Naglič, novi vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS, pa je prisotnim predstavil poročilo o poteku elektronskega vnosa zbirnih vlog. Med aktualnimi problemi v kmetijstvu so bila izpostavljena kmetijska zavarovanja, prodaja hmelja in morebitno zvišanje najemnin za kmetijska zemljišča s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. KGZS na sejmu Flora V Celju je od 19. do 21. marca potekal že 15. sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture Flora. Na sejmu seje seje z nekaterimi svojimi člani predstavila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je na otvoritveni slovesnosti poudaril, da moramo kljub virtualni noti današnje družbe ohraniti sejemsko dogajanje. Sejmi namreč spodbujajo neposredno medsebojno druženje, komuniciranje in navezovanje stikov. ' \ 2Z.._ PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net GOSTILNA s prenočišči $81* I 4 1(1 ■'fX Ema Deželak s p Dolenje 64 6254 Jclšane tel.: +386 (0)5 Z 71 42 648 GSM: +386 (O) 41 /747 657 -* /V?"! ...j OS I m I Ife^oaeOogj^ fogereSim] flm ppoBsvrodtojjd (fl0®o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 31. marec 2010 21 POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.2.2010 DO 15.2.2010 Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III.. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 28 kaznivih dejanj in sicer 15 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanje tuje stvari, 3 kazniva dejanja razžalitve, 2 kaznivi dejanji ogrožanje varnosti, 2 kaznivi dejanji ponarejanje denarja in po 1 kaznivo dejanje odvzema motornega vozila, povzročitve lahke telesne poškodbe in nasilja v družini. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 8 oseb, katere so na.ne-dovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vsem kršiteljem so bile izrečene globe, po končanem postopku je bilo 6 oseb izročenih hrvaškim mejnim organom, 2 osebi pa sta bili nastanjeni v Centru za tujce. Policisti so obravnavali tudi 8 kršitev javnega reda in miru, od tega smo obravnavali 4 kršitve na javnem kraju, 2 kršitvi v zasebnem prostoru, v 2 primerih pa sta se osebi nedostojno vedli do uradne osebe. Zaradi kršitve javnega reda in miru sta bili pridržani 2 osebi. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi. V navedenem obdobju smo obravnavali še 5 požarov in sicer sta v 2 primerih zagorela travnika, v 1 primeru je zagorelo na avtobusu, prizidek hiše in delovni stroj v gospodarski družbi. Poleg navedenega je PP Ilirska Bistrica obravnavala tudi dogodek v gorah in sicer sta dve osebi padle skozi snežno opast na območju Snežnika, vendar se je na srečo, dogodek zaključil brez poškodb. Policisti PP Ilirska Bistrica so obravnavali tudi delovno nesrečo in sicer padec z motornimi sanmi, ki se je zgodil na območju Sviščakov. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 7 prometnih nesreč, v 3 prometnih nesrečah je nastala samo materialna škoda, 1 prometna nesreča seje končala z lažjimi telesnimi poškodbami, 1 prometna nesreča pa s hudimi telesnimi poškodbami, medtem ko smo obravnavali še 2 prometni nesreči s pobegom, vendar sta bila oba povzročitelja izsledena. Obravnavali smo tudi 6 poškodovanj osebnih vozil na parkirnih prostorih in 3 primere povoženja divjadi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 1 kršitelja, zaradi kršitve Zakona o varnosti cestnega prometa pa smo v enem primeru kršitelju odvzeli vozilo. POSEBNA OPOZORILA V zadnjem času so se na območju občine Ilirska Bistrica ponovno pojavile osebe, ki ponujajo v prodajo različne artikle. Občane opozarjamo naj ne nasedajo t.i. akviziterjem in jih pozivamo, da ob pojavu takšnih oseb pokličejo na telefonsko številko 113. Prihajajoči meseci so povezani tudi z lepim vremenom, kar pomeni tudi večjo prisotnost kolesarjev, voznikov koles z motorjem in motornih koles na naših cestah. Vse navedene udeležence v prometu opozarjamo, da so pri vožnji skrajno previdni. Posebej opozarjamo voznike koles z motorjem in motornih koles in sicer naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, kljub predhodnim izkušnjam, hkrati pa jih pozivamo k dosledni uporabi zaščitne opreme. Ostale udeležence v cestnem prometu pa naprošamo, da so še posebej pozorni na omenjene kategorije udeležencev v cestnem prometu, saj obstoji velika nevarnost, da jih spregledajo. Več si lahko ogledate na spletni strani policije in sicer na http://www. policija.si/index.ph p/preventiva/800 Vse obiskovalce naravnega okolja opozarjamo tudi na subjektivne in objektivne nevarnosti, ki prežijo v naravi in svetujemo, da se pred odhodom v naravo seznanijo z morebitnimi nevšečnostmi, ki jih lahko na določenem območju pričakujejo, ter storijo vse potrebno, da zmanjšajo verjetnost za nesreče. Svetujemo, da se predhodno podrobno seznanite z območjem, katerega imate namen obiskati oz. da si zagotovite vodenje poznavalca. Prav tako svetujemo, da se v primeru nestabilne vremenske napovedi ne oddaljujete od uhojenih poti, ter vedno nekoga seznanite z nameravano turo oz. da se vpisujete v vpisne knjige v kočah in na vrhovih. Pri tem je pomembno, da med samo turo ne spreminjate v vpisne knjige navedene smeri. 041/869 727 '[gradbeništvo saftic I SAFTIČ ZDENKO S P. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si Poskrbite za svojo pokojnino! ILIRIKA \________Z Finančne skrbi so del našega življenja, ki pogosto vdirajo v naš vsakdanjik. Koliko bom imel pokojnine? Kako bom lahko plačal svoje zdravljenje? Kako bom lahko svojemu otroku omogočil šolanje? Kdaj si bom lahko privoščil nakup stanovanja? ILIRIKA se že vrsto let ukvarja z različnimi oblikami naložbenih storitev, s katerimi si lahko zagotovite sebi primerno naložbo oziroma varčevanje. Trenutno ima ILIRIKA v upravljanju skupno preko 127 milijonov EUR. Poleg ocene trenutnih finančnih zmožnosti je potrebno predvideti tudi prihodnje finančne potrebe, tako osebne kot družinske. Zato razmišljajte in poskrbite za bodoče pokojninske, zdravstvene, šolninske in nenazadnje tudi stanovanjske, energetske in druge pomembne finančne izdatke že danes. V ILIRIKI vam ponujamo rešitev: programirana vplačila znotraj varčevalnega načrta ILIRIKA Varčevanje za obdobje petih ali več let. Na ta način 'doseže vlagatelj stroškovno ugodnejše pogoje (nižja vstopna provizija v trenutku sklenitve varčevalnega načrta) kot pri enkratnem vplačilu, in sicer v odvisnosti