LETO II. 5 JUNIJ 1976 glasilo szdl občine logatec Seja občinske skupščine 20. aprila je bila seja občinske skupščine, na kateri so obravnavali več pomembnih vprašanj, ki zadevajo naše vsakodnevno življenje, in sprejeli tudi določene sklepe. Med predloženimi pisanimi poročili je zlasti vzbujala pozornost vsebina poročil postaje milice in sodnika za prekrške, nekaj zanimivih podatkov iz naše občine pa je bilo tudi v letnem programu medobčinskega inšpektorata Idrija—Logatec— Vrhnika. Obširnejše povzetke iz poročil in razprave bomo objavili deloma v tej, ostalo pa v naslednjih številkah našega glasila. Pomembnejša predložena listina je bil občinski proračun za leto 1976, ki pa nt vzbudil večjega zanimanja delegatov. Na tej seji so potrdili odlok o samoupravljanju v upravnih organih občinske skupščine, nadalje so vsi zbori sklepali o programu srednjeročnega razvoja Slovenije na področju varstva človekovega okolja, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa sta sklepala o odloku o povečanju stanarin za 20 %. f —vr Štafeta mladosti v Logatcu Štafeta mladosti s pozdravi predsedniku TITU je na svoji poti po Sloveniji obiskala tudi i ogatec. Mladinci naše občine so jo sprejeli od vrstnikov z Vrhnike na £e običajnem kra|ii na občinski meji Po naši občini je prva prenesla štafet no palico Alenka SuSTERŠIC. Na prireditveni prostor, katerega je lepo pripravila osnovna organizacija ZSMS Dol. Logatec, je Štafeta mladosti prispela nekaj po I 3. uri. Ob /vokdi koračnice Mladinske godbe k) jc naglavno tribuno prinesel Ante VI.ADIC", kjer jo je predal predsed niku <>k ZSMS Zdenki. I I SKOV cu. Štafeto mladosti in vse prisotne je pozdravil predsednik skupščine občine Dušan de Gl.KRIA. Po krajšim recitalu je dijakinja Zvonka IOSTRIK prebrala pozdravno pismo tovarišu 111 11 s čestitkami za njegov 84. rojstni dan. Ob zvokih koračnice jc Štafeto mladosti ponesel na pot skozi I ogatec in Hotedrlico Ante VI ADIC. Pri Godoviču so naši mladinci predali štafet no palico mladincem iz ulii|ske občine- Janez TURK Resno in zavzeto o zakonu o združenem delu Ce nam je ustava omogočila predvsem uveljavljanje oblik samoupravnega socializma, pa zdajšnji zakon o združenem delu prav govorimo šele o predlogu zanj zagotovo uvaja v te oblike temeljno bistvo samoupravnega socializma: samoupravni socialistični proizvodni odnos. Le-tcga bomo po zakonu o združenem delu uvajali, razvijali in negovali v številnih oblikah našega družbenega življenja, pa najsi gre za odnos med delavcema, oziroma delavci, delavcem in krajanom, med tozdi, med temi in krajevnimi ali samoupravnimi interesnimi skupnostmi, oziroma družbeno političnimi skupnostmi. Skratka: enakopravno bomo nastopali I pravicami in dolžnostmi v vseh medsebojnih odnosih, ko bo treba (MJločati o ustvarjanju in o porabi dohodka. Toda, kako? Odgovor, ali še boljše povedano, odgovori so v dobrem in temeljitem poznavanju zakona o združenem delu. Takoj pa še pribijmo: če smo do danes mnogo skupnih družbenih zadev urejali z bolj ali manj posrečeno improvizacijo, pa tega poslej ne bomo smeli več početi. Zakon o združenem delu nam namreč smiselno in sistemsko omogoča in hkrati nas zavezuje, da bomo v prihodnji sleherno družbeno zadevo ali vprašanje, ki bo zadevalo kakršenkoli naš medsebojni odnos, tako pri ustvarjanju ali delitvi dohodka, urejali v duhu in z določili te izredno pomembne družbene listine. In še vprašanje: kdaj in kako jo spoznati? Tudi za to vprašanje jc odgovor: na posvetih, zborih in drugih sestankih, ki bodo v prihodnjih tednih in mesecih v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih oblikah: na njih bodo delovni ljudje in občani, s sodelovanjem že zadolženih tovarišev iz občinskega političnega aktiva, spoznavali vsebino zakona o združenem delu. Vendar že zdaj vedimo: celotnega zakona zagotovo ne bomo spoznali in doumeli le z enim ali z dvema sestankoma; treba ga bo spoznavati skozi vsakodnevno družbeno dejavnost v njegovi praktični rabi. Kaj to pomeni? Predvsem to: vse, o čemer se bomo v prihodnje odločali v delovni organizaciji ali v drugi obliki družbenega povezovanja, se bomo odločali že v okviru obravnave ustreznega določila iz tega zakona. To naj bi veljalo za vsa vprašanja, kot so, denimo, stabilizacija, večja gospodarnost, boljša produktivnost in podobno; sem sodijo tudi tako občutljiva vprašanja kot so otroško varstvo, varstvo okolja, šolstvo, socialno skrbstvo, komunalna ureditvena dela, preskrba, pa tudi vprašanja družbene samozaščite in podobno. Ob zaključku velja poudariti, da so zadolženi v naši občini za dobro organizirano razpravo o predlogu o združenem delu tudi vsi organi družbenopolitičnih organizacij, nadalje voljeni organi vseh skupščin samoupravnih skupnosti in ne nazadnje, tudi poslovodni organi Vsi so dolžni zagotoviti dovolj možnosti za dobro, in z dejstvi iz lastnega okolja, podprto razpravo o zakonu o združenem *** Rudi Vogrič Kdor vse to v«, m bo ilahko odločil in m pridružil prostovoljnim krvodajalcem ING. J02E RUPNIK: LETO 1975 : LETO 1976 Ocena gospodarjenja v letu 1975 V smernicah družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1975 je bilo ugotovljeno, da je gospodarstvo občine pred kočljivimi nalogami, in sicer kako zadržati dinamično rast proizvodnje v pogojih vedno težje prodaje na domačem in tujem trgu, kar je zlasti značilno za papirno, tekstilno in lesno industrijo. Gospodarstvo je zaradi tega v letu 1975 dokaj previdno napovedovalo rast CD, D in ostalih kazalcev. Umirjanje gospodarske rasti, ki je bila v preteklih letih zelo dinamična, je očitno s primerjavo rasti dohodka za delitev v občini (112) s SRS (123). S to primerjavo ugotavljamo v letu 1975 obratno smer rasti v občini in republiki, saj je v prejšnjih letih v občini dohodek rastel 5-10 % hitreje kot v republiki. V rasti dohodka zaostajata KZ, zlasti pa Valkarton. Kljub skromnim , rezultatom ugotavljamo določeno umirjanje cen repromaterialov, v 000 Realizacija IND IND IND Načrt 75 1975 2 : 3 74/73 75/74 CD 789.725 684.374 86 158 112 PS 624.247 517.314 83 160 110 D 165.478 167.068 101 151 112 BOD 84.800 87.962 104 121 124 OSTD 50.059 57.000 113 192 113 za re- produkcijo 51.726 50.502 98 Če primerjamo realizacijo z načrtom, ugotovimo, da ga nismo dosegli pri CD in porabljenih sredstvih, malenkostno pa presegli pri dohodku za delitev, bruto osebnih dohodkih, še največ pa pri ostanku dohodka. Pravo sliko gospodarjenja pa dobimo šele s primerjavo lanske realizacije z letom 1974. Ta primerjava nam prikaže padanje rasti vseh kazalcev gospodar- Eja, razen bruto osebnih do-ikov. kar dokazuje počasnejša rast porabljenih sredstev v delovnih organizacijah. Najbolj smo se oddaljili od resoluciiskih ciljev v OD; rečeno je buo, da mora biti rast OD počasnejša od rasti družbenega proizvoda in produktivnosti dela. V resnici pa v vseh delovnih organizacijah povečevali OD hitreje kot dohodek in produktivnost (ind. 113), vendar pa ne nad ravnijo življenjskih stroškov. Obvestilo prebivalstvu občine Logatec V dogovoru z republiškim štabom za naravne in druge hude nesreče odpira Rdeči križ Slovenije žiro lačun, na katerega naj občani in delovni ljudje nakazujejo denarne prispevke za prvo pomoč prizadetim krajem v nedavnem potresu. Denarne prispevke občani lahko nakazujejo na žiro račun: 50103 - 678 - 51579 - republiški odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, Mirje 19 z oznako: ZA POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU Rdeči križ pričakuje, da bodo občani tako kot vedno doslej izkazali polno solidarnost s prizadetimi. