Štev. 19. j, Brus8 izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po dogovoru, sicer pa" po 4 kr. vrsta. Prvi poljub. Nek dan Adam počival je V visoki travi, v raji, Svoj šilast nos napajal si S cvetličnimi je slaji. Smrčala Eva poleg je Vznak, na njega strani, Adam radosten, ves vesel — Jej spati pač ne brani. On gleda jo, krasnejša je Kot cvetke vse na sveti, Tako okrogle, mične — he! Ni bilo še mu zreti. In ko tako zamaknjen zre, Bučela pribrnela, In Evi se naravnost je Na rožni ustni vsela. Adam zija, — kaj srka li Na ustnicah bučela? In radovednost babja ga Prav močno je prevzela. On vstane. Da je ne vzbudi Korake dela tihe: Poklekne k svoji ljubici In čul je njene dihe. Bučelica videč, da ji Nevarnost zapretila, Je odleteč na ustnicih Strd sladko popustila. Adam strdi ni znal tedaj! Nasmehne se veselo — In vsaki dan posnemal zdaj Na ustnih je bučelo. Pritiskal svoji ustni je Na ustni Eve dične, In glej, sladkost mu bila to, Da svet je nima slične! Od tega dne utrudil se Adam ni tega dela; A Evi se dopalo je: Bila je prav vesela. Tako poljubovati je Umetnost ta nastala, Tako mi draga pravila, Ki dobro to je znala. P. Podkrimski, 0 gobah in glivah. Še jaz naj grem z vam' Ker tud' gobe poznam! Nar. pes. o Vodiških gobah. Gobe in glive bile so že od nekdaj na slabem glasu, ali vsaj zelo sumne. V sv. pismu že čitamo, kako hudo se je godilo „gobavim" ljudem, pesem o Vodiških gobah pa je uprav tragična. »Kovačev ta kruljov, k' se je babam ponujov" češ, da dobro gobe pozna, skusil je to sam na sebi, kajti v Ljubljani: PoVcaj ga dobil, Na rotovž podil. in na rotovži potrdili so mu prejem strupenih gob na oni del telesa, ki je sicer le za sejo ustvarjen. V novejšem času učenjaki, strokovnjaki, veščaki in drugi — jaki, ne preiskujejo toliko gob, kakor pa glive in glivice, ki so uzrok raznim boleznim. Glive in glivice so dandanes na dnevnem redu, seveda ne pod dosedanjim prozaičnim imenom, marveč sedaj se imenujejo »bacili". In »bacili" imajo sedaj grozno življenje, življenje brez miru in pokoja. Dregajo in ščegetajo jih na vse strani, da jim je stanje zaves že mučno. Vsak učenjak zvrača vso krivdo kake epidemije nanje, in še tako pohleven „bacillus" ni dandanes veliko na boljem, kakor mi Slovenci. Nemški humorist Julij Stettenheim je to preganjanje bacilov prav dobro označil v naslednjih stihih. Mali »bacillus" namreč toži pri kolovratu: Meine Ruh' ist hm, Mein Dasein sctnver, Es plagen die Mensclien Mich immer melir — — Wenn einer was Entdecken will Und nichts entdeckt, Ist's ein Bacili---- Steht der Verstand mal Dem Forscher stili, So fragt er grimmig; »Ou est la Bacille?" In tako naprej! Ubogi bacili, glive in glivice so uzrok vsega zla in nadlegujejo jih s karbolno 1.'slino, klorovem apnom in raznimi drugimi nemilosrdnimi sredstvi. Tudi jaz sem šel na bacile na lov in bil sem toli srečen, da sem naletel na posebno glivo. Ta gliva ne raste pod zemljo, pač pa v podzemlji, škodljiva in strupena pa je zelo. Botaničnega imena še nima, zato sem jo krstil jaz sam za „Gliva capillaris". S tem izrazom je prvič povedano, da ima ta gliva lase, to je, da ima kosmato glavo, morebiti tudi kosmato dušo, dasiravno je sicer gladko obrita. Drugič pa ima ta pridevek tudi to dobro, da nekoliko cika na dotične glive stan. „Gliva capillaris" ima dovolj hrane in ulage v svojih tleh, zato se nekako bujno razvija v svojem podzemlji, celo prebujno, to pa posebno radi tega, ker je ta gliva krščena in maziljena, ker hodi po dveh nogah in pisari celo zaljubljena pisma neki drugi, jedva 14letni glivici. Naša gliva, imenujmo jo odslej le Andrej