od višine skupnega zneska vplačil v obdobju varčevanja. Delniškim naložbam se najučinkoviteje omeji tveganje z ustrezno razpršitvijo, zato so vzajemni skladi povsod tako priljubljena oblika, ki omogoča zelo različne palete naložbenih politik (delniške, obvezniške, mešane...). Tržno tveganje je mogoče enostavno omejiti tudi z večkratnim obročnim vplačevanjem v daljšem obdobju, s čemer se tržna gibanja »povprečijo«. Redna oblika obročnega varčevanja se praviloma izkaže za najbolj stabilno obliko investiranja na kapitalskih trgih in lahko trdimo dolgoročno tudi najbolj učinkovito. Obročen nakup dolgoročnih naložb omogoča posamezniku oz. posamezni družini varčevanje v vseh življenjskih obdobjih in omejevanje tveganj glede na različne tržne razmere. V ta namen omogočamo izbiro obročnega varčevanja v posameznem vzajemnem skladu ali izbor več skladov, ki se jih lahko po potrebi v nadaljevanju brez dodatnih stroškov spreminja. Sami se odločite, v kakšnem zaporedju boste vplačevali in koliko boste vplačali, bodisi mesečno ali enkrat letno. Najnižji znesek vplačila pri rednem mesečnem vplačilu je 25 EUR oziroma 300 EUR pri letnih vplačilih. Zavedajoč na naložbene možnosti in finančne razmere, kjer je finančna kriza močno spremenila splošne ekonomske razmere/smo v družbi ILIRIKA razvili še eno obliko varčevanja v vzajemnih skladih, ki ponujata učinkovit; varčevalnj odgovor) na sedanje in predvidene razmere. Gre za storitev Dinamično upravljanje premoženja. Osnovna značilnost te oblike upravljanja je omogočanje učinkovite realo-kacije naložb v času predvidenih cikličnih sprememb na kapitalskih trgih. Dejstvo je, da je zadnja finančna kriza prizadela predvsem tiste naložbene oblike, ki se niso mogle hitro prilagoditi novo nastalim razmeram. Na tej izkušnji smo glede na stopnjo tveganja v družbi ILIRIKA oblikovali dva različna portfelja, in sicer POSPEŠENI (sestavljen iz treh najbolj dinamičnih investicijskih politikvzajemnih skladov) in ZMERNI (sestavljen iz treh najbolj umirjenih netveganih investicijskih politik vzajemnih skladov), ki se jim lahko glede na pričakovane spremembe na trgih spreminja stopnja izpostavljenosti do posameznih razmer na trgu (upravljanje s tveganji). ILIRIKA DZU, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Ljubljana upravlja sklade že 10 letin ima danes v upravljanju skupno že preko 100 milijonov EUR. Izberite sebi najbolj primerno storitev in se pridružite zadovoljnim strankam! ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana ILIRIKA d.d. Ljubljana www.ilirika.si 0802109 m COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 OFFSETTISK SITO TISK KNJIGE, PLAKATI, LETAKI, VSTOPNICE, VIZITKE... MAJICE, KOCKE, NALEPKE - OPOZORILNI ZNAKI... VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG itiM:MTIi;TiTil TISK NEOMEJENIH MOŽNOSTI AVTOPREVOZNIŠTVO PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 IOan Rutar * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm ODKUP NA PANJU - najem in sečnja Jože Brenčič s.p. ENERGETIK" ISIS m HRUMI Prihodnost je obnovljiva! S toplotnimi črpalkami cTc prihranile do 70% kurjave! •TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK (V0DA)/V0DA •OGREVANJE •VODOVOD •SOLARNI SISTEMI •CENTRALNI SESALNI SISTEMI •PREZRAČEVANJE •VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91 mob: 041 830 408 OKREPČEVALNICA TRNOVO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Tel.: 05/714 12 07 Mob.: 041/424 974 ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h SMUČANJE_______ Tekma v veleslalomu V nedeljo, 7.3.2010 se je na Sviščakih odvijala tekma v veleslalomu v organizaciji SK Snežnik. Zbralo se je 70 tekmovalcev v 18. starostnih kategorijah. To so rezultati KATE- GORIJA SUPER BABY Ž 1. ALJA RONZULLO 38,72 2. LOGAR SARA 50,24 3. ANA SAMOKEC 1.36,59 SUPER BABY M 1. KLEJ SANABOR 33,17 2. ŽAN UDOVIČ 35,45 3. LUKA KLINEC 36,08 4. LEO FAJFAR 55,03 5. AMADEJ NEMEC 67,01 TEVŽ BOŠTJANČIČ DIS ŽIGA ZIDAR DIS JERNEJ SMRDELJ DIS MATEVŽ SUŠELJ DIS MLAJŠE CICIBANKE 1. VIVA FATUR 32,86 2. NINA PAVLOVIČ 37,41 3. POLONA ZADNIK 46,22 LARA ŠETINA DIS MLAJŠI CICIBANI 1. LUKA SAMOKEC 27,05 2. ALEKS RONZULLO 30,60 3. DOMEN PROSEN 34,91 4. MATIC ZADNIK 38,89 5. TEO FAJFAR 41,02 6. MIHA BOŠTJANČIČ 45,24 7. URBAN SUŠELJ 1.07,22 C1CIBANKE 1. LARA 30,94 2. NIKA UDOVIČ 31,98 3. ANA ŠETINA 35,93 MLAJŠE DEKLICE 1. MAJA UDOVIČ 26,71 2. LAURA 31,28 3. KAJA ŠIRCELJ 31,92 STAREJŠE DEKLICE 1. KRISTINA ŠLOSAR 25,29 2. KLARA VALENČIČ 25,84 3. KAJA BOŠTJANČIČ 28,69 STAREJŠI DEČKI I 1. MARK GRLJ 25,86 2. JAŠA BELUŠIČ 26,91 BLAŽ ČRV DIS MLADINCI 1. JANI GRLJ 24,93 ČLANICE 1. SIMONA BRADELJ 28,21 2. ANA ROZMAN 30,33 ČLANI 1. ALEKS VALENČIČ 24,56 DŽONI 2. MATJAŽ KREBELJ 25,54 3. NEJC BELUŠIČ 28,02 4. NEJC KAPEJ 29,51 STAREJŠE ČLANICE 1. ANTONIJA LAVRENČIČ 26,77 2. JASMINA MILUTINOVIČ 28,88 3. MARJANCA ČEKADA 29,93 4. ALENKA ZADNIK 31,32 5. METKA 33,30 6. ANITA BOŠTJANČIČ 35,38 STAREJŠI ČLANI 1. DAMIR ŠIRCELJ 25,36 2. RIHARD UDOVIČ 25,65 3. TONI FATUR 25,89 3. VALERIJ ZADNIK 25,89 4. FREDI 26,01 6. ALEŠ SANABOR 26,39 7. MARKO ZADNIK 27,27 8. BOJAN ČRV 28,39 9. ANDREJ GRLJ 30,53 10. TOMAŽ BOŠTJANČIČ 31,01 VETERANI 1. RUDI BRADELJ 26,94 2. LEON BELUŠIČ 28,27 3. TOMAŽ VALENČIČ 29,5 DAME 1. IVANKA MIKULETIČ 31,93 2. NIJA ŠIRCELJ 34,00 3. BOŽA ROZMAN 34,91 4. NE IA VERGAN 37,59 SUPER VETERANI 1. DARKO ROZMAN 26,86 2. SREČKO LAPAJNE 27,24 3. FIDELE VERGAN 30,49 4. AVGUST MIKULETIČ 33,06 BORDERKE 1. TJAŠA ČRV 41,55 BORDERJI 1. BOŠTJAN BAŠA 34,88 2. PETER LJUBIČ 36,89 KOŠARKA Prijateljska mednarodna tekma Petar Nikolič ••••• Kakanj (BIH): Piama Pur (SLO)- 78:83 (24:20; 24:19; 13:31; 17:13) Kaka n j, športna dvorana Kakanj, 550 gledalcev, sodnika: Marjanovič j i Bočula Zenica. Kakanj: Mušinbegovič- 5, Delibašič-9, Uzunovlič-7, Dž. Hadžič-2, ( Suljič, Čehadič, Mehtič-3, Mulič-13, Burekovič, J. Hadžič-3, Begovac-13, Kaheimanovič-17, Čaluk-6. trener: Gasagič Piama Pur: Puntarič-2, A. lskra-1, Bizjak-3, Kuret-17, T. lskra-5, Hreščak, Srebovt-10, P. Iskra, Gorjanc-6, Turenšek-24, Polh-4, Jenko-11. Trener: Zupan. Igralci Piama Pur iz Ilirske Bistrice so na tekmi proti ekipi iz Kaknja, z veliko željo in agresivno obrambo držali korak s prvo uvrščeno ekipo 1. BIH lige, ki je v prvi četrtini vodila za 9 in več košev razlike. V nadaljevanju tekme je na sceno stopila mlada in neulovljiva ekipa iz Bistrice, z razigranim