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE obč. odbor Logatec Kljub nesorazmernemu povečanju OD, še vedno zaostajamo za OD, povprečnimi v Sloveniji (povprečni OD 1. 1975 v občini 3.170 v SRS 3.520 din). Zaostajanje je večje v gospodarstvu kot v negospodarstvu (gospodarstvo: občina 3.083 - SRS 3.403; negospodarstvo : občina 3.930, SRS 4.175). V lanskem letu so se tudi dogovorjene obveznosti, davek iz dohodka, prispevki in druge dajatve iz dohodka povečali hitreje kot dohodek (D 112, dajatve 116). Posledica je, da se interna akumulacija ni povečala, razpoložljiva sredstva za reprodukcijo so se celo zmanjšala (IND 98) od 51.726.000 v letu 1974 na 50.502.000. Skupna akumulacija je v odnosu na povprečno porabljena poslovna sredstva padla od 35.1 na 33,0%. Čeprav zasledujemo nekatere ugodne premike v lanskoletnem gospodarstvu (umirjanje cen, iste zaloge gotovih izdelkov, padec stopnje zaposlovanja 1 %), povečana denarna sredstva (IND 189) manjše terjatve do kupcev in dobaviteljev (IND 72), vendar z rezultati ne moremo biti zadovoljni. Neposredna odvisnost razvoja in financiranja negospodarskih dejavnosti od rezultatov gospodarjenja v TOZD, ki bodo določali financiranje teh dejavnosti, bo vsekakor moral vzbuditi večjo pozornost družbenopolitične skupnosti za dogajanja v gospodarstvu. Na koncu lahko še ocenimo, za koliko je postala naša skupnost bogatejša v letu 1975. Ocenjujemo, da se je DP v lan -skem letu povečal ca. za 34.000.000 in je znašal približno 295.000.000 300.000.000. Narodni dohodek . na prebivalca je v preteklem letu dosegal približno 35.000,00 din. Ker se je narodni dohodek v Sloveniji povečeval hitreje kot v občini, bomo v letu 1975 pod republiškim povprečjem, ki smo ga v letu 1974 že skoraj dosegli. Predvidevanja za leto 1976 V letu 1976 načrtuje gospodarstvo naslednji razvoj: realiz. 1975 plan 1976 IND CD 689.967 827.953 120 DP 188.002 203.927 108 BOD 92.107 104.314 113 Posl. sklad. 55.429 40.466 73 Po predvidevanjih gospodar- mične rasti, upoštevati je treba stva se bodo nesorazmerja v strukturo naše industrije, ki je v delitvi DP nadaljevala še v letu DP občine zastopana s 60 %, in 1976. Če se bodo te napovedi njene možnosti glede na proble- uresničile, bodo OD rasdi zopet me v panogah, ki jih zastopa, hitreje kot DP, sredstva za po- Nadalje je potrebno upošte- slovne sklade bodo manjša , kar vati predvsem in povsem nove je spet popolnoma v nasprotju z zahteve do gospodarstva, tako resolucijo o družbeno- glede ugotavljanja dohodka, kot ekonomskem razvoju Slovenije jamstva plačil med uporabniki za leto 1976. družbenih sredstev, ki bodo Tako naj bi bil po teh napo- zahtevala od tozdov dodatne vedih na KLI manjši DP v tozdu napore, vendar ne novih, tem- Žaga in tozdu Stavbno pohištvo več samo tistih, za katere smo glede na realiziran DP v letu se dogovorili sredi lanskega leta, 1975. Večji DP kot v lanskem ko smo ugotovili nujnost pris- letu je predviden le v tozdu pevka slehernega tozda, k Drobno pohištvo. Sredstva za stabilizaciji. Ta pa se v letos- poslovne sklade se bi približno njem letu od deklaracije spre- formirala v višini preteklega minja v neizprosno realnost, leta. V Valkartonu sicer načrtuje- CD - celotni dohodek jo večji DP kot v lanskem letu, .......= dohodek za delitev vendar pa manjša sredstva za .....PS = porabljena sredstva poslovne sklade. .....DP = družbeni proizvod Torej tudi v letošnjem letu BOD = bruto osebni dohodek ni pričakovati izrazitejše dina- OST. D. = ostanek dohodka JAVNO POSOJILO ZA CESTE V SR SLOVENIJI Namen, za katerega bodo porabljena sredstva posojila Sredstva nabrana s prodajo obveznic bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij in modernizacij magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1976 - 1980 na območju Socialistične republike Slovenije. Po navedenem srednjeročnem planu bo v tem času na območju SR Slovenije: - modernizirano 728 km makadamskih cest; - ojačano 601 km moderniziranih cest; - rekonstruirano 216 km cest; - na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avto cest; - zgrajenih 22 cestnih mostov in - zgrajenih več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravljeno več črnih točk. Garant za posojilo Podeljena priznanja OF Besedilo 2. člena občinskega pra -vilnika o .podeljevanju priznanj OF je: „Priznanja OF so namenjena posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področju: - razvoja socialističnega družbenopolitičnega sistema. - razvijanja in krepitve socialističnih samoupravnih odnosov, - uveljavljanja demokratičnih in humanih socialističnih odnosov, - družbenopolitičnega dela med delovnimi ljudmi in občani, kije pomembno prispevalo k uveljavljanju socialističnih in človeških odnosov na različnih področjih in oblikah družbenega življenja." To so poglavitne zahteve, kijih je žirija občinske konference socialistične zveze, v kateri so letos bili Tone Truden, Zoran Mrak, Pavla Juršič, Stanko Blažič in Franc Jerin, pri letošnjem in prvem podeljevanju priznanj OF. Naloga ni bila lahka, saj je bilo predloženih 17 imen orga- nizacij in posameznikov, izmed katerih je žirija po vsestranski obravnavi izluščila naslednje kandidate: 1) Viktor Krmavner za uveljavljanje demokratičnih in humanih socialističnih odnosov v krajevnih skupnosti Laze; 2) osnovna šola Gorenji Logatec za uspešno razvijanje m utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov med mladino; 3) Jože Žust za nesebično in dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Vrh nad Rovtami; 4) Breda Milavec za nesebično in dolgoletno delo pri uveljavljanju humanih socialističnih odnosov med mladino, in 5) Rudi Camernik za nesebično, dolgoletno aktivno delo