Gliva, to pa zaradi lepšega, pisala je letos na Veliki petek, dne 19. aprila omenjeni 14letni glivici zaljubljeno pisemce, kateremu bodi tukaj vsaj deloma nekoliko prostora. Andrej Gliva piše na Veliki petek doslovno: »Ljubica moja! Najprej Ti naznanim, da mi je Meta precej dala ono pismice, ki si mi ga pisala v M....... za kar sim ti zelo hvaležen. Res sim žalosten, ker naji tako hudo imajo, ali jaz hočem vse moško pretrpeti; jaz o tem nikakor nisem dvomil, da me ljubiš, ker za me toliko trpiš. Jaz za Te rad vse pretrpi m, samo da si in ostaneš moja, in moja moraš biti, za drugo jaz ne maram, vsaj se morebiti spominjaš, ko sem Te vprašal, ali je vse moje, kar imaš in si rekla »vse je vaše" in tega se jaz držim in nihče drugi nima pravice do Tebe, kakor jaz. Zdaj ko si tako lepo zrastfa, da bi bila dru-zega, nikoli ne, jaz precej od žalosti umerjem. Vem da boš šla od tukaj strani, ali jaz bom v mislih zmiraj pri Tebi, kakor vem, da boš Ti pri meni. Samo eno Te prosim, nikar se ne omoži, čakaj mene, Ti boš gotovo enkrat lahko k meni prišla, če ti bo kterikrat kaj manjkalo, jaz Ti bom dal vse in kadar Ti bo mogoče, boš pa k meni prišla. Vsaj ne bo zmiraj tako, kakor je zdaj, kadar boš stara 24 let boš tako prosta, potem stariši nimajo nič več s Tabo zapovedati, smeš iti kamor hočeš in Ti boš lahko k meni prišla. O.kako bom jaz Tebe rad imel!" Nadalje Andrej Gliva 14letni glivici daje nauke glede dopisavanja, kako naj hodi po njegova pisma na pošto pod naslovom: »štev. 7. pošte restante", kako naj ga čaka dne 29. septembra ob 4. uri popo-ludne, ko bode došel z M— pošto v N., od koder se popelje k skušnji v L., nazajgrede pa dne 5. oktobra ob 11. uri. Torej če le mogoče, naj pride glivica na »rendez-vous." Tudi glede spovedi poučuje Andrej Gliva svojo glivico. Zabičuje jej, naj pri spovedi ne pove njegovega stanu, ampak samo to, daje „enga fanta rada imela", h kateremu je večkrat hodila in tudi on k njej, da sta se pritiskala, poljubovala, pisma pisala itd. To bodi dovolj! Čitatelji so se preverili, da je tudi mej glivami in glivicami ona brezkončna strast, ki jej pravimo — ljubezen. Novo je to, da se glive vozijo po pošti, da pišejo zaljubljena pisma in delajo izkušnje. Morala vse povesti pa je to, da so glive pravi bacili, jako nevarni, strupeni. Zato utegne tudi našega Andreja Glivo, alias »Gliva capillaris" zadeti tožna usoda, da ga kak policaj dobi in na rotovž podi, ali pa vsaj kam drugam, kjer ne bode nevaren 14letnim glivicam. In tako sem dokončal svojo razpravo o gobah in glivah brez mikroskopa ter dognal, kako nevarni so bacili, kakeršen je opisani Andrej Gliva, ob jednem pa zaljubljencem povedal uzorec, kako pisati zaljubljena pisma kot „do groba zvest ljubček." Miha Vede ž. ,,Tristo medvedov, dekle, Vi mi dopadate. Vi morate biti moja!" — Hm, hm! A kaj poreče moj Janez, kadar pride s potovanja nazaj ?" — „Le brez skrbi, do takrat Vas bom že davno pustil." Gratzyjada. Dr. O. Gratzij k učencu: »Naslikate balkanski polotok!" Slabo pripravljeni dijak nariše počasi spakudrano podobo poluotoka balkanskega. Gratzy sedi k katedru in miži. Učenec hoče nalogo zbrisati, a gospod se vzbudi iz globokih mislij na različne športe in »vereine", raz-korači se lenivo pred tablo in govoriči: „Pdčkate malo, da poslušam z očala!" Paznim očesom motri narisano podobo, potem pa čudno zavije obraz ter zakriči nad drhtečim dijačkom: Ah, zbrišite, to ni nič! To je tako, kakor kravja —t!" P. Šolska vizitacija. Gospod Bezirkshauptmann pokličejo gospoda Be-zirksschulinspektorja in mu službenim glasom in obrazom rečejo.