Turnškom ter Kuretom in Srebovtom. Prednost : iz tretje četrtine so gosti zahvaljujoč čvrsti obrambi uspešno ohranjali. Tekma v Bosni je trenerju Roku Zupanu dala priložnost, da preizkusi s vse igralce. Zaupanje,v še golobrade fante, se je izplačalo, saj so s svojo igro pokazali, da je na njih v vsakem trenutku mogoče računati. KOLESARSTVO S kolesom čez državno mejo aweloepfuchtigewaren goods to declare PREHOD ZA CARINJENJE BLAGA PROLAZ BEZ CARINJENJA ROBE ZOLLFREI NOTHING TO DECLARE PREHOD BEZ CARINJENJA BLAGA Tjaša Rutar....... Zima v naših krajih, čeprav nismo prav daleč od morja, ni ravno najbolj primeren letni čas za kolesarjenje. Da pa se tega športa zaradi predolgega odmora čisto ne odvadimo, so ob prisotnosti sonca izleti v obmorske kraje dobra rešitev. Kolesarji iz osrednje Slovenije so bolj navajeni na ceste v slovenski in zahodni hrvaški Istri kot na Kvarner, najbrž zaradi boljše avtocestne povezave. Tako smo se neke lepe sončne zimske nedelje s petnajsterico so-kolesark in spremljevalcev iz kolesarskega kluba Polet Garmin iz Šmarij povzpeli do slovenskega mejnega prehoda Dragonja, tam pokazali osebne dokumente in odkolesarili proti hrvaškemu mejnemu prehodu Kaštel, ki gaje kakšno minuto pred nami nemoteno prečkala podobno velika skupina slovenskih kolesarjev. Lep dan so najbrž hoteli izkoristiti tudi številni turisti v avtomobilih, ki so pred tem ustvarili kar dolgo kolono. To pomeni precej minut čakanja in mirovanja na mrazu, kar ima lahko negativne posledice na zdravje kolesarjev, za katerega hočemo storiti največ. Tako smo, kot že neštetokrat, mimo stoječih avtov pribrcali skoraj tik pred mejni prehod. Proti pravilom cestno prometnih predpisov, a v skladu z zdra- vim razumom. Presenetil nas je hrvaški carinik, ki nam je povedal, da se moramo vrniti na konec vrste čakajočih vozil. Med obračanjem nam je nek italijanski voznik prijazno nakazal, da se lahko postavimo predenj in tam nadaljujemo čakanje. Njegovo dobroto smo z veseljem izkoristili in po na kaj minutah ponovno prispeli do okenca carine. Drugi uslužbenec nas je (predvidevam, da pod pritiskom opazujočega šefa) opomnil, da nam je njegov kolega (domnevni šef) naročil, da moramo na konec kolone in naj to upoštevamo! Šokirani nad dogajanjem smo načrtno podaljšali svojo pot in se spustili nazaj v Slovenijo ter odkolesarili proti bližnjemu mejnemu prehodu Sečovlje - Plovanija, kjer na srečo ni bilo vrste čakajočih avtomobilov. Nas je pa tam že slovenski carinik čakal s predavanjem o varni kolesarski vožnji po hrvaških cestah, iz česar se je dalo sklepati, da so bili v stiku s kolegi iz sosednjega mejnega prehoda. O našem prihodu ravno tako informiranemu hrvaškemu cariniku smo pa kar sami omenili, da ni vredno povzročati problemov tam, kjer jih sploh ni. Ker ni bilo kolone avtomobilov, da bi nas lahko poslal na njen konec, smo po izgubljenih nekaj deset minutah le uspeli priti na hrvaško stran Istre in prekolesariti načrtovano število kilometrov. V izogib podobnim nepotrebnim postankom na mrazu sem za naslednji nedeljski zimski trening v obmorskih krajih moje so-kolesarke in so-kolesar-je prepričala, da trening začnemo pri nas v Dobropoljah in mejo prečkamo čez običajno bolj prijazen mejni prehod Jelšane - Rupa, kjer sama običajno naletim na dobrovoljne uslužbence, ki ob večjem številu kolesarjev celo predlagajo kakšen šprint med obema mejama. Pogost je tudi dobronameren nasvet: »Nemoj prebrzo.« Če nas je več, ki čakamo za nekaj avti v koloni, nam ponavadi tudi z roko nakažejo, naj gremo kar naprej, ker se najverjetneje zavedajo, da nam kolesarjem kljub težavnosti vožnje ni v interesu to, da med treningom čim dlje počivamo in se napajamo z izpušnimi plini pred nami stoječega avtomobila, ampak da v čim krajšem času čim dlje pridemo. Tudi te nedelje je bila pred obema mejnima prehodoma kar dolga kolona avtomobilov in tudi tokrat smo izbrali način, ki omogoča prečkanje meje s čim manjšo izgubo časa s čakanjem. Po mojih izkušnjah čakajoči vozniki avtomobilov ne nasprotujejo prehitevanju kolesarjev, ne v mrzlem ne v toplem vremenu. Sicer nam več tisoč evrov vrednih koles na mejnih prehodih na srečo ne popisujejo, da pa nimamo s sabo prav dosti drugega tovora za prijaviti, je vidno že na daleč. Dokumente smo imeli pripravljene v rokah. Slovenski policisti in cariniki so nas le prijazno pozdravili in nam namignili, naj kolesarimo dalje. Enaka zgodba se je ponovila tudi na hrvaški strani. Ko smo se čez kake tri ure v isti zasedbi vračali nazaj, so nas pozdravili že kot stare znance in za vstop v Slovenijo smo porabili še manj minut kot prej za vstop na Hrvaško. Najbrž je MP Jelšane - Rupa v zimskih mesecih manj obljuden z (nestrpnimi) avtomobilisti kot sta MP Dragonja - Kaštel ter MP Sečovlje - Plovanija in mogoče zaradi tega bolj razumljiv do vseh tistih, ki jim ne predstavlja vrhunec nedeljskega popoldneva sproščanje pred televizijskim ogledom nedeljskih športnih dogodkov. In prav zaradi tega bi pohvalila njihovo prijazno ob- našanje do kolesarjev. Zavedam se, da smo kolesarji trn v peti marsikaterega voznika, še posebno, če se vozimo v večji skupini, a naš šport je pač takšen, da ga moramo trenirati ravno na cesti in najbolj učinkovito je to početi v skupini. Če nam je všeč ali pa ne, se moramo prilagajati tudi tistim, ki so vstali v nov dan z levo nogo in hočejo podreti vse, kar jih pride na pot. A če smo že pri natančnostih... Ob čakanju na prečkanje meje se v vseh teh letih na poti na Hrvaško vozim mimo table s slovensko prevedenim napisom: »Prehod BEZ carinjenja blaga« in vračam nazaj v Slovenijo mimo table z napisom: »Na svidAnje«, pa se nihče ne spotaken ob to. Še dobro, da ne ustvarjamo problemov tam, kjer jih ni in ko to ni potrebno! FUTSAL KRTI organizirali 1. reprezentančno tekmo Tamara Kalc, ŠKD KRT, foto: Drago Perko (Futsal.si) Športno kulturno društvo KRT se lahko pohvali z športno kulturno društvo organizacijo 1. reprezentančne tekme v Ilirski Bistrici. V sredo, 17. marca smo bili namreč priča prijateljski tekmi med mlado Slovensko in Italijansko futsal reprezentanco, ki je pritegnila kar 300 navijačev. IZID TEKME Slovenska mlada futsal reprezentanca seje v Ilirski Bistrici še v drugo pomerila z italijanskimi vrstniki, ki so to pot z 1:2 ugnali četo selektorja Andreja Dobovičnika. Za Slovenijo je zadetek prispeval Anže Širok (KMN Gorica), za ugodni izid proti italijanski vrsti je žal zmanjkalo časa. Slovenija : Italija 1:2 (0:1) 0:1 Urio (16.), 0:2Terenzi (36.), 1:2 Širok (38.) ILIRSKA BISTRICA Slovenska futsal reprezentanca (\J2 7) ODMEVNOST TEKME » Za naš kraj je to zgodovinski dogodek. To je prva reprezentančna tekma v Ilirski Bistrici, upam pa, da ne zadnja.