v kulturnem življenju in razvijanju dramske dejavnosti v kraju in občini. Podelitev Priznanj OF je bila 27. aprila v Logatcu. -vr Socialistična republika Slovenije je prevzela obveznost, da bo imetnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če le-teh obveznosti ne bi plačala Republiška skupnost za ceste SR Slovenije. Način vpisovanja in vplačevanja posojila Vpis posojila in vplačilo vpisanega zneska opravijo: fizične osebe (delovni ljudje in občani) v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh poslovnih bankah; - pravne osebe (uporabniki družbenih sredstev) pri službi družbenega knjigovodstva. Fizične osebe lahko vplačajo vpisni znesek posojila naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih. Pravne osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za leto 1976 in leto 1977 s tem, da mora biti posamezni obrok vplačan dokonča posameznega koledarskega leta. Obrestna mera posojila Obveznice se obrestujejo po 10 odstotni letni obrestni meri. Obresti se obračunajo in plačajo za nazaj, obenem z glavnico. Za vplačane zneske posojila od 1. 5. 1976 do 31. 12. 1976 tečejo obresti od 1. 1. 1977 dalje (I. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1977 tečejo obresti od 1. 7. 1977 dalje (II. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 7. 1077 do 31. 12. 1977 tečejo obresti od 1. 1. 1978 dalje (III. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978 tečejo obresti od 1.7. 1978 dalje (IV. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 7. 1978 do 31. 12. 1978 tečejo obresti od 1. 1. 1979 dalje (V. serija obveznic). Rok in način odplačila glavnice in obresti Posojilo bo odplačano v petih letnih anuitetah (glavnica in obresti), ki dospevajo v izplačilo 1. julija vsakega leta. Prva anuiteta dospe v izplačilo 1. julija 1979. Geslo za vpis posojila Prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove! Republiška skupnost za ceste Republiški odbor za izvedbo posojila za ceste Odlikovanci dela V počastitev ob 35-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte - 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela - 1. maju - sta priredila občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet proslavo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali: pihalni orkester in osnovna organizacija ZSMS Gor. Logatec, katere člani so se vključili v program s tematiko iz narodnoosvobodilne borbe. Na proslavi so podelili priznanja posameznikom za njihovo prizadevno delo pri graditvi naše samoupravne družbe. v imenu občinskega sindikalnega sveta so izročili odlikovanja, ki jih je podelil z ukazom predsednik republike Josip BROZ TITO, in sicer tovarišu Rudiju CIGLARIĆU odlikovanje „RED DELA S SREBRNIM Vencem" za tvorno sodelovanje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, tovarišu Francu GABROVŠKU pa odlikovanje „MEDALJO DELA" za uresničevanje in krepitev samoupravnih odnosov. Občinski svet ZSS jc podelil še 7 srebrnih znakov sindikatov Slovenije kot priznanje za večletno aktivno delo na samoupravnem področju in krepitvi vloge sindikata v naših delovnih kolektivih naslednjimi: Marija MARTN1K, Mihael LESKO-VEC, Leopold KOGOVSEK, Ivan TURK, Domine BRENCJC, Viktor Šinkovec, ivan verbic. Niko glavatovic Krvodajalci! Občani Občinski odbor Rdečega križa Slovenije in Zavod za transfuzijo krvi obveščata vse zdrave člane, da se odzovejo krvodajalski akciji, ki bo 25. junija 1976, od 6. do 13. ure v Narodnem domu v Dolenjem Logatcu Kri lahko daruje vsak občan, ki dopolni 18 let. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem krvodajalcem, ki so dali kri v zadnji akciji 5. decembra 1975. Prav tako se zahvaljujemo vsem organizacijam združenega dela, ki so omogočile krvodajalcem, da so se odzvali vabLu. Občinski odbor Rdečega križa Logatec Zdravniški pregled krvodajalca 4 STRAN JUNIJ 1976 Oh, te smeti, in še črne vrečke! Pa pojdimo od kraja. Skupščina občine Logatec se je lani - že drugič v logaški zgodovini — namenila urediti zadevo okrog zbiranja in odva-žanja smeti, odpadkov in podobne navlake. Seveda pravšnjega navdušenja med občani v pripravljalnem obdobju ni bilo. Vendar, glej ga Matička! - na tisti seji skupščine so domala vsi delegati — pa prav dobesedno vsi - glasovali za odlok, ki je uzakonil tak način zbiranja in odvažanja smeti, kakršnega pač poznamo. Potem je delo steklo. „Gradnik", določen za izvedbo akcije, je izvršnemu svetu SO Logatec predložil svojo ceno -6,50 din na člana gospodinj-' stva mesečno, kar je potrdil IS, potem še skupščinska pisarna. Konec januarja so romale vreče po Logatcu in Kalcah, in to k vsaki hiši, tudi k tisti, kjer zatrjujejo, da je niso prejeli. S prvo vrečo je prišlo tudi pojasnilo o redu pri odvažanju smeti. In zadeva je tekla, sprva manj vreč, kasneje vse več in nazadnje je prišel obračun. Tu se je zlivala nejevolja nekaterih na inkasanta - čujte, ljudje, pa zakaj na inkasanta! Nejevoljo je - žal - obravnaval tudi sodnik za prekrške. In seveda potlej je vse v redu; sila kola lomi! Je pač tako: v človeški' družbi je potreben red. Nekdo red sprejema samo po sebi umevno, kdo drug pa šiloma, kar je slabše. Vendar najslabši je kaos. In ta je na Logaškem bil tako izrazit, da so se smeti in odpadki valjali zares povsod — nered je bilo treba zaustaviti.In resnicoljubnemu očesu ne bo težko priznati, da je osmete-nosti naselja manj in vsebolj manj. Pa zakaj ravno vreče, pa še črne povrh? Odločitev je padla za najbolj higiensko možno obliko odvažanja smeti. Ta način je sicer novejši, svet ga že pozna. Delavci, ki nalagajo smeti, ki so v zavezani vreči, so higiensko in zdravstveno najbolj varni v primerjavi z vsemi drugimi že znanimi načini odvoza smeti. Pa še to: ni dolgo tega, ko seje mudil v Logatcu proizvajalec komunalne opreme in specializiranih vozil za odvoz smeti iz Beograda. Naravnost začudil se je, ko je bil priča pobiranju smeti v vrečah, da je kar vzkliknil: „Bogati, pri vas ste že uvedli zbiranje smeti v vreče? Pa saj to je bodočnost!" Crne vreče so pač črne. Take je imel proizvajalec na zalogi. Ampak glejte spet čudo! Povprašali smo tega ali onega: dobro/ pa kakšne barve naj bi bila ta vreča? Odgovori: modra, rjava, rumena, rdeča, zelena, siva, bela, oranžna, vijoličasta. Kaj pa zdaj! Morda letnemu času primerno? Bomo videli. Poskusili bomo z drugačno nečrno barvo. Pa še o dostavi vreč Delavci dostavijo prazno vrečo tja, kjer jih čaka polna vreča za odvoz. Odvažajo pa samo zavezane in nerazcefrane vreče. Kaj torej s steklovino: treba jo je posebej zaviti v papir ali kako drugače; vroči pepel pa pogasiti pred nalaganjem v vreče. Pa bo vse v redu in