- „Vi g. Bezirksschulinspektor! pojdete ta teden v schiechensteinski Schulbezirk vizitirat. Došle so mi pritožbe, da učitelj sv. Eustahija pol ure prezgodaj šolarje iz šole spušča in na lov hodi, naznanila mi je to cesarska žandarmerija, — da učitelj sv. Prokopa otroke premalo nemški uči, pritožil se je tamošnji šoštar Ko-pitnik, in da učitelj sv. Spele kmetske fantje v petji podučuje, in sicer same slovenske pesme jih uči; — ima se ostro posvariti, — pritožil se je borovski graščak baron Katzenhausen." Gospod Bezirksschulinspektor se globoko poklonijo in ponižno rečejo: „Bom vse storil, gnadljivi gospod Be-zirkshauptmann, kakor mi nalaga Vaše povelje". Ker omenjene šole ležijo v goratem svetu, kamor ni pravih cest, sklenejo gospod Bezirksschulinspektor podati se peš v schiechensteinski šolski okraj. Že zvečer si kupijo povojenega šptha za zajutrek, in buteljico vin-čeka in preje, nego zarja svita, podajo se oprti na palico, s torbico čez rame čez neprijetne hribe k sv. Eustahiju, in najdejo g. učitelja, ko je ravno zajcu kožo drl. „rtavno prav, da ste danes prišli na vizitacijo, g. Bezirksschulin' spektor, jih pozdravi g. učitelj, Vam bom mogel z zajcem postreči, saj mi bodete čast skazali in o poludne pri meni na kosilu ostali, v celem tem hribovatem kotu ni jedne oštarije, kamor bi mogli iti na obed". „Bi že, — ali dragi moj Miha! tožen si, da prezgodaj šolarje spuščaš in na lov hodiš. Moral te bom vzeti na protokol". Učitelj se tako preplaši, da mu nožek s katerim je zajca drl, iz roke pade. Bije devet, šolarji so se zbrali, gospod inšpektor izprašujejo, — vsi dobro odgovarjajo, vsa pisanja najdejo v redu, šolski vrt je lepo obdelan, — kraj ni šolski nadzornik tudi vse dobro pove, in tako ni se bati ostrega svarila. Ko so se g. Bezirksschulinspektor z zajcem okrepčali, grejo k sv. Prokopu. Zvonilo je večno luč, učitelj na klopi sedi, in — gobe trebi. Silo se prestraši, ko gospoda inšpektorja zagleda, in še tako pozno v mraku. G. Bezirksschulinspektor nevoljno rečejo: „Kaj pa ste tako neumni in bolj nemščine ne učite, šoštar Kopitnik Vas je pri g, Bezirkshauptmannu zatožil. No, bomo že poravnali. Napravite mi večerjo." „Za božjo voljo", zavpije gospa učiteljica, ki je iz kuhinje priletela, „s čim Vam bom postregla? Vi veste iz lastne skušnje gospod inšpektor, da okoli 20 ga vsakega meseca nobeden učitelj, denarjev več nema, tudi če ga ima, v tem žalostnem kraji ni za denar še kaj dobiti. Norci, ki so tukaj šolo postavili." G. inšpektor rečejo, da so že z vsem zadovoljni. „ Vidim, da gobe imate, pražene prav rad jem, in vem, da ima sosed mošt, bo nama že dal bokal, in preživela bodeva to noč". Drugi dan, ko se šola začne, riblje se gola nemščina v šoli. G. učitelj nareka, otroci pa kričijo: grablje — das Rechen, kopito — die Leisten, sekira — das Hacke, pri sosedu gori, Nachbar Feuersbrunzt. Mlinsko kolo klopoče, Die Miihlrad mocht klappern, voda šumi, die Boser thut schumeln. G. Bezirksschulinspektor rečejo po nemški: „ Schon gut, copia verborum habt ihr schon genug, aber das Geschlechtsvrort trifft ihr nicht immer. Seien Sie ohne Sorgen Herr Schulleiter, werden wir schon alles gut machen," poslovijo se, in dirjajo proti sv. Špeli, da tam slovenskega prenapetneža zgrabijo. Nihče njim ne zvoni pri odhodu, nihče ne spremlja, udje krajnega šolskega sveta so daleč po hribih raztreseni. Na svojo gorjačo oprti grejo čez strm hrib, in zmirom seboj godrnajo: „Diese windischen Lieder, und dazu noch ein Volksschul-lehrer — Gesangsmeister — das geht j a nicht, was wird der Landesschulrath sagen, wenn ich das dulden wtirde, — Das geht einmal nicht. Da muss