« je v intervjuju za Futsal.si povedal Vojko Kalc, predsednik ŠKD KRT. ZAHVALA Člani društva KRT se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem navijačem, plesalkam skupine PUME, navijaški skupini DVVJI JAPODI, sponzorjem in prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi dogodka. Posebna zahvala pa gre g. Stanetu Kokalju, Izvršnemu sekretarju za futsal in tako tudi Nogometni zvezi Slovenije. VABILO na naslednjo tekmo Nedelja 4.april ob 18h ŠKD KRT: PUNTAR CASINO SAFIR Nedeljal8.april ob 18h ŠKD KRT :TOMI PRESS BRONX KONTAKT Športno kulturno društvo KRT, Levstikova 3, 6250 Ilirska Bistrica Vojko Kalc, predsednik ŠKD KRT email: vojko.kalc@gmail.com Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite JavaScript, mobi: 051/347 576 Več o delovanju KRTOV si lahko preberete na spletni strani www.futsal-bistrica.com. KARATE Starejši ekipi 2.mesto, mlajši 3.mesto Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica V soboto 13. marca 2010, je v športni dvorani v Žalcu v organizaciji karate kluba Žalec potekal 8. mednarodni turnir, Grand prix Žalec 2010. Turnirja so se poleg mnogih tujih ter slovenskih tekmovalcev udeležili tudi bistriški karateisti Shotokan karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica. Na tekmovanju so v ekipnih nastopih osvojili dve odličji in sicer: v kategoriji kate ekipno, 11-13 let so dekleta v sesstavi ANITA JANEŽIČ, NIKA BLOKAR in AJŠA TOMŠIČ BAZINA osvojile 3.mesto. V članski konkurenci, v kategoriji + 16 let pa so dekleta v sestavi SAŠA ŠTEFANČIČ, URŠKA JENKO in MAJA KAPLAREVIČ osvojile 2.mesto. Iskrene čestitke! Nika in Marko zmagovalca V soboto, je karate klub Zmaj Ljubljana, v telovadnici osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani organiziral prijateljski turnir, ZMAJČKOV POKAL. Turnirja so se pod vodstvom trenerke Špele Muha udeležili tudi bistriški karateisti, ki so se odlično odrezali in dosegli naslednje rezultate. V kategoriji, rumeni pasovi (dečki in deklice), je 3.mesto osvojila NINA PAVLOVIČ. V isti kategoriji pa je MARKO PRIMC uspel premagati vso konkurenco in se tako povzpel na najvišjo stopničko ter domov odnesel zlato medaljo. V kategoriji, zeleni pasovi (fantje in dekleta) je zmago slavila NIKA BLOKAR, ki je premagala vse, ki so ji stali na poti, tudi fante in z nastopi dokazala, da so dekleta lahko boljša od fantov. Na tekmovanju so nastopili tudi JAKA BLOKAR, NUŠA VALENČIČ in TEVŽ LEVER BOŠTJANČIČ. Iskrene čestitke! Posebna. Odlična. 24 31. marec 2010 NE PREZRITE-ZADNJE PREJETO POLITIKA____________•___ Ena najdražjih voda se bo pila v Ilirski Bistrici Vodja svetniške skupine SDS Ilirska Bistrica, Dušan Grbec Svetniška skupina SDS Ilirska Bistrica ni podprla predloga astronomskega povišanja cen in se ne strinja s sprejetim predlogom povišanja cen komunalnih storitev in vodarine. Občinski svetniki smo bili zavedeni tudi z nekaterimi podatki na Občinskem svetu, kateri so nam bili posredovani z gradivom za 31. sejo z dne 23.03.2010. Ti podatki se nanašajo na primerjavo cen vodovodnih podjetij, katera delujejo v sosednjih občinah (Postojna, Sežana, Koper). Navedene cene so v tabeli prikazane zavajajoče (previsoko), glede na trenutno veljavne cene in so vplivale na odločitev večine na seji prisotnih svetnikov. Ker smo bili izbrani na demokratičnih volitvah in zastopamo občane, kateri so nam zaupali svoje glasove, se po tej strani trudimo in čutimo odgovorne tudi za njihovo bodočnost in kvaliteto življenja. Glede na starostno strukturo prebivalcev in gledano skozi socialni aspekt občanov in občank, se zavedamo, da se bo ta nerazumno visoka podražitev komunalnih storitev odražala v prvi vrsti skozi vse večjo socialno stisko revnejših prebivalcev, med katerimi je pa tudi zelo veliko število upokojencev, katerih izvoljena predstavnika sta na seji tudi glasovala za tako visoko podražitev. Svetniška skupina SDS Ilirska Bistrica bo zaradi tega na naslednji seji Občinskega sveta predlagala preklic sprejetih sklepov 6. točke dnevnega reda 31. seje z dne 23.03.2010, ker nesposobnega vodstva komunalnega podjetja ne bomo podpirali občani in občanke s plačevanjem astronomskih zneskov na položnicah, saj se na osnovi podanih podatkov v poročilih o poslovanju Komunalnega podjetja ne zmanjšujejo in se ne racionalizirajo stroški poslovanja. Vprašajmo se komu v prid so namenjeni sprejeti sklepi. Ti sklepi nas spominjajo na čase povojnih obveznih odaj. NAŠI OBIČAJI »USE SČP« Alenka Penko... Nekdanja bučna praznovanja 8. marca so za nami, materinski dan se pravzaprav ni nikoli prijel, praznik mučenikov pa je bil vedno bolj za šalo kot za res. V Harijah smo združili letošnje praznovanje vseh treh praznikov in jih obeležili skromno, kot nekdaj, »sz kumpirjom ne zjvnci sz ane sklejde.« IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Volilni občni zbor Športno društvo Velika Bukovica je na svojem volilnem občnem zboru imenovalo novo vodstvo. Za predsednika društva je bil za štiri letno obdobje ponovno imenovan Andrej Muha, za člane upravnega odbora pa so bili izvoljeni še Andrej Primc, Iztok G rij, Dejan Baša in Rok Valenčič. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2005 in je v tem času že lepo zaživelo. Z organizacijo košarkarskega in balinarskega turnirja ter nekdaj tradicionalnim »plesom« se je po dolgih letih obudilo dogajanje ob vaškem prazniku. Skupaj s pomočjo predstavnikov vasi Marjanom Boštjančičem in Mirom Gr-Ijem ter ob podpori Občine Ilirska Bistrica, se je v tem času na novo preplastilo košarkarsko igrišče ter balinišče. Društvo organizira tudi celoletno rekreacijo, se udeležuje raznih turnirjev in športnih dogodkov nasploh. Člani društva so sprejeli plan dela za naslednji mandat, kjer so si kot cilj zastavili nadgraditi organiziranost društva in stopnjevanje aktivnosti. Tako so že za letošnje leto sprejeli plan dela kjer bodo ob rednih in vsakoletnih dogodkih na novo postavili tudi zaščitno mrežo okoli igrišča, opremili balinišče ter se udeležili vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Na občnem zboru so poleg predsednika društva