prav. Seveda, javljajo se take in drugačne nerodnosti. Vzajemno poskusimo stvari reševati, brez preveč nepotrebnega negodovanja. Drug drugemu pomagajmo, saj navsezadnje gre za nas, za naš red, za naše zdravje in za naše občutje, ki je najlepše tedaj, ko je vse urejeno. Da bi vsaj bilo! Maš zahtevo stranke, na strankine stroške in le oh naslednjih pogojih: da ne teče sodni postopek zaradi posestne meje glede prizadete parcele; da so prizadeti lastniki, oziroma uporabniki pismeno izjavili, da se strinjajo, da se posestna meja uradno vzpostavi po podatkih zemljiškega katastra in da za območje parcele v postop ku obstoje zanesljivi izvirni podatki predhodno opravljenih zemljiško katasterskih meritev (prej omenjena skica zamejničenja), oziroma, da so obstoječi zemljiško katasterski načrti toliko zanesljivi, da je možno na njihovi podlagi vzpostaviti posebno mejo v predpisani dopustni natančnosti Za to dejanje ao torej predpisani splošni in posebni pogoji, ki morajo biti vsi predhodno zagotovljeni Prej navedeni pogoji niso obvezni v sodnem postopku, čeprav je izvedenec (geodetski strokovnjik) dolžan sodišče opozoriti na trjtji pogoj. Geodetska uprjva mora sprejeti zahtevo, ki jo lal ko zavrne, če nista izpolnjena prva dva pogoja. Zavrni tev na podlagi tretjega pogoja pa je dopustno le, ko se na terenu preveri stanje (skladnost načrta s stanjem v naravi (bodisi za večje območje, bodisi za vsak posamezni slučaj. Pa še to: Precej negodovanj je bilo slišati na račun dolgih rokov pri reševanju zahtevkov za parcelacijo. Citiram zakonsko določilo: občinski geodetski organ je dolžan do IS. februarja naslednjega leta izvesti v zemljiško-katasterskem operatu vse spremembe glede posestne meje in O celodnevni šoli Precej slovenskih občin ima vsaj eno šolo, katere učenci in njihovi starši že uživajo blagodati celodnevnega šolanja. Seveda, zanimivo bi bilo vedeti, kakšne so vse prednosti in ugodnosti celodnevnega šolanja. Nadejajmo se, da nam bodo naši šolniki pripravili poljudno, a določno napisan opis njegovih bistvenih značilnosti. Za zdaj pa poglejmo, kaj je sploh storjenega v logaški občini. Kajpak celodnevnega šolanja še ni nikjer. Pač pa je koordinacijski odbor za pripravo prehoda na celodnevno šolanje pri občinski konferenci socialistične zveze naslovil na občinsko skupnost za osnovno izobraževanje zahtevo za zagotovitev potrebnega denarja za celodnevno šolo za 1. in 2. razred osnovne šole 8 talcev v Logatcu, in sicer v jeseni 1976. Menimo, da bi bila potrebna še nekoliko odločnejša poteza za prehajanje na celodnevno šolanje, saj prav takšna oblika šolanja in urejeno otroško varstvo pomenita temeljna pogoja sodobne socialistične vzgoje naše mladine. vr Skrbno preučimo predlog zakona o združenem delu površine parcel, ki so nastale /aradi parcelacije zemljišč, če mu je bila zahteva za parcelacijo dana do JOi aprila, oziroma, če mu je bil elaborat parcelacije, ki ga je izdelala pooblaščena geodetska orpanizai ija združenega dela, vročen do 3 1. ok tobra. Nesporno sledi, da bodo zahtevki vloženi po tem datumu (JO. 4.) rešeni šele v naslednjem letu, kar pa ne pomeni, da jih geodetska uprava ne sme rešiti še v istem letu, če ima za to zadostne zmogljivosti, kar prt nas ne moremo trditi. Dajemo nekoliko prednosti zahtevam, ki so neposredno vezane s postopkom za pridobitev dovoljenj za graditev. Želel sem pojasniti in obrazložiti nove postopke pri izvajanju del za potrebe zemljiškega katastra, kako mi je uspelo, pa boste povedali vi, občani, ki se bomo srečali pri konkretnem delu. Vinko Urbas "iri: obrazložitev k predlogu Zakona o katastru zemljišč - Zakon o katastru zemljišč s komentarjem - Navodilo za ugotavljanje in za mejničenjc posestnih meja par el Na sestankih bodi stvaren, pa boš zagotovo kratek Kako določati meje posesti? NOVI NAČIN PRI IZVAJANJU DEL ZA POTREBE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA (nadaljevanje in konec) Če ta zapisnika ne bo podpisal, je ugotovljeno, da meja ni soglasno določena, bodo stranke napotene na sodišče. Ko je meja soglasno ugotovljena, jo je potrebno zamejničiti, in sicer vse lomne točke s predpisanimi mejnimi znamenji: betonski steber dimenzije 10x10x40 cm s križem; obdehn naravni kamen dimenzije 10x10x10 cm s križem, železni klin dolžine 20 cm in premera 2 cm; kovinski čep in vklesan križ v živo skalo 5x5 cm in 1 cm globine. Ta znamenja se uporabljajo glede na zemljišče, kjer se zamejničenje vrši. Povdariti je potrebno, da se morajo v mejnem ugotovitvenem postopku obravnavane posestne meje zamejničiti samo z navedenimi mejnimi znamenji. tiste, še obstoječe mejnike, ki niso v skladu, pa zamer.jat L V postopku u got ovijanja in zamejničevanja posestnih meja vodi uradna oseba zapisnik, ki je uradni dokument soglasnosti strank o poteku ugotovljene posestne meje. Istočasno je napravljena tudi skica, ki vsebuje vse podatke o legi mejnih točk, o značbi mejnih znamenj, o razdaljah med posameznimi zamej-ničenimi točkami. podatke (indikacije) o lastniku in o vrsti rabe parcele (njiva, travnik . . .). Šele po končanem ugotovitvenem postopku se pristopi k merjenju v prejšnjem načinu delitve parcele. Nova meja je ugotovljena na podoben način in mora biti zamej-ničena s predpisanimi znamenji. Mej, ki so v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku, ni mogoče ponovno ugotavljati, razen, če je bila z odločbo pristojnega organa ali s sodbo sodišča določena obnova postopka. Parcelacija se ne sme izvršiti, če posestne meje obstoječih in novo nastalih parcel niso bile predhodno ugotovljene v mejnem ugotovitvenem postopku. Številke in ploščine novo nastalih parcel in ostankov parcel se določijo z odločbo, zoper katero so v pritožbi dovoljena normalna pravna sredstva. Posebej opozarjam na to, da ni nikjer zagotovljeno, da o ploščina vseh novo nastalih parcel skupaj enaka ploščini parcele pred parcelacijo. Praviloma bodo nastale razlike v pozitivnem ali negativnem smislu. Razlika v ploščini med novim in starim stanjem je posledica napačnega oziroma nezadosti natančnega starega stanja in spremenjenega računanja površin (grafično: numerično), kar je nujna posledica prehoda it starega avstrijskega sistema na novi, ta ko imenovani, koordinatni kataster. Ugotavljam precejšnje število zahtevkov za prenos posestnih meja v naravo tako, kot ao označene v zemljiškem katastru (določitev meje po mapi). To dejanje se izven sodnega postopka lahko opravi le na Sporazumi — za koga? Čeprav še nimamo sprejetega zakona o združenem delu, pa vemo, da je v naši vsakodnevni družbeni praksi že mnogo vsebinskih določil te predložene listine. Mednje sodita tudi dokaj