ich streng auftreten". Na uro pogledajo „ poludne bo skoro, kje bom kaj jesti dobil, k sv. Špeli je še jedno uro, vem kako si bom pomagal. Tam v oni koči imajo gotovo kislo mleko." Po tem samogovoru grejo g. inšpektor naravnost v kravjo štalo, kjer je kočarica kravo molzla. Uljudno vprašajo: „Mamka! imate kaj kislega mleka, in vogel kruha?" „Kruha imam, a kislo mleko sem ravno prasetu dala, če hočejo frišnega". Dobro bo — in g. inšpektor si namakajo ovsenjak v toplem mleku in opravijo svoje kosilo. Cez hribček še, in ob 2. uri so pri sv. Špeli. Naravnost planejo v šolo. Učitelj je ravno učil otroke peti, — peli so slovenske pesmi. Ves razburjeni stopijo g. inšpektor v šolo in zarenčijo: „Warum singen Sie keine deutschen Lieder, der Herr Baron hat sich beschwert, dass Sie Herr Lehrer auch die Dorfburschen windische Lieder singen lernen. Sie sind nicht im Dienst des Dorfes, sondern des Staates — der Staat....."V tem hipa stopijo g. katehet v šolo. ^Oprostite", rečejo prijazno," pred poludnevom nesem mogel svoje ure opraviti, — bilo je treba na dva kraja na spoved iti. Bezirksschulinspektor in učitelj zapustita šolsko sobo, in v učiteljevi hiši se je pisal protokol. G. učitelju se je pogrozilo , da ne dobi kvinkvinalne doklade, če bo dalje slovenske kmetske fante slovenske pesmi učil. G. Bezirksschulinspektor podajo se v bližnji trg Schieclienstein in tam zavečerjajo svoje dva-dnevne dijete. Ko se vrnejo domov, potolažijo g. Bezirks-hauptmanna, da ni vse tako hudo, kakor se jim je povedalo, spišejo svoj referat, zaje in gobe so pero vodile, in učitelj pri sv. Špeli je tudi ušel ostrej kazni, — ostalo je pri — grožnji. Preljub' moj gospud Brus! Prv pism. Jest jem pišem dons en kratk pism in jeh prosm lepo de oni že vejo kaj majo ž njim za strit. In jem za dons sam tolk povem, de gospa baronovka in gospa grofna ne ostanejo na oben viž več tukej, in de bojo prodal grajšino, njive, hoste, krave in osle, da so se začel že rihtg s trapistam pogajat in de bojo šli z nam — če moj gospud al moj mož ne bojo imenvan za nad . . ......tukej — zdej k je glih cajt zatu. Jest jem prov za gvišn povem de men en velk kamn na src leži, zatu pa dons ne morm več govort, če glih imam taku dovg jezk. En drugkrat jem bom pa več povedala če ne bojo nikomr neč povedal. Kadar bojo za barona jem bom pa tud roko kušnla. Toko, zdej nej pa ostanejo pozdravljen za dons. Na Velk Doln pr Mokricah triintridesetga, septembra 98. S^l Johanna Nepomuc II.....mjp. nad............kandidata soproga in vrednik „Dolnskih Novic". V Karlovih Vari h. „Aj, aj! Kaj vidim, Milanček tudi tukaj? — „Pst! Tiho, tiho! Jaz sem tukaj „incognito" pod imenom Tako v a! „Hi, hi, hi! To je dober slučaj! Jaz sem tudi »incognito", pa tudi — t a k o v a. Iz Abdere. IV. Drbanov dohtar. Wenn man Doktoren kennt, so kommt man auf die Spur, Dass du o Armster wirbst um alte Weiber nur Ton goldener Statur. Sodili ste morebiti gospod urednik, da me je zamela kraška burja ali pa da se mi je posušilo črnilo, ker toliko časa molčim, a današnje pismo naj Vas prepriča, da še živim in da še nesem pozabil na Vas. Kolikor toliko ste pa tudi sami krivi, da se danes zopet oglasim, in da nesem odložil tega pisma za poznejše dni hude zime, ko ne samo Abderiti, ampak tudi drugi ljudje sedeči pri peči tako radi segajo po listih in osobito po Brus-u, v katerem ste Vi zadnji čas začeli tako dobro in temeljito brusiti, da nekaternikom kar sapo zapira. Struna, ob katero ste Vi zadnji čas udarili, Slovencem jako prija in iz vsega tega sklepamo po pravici, da bodete še dolgo dolgo brusili, ker dobivate vedno bolj