Andreja Muhe sodelovali še ostali člani gradbenega odbora za gradnjo vaškega doma in sicer predsednik odbora Marjan Boštjančič, Miro G rij, Romeo Volk in Igor Mršnik. Dogovorili so se o nadaljnjih aktivnostih pri pripravi na gradnjo in samem začetku gradnje. ZAHVALA Ekipi nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica se zahvaljujem za hitro in strokovno pomoč. Franc Poropat, Hrušica Bodo kmetje ostali pred vrati zavarovalnic? KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE RESNO ZASKRBLJENA NAD IZVAJANJEM KMETIJSKIH ZAVAROVANJ Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se v večini primerov višina premijskih stopenj pri zavarovanju kmetijske proizvodnje dviguje, kar ob novih omejitvenih ukrepih kot so odbitna franšiza ter omejena zavarovalna vsota, pomeni vidno manjšo zainteresiranost kmetov po zavarovanju proizvodnje. Hkrati pa se zavarovalnice, kot so 22.3.2010 na novinarski konferenci, v Sadjarskem centru Bilje izpostavili na KGZS, postopoma umikajo od izvajanja kmetijskih zavarovanj. V Sloveniji kmetijska zavarovanja izvajajo 4 zavarovalnice (Triglav, Maribor, Tilia in Adriatic Slovenica), od tega več kot 90% kmetijskih zavarovanj pokrivata zavarovalnici Triglav in Maribor. Po podatkih KGZS Zavarovalnica Maribor napoveduje postopni umik iz zavarovanj kmetijskih posevkov in trajnih nasadov. Tudi na Zavarovalnici Triglav bodo kmetijska zavarovanja kmetom ponujena ob pogojih visokih odbitnih franšiz, pa ne bodo zmogli prevzeti vseh kmetov drugih zavarovalnic. »Zato bodo v takih primerih zavarovanja izvajala selektivno. To pomeni, da bi lahko večje število kmetov ostalo pred zaprtimi vrati zavarovalnic, brez možnosti zavarovanja, kar je nedopustno«, je na novinarski konferenci povedal predsednik KGZS Ciril Smrkolj. : V KGZS zato pozivajo, da se to področje nemudoma uredi. »Nerazumno je, da zavarovalnice v tej krizi višajo stroške zavarovanja kmetom (oz. jim bistveno znižujejo zavarovalno jamstvo) ali se celo umikajo iz kmetijskih zavarovanj. Zato KGZS poziva v prvi vrsti državo, da vsem kmetom omogoči, da koristijo tovrstno državno pomoč«, je izpostavil predsednik KGZS Ciril Smrkolj. KGZS hkrati poziva zavarovalnice in njihove (večinske'lastnike (večinski lastnik1 Zavarovalnice Triglav je prav država), da v letu 2010 ne spreminjajo svojih zavarovalnih pogojev in nadaljujejo s sklepanjem zavarovanj kot v predhodnih letih, saj to kmetje, člani KGZS, od njih upravičeno pričakujejo. V letu 2009 je z uredbo država zagotavljala sofinanciranje zavarovalnih premij v višini 50%, enak delež bo tudi v letu 2010. Teh sredstev naj bi bilo letos 12,34 milijona evrov. Na KGZS so že pred sprejetjem Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij pri zavarovanju posevkov in plodov stalno opozarjali, da se s tovrstnim omejevalnim faktorjem ne strinjajo, saj to ne zagotavlja želenega razvoja kmetijskih zavarovanj. Takšno omejevanje sredstev pomeni, da bi lahko določeno število zavarovancev izpadlo iz sistema sofinanciranja. Fiksno določena sredstva za ukrep subvencioniranja zavarovalnih premij, po prepričanju KGZS, ne smejo biti ovira za nova sklepanja zavarovanj. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je opozoril na novost v uredbi za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2010, ki predpisuje najmanj 15 odstotno odbitno franšizo. Podatki kažejo, daje dejanska odbitna franšiza 20 in celo 30-odstotna. Zavarovalnice uvajajo tudi 5-dnevni rizični čas, kar pomeni, da je v obdobju petih dni po sklenitvi zavarovanja kmet (tudi v primeru škodnega dogodka) neupravičen do odškodnine. Zavarovalna vsota na hektar je pri zavarovanju posamezne kmetijske kulture po novem navzgor omejena, in sicer tako s ceno kot tudi s količino pridelka. KGZS je v obdobju usklajevanja uredbe odločno protestirala proti predpisani višini odbitne franšize in omejevanju zavarovalne vsote, kljub temu, da se dobro zavedajo dejstva, daje treba obstoječi sistem kmetijskih zavarovanj spremeniti. S takšnimi zavarovalno-tehničnimi ukrepi se namreč kmetom bistveno znižuje samo zavarovalno jamstvo, zato so na KGZS jasno opozarjali, da je potrebno te zavarovalno-tehnične korake nadgraditi z nekaterimi dodatki, kar bi se poznalo vsaj v nižji zavarovalni premiji (oz. premijski stopnji) in tudi v razvoju novih potrebnih zavarovalnih produktov. Izjavo nam je posredoval Tonjo Janežič - svetnik KZS OE Postojna \__________________________________________________________________J NE PREZRITE - ZADNJE PREJETO 31. marec 2010 25 Prva samostojna razstava kmetijskih krožkov osnovnih šol v Sloveniji Razstava, ki je dišala po fižolu PREMKE______ ZPZ Prem v spomladanski preobleki Petar Nikolič.... Kmetijski krožek iz OŠ Dragotin Kette II. Bistrica, OŠ Košana in OŠ Podgora Kuteževo je pripravil prvo samostojno razstavo starih sort fižola v knjižnici Makse Samsa v II. Bistrici. Na vseh treh šolah krožek obiskuje skupaj 50 deklet in fantov pod mentorstvom Tamare Urbančič, dipl. ing. kmetijstva. Učenci so za delo v krožku zelo motivirani in pridni,karse tudi kaže na vseh njihovih dosedanjih pridelkih in izdelkih ter sodelovanju na tržnicah. Člani krožka so skupaj zbrali kar 112 vrst fižola, večinoma starih in jih razstavili. Per vrst fižola je prispeval tudi Kmetijski inštitut Slovenije, ki skrbi za gensko banko semen. Namen zelo uspešne razstave je poudariti pomen semen, njihovo ohranjanje za prihodnje rodove ter biološko pestrost pridelovanja fižola v naših krajih z upanjem, da bi se tradicija pridelave fižola nadaljevala. Velika večina razstavljenih sort fižola je zelo starih, saj se prenaša iz roda v rod že generacije. Kljub temu, da se večino hrane v današnjem času kupuje v supermarketih, je kmetijstvo še vedno vir življenja in stara semena vedno bolj pridobivajo na pomenu prav zaradi njihovega genskega bogastva. Vitrine z razstavljenimi fi- žoli so zelo privlačile obiskovalce, ki so izmenjavali mišljenja o pestrosti okusov starih sort fižola. Na panojih pa so prikazane zdravilne lastnosti fižola, pridelovanje in sorodniki fižola, fotografije učencev kmetijskega krožka pri opravilih »otrga-vanja in mlatenja« fižola ter likovni del z dvema pravljicama. Učenci so že v februarju posadili šest lončkov različnih vrst fižola, ki jih na razstavi lahko primerjate med seboj. Na otvoritvi so sodelovali člani krožka iz vseh treh osnovnih šol, ki se jim mentorica