utečeni obliki določanja našega družbenega obnašanja, in sicer družbeni sporazum in družbeni dogovor. V naši občini sta obe obliki že vpeljani. Imamo jih za uravnavanje tistih družbenih zadev, ki so bolj ali manj skupnega pomena in skupne koristi za vse občane. Seveda, doslej je bilo sprejemanje in izvajanje posameznih samoupravnih sporazumov precej pomanjkljivo, kar pa bo po zakonu o združenem delu odpravljeno, ker( bo natančneje določal sprejemanje in izpolnjevanje obveznosti. Že zdaj pa lahko zapišemo: odločneje in dosledneje bomo morali izpolnjevati vse dogovore in sporazume, ki smo jih, ali jih še bomo, sprejeli. Izkušnje iz naše občine namreč kažejo, da nekateri nikakor ne morejo doumeti neogibne nuje po spoštovanju sprejetih obveznosti. Zlasti neradi izpolnjujejo obveznosti, ki so bolj ali manj zasnovane le na moralnem čutu odgovornosti. Za primer naj omenimo sporazum o finansi-ranju Logaških novic. To glasilo je osnovala občinska konferenca socialistične zveze z namenom bolje obveščati vse občane o skupnih družbenih problemih in dogajanjih v občini, kar naj bi jim pomagalo dejavnejše posegati vanje. Torej gre za pomembno družbeno funkcijo, ki lahko občutno pripomore k hitrejšemu oblikovanju samoupravne družbene prakse v naši občini. Za delovanje Logaških novic, ki to funkcijo mora opravljali, je večina pomembnejših delovnih organizacij podpisalo samoupravni sporazum, d za svoje možnosti, ustreznem prispevku-Zal pa je naša kulturna skupnost letos zatajila; sporazuma še ni podpisala, in kajpada tudi ni še ničesar prispevala. Do 10. maja niso še ničesar nakazali tudi naslednji podpisniki tega sporazuma: Mercator Logatec, tozd Gozdarstvo, tozd Obrat za kooperacijo, Stanovanjska skupnost, Petrol - Logatec, ekspozitura Ljubljanske banke; v zaostanku za drugo trome-sečje pa so Konfekcija, Kmetijska zadruga, skupnost ot >škega varstva, skupnost za os. ovno izobraževanje, telesno-kulturna skupnost in skupnost socialnega skrbstva. Obveznost za vse leto 1976 pa so že poravnali Valkarton, KSP .Uradnik", penzion Krpan, Slovenija avto in ŽTP Postojna. O primeru sporazuma za Logaške novice smo določno pisali zato, ker imamo pri roki tudi podatke. Vemo pa, da tudi pri drugih sporazumih o fi-nansiranju določenih družbenih funkciji ki jih opravljajo zadolžene ustanove ali organizacije, stvari niso kaj boljše. Zato v razprave o združenem delu, ki bodo v prihodnjih tednih, vključimo tudi to, povsem določno vprašanje o sprejemanju in izpolnjevanju sporazumov in dogovorov. V TEDNU RDEČEGA KRI2A "V tednu Rdečega križa.od 8. do 15. maja je bil slovesen sprejem mladih članov in učencev iz osmih razredov osnovnih šol v članstvo RK. Vseh novo sprejetih mladih članov v občini je bilo 150, iz osmih razredov pa 160. Novim članom so, ob teh slovesnostih podelili članske knjižice in spominske značke, šola pa jim je pripravila zakusko. Pavja jursjč ODLIČNI GODCI IN PEVCI April se nam je že dokaj odmaknil, vendar kulturni dogodki s koncertnega odra so še prav živi, in ni narobe, če nekatere vtise zapišemo, pa čeprav šele zdaj. Morda navedimo najprej to, da so v koncertnem programu sodelovali Pihalni orkester Logatec pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Velkavrha in oba logaška moška pevska zbora: dolnjelogaški, ki ga vodi zborovodja Janez Gostiša, in gornjelogaški pod vodstvom Marcela Stefančiča. IZREDEN USPEH ORKESTRA Seveda je veljalo težišče koncert nega programa orkestru, ki se je to pot spopadel z zares zahtevnim programom. Dolge ure vaj in še daljše ure odpovedovanja 38 glasbenikov niti ni tako majhna stvar, veliko truda in upornosti za povrh! In osnovno gibalo vsemu je veselje, veliko veselje, ljubiteljstvo do glasbe in smotrnega dela njihovega dirigenta, kajti kdo in kako VAŠA KRI LAHKO MARSIKOMU VRNE ZDRAVJE ALI MU CELO REŠI ŽIVLJENJE bi sicer poplačal vse tiste ure in dneve nepopustljivega dela in prizadevanja ... In plačilo je bilo, kakor vsekdar: iskreno priznanje poslušalcev, ki so z burnimi aplavzi pritrjevali resnici, da se je orkester zrelo predstavil, da je orkester ponudil prenekateri umetniško dognan glasbeni trenutek, da orkester dobiva vse bolj tisto podobo in tisti zanos, ki kaže pot navzgor. Bil je tedaj orkester na pravi poti, ko je pred leti vztrajal na tem, da bi v Logatcu zaživela glasbena šola, ki naj bi s svojim poslanstvom med drugim zagotavljala naraščaj, tisti prepo-trebni mladi rod, ki naj dopolnjuje tisto, kar še v orkestru manjka, nadomesti pa naj tisti del godbenikov, ki se od orkestra poslavlja. In prenekateri mlajši obrazi v sedanjem orkestru tudi že izpričujejo posle-dičnost organizirane glasbene vzgoje. GALLUSOVA ODLIČJA Za večletno vztrajno in uspešno delo pri orkestru je Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije podelila nekaterim godbenikom srebrna in zlata Gallusova odličja: Zlato priznanje sta prejela za več kot dvajsetletno delo pri orkestru Zvone Jerina in Maks Kralj. Srebrno priznanje pa so za več kot petnajst let uspešnega dela pri orkestru prejeli Miro Gantar, Dušan Kogovšek, Matija Logar, Anton Maček, Jože Maček in Alojz Moljk. S knjižnimi nagradami in cvetjem pa je slavljencem tražila priznanje tudi ZKPO Logatec. PEVSKI DELEŽ Pevski delež na aprilskem koncertu je bil sicer skromnejši, vendar se je izpel v potrjevanju dejstva, da pevci želijo ohranjati tradicijo pevstva, ki je na Logaškem staro tudi nad 50 let. Oba zbora kličeta po pomnožitvi. IN POTEM ŠE GOSTOVANJE V GORENJEM LOGATCU Na predvečer dneva OF seje orkester s koncertnim programom predstavil še v Gorenjerr Logatcu in bil deležen prav lepe pozornosti poslušalcev, kar je ponovno potrjevalo uspešnost orkestra in njegovega dirigenta Alojza Velkavrha. Maš Iz beležnice milice za leto 1975 Na zadnji seji občinske skupščine je bilo poročilo postaje milice Logatec za leto 1975, ki je vsebovalo več zanimivih podatkov o družbeno škodljivih pojavih, ki so jih miličniki lani obravnavali. Ob doseženem uspehu zaslužijo priznanje vseh občanov, tembolj zato, ker nimajo urejenih delovnih pogojev. Povedati je treba namreč, da so njihovi delovni prostori zares slabi, gradnjo novih pa odlašamo iz leta v leto, nadalje, število miličnikov je odločno premajhno, saj jih manjka 30 % od predvidene sistemizacije. Ne smemo se sprijazniti s tem, da posamezni miličnik opravi poleg rednega dela mesečno še po 45 nadur, kar se je dogajalo v lanskem poletju. Lani je logaška postaja milice obravnavala 105 kaznivih dejanj; 84 primerov je raziskala, za ostale pa še ugotavlja dejstva. V primerjavi z letom poprej je bilo lani več tatvin in vlomnih tatvin, pri katerih je žal čedalje