interesantnega gradiva, o čemer smo se posebno prepričali z Vašo brumno novelo, katera je vse bogaboječe in pobožne Slovence do solz ganila in vzvabila mnogo brumnih v nebo kipečih želja, da naj Vas in Vaš list Bog ohrani še mnogo let. Vaš in moj prijatelj pravil mi je ob zadnjem sestanku v Divači, da se Abderiti jako pritožujejo, da jih tako zanemarjamo ; da hočemo tej pritožbi ustreči, naj Vas prepriča današnje pismo moje. Očitali bi mi Abderiti in njih zakonske polovice, da sem nepopolen in morebiti tudi pristransk, ker svetu ne predstavim tudi drugih korenjakov, katere zmatra Abdera za svoj cvet in na katere je tudi ponosna. Pa saj so tudi tega ponosa vredni, kajti oni skrbe za zdravje Abde-ritov in za njih telesni blagor. V tem oziru so Abderiti res na dobrem. Svoje dni imeli so tri izborne zdravnike, namreč junake, s katerim Vas hočem danes sprijazniti. Urbanovega dohtarja, katerega pozna vsako dete v Abaeri, potem dohtarja Barko in živinskega. O zadnjih dveh govoriti mi bode morebiti o priliki. A dolžnost moja je pa vendar, da Vas gospod urednik vsaj površno seznanim z njimi. Dohtar Barka bil je svoje dni, predno ga je doletela sreča priti v Abdero, ranocelnik na morji. O njegovih junaških činih na morji je doslej malo znanega niti toliko ne vemo o njem kakor o našem Krjavlji, kateri je pravcatega peklenščeka na dva kosa presekal, da se je morje peneti začelo, pač pa Vam sam s ponosom pravi, kako se je njega, vojaškega dohtarja na morji polotila kolera, katero je temeljito zadušil z brezštevilnimi vrčki piva. To s~o vedeli tudi v Abderi v poštev jemati; kajti obsipali so ga z raznimi dostojanstvi; sedaj opravlja službo zdravnika požarne straže in bralnega društva; ob jednem je častni predsednik katoliškega rokodelskega društva in predsednik družbe treznosti, katero so osnovali v Abderi. Živinski zdravnik je tudi ponosen na svoj stan, kajti domišljeval si je veliko na to, da so ga nazivali dohtarja vseh živalij okraja, še bolj ga je pa veselil oficijalen naslov: „doctor koniorum, kravarum, kostru-norumque." Kar je vse osupnilo, je hilo pa£ to, da je vladalo med graduiranim Urbanovim dohtarjem na jednej strani in med pomorskim dohtarjem Barko in živinskim dohtarjem na drugej strani tako hudo sovraštvo. Med prvima dvema je umljivo, ker je mogel drug drugemu segati v delokrog; sovraštvo med Urbanovim in med živinskim dohtarjem pa je bilo vsacemu večna zagonetka, ker vendar drug drugemu ni mogel pacijentov jemati. Pa kaj ne napravi vse zavist in 0"a pri nekaternikih neu-dušljiva hlepnost po denarji! Da se je pa sovraštvo med Urbanovim in pomorskim zdravnikom še bolj poostrilo, temu je bil povod popolnoma nedolžen slučaj. Nekoč popeljeta se ona dva se sodno komisijo ogledat ranjenca. Na prvih sedežih voza sedela sta preiskovalni sodnik in Urbanov dohtar; nasproti pa jima je sedel, tako da je nazaj gledal, rano-celnik — dohtar Barka in zapisnikar. Hipoma je začel dohtar Barka tožiti, da mu slabo prihaja, kadar mora na vozu tako sedeti, da nazaj gleda, jezilo ga je namreč, da ima Urbanov dohtar boljši sedež od njega. -Mislil je pač, da mu bodeta ali preiskovalni sodnik ali pa Ur banov dohtar odstopila svoj sedež; a grdo se je motil. Podučila sta ga le neki, da če mu slabo prihaja tako sedečemu, da je še pri kočijaži prostora. Zaključek pa je bil ta, da se dohtar Barka ni hotel prisesti k kočijažu in da mu med potom vendarle ni prišlo slabo, pač pa se je odslej še bolj jezil nad Urbanovim dohtarjem, za kar se pa ta ni veliko zmenil, ker je imel veliko prakse, mimo prakse pa tudi še druzega važnega posla obilo. Janez Krtača. (Konec