zahvaljuje za ves njihov trud pri zbiranju fižola in pripravi razstave ter programa na otvoritvi. Učenci OŠ Podgora Kuteževo so pod vodstvom ge. Damjane Kinkele zapeli pesmi: Oj lepo je res na deželi in V dolinci prijetni. Vaške klepetulje iz OŠ Košana so povedale »Kaku se kuha fžou«, Rok Štem-berger iz OŠ Dragotin Kette je na harmoniko zaigral V dolini tihi in Čebelarja, učenke 5.a razreda iz iste šole pa so zaigrale igrico Pogovor fižolčkov. Za uspešno prireditev in velik odziv otrok za obiskovanje kmetijskega krožka, se mentorica zahvaljuje ravnateljicam ge. Ester Juriševič, ge. Mirjam Vrh in ge. Nevi Brce ter učiteljicama Maji Vičič in Mariji Mršnik ter osebju knjižnice Makse Samsa. Kmetijski krožek poteka v okviru projekta Integriranje mladine v razvoj podeželja pod okriljem Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter seveda občin II. Bistrica, Pivka in Postojna. Izjava: Aleš Zidar strokovni vodja Društva za razvoj podeželja: »V imenu Društva pozdravljam prireditelje prve tovrstne razstave v Sloveniji. Projekt, v okviru katerega poteka kmetijski krožek, naj služi ostalim šolam v Sloveniji za dober zgled.« Tudi mene je »trefil« Abraham Vidimo se čez 50 let ali pa že naši e d n j e leto. Franc Pugelj -Kus 13. marca sem praznoval svoj petdeseti rojstni dan. Dan bi bil kot vsi ostali dnevi, če mi ne bi moja družina, sorodniki in prijatelji pripravili nepozabnega praznovanja pri Grili Danilu. Zabava kot se šika, na kateri ni manjkalo muzike ansambla Ku adn, petja pevske skupine Škuorke, družabnih iger, na vsesplošno presenečenje nas je obiskala tudi striptizeta. Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli, ki ste mi podarili lepa darila in ki ste se mi pripravili nepozabni »Abraham«. RAZMIŠLJANJE Potapljajoča se ladja Neta. Učenjak je odgovoril: "Oh, ubogi mož, zapravil si pol življenja." Naslednjega dne je ponovno vprašal mornarja: "Si študiral geometrijo, dobri mož?" Mornarje zopet odvrnil: "Ne, gospod, žal mi je, ampak jaz le napenjam jadra in krmarim ladjo." Učenjak je ponovno obupan zmajal z glavo in dejal: "Ubogi človek, ki živiš v neznanju, kako zapravljaš svoje življenje." Vprašanja so deževala dan za dnem:"Si študiral geometrijo, antropologijo, zoologijo, psihologijo ...?" Mornar pa je še naprej samo odkimaval. Neke noči se je ladja znašla sredi neurja. Učenjakje na smrt prestrašen opazoval bučeče valove in se trdno držal za jambor. Tedaj seje mornar približal učenjaku in ga vprašal: "Dobri mož si se morda kdaj učil plavalogije?" Učenjakje samo zmedeno odkimal. "Res škoda,"je dejal mornar. "Zapravil si svoje življenje, kajti ladja se potaplja." Učen mož se je odpravil na dolgo in naporno potovanje po morju. Ker je s svojim znanjem želel napraviti vtis na ladijsko posadko, je ustavljal preproste mornarje in jim zastavlja in jim zastavljal vprašanja. "Povej mi, dobri mož, si študiral filozofijo?"je vprašal mornarja. Mornarje odgovoril:"Ne, sem le preprost mornar.Vem samo, kako tole ladjo krmariti od obale do obale." budistična zgodba 26 31. marec 2010 NE PREZRITE - ZADNJE PREJETO ____________________________________HgEr: ___________ 5. nanotehnološki dan Alenka Penko. Odbor za znanost in tehnologijo, ki deluje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, organizira v četrtek, 8. aprila , na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 5. nanotehnološki dan. Predavali bodo priznani slovenski strokovnjaki ( prof.dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan, doc.dr. Dušan Babič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, prof.dr. Majda Žigon, Kemijski inštitut v Ljubljani, prof. dr. Damjana Drobne, UL, Biotehniška fakulteta, izr.prof. dr. Mitjan Kalin, UL, Fakulteta za strojništvo ter doc. dr. Igor Serša in prof.dr. Dragan Mihailovič, Institut Jožef Stefan), ki bodo predstavili nanotehnologijeza laboratorij na čipu, v medicini, pri polimernih materialih, v v tribologiji in v povezavi z nanotoksikologijo, pa tudi novosti in nov center od ličnosti Nanocenter. : Udeležba je za člane zbornice brezplačna, obvezno pa se je potrebno predhodno prijaviti in sicer po elektronski pošti na e-naslovjanez.skrlec@siol.net ali po telefonu na GSM 040/309 380. Vabljeni i IZJAVA ZA JAVNOST OB PODPISU DOGOVORA O SKUPNI IZVEDBI PROJEKTA »MUZEJSKO DEPOJSKI KOMPLEKS PIVKA« MED MINISTRSTVOM ZA KULTURO, MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO IN OBČINO PIVKA Pivka, 16. marca 2010 Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ministrica za kulturo Majda Širca in župan Občine Pivka Robert Smrdelj so podpisali Dogovor o skupni izvedbi projekta "Muzejsko depojski kompleks Pivka". Projekt »Muzejsko depojski kompleks Pivka« je usmerjen v oživljanje kulturne dediščine in dopolnjevanje javne kulturne infrastrukture z namenom ustvarjanja novih možnosti za trajnostni razvoj. Projekt bo tudi pomembno vplival na razvoj Notranjsko-kraške regije kot turistične destinacije in s tem pomembno prispeval k nastanku novih delovnih mest v povezavi z gospodarsko-turističnim razvojem ter s poudarki na revitalizaciji območja zaznamovanega z dolgoletno prisotnostjo vojske in raznimi vojaškimi aktivnostmi. V okviru projekta je glede na razpoložljiva sredstva predvidena obnova in oživitev vseh še neob-novljenih objektov v kompleksu starih pivških vojašnic za potrebe oglednih muzejskih depojev različnih slovenskih muzejev in institucij ter prezentacije še nekaterih vojaško-zgodovinskih zbirk Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Za ohranitev in prezentacijo preostalih primerkov težkega orožja (tankov, drugih oklepnih vozil in topov) naj bi zgradili še en paviljon, prav tako pa naj bi v okviru projekta zgradili potrebno infrastrukturo za funkcioniranje kompleksa. Vrednost projekta je okvirno ocenjena na 10 milijonov evrov. Projekt pomeni viden prispevek k nadaljevanju obnove in oživitve kompleksa starih pivških vojašnic. Po umiku jugoslovanske vojske ga Slovenska vojska namreč ni nikdar uporabljala za svoje potrebe. Leta 2004 sta Občina Pivka in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije podpisala Pogodbo o postavitvi muzejske zbirke oklepnih in artilerijskih vojaških sredstev z namenom, da se kompleks reši pred propadom in da se pred uničenjem reši najdragocenejše primerke tankov, oklepnih vozil in topov, ki so kot dediščina različnih vojska ostali na območju Republike Slovenije. V