več mladoletnih storilcev. S temi kaznivimi dejanji so storilci povzročili družbenemu sektorju za 256 tisoč din škode, zasebnemu pa za 115 tisoč din. Kako pa smo utrjevali javni red in mir? Lani je bilo v gostejše naslednjemu delu občine manj kršitev; posebno opazno je bilo boljše vedenje v gostinskih lokalih, kar pa ne pomeni, da je danes že vse lepo. V teh lokalih je še vedno dosti izgredov, in miličniki obljubljajo, da bodo letos nadaljevali s prizadevanji za trdnejši javni red in mir. Med 213 primeri prekrškov zoper javni red in mir v letu 1975 je bilo največ prepirov, kričanja in nedostojnega vedenja, kar je vsem občanom tudi /nano. Kar dosti je bilo tudi pretepov in drznega vedenja; dvakrat so celo napadli miličnike. Tudi pijančevanja, ki moti javni red in mir, je bilo mnogo. Z določili zakona o javnem redu in miruje prišel navzkriž tudi verski tisk, in sicer list „Družina", katerega 834 izvodov so zaplenili. Kakšna pa je bila varnost v prometu? No, zgodilo se je 67 prometnih nesreč, od katerih je bilo na avtocesti 24. Nesreče so terjale dve smrtni žrtvi, 20 težje in lažje ranjenih, gmotne škode na vozilih pa je bilo okoli 771 tisoč din. Med vzroki prometnih nesreč je bilo največ primerov prevelika hitrost, takoj za tem pa vinjenost in izsiljevanje prednosti. Seveda nevarnosti za nesreče pa je bilo zagotovo mnogo več, do njih pa ni prišlo zgolj zavoljo naključij. Miličniki so namreč ob kontrolah ugotovili, kar 63 voznikov, ki so vozili pijani, 42 voznikov sploh ni imelo vozniškega dovoljenja, medtem ko 21 voznikov ni imelo tehnično urejenih vozil. Mimogrede zapišimo še besedo, dve o radarski kontroli. V naši občini je bilo lani devet radarskih kontrol prometa; zaustavili so 252 voznikov, od katerih so 131 voznikov kaznovali zaradi prevelike hitrosti, 121 voznikov pa so opozorili. In še: miličniki imajo opravka tudi s samomori, požari, obratnimi nesrečami, z zastrupitvami in podobno. Torej je njihovo delo zares obsežno, hkrati pa za družbeno zdravje, če tako imenujemo to plat našega skupnega življenja, zelo pomembno in tudi občutljivo. Prav zato ne smemo pričakovati od naših miličnikov, da bi ga le oni varovali, temvdč je treba odločneje in hitreje razvijati celoten sistem družbene samozaščite, v katerem bi tudi pomen milice dobil vso veljavo, ki ji po naravi dela gre. Kaj pomeni samoprispevek Hotenjcem? Vsaka mati in oče, pa tudi vsakdo drug, bi ob hudi prometni nesreči avtobusa, polnega otrok, z grozo v srcu pomislil, kakšna tragedija bi bila za njih, če bi bil ta avtobus poln otrok iz njihovega kraja. Toda bridka resnica je, da tak avtobus z otroki vsako jutro odpelje naše otroke, mladi rod Hotedršice, na pot v šolo v Logatec. Med njimi so tudi naši najmlajši, otroci, ki so še nerazsodni, mladostno razpoloženi, ki še ne umejo nevarnosti, ki jim preti na cesti. Tak avtobus se vsak dan vrača z njimi domov. Zato dragi občani občine Logatec. Vsi, ki ste skupno z nami izglasovali uspeh referenduma za izgradnjo šol in vrtcev, pa tudi vsi tisti, ki ste bili proti temu, upamo, da nas razumete. Nam ne pomeni šola samo stavbe, kjer bi pisalo Osnovna šola Hotedršica. Pomeni nam kulturno dobrino, spomenik kul- Pred odvzemom krvi ugotovijo krvno skupino Štiri osnovne krvne skupin« ture, pa tudi varnost in zdravje naših otrok, če ne vseh, pa vsaj naših najmlajših. Da bi tudi oni zjutraj odšli od doma sveži in čili naravnost v topel in urejen razred. Da bi tudi naši starši bili dopoldne pri svojem delu brez skrbi in ne mislili na svoje otroke, kj morda prav v tistem trenutku čakajo v hudem mrazu, dežju, snegu in vetru na avtobus za v šolo. Čakajo na cesti ali pod staro lipo, čakajo nezavarovani. Zato nas morate razumeti, zakaj smo se bili za obstoj šole v Motedršici, zakaj zdaj vedro zremo v prihodnost, ko smo vendarle na programu gradnje osnovne šole v Motedršici iz sredstev občinskega samoprispevka. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste pripomogli k uspehu, da je bil samoprispevek podaljšan. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki bodo tudi še naprej na kakršen koli način pripomogli k izgradnji šole. Svoj skupni interes za lepšo prihodnost smo pokazali tudi z uspešno izglasovanim referendumom za krajevni samoprispevek, namenjen za obnovo Hotedršice. S sredstvi tega samoprispevka bomo sofinancirali obnovo elektrifikacije, obnovili ceste, pokopališče pa še to in ono bomo storili, če bodo tako narekovale krajevne potrebe. Francka Čuk Hotedršica 22 Tekmovanje Vesele šole V petek, 23. aprila, je bilo na naši šoli zelo živahno. Zbrali smo se tekmovalci - šolski prvaki osnovne šole Gorenji Logatec in osnovne šole 8 talcev Logatec, da se med seboj pomerimo v znanju Vesele šole. Po uvodnem pozdravu smo se razporedili po učilnicah in z nami posamezni učitelji, ki so vodili tekmovanje. Dobili smo vprašalnike. Naše oči so nemirno begale po zastavljenih nalogah. Ko je tovarišica dala znak za začetek, smo se umirili in slišalo se je le škrtanjc peres, ki so drseli po papirju. Hitro je minil odmerjeni čas in tovari-šice so začele pregledovati naloge. Zbrali smo se v večnamenskem prostoru, kjer smo imeli zakusko, predstavnica PO pa je prebrala imena zmagovalcev po naslednjem vrstnem redu: Bojana Slokan iz 3. r., Andreja Čuk iz 4. r., Ksenija Mohar iz S. r., Staša Haložan iz 6. r., Janko Filipič iz 7. r. in Saša Comino iz 8. r. Vsem zmagovalcem je čestitala in jim zaželela, da bi se za republiško tekmovanje skrbno Eripravili in na njem dosegli pe uspehe. Andreja Čuk, os.šola 8 talcev Rdeča vrtnica 20. aprila 1944 je bil lep, sončen dan. Po kosilu so domači prijetno kramljali pred hišo. Le starejši otrok Janezek je bil nekje v hiši. Takrat pa je peklenski stroj silovito eksplodiral. Kdo, kdaj in zakaj ga je prinesel, tega ni nihče vedel. Peklenski stroj je terjal svoje. V strašnih bolečinah se je izteklo življenje mami, atu, malemu, dve leti staremu Francitu, dekli in hlapcu. V hiši pa je, s steklom nabodenem po telesu, jokal triletni Janezek (ta je zdaj moj ata!) Na kraj nesreče so prihiteli sosedje. Toda pomoči za umirajoče ni bilo več. Mojega ata so odpeljali k zdravniku. Pozdravil se je in odraščal brez velike ljubezni staršev. Na kraju raste velika lipa, ki je takrat tudi dobila rane. Te so vidne še danes. Ob lipi pa smo zdaj zasadili krvavo rdečo vrtnico. Ostala nam bo v spomin na ta tragični dan. Jeika Menart os. šola Gorenji Logatec Bolje in več kot lani SREČANJE UPOKOJENCEV Delovna organizacija KLI v sodelovanju s sindikalno organizacijo jc tudi letos organizirala za prvomajske praznike srečanje svojih upokojencev, ki jc bilo 23. aprila. Priredili