prihodnjič.) Kalanova železnica. Gospod Kalan smodnika ni izumil, a izumil je železnico in to prvo v Evropi. Kriva je le njegova svetovno slavna pohlevnost, da svet o tej žehznici niti besedice ni cul. Kdor je dobil 18. štev. njegovega „Domoljuba" z dne 19. septembra t. 1. v roko, najde brez vsega truda takoj na drugi strani omenjeno železnico. V lisiku „Stare gosli" govori se o posebni slovesnosti, katero so v vasi B. praznovali l. 1805. Najstarejši in mlajši brat pri Jurjevci sta se ženila, bilo je že vse pripravljeno za dvojno ženitnino, kar vzamejo mlajšega brata v vojake. Moral je oditi. „Mati in nevesta sta ga spremile na bližnji kolodvor". Ondu so se ločili. Se zadnji pozdrav in vlak izgine materi in nevesti izpred oči. Tu je vender dovolj jasno povedano, da je že 1. 1805. vozila „Kala-nova železnica", žal, da ni nikjer povedano, mej katerimi postajami. Poreče morebiti kdo: To je tiskovna pomota, katerih je v slovenskih listih izredno "veliko. Ne, ne, i o ni nikaka tiskovna pomota, ampak le pisatelj dotične povesti je tako močno s tiru skočil, kajti takoj pozneje piše: „Od tedaj je preteklo nekaj let. Prevzetni svetovni gospodar Napoleon je bil ponižan in premagan in narodi so zopet prosteje dihali". Bolj jasnih besed pač ni treba in vsacemu topo-glavcu mora biti očivestno, da je že takrat, 1805. 1. bila odprta Kalanova železnica. Ker je ta železnica brez ugovora prva na svetu, kor jo je gospod Kalan izumil in zgradil, navdaje vsacega Slovenca opravičen ponos, da je ta genijalni izumitelj, izdelovalca oljnatih "barv, flrnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. Ljubljana, za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4 priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicab (Blechbuchsem v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. (6 19—24) Cenike na zahtevanje. Slika Einspielerjeva obliki, krasno izdelana dobi se po 50 kr, v „NAR0DNI TISKARNI". :1111ATXIAJI1£1111I1IJ[1AATZ11 Z1Z Z14 +111112 Krasno izdelana ba Levs v veliki obliki, v dveh barvah na karton tiskana, dobiva se v „Narodni Tiskarni" po 30 kr., po pošti po 35 kr. '^LAJLAHi i i i il£AXKZlAI.1LAAiAAAZXJ:AAAlAAAA Il M®! trgovina z delikatesami iii liolonljalnim blagom, Šelenburgove ulice št. 4 v hiši Šlajmerjevi. Odbrana zaloga vsakovrstnih sirov, kakor: sir Emendolski, Grojer, Parmezanski, Gorgonzola, Strachino, Ajdamski (holandski), Jabljaški (Habacher), sir Ljubljanske mlekarske zadruge, Imperial, Neufchateler, Roquefort itd. Zaloga raznih salam: Ljubljanskih, ogerskih, Veroneških, Milanskih, vse iz najboljših tovaren. Vina v buteljah: avstrijska, ogerska, italijanska, španjska. Pristni francoski šampanjec iz raznih kletij. Tudi šampanjec Kleinoschegov, vse po najnižji ceni, (16 9—12) Budejeviško (Budweiser) pivo v steklenicah po 6/10 litra 11 gld., po 7/io litra 15 gld. za sto steklenic. Vse pa v zabojih po petdeset steklenic. Embalaža računi se jako nizko. Vnanja naročila izvršujejo se točno za gotovo plačo ali pa po poštpem povzetji. Gledališke ulice v Ljubljani, priporoča svoje dobro založeno skladišče vsakovrstne železnine On tudi jedini prodaje (13 10—12) dinamita in razstreliva. Vinko Čamernik, kamnosek v Ljubljau nasproti p a, r n. e m.-u. mlinu, priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih umetnih kamnoseških del, p. t. občinstvu za napravo nagrobnih spomenikov po najnovejših obrisih in različnih marmorjev. Prevzame tudi vsako kamnoseško delo pri stavbah ter zagotavlja vsakterega s solidnim delom in nizkimi cenami popolnoma zadovoljiti. Z veleštovanjem udani (6 5—6) Vinko Camemik, kamnosek.