letu 2006 se je tako odprl prvi paviljon tankovsko-artilerijske zbirke, projekt osnovanja nacionalne tankovsko-artilerijske zbirke pa se je razširil v projekt Park vojaške zgodovine Pivka. S tem je nastalo v starih pivških vojašnicah pomemb- no muzejsko turistično središče namenjeno prezentaciji slovenske vojaške zgodovine, vojaško tehnične dediščine, krepitve domoljubja in spomina na slovensko osamosvojitveno vojno. V letu 2007 se je v projekt ohranitve vojašničnega kompleksa vključilo tudi Ministrstvo za kulturo. Nanj je bil prenesen eden od dveh večjih nekdanjih nastanitvenih objektov z namenom, da se ga preuredi za ogledne muzejske depoje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Tehničnega muzeja Slovenije in Inštituta za konzervatorstvo in restavratorstvo. Ministrstvo za kulturo je tako na tem objektu v letih 2008 in 2009 obnovilo streho ter vgradilo zunanje stavbno pohištvo in s tem preprečilo nadaljnje propadanje. Zaradi čim boljšega medsebojnega usklajevanja aktivnosti, predvsem pa možnosti skupnega pridobivanja potrebnih sredstev za oživitev kompleksa, bodisi iz nacionalnega proračuna ali pa iz evropskih skladov so vsi trije partnerji: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za obrambo in Občina Pivka pristopili k vzpostavitvi projekta »Muzejsko depojski kompleks Pivka«. :i rž VJ/\ PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE PEKARNA BISTRC SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE... IMladtaFj) mMm Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. ŽENSKA ŽENSKI rz\ Zenske in glasba prireditev ob dnevu žena v organizira DPM Ilirska Bistrica že osmo I leto, z naslovom Ženska Ženski pa šesto leto zapored. Doslej smo gostili uspešne Bistrčanke, obdelali smo temo moč pisane besede,zdravje je v ženskih rokah, ženske v uniformah, ženske v tujini in letošnja tema pogovora: Bistričanke in glasba. Prireditvi vedno skušamo dati okvir, povemo za- kaj praznujemo in skušamo ohraniti nekaj tistega, čemur pravimo »proslava«, bistvo večera pa je srečanje in pogovor z Bistričan-kami, ki jih povezuje izbrana skupna tema. Ura pogovora je namenjena predstavitvi zanimivosti o njihovem življenju, o odnosih in tistih vprašanjih, ki sijih ženske zastavljamo druga drugi. Vsaka zase je zaklad in hvaležni smo jim, da se nam predstavijo. Letošnje gostje so bile "doma" v glasbi. Verjetno v vsaki od nas klije različno velika želja, da bi jim bile podobne. Sprejele so izziv, bile so poklicane, dapekaj opravijo ali da spoznajo nove načine življenja.Tako so se letos pogovora udeležile mednarodno priznana pianistka Sonja Pahor, mezzosopranistka, prof. solopetja Janja Konestabo, prof. Damjana Kinkela, odlična zborovodkinja in pop pevka, kije dlje časa prepevala v ansamblu Jana Plestenjaka, sodelovala na Emi 2007-Tadeja Fatur. V kulturnem programu so sodelovali: otroški pevski zbor OŠ AŽ, otroški pevski zbor ZVONČEK, Sara Česnik in Komorni dekliški zborVOX ILIRICA za kar se jim prisrčno zahvaljujemo. Albis-Horvat & CO Pohorska 34, 2311 Hoče Tel./Faks 02-6185-863 GSM 041-408-591 Že 18 let v suhomontažni gradnji Montaža gips plošč: mansardni stropovi z izolacijo, spuščeni stropovi, design stropovi, predelne stene, zidne obloge, po sistemu: RIGIPS PLAČO KNAUF Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Opremljeno garsonjero dam v najem urejen, zaposleni ženski osebi; info: 041 637 165;_____________________________________________________ Inštruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Prav tako inštruiram poslovno matematiko in statistiko. Uroš - 041/552-179; Vinogradniška kmetija z Vipavskega išče partnerja za prodajo vina, s prostorom za klet in ki bi imel s prodajo tudi določen procent zaslužka. Možnost prodaje tudi sezonskega sadja. Oglasite se na GSM 031 49 68 58; Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704._________________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53. Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija; Informacije : tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. PODJETJE SE PREDSTAVI 31. marec 2010 27 AGROSERVIS Vode V podjetju AGROSERVIS Vode iz Dolskega pri Ljubljani, se ukvarjamo s prodajo in servisiranjem kmetijske mehanizacije za sadjarstvo, vrtnarstvo, vrtičkarstvo oz. z mehanizacijo za urejanje okolice. Na slovenskem trgu zastopamo priznane firme iz področja kmetijske mehanizacije. Največji v tem segmentu je firma Labinprogres, ki v svojem širokem programu ponuja stroje za praktično vsakogar.Tako se začnejo že iz najosnovnejšega vrtnega programa - hoby program motorni prekopalniki za obdelavo vrtov, to so Tiny, Flora 45 in Flora 55, ter za večje površine oz zahtevnejša dela v kmetijstvu, sadjarstvu, vinogradništvu so motokultivatorji z najrazličnejšimi priključki (freze, plugi, kosilnice, mulčarji, prikolice vlečne ali pogonske,črpalke za vodo, deske ali dvostopenjske snežne rolbe, mini kopač,..) Za še malo večje površine pa imamo vsestransko uporaben traktor TUBER 40, moč motorja 40 KM, motor LDW 1603, z dvema hidravličnima črpalkama,vodno hlajen pogon 4x4, hidravlični volan, hitrost 40 km/h, priključek za vleko nastavljiv po višini, priklop standardni - tritoč-kovni, varnostni lok ali ogrevana kabina. IBEA-z vrhunskimi vrtnimi kosilnicami z Alu ohišjem, tudi za profesionalno uporabo, ve rti kul ato rji - prezračevale! travne ruše, sesalci listja z 2 in 4T motorjem, transporterji za prevoz na zelo strmih terenih, motorne pretočne črpalke za vodo, laks kose od 1 - 3 KM bočne ali nahrbtne, izbirate med 2 ali 4 taktnim motorjem. Green techik z mulčarji za priklop na različne motokultivatorje ali traktorje z Y noži ali kladivi in valjem. Drobilci lesa na elektro ali bencinski - dizel motor ali kot priključek na moto-kultivator ali traktor, za različne debeline lesa, zelo primerni pri varovanju okolja, da ne požigamo grmovja, vej ampak jih zmeljemo za kompost ali kurjavo. R2 - s profesionalnimi stroji za urejanje okolice, finišerji, freze za tenis igrišča, sejalnice Genmac agregati za proizvajanje elektrike od tihe izvedbe do največjih profesionalnih, kot tudi priklop za na traktor. AGROSERVIS Vode že 25 let z vami na naslovu: Osredke 44,1262 Dol pri Ljubljani, tel:01 /563 93 20 ali www.agroservis-vode.si ali se osebno zglasite od ponedeljka do petka od 8 - 17 ure in ob sobotah od 8 -12 ure, kjer vam bomo pomagali s svetovanjem pri