so nam kratek kulturni program, na katerem je direktor tovarne dipl. inž. tov. Dornik Dušan orisal stanje tovarne. Ob tem so jubilantom podelili plošče Logaškega okteta. Logaški oktet je povabljencem zapel nekaj zelo prijetnih in ubrano zapetih pesmi. Nato so nas peljali v Dolenjske Toplice, da si poživimo že drema-jočo kri. Peljali so nas v Rog na Bazo 20, kjer smo se vživljali v težave in okoliščine surove vojne, ki so jih morali prenašati borci za boljše današnje dni. Pogostili so nas z izredno prijetnim kosilom v razkošno opremljeni restavraciji „NAMA" v Kočevju. Po kosilu je v prijetni razigranosti vzniknil tudi upokojenec Tone, ki se je v imenu vseh udeležencev zahvalil organizatorjem za uspel izlet (kljub deževnemu vremenu) in prijetna doživetja. Med izletom nas jc zabavala harmonikarka tov. Ivanka Kavčič in vedra predsednica sindikata tov. Iva Sparcmblckova. Tone Rupnik, upokojenec Podatki o doseganju količinskega načrta proizvodnje do konec aprila 1976 kažejo, da bo možno tudi v naprej realizirati postavljene naloge. Načrt je bil namreč dosežen 96,2 %. Manjši je sicer le za 3,8 %, vendar Če upoštevamo, da je letošnji količinski načrt za 16% višji od dosežene proizvodnje v letu 1975, lahko trdimo, da se naš kolektiv resnično trudi, da bi povečal svojo proizvodnjo, s tem tudi svoj poslovni uspeh in le na ta način tudi svoje osebne dohodke. Zaradi lažje primerjave naj navedem, kako so dosegle svoj proizvodnji načrt posamezni TOZDi! Žaga • 101 % Drobno pohištvo 95 % Stavbno pohištvo 97 % Galvana 116% Skupaj DO 96 % Pri drobnem pohištvu je treba poudariti, da je predvidena proizvodnja 1976 za 33 % višja od dosežene proizvodnje v ' letu 1975, vendar ob pogoju, da se zagotovi zadostno število delovne sile, kvalitetne suro- Tudi Logatec se je stresel Nenehno spoznavamo, kako so naravne nesreče stalne spremljevalke človeka. Pogosto terjajo tudi veliko žrtev in gmotne škode. Med takšnimi nesrečami je potres zagotovo najbolj usodna. Tembolj zato, ker pride nenadoma, njegove posledice pa težko preprečimo. Do potresa pride zavoljo delovanja notranjih zemeljskih sil, ki se v obliki potresnih sunkov prenašajo na površino. Močni sunki se vedno pojavljajo v zaporedjih, spremljajo jih ponavadi tudi bobnenja. Močan potres poruši ali hudo poškoduje zgradbe in pod ruševine pokoplje ljudi. Največkrat so poškodovane električne, vodovodne in plinske napeljave ter kanalizacija. Izplaka zastruplja pitno vodo in podobno. V zgradbi so najbolj občutljivi vogalni deli, stopnišča, balkoni in stropi v velikih prostorih. Če smo ob potresu v zgradbi, ravnajmo takole: ob prvem potresnem sunku stopimo med podboje vrat v nosilnih zidovih, v ozek hodnik ali v drug manjši prostor, stisnili ali vlegli se bomo pod ali ob trdnejše kose pohištva; če pa bomo v tistem trenutku v pritličju, zapustimo zgradbo in se naglo od nje oddaljimo, da nas padajoča strešna opeka ne poškoduje. Ko minejo prvi potresni sunki, skušajmo zapustiti zgradbo po najkrajši poti. Ne tratimo časa z oblačenjem in iskanjem raznih predmetov, temveč vzemimo le najnujnejšo obleko in odejo. Pomagajmo otrokom in starejšim, manj gibčnim ljudem. Če je kdo zasut pod ruševinami, mu skušajmo pomagati ali pa takoj obvestimo najbližji štab ali enoto civilne zaščite. Če pa bi bili sami zasuti, potem odstranjujemo ruševine, ki se zde najbolj razrahljane ali pa se umaknemo v drug morebiti prazen prostor. Pri tem moramo paziti, da ne sprožimo drugih ruševin. Če se ne bi mogli sami rešiti, potem varčujmo s svojimi močmi in v presledkih kličimo na pomoč ali pa s trdim predmetom udarjamo ob ruševine. Ne pozabimo, če smo ranjeni, skušajmo zaustaviti krvavitev. Reševanje ob hujšem potresu je dolgotrajno in zapleteno delo. Neposredno po potresu pa moramo narediti naslednje: — zapreti centralne vodovodne in plinske zapore (ventile) ter izključiti električni tok, — hitro poskrbeti za reševanje zasutih, za prvo medicinsko pomoč od enot za civilno zaščito ali v smislu samopomoči, — omejiti in pogasiti nastale požare, — ostraniti ljudi od ogroženih zgradb, — poskrbeti za red in varnost v prizadetem območju, — postopati in se ravnati strogo po navodilih štaba civilne zaščite. Potresi so pogosti pri nas. Že doslej so povzročili veliko škode, kar ugotavljao še posebej ob sedanjem na Tolminskem in Goriškem, deloma pa so bili prizadeti nekateri kraji na Gorenjskem, močno pa smo občutili strah pred njim tudi v naši logaški občini, v kateri pa k sreči ni bilo gmotne škode. Škoda, ki nastane ob takšni nesreči, največkrat presega zmogljivosti posameznikov in tudi območja, ki so bila prizadeta. Odpravljanje posledic po potresu mora zato temeljiti na širši družbeni pomoči, ki je ne smemo odreči nikdar, saj ne vemo, kdaj jo bomo sami potrebovali. Otmar Oblak vine, stroji in serijska proizvodnja. Ker nekateri pogoji niso bili še v celoti izpolnjeni, se to odraža tudi v doseganju načrta, vendar če upoštevamo, da je ta TOZD dosegel v letošnjih prvih štirih mesecih za 30 % večjo proizvodnjo kot v enakem obdobju lanskega leta, zaslužijo delavci TOZDa Drobno pohištvo vso priznanje. Vsekakor pa si moramo vsi skupaj močno prizadevati, da bi se celotni načrt v naši DO izpolnil, kajti zamujeno se zelo težko nadoknadi. Tatjana ŠTIRN V Ljubljano na proslavo V sončnem sobotnem popoldnevu smo se iz Logatca z dvema avtobusoma odpeljali v Ljubljano na osrednjo proslavo stoletnice rojstva Ivana Cankarja, velikega mojstra slovenske besede, polne ljubezni do človeka, zlasti tistega, ki živi v trpljenju in borbi za košček vsakdanjega kruha. Več kot 6.000 ljudi nas je bilo v športni dvorani Tivoli. Poslušali smo govor tov. Kardelja in tov. Krefta, ki sta nam obudila spomin na življenje in pomembnost Ivana Cankarja. Višek je bila predstava Hlapec Jernej v izvedbi igralcev ljubljanskih gledaliških hiš. Poleg priznanih igralcev je naslovno vlogo igral odlični Polde Bibič, nad katerim smo bih izredno navdušeni. Ta predstava mi pomeni košček duševne hrane in takih dobrin si človek želi še veliko. V človeku ostane še dolgo spomin na tako lepo doživetje. Jernej je zame simbolj trpina, ki mu vse življenje poteka v delu in znoju, vendar pravice, da uživa sad svojega dela mu ne priznava nihče. Končno si to pravico vzame sam, pa čeprav za ceno svojega življenja, ki mu ugasne v plamenih Sitarjeve domačije. Tudi mi, naš narod, smo bili brezpravni hlapci, dokler si nismo z lastno krvjo priborili svobodo, oziroma, vzeli svoje pravice. Ponosni smo nate, Ivan Cankar, saj si že takrat revolucionarno s svojimi besedami napovedoval našo svetlejšo prihodnost. Znal si pisati za vse ljudi. Tvoje besede so tako preproste in lepe, da jih lahko sprejme najbolj preprost delovni človek. Tatjana ŠTIRN Nevarni gozdni požari Nagrajevanje sodelavcev Novic v letu 1976 Po več kot letu dni rednega izhajanja Logaških novic imamo že nekaj izkušenj o sodelovanju občanov pri urejanju občinskega glasila. Res, sodelavcev ni mnogo; med njimi pa jih je nekaj, ki razmeroma pridno in redno sodelujejo ter zagotavljajo vsaj toliko gradiva, da strani vsake številke zmoremo napolniti z domačimi stvarmi. Vendar pa velja ugotovitev, da je sodelavcev občutno premalo. Lani, torej v prvem letu izhajanja našega občinskega glasila, smo natisnili devet številk, v katerih smo objavili 230 prispevkov sodelavcev. Za to število prispevkov smo plačali 15 760 din honorarjev ali v poprečju za posameznega 68,5 dinarjev. Razpon med najnižjim in najvišjim honorarjem je bil med 30 in 400 dinarji Kajpak, beseda je o neto plačanih honorarjih, za katere pa je bilo treba plačati šc ustrezne davščine in prispevke. V letu 1976 ostajamo bolj ali manj pri enakih realnih honorarjih za posamezne zvrsti prispevkov. Povečanje je le tolikšno, da približno izravna inflacijski element v vrednosti dinarja iz leta 1975. Bolj določno zapisano pomeni, da honoriramo posamezne zvrsti takole: vest, ki povzema kratek zapis o določenem dogodku v občini 50-80 din, poročilo o določenem družbenopolitičnem in (-^ Filmski program 2. VI. slovenska barvna drama STRAH (višje cene) 4. - 6. vi. ameriški vvestern DUŠA ČRNEGA CHARLYJA 5. - 6. VI. ameriška satira ZADNJA NALOGA 9. VI. ameriški akcijski filmi ODREŠITEV 11. - 13. VI. ameriška pusto- j lovka TRADER HORN 12. - 13. VI. angl. - ameriška ljubezenska drama VELIKI GETSBY (višje cene) 16. VI. jugoslovanska drama KOSAVA 1 H. 20. VI. ameriški western KRVAVI LOV 19. - 20. VI. slovenska drama IDEALIST (po Cankarjevem Martinu Kačurju) 23. VI. italijanska pustolovka TE DEUM 25. - 27. VI. ameriška ustolovka AVTO SMRTI 6. - 27. VI. italijanski erotični film CVET 1001 NOCl (višje cene) 30. VI. ameriška drama PRIŠEL BO MOJ DAN podobnem dogodku ali dogajanju 100 t 300 din, povzetek, ki ga pripravi sodelavec o pomembnejšem posvetu, zasedanju ali seji 70 - 250 din, uvodnik, komentara/; reportaža 150 - 300 din, podlistek z nadaljevanji do 500 din, fotografija, karikatura ali risba 50 - 100 din. Te cene so nekoliko nižje kot pri drugih glasilih, so pa v okviru naših denarnih možnosti. Kdo in kako določa honorarje? Sprva je bila želja, da bi uredniški odbor po predlogu urednika odločal in sklepal o honorarjih za vsako številko posebej. Vendar sestajanje odbora je bilo razmeroma težko in največkrat v manjšem številu. Urednik je bil prisiljen pripraviti nalog za izplačilo honorarjev, ki pa so bili v okviru dogovorjenih razponov. Pri tem je upošteval poleg zvrsti prispevka tudi dejstvo, iz katerega družbenega okolja je prispevek. Urednik si je prizadeval, da bi s primernim honoriranjem spodbujal zlasti tiste sodelavce, ki so pisali iz področij, ki so bili posebno družbenopolitično zanimivi, ali iz tistih, iz katerih je bilo težko dobiti kakršenkoli prispevek Ko smo že to zapisali, pa dodajmo k temu še to: dokler bo moral predvsem urednik skrbeti za zadostno število prispevkov za vsako posamezno Številko glasila, vse dotlej bo treba upoštevati njegove razloge za dano politiko honoriranja. Na koncu pa še pojasnilo: prispevki, ki so bolj ali manj uradnega značaja, kot so, denimo, poročila ustanov, samoupravnih organov, javnih obvestil in podobno, ne honoriramo, ker je to dolžnost le-teh, da javnost obveščajo o svoji dejavnosti. Rudi Vogrič Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Karel Nanut, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Štirn, delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Starejši kmetovalce M. J. je 21. aprila letos dopoldne pod Dcdni-kom, v samotnih Blokovskih gmajnah, na košenici požigal suho travo. Kmalu pa mu je ogenj ušel po travnatem bregu navzgor proti redkemu gozdu iglavcev. Ker ognja sam ni mogel več omejiti, je klical na pomoč, nato odšel k najbližjemu kmetu Skrotniku. Od tu so bili obveščeni gasilci v Logatcu, ki so kmalu prišli do požara s protipožarnimi metlami in brizgalno. Medtem pa so na veliko srečo gozdarjev pripadniki SLO že močno zavrli požar; prav tega dne so namreč Ic-ti imeli v bližini svoje Za pot po Račevi Krajevna skupnost Vrh nad Kov tami je po številu prehivalstva najmanjša v logaški občini. Toda tudi takšna majhna skupnost ima podob M težave, kot i i ti imajo mnogo več je od nje. O tem so se krajani pogovarjali na zadnjem zboru občanov, ko K razpravljali tudi 0 uvedbi občinskega samoprispevka za grad njo šolskih in varstvenih zgradb. Ker so majhna, od občinskega središča najbolj oddaljena krajevna skupnost, ne občutijo nobene posebne potrebe po takšnem samoprispevku, od katerega si lahko obetajo le majhno korist za nekaj šolskih otrok. Na tem zboru so primerjali po trebe svojega območja s potrebami občine in ugotovili, da so v določc-nem pogledu zapostavljeni. Med razpravo so določno povedali, kaj jih najbolj teži: občinska skupnost vaje. Vendar pa se je ogenj te približal robu gozda in uničeval nizki pomladek, se vzpenjal po gošči iglavcev v višino proti zelenim krošnjam smrek in borov. Če bi se ogenj vzpel v vrhove dreves, bi verjetno pogorel večji del Dcdnika s površino več hektarjev in tudi z mnogo vikendi ter ogrozil Skrotnikovo domačijo. Tako pa so gasilci v zadnjem trenutku z velikim naporom uspeli načrpati vodo iz zbiralnika pri Kolo-manovem vikendu do mesta požara in zaustaviti ognjeno nevarnost. Po približni oceni gozdarjev je nastala Skoda za dober stari milijon dinarjev. Drugi požar pa je nastal 5. maja ob progi pri železniški postaji Planina. Gorela je suha trava, posredovali so gasilci, vendar sc je ogenj ustavil že pred gozdom ob protipožarnem zidu, ki je še iz časov, ko so vozile lokomotive na paro. Občani bi se morali zavedali, da je z zakonom prepovedano kuriti v gozdu ali v njegovi bližini; za kršitelje jc določena kazen od 500 do 1000 dinarjev. Jože Omerzu naj jim pomaga pri ureditvi ceste po Kačevi. nadalje Ob sneženju naj ne hi liili vedno zadnji, do katerih hi prišli s plugom, četudi plačujejo enako kot drugi, ki jim najprej odprejo zasnežena cestišča. Pomembna misel s tega zbora je bila tudi o večji skrbi za kmečke žene, ki so tudi matere, pri njihovi vzgoji otrok. Na zboru so se menili tudi <> možnosti preureditvi traktorja, ki mu pravijo tudi ..muli", za plu/niji" snega, pa o prevozu potrebnega gramoza /a posipanje poledenelih cestišč. (iramoz bi pripeljali z Verda lil i'a Imeli na kupu v Jeličju. -vr