nakupu novega ali rabljenega stroja, ali s servisno dejavnostjo ali nakupom rezervnega motorja za kosilnice, motokultivatorje, agregate, črpalke, kot tudi z nakup rezervnih delov. Stroje in rezervne dele imamo na zalogi. Možnost dostave. Vojkov drevored 28 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05 - 7110-400, fax: 05 - 7110-404 SUPER PRAZNIČNI ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA 28 31. marec 2010 NE PREZRITE - DOGODKOV mag. Milena Urh ••••• IV VI inistrstvo za okolje in pros- IVItor — Agencija RS za okolje je v ponedeljek 22. marca organizirala predstavitev predlogov sprememb Pravilnikov upravljanja akumulacijskih jezer Mola in Klivnik. Glede na to, da smo že nekaj let priča klimatskim spremembam, ki se odražajo v intenzivnih sušnih obdobjih in neenakomerno razporejenih ekstremnih padavinah, so na ARSO že v lanskem letu pristopili k pripravi sprememb pravilnikov o upravljanju z akumulacijami na območju celotne države. V sklopu teh aktivnosti so pripravili tudi predloge sprememb za akumulaciji Mola in Klivnik. Gostitelji srečanja, ilirskobistriški socialdemokrati, so povabili kompetentne sogovornike, predstavitev pa sta vodila Stanka Koren -direktorica urada za upravljanje z vodami in Borut Roškar izVGP Drava Ptuj d.d.. Akumulaciji Mola in Klivnik sta bili zgrajeni predvsem za zadrževanje visokovodnega vala in s tem za zmanjševanje poplav v dolini reke Reke, za bogatenje Reke n izvod n o od II. Bistrice, za zagotavljanje tehnoloških voda za potrebe industrije ter za nudenje možnosti turističnega ribolova. Iz obeh akumulacij se za zagotavljanje minimalnih pretokov na Reki, v času pretokov večjih od 925 l/s spušča minimalna količina vode. Ta znaša za Klivnik 5 l/s in za Molo 15 l/s. Bogatenje Reke se prične, ko pade njen pretok na vodomerni postaji Trnovo pod 0,925 m 3/s oziroma pri vodostaju 121 cm. Upravljavci-VGP Drava Ptuj d.d. se v zadnjih letih zaradi spremenjenih okoliščin, klimatski sprememb in spremenjene potrebe po rabi tega prostora, kakor tudi zaradi imetnikov vodnih pravic, kot so Lesonit, Škocjanske jame, RD Bistre, čistilna naprava... srečujejo s pritiski in težavami. Tako niso mogli zagotavljati ustreznega pretoka 51 dni v letu 2008 in 41 dni v letu 2009. Zahteve v prostoru izhajajo tudi iz Zakona o naravnem parku Škocjanske jame, Naturi 2000 in zakona o sladkovodnem ribištvu. Na podlagi dosedanjih izkušenj in zbranih podatkov o upravljanju z akumulacijama, izraženih interesov v okolju so pripravili nekaj izračunov možnih scenarijev. Osnovni namen je bil izdelava presoje možnosti spremembe bogatenja reke in s tem povečanja vodnih gladin. S tem bi izboljšali hidromorfolo-ško stanje Reke in ekološko stanje v pregradah, saj bi tako preprečili izpraznitev akumulacij in izboljša- li možnost za razvoj flore in favne. Na osnovi teh ugotovitev so podali predloge možnih scenarijev za naslednje količine bogatenja Reke: - vzdrževanje pretoka 610 l/s (stanje zaradi vodnega dovoljenja Lesonit), - vzdrževanje pretoka 557 l/s (stanje po uredbi za nepovratni odvzem) in - vzdrževanje pretoka 464 l/s (stanje po uredbi za povratni odvzem); Poleg tega so preučili še dodatni dve varianti bogatenja Reke, po katerih se: 1. bogatenje izvaja iz AK Klivnik 2. bogatenje izvaja iz AK Klivnik in AK Mola; Če primerjamo obe varianti izhaja, da po prvi se bogatenje izvaja pretežno iz zadržanih vodnih količin v AK Klivnik. Ob dokaj konstantni gladini se lahko tako zagotovi boljše hidromorfološko stanje le v AK Mola, medtem ko bo stanje v AK Klivnik bistveno slabše kot je bilo do sedaj. S pretoki 610 in 557 l/s obstaja velika možnost izpraznitve AK Klivnik, pri pretoku 464 po ostaja v Klivniku 500.000 m3, kar zagotavlja 458 m n.v. gladine. Druga varianta predvideva spuščanje vod iz obeh akumulacij in s tem se zagotovi boljše hidromorfološko stanje v obeh jezerih, vendar ob posledično večjem nihanju gladine vode na obeh pregradah. V nadaljevanju je bil podan zaključni predlog o katerem pa se morajo izjasniti vsi deležniki ob reki Reki, ki pravi, da se začne v letu 2010 z izvajanjem poskusnega obratovanja AK Mola in AK Klivnik za obdobje 1 leta. Izvaja se po režimu variante 2 torej z bogatenjem Reke iz obeh akumulacij, s sedanjega pretoka 925 l/s se preide na pretok 6101/s. Podan je bil tudi predlog, da se v času poskusnega obratovanja skuša zagotoviti vire za daljinsko upravljanje akumulacij, s čimer bi optimalno izkoristili razpoložljive volumne vode in dodatno znižali nihanje vodostajev v AK Mola. V tem času se izvedejo še dodatne študije na podlagi katerih bi lahko ugotovili soodvisnost zimskih padavin glede na pričakovane in razpoložljive količine vode za bogatenje Reke, s čimer bi lahko glede na količino snežnih padavin prilagajali letni režim obratovanja. Nautica.si vabi na USPOSABLJANJE ZA VODITELJA ČOLNA z možnostjo opravljanja praktičnega dela na čolnu Termin: 8., 9. in 13. april, od 16h do 20h v Ilirski Bistrici. Cena: 180 € (vključuje vse: izpit, upravno takso, predavanja, literaturo, izposoja navtičnega pribora). Pogoj za opravljanje izpita je starost 16 let. Z doplačilom je mogoče opravljati tudi praktični del. Za prijavo in dodatne informacije pokličite na tel: 031323481, lahko pa nam pišete na elektronski naslov info@nautica.si. Opis obstoječega stanja V priloženem grafikonu so v logaritemski skali za časovno obdobje od leta 1985 do 2009 razvidne dnevne vrednosti pretoka na VP Trnovo. Iz priloženega grafikona so vidna daljša časovna obdobja v posameznih letih, ko ni bilo možno zagotavljati s pravilnikom določenih pretokov na reki Reki. Dnevn« vrednosti pretoka na VP Tmovo (mlfs) POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: HORMANN garažna in industrijska vrata Jubilejna vrata Odlična kakovost po neverjetni ceni 1 BLT D.O.O. INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA BLT D.O.D. IDRIJA Ulica Sv. Barbare 6, 52BO Idrija Tel.: + + 3B6 (0)5 3 74 36 60 N.C. Fax: + +386 (0)5 37V 39 45 E-MAIL.: BLT@ BLT.BI, WWW.BLT.BI Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. U z debe za samo :: 875€ vrata LPU z c 929€ debelino ; za samo OBMOČNO ZDRUŽENJE RKS ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO V SREDO, 31. MARCA 2010 OD 7. D013. URE NA GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s seboj" prinesete osebni dokument SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA!