Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Ur 0.5C Štev. 231 V Ljubljani, v soboto, 10. oktobra 1942-7*~X Leto VII* Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Dnione Pubbticitš Italiana S. A„ Milano. OredniStvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 8. Lubiana. Coucessionaria esclusiva per la pubblicSU di provinienza Italiana ed estera: Unione PubblicitS Italiana S. A« Milauo. Vojno poročilo štev. 866 Zatišje na egiptovskem bojišču Italijansko uradno vojno poročilo št. 866 pravi: Na bojišču pri El Alanieinu le neznatno delovanje. Včeraj je avtomatsko orožje pehotne divizije »Folgore« sestrelilo en »Hurricane. Pilot, Južnoafrikanec, je bil ujet. Drugo letalo, ki so ga sestrelili strelci istega oddelka, je padlo na tla blizu H i m H i m a t a. 7. oktobra popoldne so angleški lovci s strojnicami obstreljevali sanitetne oddelke, divizije »Folgore«. ki so nosili vidna znamenja in tri bolničarje ubili, 12 pa jih ranili. Stalno uspešno nemško prodiranje na Kavkazu italijanske čete odbile sovjetske napade ob Donu — Velik plen po bitkah ob limonskem jezeru Hitlerjev glavni stan, 10. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na Kavkazu so si napadalne čete utrle pot naprej in zavzele v ogorčenih borbah po gozdovih nove višinske grebene. Na bojišču ob Donu so romunske in italijanske čete zavrnile sovjetske sunke. V srednjem odseku bojišča so bili po uspešnih napadih zavzete številne trdnjavice in postojanke; pripeljanih je bilo večje število ujetnikov. Jugovzhodno od Ilmerskega jezera so cete kopne vojske, orožja SS in letalske edinice, ki se bojujejo na kopnem, priborile ob uspešni podpori letalskega orožja nadaljnje ozemlje in razbile, odnosno uničile pet sovjetskih divizij Napoved o povračilu za nečloveško postopanje Angležev z italijanskimi vojaki in ujetniki Dodatek k italijanskeniu vojnemu poročilu š{. 866 pravi: Štirje angleški lovci so 7. oktobra ob 13.45 obstreljevali s kroglami sanitetne oddelke divizije »Folgore«. Ti letalci so nastopali iz višine manj kakor 20 metrov in brez tveganja, ker je šlo za bolničarske oddelke, ki niso zaščiteni s protiletalsko obrambo. Številni redni znaki za spoznavanje teh naprav in razposta-vitev na visoki planoti pri svetlem dnevu niso mogli preprečiti tega zločinskega dejanja, ki je povzročilo tri mrtve in 12 ranjenih med bolničarji. Odslej ni več mogoče verjeti na nehotene pomote pri tem žalostnem dogodku, če ga primerjamo z drugimi, ki so se dogodili pri nedavnem angleškem nastopu pri Tobruku. Ti dogodki, ki so strogo dokazani z listinami, se dajo takole povzeti: 13. septembra je en častnik in 6 letalcev v nekem avtomobilu zapustilo eno naših sprednjih skladišč in napredovalo nekaj desetin kilometrov v puščavo, da bi tam zbralo nekaj gradiva. Zaradi pokvare se je moral avtomobil ustaviti, in ko so ga popravljal^ ga je obkolilo šest angleških avtomobilov, ki so prišli od juga. Kakih 40 Avstralcev, oboroženih s puškami in strojnicami, je onemogočilo odpor, ker so bili številčno in po okoliščinah v premoči. Med Avstralci je bil angleški častnik, ki je poveljeval, in en Francoz. Nato so Avstralci hladno iz kratke razdalje streljali na naše ujetnike, in ko so se prepričali, da so mrtvi ali smrtno ranjeni, so nadaljevali pot proti severu. En letalec pa je ostal nepoškodovan, pa so mislili, da je mrtev, ker je ležal negibno. Pozneje se mu je posrečilo V družbi drugega hudo ranjenega vojaka doseči eno naših prednjih postojank in poročati o dogodku. V naše roke je padlo tudi povelje ob napadu na Tobruk: »Deseti vod se bo ločil v oddelek, ki bo napadel zavetišče B 1082 m vse, ki so notri, je treba ubiti. To je torej povelje, ki se ne da opravičiti od nikogar m po katerem naj se sovražnik v celoti pobije. To stališče, kateremu je treba pridružiti se prejšnje napade na bolniške ladje in na pomožna vodna letala, je v pravem nasprotju s stališčem naših poveljstev, kadar pošiljajo pomožne kolone, ki naj v puščavi zberejo sovražnikove ranjence, zapuščene po njihovih lastnih oddelkih in kadar naročajo^ svojim vojakom, naj rešijo številne sovražnikove Ijone-srečence z ladij, kakor je bilo v zalivu pri jo-bruku. Naše represalije, ki so več ko zakonite, bodo neizogibne. ' in 2 strelski brigadi. Od 27. septembra dalje je bilo tu zajetih 3288 ujetnikov, razen tega pa zaplenjenih ali uničenih 13 oklepnikov, 108 topov. 123 metalcev granat, veliko število strojnic in drugega orožja za pehoto. V ogromnih krvavih izgubah, ki so jih utrpeli Sovjeti, je število padlih trikrat večje kakor ujetih. Po neuspešnem dnevnem vznemirjevalnem poletu enega angleškega letala nad posarsko-pfalškim področjem je preteklo noč nekaj angleških letal prildtelo nad Nemški zaliv. Eno letalo je bilo sestreljeno. Drug bombnik je bil sestreljen pri napadu proti zapadni francoski obali. V jutranjih urah današnjega dneva so nekatera angleška letala preletela zapadno nemško ozemlje. Maloštevilne rušilne bombe, ki so jih odvrgla, niso povzročile nobene škode. Nov nemški odgovor glede uklonitve ujetnikov Hitlerjev glavni stan. 10. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole: V zvezi z obvestilom vrhovnega poveljstva nemške vojske z dne’ 7. oktobra t. 1. o protiukrepu za vezanje nemških vojnih ujetnikov, ki so bili odpeljani z obale pri Dieppu in pri na-padu na otok Sarg, je angleška vlada dala sa-mo izmikajoč odgovor, pri^ čemer se opira na izjave nemških ujetnikov, češ da niso bili zvezani, in pristavlja, da ni odobrila in tudi ne bo odobrila vezanja vojnih ujetnikov. Na te zavite izjave angleške vlade se nemška vlada ni mogla zanesti in je zaradi tega dne 8. oktobra ob 12 odredila, naj «e vrže v okove in vezi 107 angleških častni,.av in 1269 angleških, podčastnikov in vojakov, ki so bili zajeti pri Dieppu. Vojaški duhovniki, zdravstveno osebje ter bolni in ranjeni vojaki niso bili’ zvezani. Dne 8. oktobra zvečer je angleško vojno ministrstvo objavilo, da bo pustilo s svoje strani na to odredbo nemškega vrhovnega poveljstva zvezati enako število nemških vojnih ujetnikov. Če se to zgodi, ho nemško vojno poveljstvo 10. oktobra vrglo v okove in vezi trikrat večje število angleških ujetnikov, kolikor bo povezanih nemških ujetnikov v Angliji. Italija v vojni - poroštvo za neizogibno zmago Osi Budimpešta, 10. okt. s. »Pester Lloyd< prinaša uvodnik o Italiji v vojni. Najprej poudarja neomajno trdnost italijanske notranje fronte ter voljo do zmage, ki navdihuje italijansko ljudstvo do dna duše. Potem list omenja in podčrtava italijansko sodelovanje v sedanjem spopadu ter pravi: „ . , »Italijanske oborožene sile so navzoče 111 delavne povsod, kjer se bije boj zoper angleški imperij: v Afriki in na Sredozemskem morju. Italija je po dveh letih vojne in blestečih junaštev sovražniku vsilila svojo voljo. Danes vidi angleška vojna mornarica, da ji je zaradi hra- brosti, sposobnosti in stanovitnosti italijanskih mornarjev pot po Sredozemskem morju zaprta. To je uspeh izrednega pomena tako z vojaškega kakor moralnega stališča. Bajka o nepremagljivosti angleške mornarico se je podrla pod trdimi udarci, katere ji je zadalo italijansko bro-dov.je. Italijanski vojaki so navzoči tudi v Rusiji in njihove zmage ondi potrjujejo nepretrganost pro-tiboljševiške politike fašizma. Hrabrost italijanskega vojaka ter kar se da visoka morala italijanskega ljudstva sta dobri znamenji. Zaradi tega končna zmaga državam Osi ne more uiti.« Angleška zbornica razpravlja o vladni politiki do Indije Berlin. 10. oktobra, s. Berlinski tisk se bavi z uspehom volitev v spodnji zbornici glede indijske politike, kakršno zastopa angleška vlada in ki ima v Amerviu svojega najmočnejšega zagovornika. 260 glasov je odobrilo to politiko. 17 pa jih je bilo nasprotnih. To jasno dokazuje Rooseveltove obljube Amerikancem - za po vojni Rim, 10. oktobra, s. Na severnoameriški trgovinski konferenci, ki je (bila te dni v Bostonu, je Bela hiša uprizorila eno Ustih propagandnih bahanj, s kakršnimi skuša vlada med ameriškim prebivalstvom vzbuditi navdušenje za »Rooseveltovo vojno«. Toda posebnega navdušenja za to vojno ni. Kljub vsemu hrupu, ki ga uganjata z »Rooseveltovo vojno« ameriški tisk in radio, ki sta v judovskih rokah, je velika večina ameriškega prebivalstva bolj prizadeta s to vojno svojega predsednika kakor s čim drugim. V Bostonu je imel uradni govor državni tajnik Sunnner Welles, ki je bral strastno, nalašč za to priliko pripravljeno poročilo predsednika Roosevelta. Govor in poročilo, ki sta bila okrašena z vsemi mogočimi govorniškimi cvetkami, na pol svetopisemskimi in na pol demokratičnimi, kar je značilno za severnoameriške politične govornike, vsebujeta v glavnem naslednje misli: 1. Obljubljata narodom, da bodo po vojni odpravljene carinske meje in omejitve dela, ki so vse doslej ovirale mednarodno trgovino. Seveda pa pn tem ne priznavata, da je takšne ovire začela postavljati Velika Britanija e svojimi proslulimi preferenčnimi tarifami za dominione, ki so povzročile toliko škode italijanski, nemški in japonski trgovini. Te ovire so se še povečale s 6lovito zaporo, ki jo je določila severnoameriška vlada, da se Evropejci in Azijci ne bi izseljevali. Gre torej za drugo izdajo tistih fraz, s katerimi je predsednik Edison v prejSnij svetovni vojni varal svet. Ljudstvo, ki so ga Američani in Angleži tedaj tako nesramno prevarali, prav nič ne verjame zdaj novim obljubam iz Londona in Washingtona in nima nobenega namena ponoviti ta poskus. 2. Govor Summerja Welleea je razlaga, v čem obstoji »sloviti dostop vseh narodov do surovin na fivetu«, ki ga obljublja atlantski sporazum. To točko atlantskega sporazuma se je posrečilo zelo popularizirati v Združenih ameriških državah zlasti med trgovskim in finančnim svetom. V raznih kro-Rih so videli v razglasitvi atlantskega sporazuma nevarnost za rudarske, poljedelske in trgovske monopole Združenih ameriških držav in britanskih narodov. Sunmier We)les je hitro potolažil te kroge ter dejal, da tisti »sloviti dostop vseh narodov« pomeni, da bodo imeli vsi narodi pravico kupovati surovine od tistih narodov, ki j ib imajo. % 3. Summer VVelles je končno razložil severnoameriškim trgovcem, kako ogromno korist bodo imeli od zmage, ko bo zavladal mir na svetu, ki bo povsem obubožan in v pomanjkanju. Tedaj bo ogromna severnoameriška industrija začela delati za ves svet in bodo Združene ameriške države postale glavni dobavitelj na svetu. Istočasno bodo ameriški finančniki, ki grabijo zlato z vsega 6veta, posojali po visokih obrestih narodom denar, ki ga bodo ti narodi potrebovali, da bodo lahko plačevali ameriške izdelke. Skratka, svetovna vojna po mnenju Summerja Wellesa in predsednika Roosevelta ni nič drugega ko sijajna severnoameriška trgovska kupčija in sijajni severnoameriški finančni posel svetovnega sleparstva. Uradna propaganda skuša pomiriti trgovskega duha Američanov ter računa z njihovim naravnim nag-nienjem k razkošju in skuša s tem doseči, da bi z največjim navdušenjem podpirali »Rooseveltovo vojno«. Spričo takšnih severnoameriških uradnih izjav človek res ne ve, ali je v človeku, ki se je drznil spregovoriti takšne besede pred žalujočim svetom, več brezčutja ali prezira do drugih narodov na zemlji, do njihove omike in njihove vloge. Vedno tesnejše sodelovanje med Italijo in Bolgarijo Sofija. 10. okt. s. Bolgarski listi še naprej obsežno razlagajo obisk trgovinskega ministra Zaharijeva v Rimu ter uspehe italijansko-bolgar-skih trgovskih posvetovanj. Poluradni »Dnes< pile pod naslovom »Italija in mi«: »Bolgarsko ljudstvo radostno sprejema novico o srečnem sklepu nove pogodbe z Italijo. Naši prijateljski državi sta se spet enkrat srečali na poli najdonosnejšega sodelovanja.« Pod naslovom »Med Donavo in Adrijo« piS|) list »Slovo«: »Razgovori, ki jih je imel minister Zahari-jev v Rimu glede pospeševanja trgovskih zvez med Italijo in Bolgarijo, so se končali s popolnim uspehom in z najboljšimi upi za vedno tesnejše sodelovanje med našima državama. Posebno pomembno je dejstvo, da bo dodelana nova cesta za neposredno zvezo med Donavo in Adrijo. Ta nova cesta im skrajšala razdalje med Bolgarijo in Italijo ter bo kar najugotdneje vplivala na trgovsko izmenjavo med našima državama. poudarja list »Nachtausgabe« — kako zastopniki angleškega naroda podpirajo krvavo strahovlado v Indiji. List navaja izjave raznih govornikov v spodnji zbornicT ter zaključuje, da bi prav te izjave morale biti narodnemu indijskemu kongresu in indijskemu gibanju za svobodo spodbuda, da bi z vsemi silami vztrajali v boju do zadnjega in se upirali krutemu angleškemu nasilju. Rim, 10. okt. s. V angleški spodnji zbornici je prišlo do hudega prerekanja glede indijskega vprašanja. Zanimivo je, da je angleška vlada tudi tokrat vztrajala v svojem sovražnem nerazumevanju, medtem ko so razni govorniki skušali pojasniti javno angleško mnenje. V angleških krogih so namreč hudo v skrbeh zaradi položaja v Indiji; zato bi radi našli kakršno koli rešitev, pa čeprav bi bila neugodna. Tako je na primer zastopnik neodvisne delavske stranke Maxton poudaril, da vladni zakonski načrt za Indijo ob sega le postranske zadeve; dejal je, da se indij sko ljudstvo ne da s silo spraviti do tega, da bi se bojevalo, če ne mara, kakor tudi ni bilo mogoče potegniti v boj Malajcev in Birmancev. Drug zastopnik neodvisne delavske stranke Stephan Campbell je v temnih barvah orispl indijski položaj in prav tako govoril o možnosti, da bi Ve lika Britanija lahko izgubila Indijo, kakor je že izgubila Birmanijo. Dodal je, da bi angleška vlada morala sklicati vse indijski stranke, takoj izpustiti kongresne voditelje ter Gnadhija imenovati za podkralja. Bivši vojni minister Stanley je izjavil, da ni mogoče obsoditi milijonov Indijcev na večno državljansko vojno. Poslanec Graham While je govoril o ameriških sodbah glede indijskega položaja, medtem ko je zastopnik delpvske stranke Prove zatrjeval, da minister za Indijo Amery ni ničesar ukrenil, da In se sedanja napetost ublažila in da konservativna stranka pod Churchillovim vodstvom spravlja v nevarnost angleško cesarstvo. Tudi on je vztrajal. da je treba indijske kongresne voditelje osvoboditi, angleška vlada pa mora narodni indijski vladi prepustiti oblast in nadzor nad vojsko. Bivši minister vojnega kabineta^ Greenvvood je izrazil bojazen, da bi si Angleži s svojim ravnanjem lahko odtujili zadnje prijatelje, ki so jim ostali še naklonjeni v Indiji. Na vse to je odgovoril zastopnik ministrskega predsednika Attlee, ki je dejal, da je Velika Britanija izgubila Birmanijo zaradi svoje politike do birmanskega ljudstva, vrh tega je skušal pojasnili, da bi se Crippsove ponudbe indijskemu narodu dale še zmeraj sprejeli. Nazaduje je go-govoril o prav nesrečnem Gandhijevem ravnanju po katerem je prišlo do zelo hladnih odnosov med Veliko Britanijo in Indijo. Iz Ankare poročajo, da je odpotoval iz Moskve ameriški poslanik Standley, »da poravna nekatere stvari«. Pod tem so očitno mišljena naraščajoča nesoglasja med Sovjetsko Rusijo in zavezniki. Nemci so postavili v bližini Calaisa dva ogromna žarometa, s katerima so delali poskuse. Žarometa sta tako močna, da sega njun svetlobni stožec prav do angleške obale, ter jo jasno razsvetljuje. Prefekti poročajo Duceju Rim, 10. okt. s. Duce je nadaljeval s ®Pre" jemanjem poročil od prefektov in je včeraj od 17 do 19 sprejel prefekte: Salerna iz Bologne, Villasanto iz Ferrrare. Bonfondija iz Forlija, Vel-la iz Modene, Passerinija iz Parme, De Romsa iz Piacenze, Radonija iz Ravenne, Vitladinija iz Reggio Emilia. Italijanske vojne izgube v septembru Rim, 10 okt. s. Vrhovno poveljstvo Oboroženih sil poroča: Izgube, ugotovljene v mesecu septembru in tiste, ki jih poprejšnji seznami ne vsebujejo in za katere so do 30. septembra prišle določene listine ter imena, so naslednje: Vojska in milica: Egipt: padlih 481, ranjenih 687, pogrešanih 3364; . M Rusija: ' (12. seznam) padlih 1654, ranjenih 4121, pogrešanih 1909; Balkan: padlih 231:, ranjenih 364, pogrešanih 24; Mornarica: padlih 58, ranjenih 200, pogrešanih 278; Letalstvo: padlih 49, ranjenih 59, pogrešanih 57. Seznami padlih so objavljeni v posebnem včerajšnjem dodatku »Oborožene sile«. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena in nevenljiva hvaležnost domovine. Hitlerjevo odlikovanje za 202. letalsko zmago Hitlerjev plavni stan. 10. oktobra, s. Ilitlei je poveljnika nekega lovskega letalskega roia, majorja Hermana Grafa, ki ie dosegel svojo 202. letalsko zmago počastil z naivisjim nemškim odlikovanjem za hrabrost, in sicer mu je dal viteški križ s hrastovim listjem, z meči m z briljanti na redu železnega kriza. Major Grat je peti pripadnik nemških oboroženih sil. ki je dobil to naivišje odlikovanje. Ko listi poročaio o tem, pripominjajo, da je major Graf večino svojih zmag dosegel na južnem^ odseku ruskega bojišča, in sicer v veliki letošnji nemški poletni ofenzivi. Zahvala za sprejem italijanskih ranjencev v Bolgariji Sofija 10. oktobra, s. Vsi bolgarski časopisi objavljajo’ z velikim poudarkom naslednjo obvestilo: Italijanski poslanik Magistrati je poslal predsedniku bolgarskega ministrskega sveta Filovu pismo, v katerem se bolgarski vladi in bolgarskemu narodu v imenu fašistične vlade in vrhovnega poveljstva italijanskih oboroženih sil zahvaljuje za gostoljubnost in tople sprejeme, ki so jih bili deležni italijanskih pohabljenci in ranjenci za svojega dolgega bivanja v Bolgariji. Hrvaški odmev italijanske pomorske zmage Zaoreb. 10. oktobra, s. Hrvaški tisk se še zmerai bavi z velikim uspehom, ki ga je dosegel poveljnik Grossi ter poudarja kakšne velike nevarnosti je podmornica srečno prebredla na Tihem morju. List »Hrvatski narod« posebej podčrtava neutrudno delovanje italijanske vojne mornarice, ki ne deluje samo na Sredozemskem morju, marveč tudi na zelo oddaljenih morjih. Zakon o počastitvi spomina padlega madžarskega podregenta Budimpešta. 10. okt. s. Predsednik madžarske vlade ie poslanski zbornici predložil zakonski osnutek za počastitev spomina Stefana Horthvia. ki ie junaško padel na vzhodnem bojišču. Madžarski narod misli s tem pokazati vso svojo hvaležnost Horthvievi rodbiiii. Zakonski načrt določa pokojnino vdovi Stefana Ilorthvia in njegovemu sinu. Rodbinskim Članom hrabrega padlega ter potomcem je podeljen naslov preiasna visokost. Vzgoja malega Štefana Horthvia ie zaupana regentu, ki bo njegov varuh. Težave s turškimi potopljenimi bankovci Cariarad, 10. oktobra, s. Parnik, ki ie vozil turške bankovce, tiskane v Angliji, ie osno letalstvo potopilo v pirejski luki. Zaradi tega ic turška vlada sklenila razveljaviti te bankovce, ki so bili čisto podobni starim, razen da ie namesto Ataturkove slike bila slika predsednika Ismeta Inenija. Vsekakor pa so ljudje bankovce polovili iz morja ter jih kdo ve kako spravili v Turčijo in izkoristili podobnost s starimi. Zato ie vlada zdaj sklenila vzeti iz obtoka vse bankovce po sto turških funtov s sliko Ata-, turku, da prepreči zmešnjave. Jsis :y'W Kukoviča Kazimirja, žrtev komunističnih plačancev, bomo spremili danes ob 4 popoldne z Žal na zadnji poti k njegovemu grobu. Naj nam ostane ta neuklonljivi borec svetal vzgled proti zlu, njega pa ohranimo v častnem spominu 1 Babnika Janeza zadnja pot V Dobrunjah so včeraj ob 3 popoldne pokopali zemske ostanke Babnikovega očeta, žrtev komunističnih partizanov. Obilna udeležba na pogrebu je zgovorno pričala, kako priljubljen je bil pokojni strojar med ljudmi. Bil je iz kmečke hiše, pošten, pravi sin slovenskega poštenega ljudstva, ki se je dvignilo proti komunističnim tolpam in se pridružil borcem, ki hočejo za vedno zbrisati s slovenske zemlje — komunizem. Padel je pod kroglami iz strojnice, ki je za-regljala slednjo zemsko pesem iz zasede, kakor so pač komunisti vajeni borbe. Iz zasede streljajo, iz zasede ubijajo, toda naj vedo, da njihov teror ne more udušiti ogorčenja in neustrašeno-sti našega ljudstva, ki je vstalo in se bori proti uničevalcem našega naroda. Babnik zapušča užaloščeno družino, kateri izrekamo ob izgubi naše globoko sožalje. Babnik Janez nam bo ostal vsem simbol neuklonljive volje in vztrajnosti v borbi proti uničevalcem našega ljudstva, morilci pa naj vedo, da stoji za tem delovnim človekom, ki je padel pod njihovimi kroglami, ljudstvo, delovno kmečko ljudstvo, ki se je pustilo pestiti plačancem komunističnih voditeljev do mere. Ta mera pa je polna! Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča: Otvoritvena služba božja za obe vadnici (učencem iu učenkam 1. razreda ni treba priti) in za učiteljišče je v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 9 v cerkvi Srca Jezusovega. Učenci in učenke naj se zberejo ob tri četrt na 9 pred cerkvijo, na kar jih bodo razredni učitelji peljali v cerkev. Vadniški učenci in učenke naj se postavijo pred klopi, učenci in učenke učiteljišča pa naj zasedejo klopi in se postavijo po sredi cerkve. Pevci in pevke gredo na kor. Pevci in pevke imajo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 10 v Marijanišču obvezno pevsko vajo. Učenci in učenke obeh oddelkov I. ter učenci V. letnika prično v torek, dne 13. t. m. z rednim poukom. Kje, bodo zvedeli v ponedeljek v cerkvi. Kdaj bodo pričeli ostali oddelki učiteljišča in vadniški razredi z rednim poukom, bo objavljeno v časopisih. Gledalo se bo. da čimprej, je pa treba prej v poslopju na Resljevi cesti izvršili nekatera neobhodno potrebna popravila. Za učiteljski zl>or: V ponedeljek po službi božji v risalnici seja za vse učiteljstvo učiteljišča in obeh vadnic. Nova proga št. Vid - Ježit'’ slovesno odprta železnica veže gorenjsko in kamniško progo Pretekli ponedeljek, dne 5. oktobra 19-12, je bila slovesno odprla železniška proga Št. Vid —Ježica, ki veže gorenjsko in kamniško progo. Deset minut pred 10. je odpeljala s Črnuč v Št. Vid posebna lokomotiva z enim vagonom zastopnike oblasti iz Kamnika, Domžal in Črnuč novemu vlaku naproti. Ob pol tt je privozila po novi progi iz št. Vida na Ježico derezina-iz-vidnica; točno 10 minut pred tt pa je pripeljal na črnuško postajo prvi lepo ozaljšani vlak. Bil je to obenem že tudi prvi redni vlak, ki je odpeljal v jutranjih uran iz Beljaka in ki je pripeljal s seboj v salonskem vozu. ki je bil priklopljen zadaj k vlaku, poleg drugih potnikov tudi gauleiterja dr. Rainerja, zastopnike narodnosocialistične stranke, drž. oblasti itd. Na čelu vlaka je bila velika lokomotiva z velikim znakom nemške države spredaj; vagoni pa so bili vsi v vencih. En vagon je bil poln mladine, ki je posebno vneto pozdravljala. Slovesen sprejem prvega vlaka je bil na Črnučah. Ko je vozil vlak skozi slavolok z napisom >Kreis Stein griisst den ersten Zug< je zaigrala godba finan-carjev iz Št. Vida slovesen komad. Novo črnuško postajno poslopje je bilo vse v zastavah, na peronu pa je bila zbrana gotovo vsa črnuška občina. Ko se je vlak ustavil in je gauleiter s svojim spremstvom izstopil, je pristopil k njemu novi črnuški občinski komisar Seiger Ernest, ki je pozdravil s kratkim govorom gauleiterja, za njim pa je pozdravil gauleiterja še komandant obmejne finančnp službe, na kar sta pristopili h gauleiterju dve lepo oblečeni deklici, in mu poklonili krasen šopek. Nato je sprejel gauleiter raport komandanta častne čete, ki je bila razpostavljena na peronu, in jo z dvig- njeno roko s svojim spremstvom obšel. Poleg ljudskušolskih otrok pod vodstvom šol. upravitelja l'tl»ferja in drugega učiteljstva in vseh oddelkov otroškega vrtca pod vodstvom svojih vzgojiteljic so bile zbrane na peronu vse strankine organizacije v uniformah oziroma z zastavicami Nadalje je bilo ondi tudi sedem ženskih narodnih noš, pri katerih se je gauleiter najdalje zamudil. Nled obhodom posameznih skupin se je vlak v toliko pomaknil naprej, da je gauleiter po svojem pregledu s svojim spremstvom lahko takoj stopil v salonski voz. Ko je vlak odhajal, so ženske strankine skupine pele nacionalne pesmi. Nova proga je bila zgrajena v kratkem času dobrega pol leta- Delo je prevzela ntirnberška družba za globoke zgradbe (Tiefbaugesellschaft) Fritz Schlie in jih je opravila skoro 'izključno z domačini Tako to delavstvo kakor tudi ono z nove ceste in iz transformatorja KDA je imelo ta dan plačan, bilo pfa je prosto ;e od 10 dalje. Nova proga meri točno 4.8 km, in sicer od odcepa pri drž. cesti’na Ježici do priključka h gorenjski progi na Poljanah v št. Vidu. Proga je dvotirna, vendar so zaenkrat končana dela s prvim tirom. Promet po novi progi je že normalen. Nova zvezna proga je za kamniški okraj kakor tudi za vso Gorenjsko ob gorenjski progi velikega gospodarskega pomena. Z izvršitvijo proge St. Vid—Ježica pa je storjen šele prvi del programa Drugi del programa vsebuje zvezno žel. rogo od Črnuč do Laz, o čemer bomo pa pri-odnjič kaj sporočiti. — S tem v zvezi je bil 5. oktobra t- 1. ob 10.20 uri prekinjen tranzitni promet med Ljubljano in Črnučami oziroma Kamnikom. fi. Najvišje cene za gobe in kostanj v Ljubljani Zaradi večjega dovoza raznovrstnih užitnih goh in kostanja v Ljubljano je mestni tržni urad Visokemu komisariatu predložil najvišje dopustne cene za gobe in domači kostanj ter jih je ta odobril. Z odlokom VlII-2 št. 4827-1 Visokega komisariata za ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene za gobe od sobote 10. oktobra 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati sveže gobe in jih plačevati so naslednje: Žlahtne gobe 10.50 lir za kilogram. V skupino žlahtnih gob spadajo: užitni goban ali jurček (boletus edulis), bronasti goban (boletus nereus) in karželj (amanita caesarea). Užitne gobe II. skupine 6. lir za kilogram. V to II. skupino spadajo: turek (boletus rufus), brezov goban ali ded (boletus scaber), sladki goban (boletus impolitus), maslenka (boletus luteus), lični goban (boletus elegans), zrnati goban ali ovčarka ali slinavka (boletus franulatus), borov glivec (sparassis ramosa), rinjevka ali sirovka (lactaria deliciosa), sivka ali mraznica (tricholoma portentosa),- Čebular (tricholoina culossus), lisička (cantharellus ci-barius), mrtvaška trobenta (croterellus cornu-copioides), rumena trobenta (craterellus Tute-scens), medvedove tačke ali rumena griva (cla-varia flava), rumeni ježek (hydnum repandum), rjavi ježek (hvdnum imbricatum), možek ali kozji parkelj ali jelenov jezik (polyporus pes caprae), žemljevec (polyporus confluens), navadna štorovka (armillaria nellea). Prodaja starih, mehkih, gnilih ali črvivih gob je ^ploh prepovedana. Opozarjamo, da je gobe dovoljeno prodajati samo na tehtnico, ker so merice na ljubljanskem živilskem trgu odpravljene. Ker vse prebivalstvo še ne loči raznovrstnih gob, je cenik čim najboli poenostavljen ter so razdeljeni vse užitne gobe samo na dve skupini. Kakor vidimo, imamo v prvi skupini sžmo tri žlahtne gobe, v dru^i skupini pa vse druge užitne gobe. Pri- vsaki skupini imamo dve ceni ter prva cena velja za gobe, ki so primerne za vlaganje, druga cena pa za gobe, .PJFTJIOZAV. Soc. Coli. dl R. OAROS1 A C. ' Milano Stabil: Via F. Argellatl, 22 — Tel. 87 662 Sede; Via Camperio, 10 — TeL 152.801 PR0D0TTI AUTARCHICI Gomma lacca - Resine - Vernicette -Peiroti - Sgrassanti - Detersivi - Gli-cine - Lubrilicanti - Emulsivi - Cere per pavunenti - Solventi AUTARKTICNI PRODUKTI Guma za lake - Smole - Ličila - Peti oleji - Topila za maščobe - Čistila -Glicine - Mazila - Emulzije - Vosek za tla - Raztopine ki jih moramo takoj pripraviti ali posušiti. Ker so odpravljene merice in je predpisano prodajanje na tehtnico, je tudi enotna cena za drugo skupino užitnih gob pravilna in pravična, saj so najboljše gobe te skupine navadno večje in težje, slabejše pa manjše in lažje, da tudi nabiralci gob nikakor ne bodo prikrajšani. Nabrane gobe moramo takoj razložiti v hladnem prostoru ter jih nikdar ne smemo pu* stiti pred uporabo ležati čez 20 do 30 ur. Gobjih jedi nikdar ne pogrevamo, ker so pogrete gobe nezdtjive in večkrat zdravju nevarne. Najlepše gobe vlagajmo, druge pa sušimo, da bomo imeli pozimi čim večjo zalogo. Zaradi težje prebavljivosti nekaterih gob, moramo n. pr. Čebularju sleči kožico s klobuka, medvedjim tačkam porezati vršičke, ježke ostrgati itd. Nabiralce pa opozarjamo, naj gob, ki jih ne poznajo, nikar ne trgajo ali ne razbijajo, saj so morda prav dobre vmes ali pa vsaj s svojimi živimi barvami krase naše gozdove. Domačemu kostanju je določena najvišja dopustna cena 4 lire za kilogram. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti enako kot pri vsem blagu vidno označene tudi pri gobah in kostanju ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter pred sertHMUS««m, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I bo razdelila med 6voje člane nekaj semenskega krompirja »Bintje« za saditev spomladi v ponedeljek dne 12. t. m. od 14 do 16 popoldne pri blagajniku g. Drenigu, Cesta v Rožno dolino 36. Obenem bo neobvezno sprejemala naročila za semenski pozni krompir »Oneidovec« ter naročila sadnih drevsc. Dovoljenje za izvoz in uvoz blaga Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soha št. 25-11 prevzamejo med uradnimi urami od 9—13 in od 10—19 uvozna oziroma izvozna dovoljenja. Propagandna športna prireditev-na Rakovniku V nedeljo, 11. t m. bo v klubskih prostorih S. K. Korotana na Rakovniku tabie-tenis turnir. Tekmovanje bo obstojalo iz discipline: single posameznikov. V tej imajo pravijo nastopa vsi ljubitelji tega porta, bodisi da so včlanjeni v t. t. zvezo ali pa ne. Prijave se sprejemajo na dan tekmovanja na Rakovniku od pol Š do pol 9. Opozarjamo vse igralce, ki nameravajo sodelovati, da se na kasnejše prijave ne bomo mogli ozirati. Prijavnina znaša 5 lir. Igralo se bo po cup 6istemu na dva dobljena seta z lympia žogicami. Igralci ,ki bodo izpadli v prvem kolu iz na-daljnega tekmovanja, imajo pravico sodelovati na tolažilnem turnirju. Pričetek turnirja točno ob 0, zaključek po možnosti dopoldne. Prvo in drugo plasirani iz zmagovalne skupine in prvo plasirani iz »tolažilne« dobe diplome. K obilni udeležbi vabimo zlasti skupine igralcev, ki goje ta šport doma in doslej še niso imeli prilike udeležiit se javnih tekmovanj, Dokažimo javnosti, da to ni le zabava, ampak pravi šport, za katerga naj vzraste splošno zanimanje, kar bo vsekakor podprlo »elito« našega table-tenisa. Šolska naznanila Otroški vrtec drž. učiteljišča. Ravnateljstvo sporoča, da bo vpisovanje v otroški vrtec drž. učiteljišča v torek, dne 13. t. m. od 9 do 11 v poslopju drž. učiteljišča v I. nadstropju. Zaradi majhne sobe, kjer bo otroški vrtec, bodo sprejeti v prvi vrsti otroci, stari 5 let, sprejetih pa bo lahko tudi nekaj štiriletnih otrok. Začetna služba božja za učenke I. ženske realne gimnazije bo v cerkvi sv. Jožefa v ponedeljSk, 12. oktobra ob 9. Učenke vseh razredov naj pridejo pravočasno naravnost v cerkev. — Po službi hožji bo seja vsega profesorskega zbora. — V torek, 13. t. m. razvrstitev učenk po razredih: ob 8 vsi osmi razredi, oh 9 oba sedma in peta razreda, ob 10 vsi četrti razredi, ob 14. oba šesta, II. klasični razred in vse prvošolke, ob 16 vsi realni drugi in vsi tretji razredi. Zbirališče za vse učenke na dvorišču v Lichtenthurnovem zavodu. — Ravnateljstvo. Na državni klas. gimnaziji se bo začel pouk za vse oddelke III., IV. in VIII. razreda prihodnji teden. Zato naj pridejo učenci IV. in VIII. razreda v torek, 13. X. a učenci III. razreda v sredo, 14. X. ob 13.45 na uršulinsko meščansko šolo. Za druge razrede se bo pouk začel nekako v 14 dneh. Ravnateljstvo. Ravnateljstvo L moške realne gimnazije v Ljubljani javlja, da sti-bo pričel pouk za učence, ti so se vpisali v 3. in"??' razred, dne 13. oktobra na gimnaziji za Bežigradom. TTčenci 3. razreda naj pridejo v šolo 13. t. m. popoldne ob 13.50, učenci osmega pa isti dan dopoldne ob 8. Zbero naj se v avli v III. nadstropju. Začetek pouka za ostale razrede bo kasneje, ker je gimnazijsko poslopje v Vegovi ulici še zasedeno. Prva meščanska šola na Viču v Ljubljani bo imela šolsko mašo v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 8. Učenci in učenke naj se zbgrejo četrt ure prej pred poslopjem ljudske šole na Viču, pevke pa v pevski sobi pol ure prej. Zborovoditeljica I ukrene za petje 'vse potrebno. Ravnateljstvo. Izšla je težko pričakovana knjiga — JANEZA JALENA: »BOBRI« I. DEL Dobite jo v vseh knjigarnah in trafikah! - Cenjene naročnike na vezane knjige lepo "prosimo, da tako za „Neznani učenec" kakor za „Bobre“ še nekaj dni poirpe. Nova lepa oprema po zamisli arh. Gajška zahteva zlasti v začetku več časa! Pridobite nam novih naročnikov na »Slovenčevo knjižnico I To je najlepše kulturno udejstvovanje. Vsaka knjiga le 6 Lir S. S. van Dyne: 57 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI ROMAN GOSPODA BENSONA R.: »Gotovo, drugače tudi nisem mogel.« »V.: jSo bila vrata tedaj še vedno odprta?« R.: »Da, Se.c * V.: »Kje pa ■ bil major Bpnson, ko si stopil v staii uje‘?c R.: s V postelji.« V.: »Kako to veš?« H. (presenečeno): »Povedal sem že, da sem ga videl.« V. (po kratkem molku): »Pa čisto zanesljivo veš, da ni prišel več dol?« »R.: »Še enkrat vam povem, da bi ga bil v tem primeru vendar moral videti.« V.: »Ali ne bi morda lahko prišel po stopnicah iz tretjega nadstropja, kjer stanuje, ne da bi ga ti, ko si se morda vprav tedaj peljal z dvigalom navzgor, videl?« R.: »To že. Toda po tistem, ko sem mu prinesel sladoled, se nisem več peljal l dvigalom gor, vso do pol treh približno, ko sem odpeljal gospoda Mon-taguja na njegovo stanovanje. V.: »Toroj od trenutka, ko si prino-8©l majorju sladoled, pa do tedaj, ko se j« vrnil domov gospod Moutagu, uisi nikogar vozil z dvigalom?« R.; Ne, nikogar, gospod.« v . V.: »Pa med tem časom nisi niti za trenutek zapustil svojeg amesta?« R.: »Ne, ve« čas sem sedel pri dvigalu.« V.: »Po vsem tem bi se reklo, da si videl majorja Bensona v noči na 13. junij ob pol ene v postelji in potem vso tisto noč nič ved.« R.: »Da, tako je. Drugi dan precej zgodaj mu je telefonirala neka gospa, (oSividno Platzova) in mu povedala, da jo bil njegov brat umorjen. Deset minut nato je že odšel zdoma.« V. (stisnil mu je v roko dolar): »Dovolj bo, a nikomur no smeš povedati, da smo bili tu, drugače se lahko znajdeš v luknji, razumeš? Zdaj pa se vrni na svojo mesto.« Cim je odšel, je Vanče dejal Mark-hanm nekam proseče: »Drugi prijatelj, v imenu družabnosti, pravice in v dobrobit številnih ljudi ter zaradi vseh drugih stvari, ki jih ščiti naš’ urad, te zdaj ponižno prosim da so sprijaznii * nečem, kar bo zelo koristno in kar se sicer zelo upira tvojemu značaju, čutim potrebo, izvesti «racijo» v majorjevem stanovanju, če se smem malo slikovitejše izraziti.« »Pofemu vendar?« jo ugovarjal Mark-ham ve* osupnjen. »Ali si ob gamet? To, kar je povedal majorjev služabnik, je vendar dovolj jasno. Dobro vem, kdaj kakšna priča govori resnico in kdaj ne.« »Prav gotovo jo govoril resnico,« je odvrnil Vanče jasno, »in vprav zato hočem iti v majorjevo stanovanje. Povrh tudi ni nevarnosti, dragi Markham, da bi se major ob tej uri vrnil... Spomni se tudi, da si mi obljubil vso Svojo pomoč.« Markham je še naprej ugovarjal, a Vanče ga, je, kot običajno, ugnal in ne kaj minu nato smo že vdrli v stanova-vanje majorja Bensona, pri čemer smo se poslužili vitriha. Edini vhod v stanovanje je bil skozi vrata, ki so preko presledka med stopnicami držala na ozek hodnik, po katerem se jo prišlo naravnost v salon. Na desni strani ob hodniku, blizu glavnega vhoda, so bila vrata v spalnico. Vanče je šel kar naravnost v salon. Na desni strani |o bil v njem kamin, na katerem jo stala starinska ura na nihalo, izdelana iz mahagonijevega lesa. V kotu pri kaminu je stala mizica, v kateri je bil srebrni hladilnik. »Evo, to je tista ura, ki kaže točen čas,« je dejal Vanče, »iu evo tu tudi hladilnik, ki je dečko vanj dal tisti sladoled.« Obrnil se je proti oknu In pogledal na notranje dvorišče, ki je bilo približno petnajst metrov globoko pod njim. »Major gotovo ni mogel priti skozi to okno na dvorišče.« je pripomnil. Spet so je obrnil in nekaj minut gledal po hodniku. »Strežnik je kaj lahko ugotovil, da je bila v spalnici luS ugasnjena. Vrata so bila odprta in če bi bila luč prižgana, bj bil prav gotovo videl njeno svetlobo, ki bi obsevala hele stene na hodniku.« Stopili smo v spalnico. V njej je bila postelja, ne preveč velika, in je imela baldahin. Stala je nasproti vratom, ob njej pa je bila nočna omarica in na njej električna svetilka. Vanče se je vsedel na rob postelje ter se razgledal naokrog. L Mizica, kamor ie strežnik postavil sladoled. ‘2. Kamin. 3. Ura. 4. Salon. 6. Slačilnica. 6. Kopalnica. 7. Omara. 8. Postelja. 0. Električna svetilka. 10. Nočna omarica. II. Hodnik. 12. Vhod. 13. Prostor pred stopnicami. 14. ezz& Iz davnih dni ribniške fare Kljub V6em učenim in preprostim razpravam ter člankom o Ribnici in njenih prebivalcih, že površen opazovalec lahko večkrat ugotovi, da ne znamo pravilno vrednotiti njenega pomena. Kje tiči vzrok? To vprašanje ne dobi zadovoljivega odgovora. Bežen pregled v zgodovino Ribnice bo zadostoval, da 6i bo vsakdo ustvaril o njej jasno sliko. Ni dovolj, da prečitamo vrstice le kot golo zgodovinsko dejstvo, ne zadostuje ugotovitev, da se je življenje tedaj tako oblikovalo pod vplivom razmer v katerih so naši predniki živeli. Potrebno je prizadevanje vsakega posameznika, doma in izven doma, da doprinese 6voj delež k ohranitvi virov iz davnih dni m mlajšemu rodu odpira pogled v preteklost. Bili 6mo trdno prepričani, da nam bo mogoče seči po knjigi v kateri bodo zgoščeni vsi zapiski, študije in zgodovinska dognanja o Ribnici, od najstarejših do najnovejšega datuma. Naše pričakovanje se ni izpolnilo. Smrt nam je prezgodaj iztrgala iz naše 6rede neutrudljivega zgodovinarja g. Antona Skubica, župnika in dekana, še preden je popolnoma končal z obdelovanjem gradiva, katerega je zbiral z marljivostjo čebele, čeprav ni bil rojen Ribničan. (Rodil se je v va6i Pance, župnija Lipoglav). 700 pol rokopisa čaka na založnika S tem da je legel v prerani grob, je njegova zgodovina ribniške fare — sad tisočerih ur iskanja in študiranja po 6tarih urbarjih, stopila v ozadje, kjer čaka, da jo nekdo zopet prikliče v življenje in izroči v roke oniin, katerim jo je pokojni zgodovinar namenil. ,Naj mi bo dovoljeno osvežiti nekaj njegovih besed. Ribnica je eden najstarejših trgov na slovenski zemlji Že stari Rimljani so imeli ob Ribniški dolini svoje ceste. (Ime »rimska cesta« nad 6V. Rokom pri Vel. Laščah in »rimska cesta«, ki vodi po gozdu iz Ribniške doline proti Ložinam na Kočevskem, je še danes ohranjeno.! Prva krščanska blagovest, po preseljevanju narodov, je prišla k nam iz Ogleja. Z gotovostjo pa trdijo, da je po letu 811. naša pokrajina pripadla v misijonsko polje Ogleja. Neki zgodovinaiji trdijo, da je bila v Ribn ci cerkev že v 9. stoletju, torej za časa sv. Cirila in Metoda, toda zgodovinskih dokumentov o tem ni. Vsekakor pa moramo ribniško župnijo šteti med one, ki segajo v dobo pokrr 6tjanjenja Slovencev. L. 1082. je oglejski patriarh izročil Ribnico v fevd Konradu II. Turjaškemu. Misijonsko polje ribniške plebanije je segalo od Ljubljanskega barja do Metlike in Kolpe v Beli Krajini, tja do Čabra in Brezida, mejila je na faro 6v. Petra v Ljubljani, Št. Vid na Dolenjskem in Cerknico. L. 1363 so se v njenih mejah ustanovile župnije: Kostel, Poljane ob Kolpi, Osilnica, Kočevska reka in Kočevje, kar je bilo nujno potrebno, ker se je 1. 1350. na tem ozemlju naselil nov živelj kočevskih Nemcev. Vendar pa so vse naštete fare 06tale odvisne od Ribnice. Tega leta je Ribnica postala nad-župnija in kmalu za tem naddiakonija oglejske patriarhije. Za časa refomacije se je Ribnica precej poluteranila. ker je imela nova vera močno oporo v treh gradovih: v Ribnici, na Bregu in Ortneku; zadnja dva sta zdaj v razvalinah. a Dne 29. avgusta 1562 je sam Trubar pridigoval na Bregu potem ko mu je naddiakon prepovedal vstop v ribniško cerkev. L. 1567. je prišel 1 rubar v Ribnico, da bi se z ujetim turškim svečenikom posvetoval. kako bi se dala Lutrova biblija prevesti na turški jezik in razpečati med Turki. L. 1615. 60 zadnji pripadniki Lutrove vere spoznali svojo zmoto in izpovedali katoliško vero. Ribniška naddiakonija je spadala v oglejski patriarhat do leta 1751., ko je bil ieti zatrt, nakar je prešla v gorizijsko nadškofijo; 1. 1787. je pripadla 1 j ubij. škofiji. Naddiakonat je prejenjal obstojati mesto njega pa sta bili ustanovljeni ribniška in kovečvska dekanija. Vrsta ribniških duhovnikov, ki je znana od leta 1345. dalje, šteje mnogo znamenitih mož, med njimi Peter pl. Bonhomo (1497, pozneje poznan kot mecen Trubarja, za časa njegovega škofovanja v Triesteju. Dr. J. Schonleben (1667-1676), znamenit zgodovinar in pisatelj, ki je dokončal tudi romarsko cerkev pri Novi Štifti; Janez Ev.Traven, (18>3—1847), sloveč janzenistični pisatelj in komponist; Ignacij Holzapfel (1848—1868), ki ga omenja kot pesnika in pisatelja vsaka slovstvena zgodovina. Zgradil je novo sedanjo župnijsko cerkev in s svojim premoženjem sezidal današnjo gluhonemnico v Ljubljani. Ne smemo pri tem prezreti znamenitih mož med ribniškimi kaplani, kakor so bili: pesnik Valentin Vodnik (1788—1793); pesnik Anton Žakelj, z imenom »Rodoljub Ledinski« (1843—1849); Dr. Janez Ev. Krek (1892), največji organizator slovenskega naroda, kar vsem obiskovalcem ljubljanskega pokopališča pri sv. Križu izpričujeta tudi na zunaj dva velikana na njegovem grobu. — Slavni jezikoslovec p. Stanislav Škrabec (1844— 1918) je ribniški rojak. Hvaležna Ribnica mu je kmalu po končani svetovni vojni vzidala v pro-čelje njegove rojstne hiše v prijazni vasici Hrvači — lepo spominsko ploščo. Kot prve posvetne gospodarje, poteg oglejskih patriarhov, nahajamo v Ribnici Sovneške plemiče. 4al ' Del prodior se je žalostno končal in kmetje so vsled neprevidnosti odnesli krvave glave izjxxl mogočnega grajskega obzidja. Morda je bil po turških napadih malokateri kraj tako prizadet kot Ribnica, ki 60 jo 27 krat oropali in požgali, a gradu niso nikdar osvojili, ker je bil premočno utrjen. Iz tistih dni, polnih strahu in groze, je ohranjeno ime »Videm«, kakor nazivajo farni cerkvi pripadajoče njive med Hrvačo in Ribnico. (Pripoveduje se, da je turški poveljnik na pohodu proti Ribnici na tistem me6tu naenkrat oslejjel in ni mogel naprej.) Neprestane denarne stiske in turški napadi so bili vzrok, da je cesar leta 1618. prodal ribniško graščino grolom Kizljem; po 23 letih so jo ti prodali naprej grofom Trilekom. Leta 1700. je graščino priženil grof Kobencelj in v rokah Ko-bencljev je ostala do leta 1810., ko jo je kupila rodbina Rudežev, ki je grad in košenice za njim pred nekaj leti prodala državi. Od pamtiveka je Ribnica slovela po svoji šoli. Že okrog leta 1400. je imela sedemrazreduo latinsko šolo, torej prvo gimnazijo, ki 60 jo za vzgojo duhov-6kega naraščaja ustanovili ugledni naddiaKoni. Četudi so listine precej pomanjkljive, skoraj ni stoletja, da bi ne brali v njem o šoli v Ribnici, ki ni nikoli popolnoma prejenjala. V 17. in 18. stol. se navaja dolga vrsta učiteljev, ki so bili često le Nemci. Za časa Francoske okupacije je šola tako slovela, da je imela učence iz kranjskih, tržaških, istrskih, hrvaških in dalmatinskih krajev. Med učenci 6e je klikal« v ribniški šoli tudi Prešeren. Zapisan je v »zlati knjigi« kot odličnjak. V najlepšem 6pominu hranijo Ribničani nadučitelja Rak-telja Josipa, ki jim je bistril glave celih 43 let (1848-1891). Cesto 6e Ribnica omenja v zvezi s procesi zoper takozvane »čarovnice« ali »copemice«, kakor jih imenujejo. Kdo ve, koliko ubogih žensk je žalostno končalo življenje vsled te zablode mogočnih grofov in graščakov, ki so v tistih časih razpolagali z ubogim kmečkim ljudstvom. Zadnja je zgorela na grmadi Marjana Cešarkova 11. maja 1701. pod hrastom v Starih njivah. Po vsem svetu je znana ribniška »suha roba« Za razpečavanje svojih izdelkov, so Ribničani dobili leta 1492. posebne privilegije, ki so pa danes že skoraj popolnoma okrnjeni. Od tedaj izvira ribniška himna »S’ni Ribn*čen Urban, po cajl’m svajt s’m znan... Ostala lesna industrija izhaja v veliki meri iz bogatih gozdov kneza Auersperga in graščaka Rndeža. Da je ribniška okolica zaradi širnih gozdov bogata na divjačini in pravi eldorado lovcev in polharjev, ki jih omenja že Valvazor v svojem opisu Ribnice, je uljivo. Iz teh skromnih vrstic poizkusite razbrati težave in bridkosti,-katere 60 spremljale naše pred-nike — od tlake do kmečkih uporov, turških napadov in sežiganja čarovnic. Tlaka in desetina je bila odpravljena, kmet se je z veseljem lotil svojega dela, ker je vedel, da je postal na svoji zemlji svoj gospod. Malo je krajev pri nas, ki bi dali narodu Ljubljana Koledar Daties, sobota, 10. oktobra: Franc. B. Nedelja, 11. oktobra: Žegnanska, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr Ramor,_ Miklošičeva 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra e. 78. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido. Bleiwei-sova cesta 62. Pričetek pouka na držav, trgovski akademiji bo v ponedeljek 12. oktobra. Dijaki-inje II., III. in IV. razreda se zberejo v učilnicah ob 8, dijaki-inje I. razreda ob 13.45. _ , 1. moška meščanska šola Prnle in I. dekliška meščanska šola Sv. Jakob v Ljubljani imata začetno službo božjo v ponedeljek, 12. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Pričetek rednega pouka bo objavljen v časopisih. Kmetovalce in lastnike ter najemnike zemljišč, ki reflektirajo na semenski krompir, vabi mestni kmetijski odsek, naj mu v 6obi št. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 prijavijo množino, za katero se obvezno zanimajo Krompir bo danski, namizni in belega mesa. Cena bo približno 2.25 do 2.50 L za kg, določil jo bo pa pozneje Visoki komisariat. Vsak mora prinesti s seboj osebno le-gitimacijo, posestni list ali izvleček iz zemljiške knjige ali najemno pogodbo, torej listine, kjer je razvidna mera zemljišča, ki je njegovo ali ga ima v najemu. Naznanila bo sprejemal urad od 15. do 25. t. m. med dopoldanskimi uradnimi urami od 8. do 12. ure. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Gorjupova umetniška razstava. V nedeljo. 11. t. m. ob 11 dopoldne bo imel vodstvo po razstavi slikar sam. Tolmačil bo svoje slike in obenem ves potek dela, od praznega platna pa do končane slike, kakor tudi slikarjev odnos do narave. Ker se nam obeta zanimiva razlaga, opozarjamo ljubitelje umetnosti, naj ne zamudijo te prilike. V nedeljo je zadnji dan razstave. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 18 nepretrgoma. Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 10. oktobra ob 17.30: »Večno mlada Saloma*. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 11. oktobra ob 14; »Poročno darilo*. Izven. Cene od 10 lir navzdol. — Ob 17: »Oče naš...« Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: zaprto. Opera: Sobota, 10. oktobra ob 17: »Traviata«. Red Premierski. Otvoritvena predsiava operne sezone. Nedelja, 11. oktobra ob 16: »Seviljski brivec*. Izven. ROKODELSKI ODER Rokodelski oder uprizori jutri, v nedeljo, ob 5 popoldne krasno Žigonovo dramo: »Kadar se utrga oblak«. Zunanji element zdivja in obenem »azgali greh v družini. Sporedno rasteta^ sila v fcaravi in človeška strast. Prepozno j^e prišlo spoznanje za pokoro, zato se ne da ničesar več rešiti. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo jutri od 10—12 in od pol 3 dalje do pričetka v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. toliko duhovne in svetne inteligence v prejšnjih stoletjih. Kdo ne pozna nesmrtnih Gallusovih skladb, Škrabčevib jezikovnih razprav svetovnega slovesa. Upravičeno je lahko vsak ponosen na svoje ribniško pokoljeiije; ne samo zato, ker ga v še-gavoeti, dovtipih in zdravem humorju ne bo prekosil nobeden njegovih sosedov, pač pa zato, ker so se naši rojaki že v davnini udejstvovali na vseh področjih kulturnega življenja in ustvarjali kulturne dobrine, katerih sadove uživamo še daties. BANCO di ROMA BANCA DI INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE LUBIANA Marijin trg 5, telet 4316-4317 / s' TUTTE LE OPERAZIONI DI BANCA - VSI BANČNI POSLI V. HEISER 114 Zdravnik gre ^ križem svet V najinih pogovorih je bil knez Rangsit čedalje bolj zaupljiv^ in podrobno mi je začel orisati težek5 položaj, v katerem je Maha Vajiravudh. ^ Kralj da je človek dobrega srca, ki ne, bi mogel verjeti, da je kdo iz njegove bližine zloben. Zato je doživel marst-, kako razočaranje. Knez je bil globoko Prepričan, da če bi le eden iz spletkar- ( fike družbe, ki je nadzorovala javno, kraljevo vedenje, novi zdravstveni načrt postrani gledal, bi bila s tem usoda Pametne zamisli takoj zapečatena. Če hi tudi zavezniki preveč gladko zmagali, bi bil Siam v hudo nerodnem po-ložaju, ker bi bilo ravnovesje med razami velikimi silami, ki je bilo njena ®dina varnost, odpravljeno. Pri naših dolgoletnih naporih smo imeli največ težav zaradi zamotanih Političnih prilik in neprilik. V splošnem si je bilo treba mnogo prizadevati, če si si hotel pridobiti zaupanje siamskega ljudstva. Skoraj nobenemu na-‘ rtu, ki so ga jim prikazovali tujci, niso zaupali, a do Amerikancev so bili nekoliko bolj odkriti kakor do Lvrop-eev in Japoncev, ker niso od n j tli zahtevali plačila za svoje u«luge. Vselej, kadar so z belimi plemeni prišli v slik, so golovo kaj utrpeli. Tako Francozi kakor Angleži so si pod to ali ono pretvezo prisvojili določene predele njihovega ozemlja, in sicer v čistem imperialističnem slogu. Položaj je bil še težji, ker s:o si skoraj vsi veliki evropski narodi ter lapoiiei in Amerikanci pridržali posebne pravice. Državljani vseli teh na-! rodov, ki so imeli svoja konzularna [zastopstva v Siamu, na primer Angli-1 je, Francije Italije Švedske. Norveške Danske, Holandije. Španije. Por-' tugalske itd., niso bile pod jurisdikcijo | siamskih zakonov, ki jih je krat ji/-j da jal s posebnim odlokom in so bili le redko v skladu z zakonitim postopkom I na zah<*lu. Vrh tega je morala .biti ! vsaka odredba, ki je zadevala tujce, potrjena od dotičnih vlad. Če po je | nastopil primer, ki ni bilo zanj nobe-J nega zakonitega predpisa, so se kar ravnali po običajnem angleškem pravu.j Siamci niso imeli pravice, d« bi po-| stavili višjo carinsko mero kakor tri-( odstotno; zato pa so bili državni do-; hodki precej klavrni. Da bi potem-krili primankljaj, so se morali zateči k zeflo zamotanemu davčnemu sestavil,] da so na primer zahtevali neke vrste davščine od vsakega sadnega drevesa.! se je sicer nekoliko upirala, naposled Zato se nam je zdelo potrebno, da si;pa se je vdala. moramo zagotoviti privoljenje vseh S Francijo, ki je pri vsakem novem tuiih sil preden bi izdelali posebuo pogajanju kradla nove kose zemlje, novo zdravstveno zakonodajo. je Siam tudi imel zelo nesrečne izkus- Siam si je stalno prizadeval, da bi nje. Da hi dosegli, da b, se frranco/. se kako znebil posebnih pravic, ki so odpovedali svojih posebnih pravic, so ?h zase zahtevali zastopniki tu jih (morali Siamci med drugim pr,volit., držav. Pred mnogimi leti so se skušali da je bil ii-.-elnjk Pasteurjevega za- u i r.a v. i tcu luuvft*.— ------- pogajati z Veliko Britanijo za sporazum. po katerem bi se te pravice odpravile, Angleži J3a bi zato dobili v posest Trengganu, Kedah in še nekaj drugih krajev na malajskem polotok u. Toda Anglija je zahtevala tako pogodbo. ki bi stopila v veljavo le, če bi ona sodila, da so 6iamska sodišča zadovoljivo delovala in da bi moral v vsakem primeru, ko bi bilo treba soditi angleškega državljana, biti med ■člani sodišča tudi angleški sodnik. Siam teh pogojev ni sprejel, a je vendar izgubili omenjene pokrajine, poleg teh pa še nekaj najbogatejših rudnikov cina na svetu. Prave moderne zdravstvene organi- voda zmeraj le Francoz. Ta zavod so vodili Francozi, čeprav so ga ustanovili in z denarjem podpirali Siamci. Ko sem prvič prišel v Siam, se je vojna sreča obračala proti zaveznikom in Francija je bila že tako rekoč pritisnjena ob zid. Francoski načelnik Pasteurjevega zavoda je odšel na bojišče ter prepustil vodstvo Siamcem. Prišito je do velikega neredi- prostori so bili nesnažni, poskusni zajčki 1 litra,« jih je zbadal. »Le pij! Saj ti ne bomo ničesar vzeli. Kar na-pij se, revež žejni!« ga je eden zavrhil. »Kaj boste vi? Nič si ne upate. Jaz bom pa pil, dokler bom živel,« je trdil Luka. »Tako je, ja! Kajne, Luka, le enkrat živimo na svetu!« mu je smehljaje pritrjeval gostilničar. Za njegovim smehljajem se je skrival skriti pohlep po Lukovi hiši ki je bila že itak napol njegova. Že dolgo je pil na kredit in gostilničar mu je vselej zatrjeval: »O, Luka, ti boš še pri meni vedno dobil! Kadar koli boš hotel!« To je Luko dvignilo. Čutil se je povišanega, če mu je nekdo izjavil, da mu zaupa in mu še da na kredit. Zato je še bolj j5il in še drugim naročeval. »Kdo ti bo pa potem plačeval, ko ti bo že vsa hiša zlezla |x> grlu?« ga je eden podražil. »Hal Ha!« se je Luka zarežal. »Ti prav gotovo ne, ker 6i preskop. Nič nimaš več kot jaz, čeprav stiskaš vsako paro.« . »Imam vsaj svojo streho, a ti je ne boš imel dolgo!« se je ta odrezal. »Kaj zabavljaš? Skušaj samo! Si ga videl? Iz žepa je privlekel dolg nož, ki ga je nato z zamahom zabodel na mizo pred sabo. »Kaj se le bahaš? Se žabe bi ne razparal z njim. Kaj prav za prav hočeš? Bi mogoče rad ležal zunaj pred pragom?« Tedaj je posegel vmes gostilničar in miril. »Kaj se boste preklali, saj ni vredno. Pijte in se raje veselite! Saj zato pijemo, da se malo razvedrimo in pozabimo na neprijetne 6tvari. Kaj bi se prerekali!« Ona družba pa je nekaj na tihem šepetala. Potem je nagnila kozarce in se dvignila. Ko je šla mimo Luke, 6e je eden opogumil in dejal: »No, Luka! Kaj se bomo za prazen nič prepirali? Po- botajmo se! Nihče te ni hotel jeziti in tudi mi ti nič ne zamerimo. Kozarček vina mi boš menda privoščil in spet si bomo dobri!« »Na! Pij! Saj sem rekel, da ti ga dam! Ne pustim pa se nikomur! Nfkogar se tudi ne bojim. Ce kdo kaj hoče od mene, naj pride, pa bo dobil!« je kimal in nalival. Skoraj je nalil več mimo kot v kozarec. Medtem mu je eden izmaknil nož z mize, da ni prav nič opazil in mu ga odnesel. Kmalu nato se je poslovil še oni. s ‘katerim sta se na lep način jx>botala. Luka je obsedel v vsej gostilni čisto sam. . Gostilničar je odšel za onimi na cesto in Luka je sam s seboj nekaj brundal. Na nož je bil čisto pozabil. Fantje, ki so mu grozili, so se zbrali za Ger-jekovim plotom. Dobro so vedeli, kako grdo je ravnal s svojo ženo, jo pretepal do krvi, podil od hiše, čeprav jo vso delo na poljip opravila vedno sama in ]>reskrbela toliko živeža, da niso jmzimi od gladu pomrli. On pa je dan za dnem sedel v gostilni in žrl hišo, ogel za oglom. Delal ni zadnje čase skoraj nič več. Le kak stolček ali kovčeg za regruta je še zbil. Deco je metal ko krompir |>o postelji, ko se je vrnil pijan. Spraševal jo je po materi, če mu je ta ušla ven. Pretepel jih je in mnogokrat jih je nagnal ven na podstenje v najhujši zimi, da so bili zjutraj napol zmrznjeni Najbolj pa se je zameril fantom, ko jim je včasih grozil, d ajih bo zdrobil, če se mu ne umaknejo s poti. »Vi mlečniki! Saj se vas držijo še plenice! — Spaf! Prst v usta, pa 6pat!« . . Ko so ga 6lišali brundati proti polnoči iz go- stilne ,so se umaknili vsi v senco plota, da bi jih ne ojiazil. Domenili so se prej, kaj ima vsak storiti, ko bodo planili nanj. Kar najlepše se je vse izteklo Tiho, skoraj neopaženo so mu vrgli okrog vratu vrv in ga pote- gnili k sebi. Nato 60 mu pokrili glavo, zamašili usta ter mu zvezali roke in noge. Potem so mu jih namazali, da 6e je zvijal pod udarci, čeprav je bil pijan. 3. Proti Vsem svetim je vlažen veter bril čez polja, in napajal vse 6 preobilno vlago. V obraz Je ostro rezal, kakor bi kdo s kleščami ščipal meso z njega. Polje je bilo prazno. Le tu pa tam je bila še kaka njiva repe, ki je ljudje zaradi neprestanega deževja niso mogli spraviti, ali pa je niso več rabili. Ozimina je lepo zelenela in ta mrzli jesenski zrak ji je dal lepo temno zeleno barvo. Pastirji so kurili in dim se je vlačil tik nad zemljo. Po vrtovih so cvele le še rože, ki so jih ljudje nosili na grobove za Vse svete. Nekega dne so prišli k Lukovim orožniki z županom. Le deca je bila doma. Mati je grabljah v gozdu steljo, oče pa je zaradi uboja Anice sedel v zajaoru skoraj že mesec dni. Orožnika 6ta opravita tudi z otroki. Potegnita sta beležnici iz žepa in pisala 6proti vsak odgovor. »Kako je tebi ime?« vpraša orožnik. »Rozika.« Plaho je zrla v orjaški jrostavi in v usta je vtaknita prst, ker ni vedela, kam bi položila roko, da bi pregnala vsaj malo nerodnosti. »No, Rozika, kje pa hodi Nanda? Saj imaš brata, ki mu pravijo Nanda, ne?« »Ja, pa ne vem, kje je zdaj. Najbrž je šel j: Gosakovimi jx> steljo.« »Kje pa zvečer spi?« »Na senu. Tu gori!« in pokazala je lestvo, po kateri spleza Nanda na seno spat. »Pride pozno zvečer domov?« Precej pozno. Jaz ga redkokdaj vidim.« »Kaj jaa med imaš ti rada?« »O, tisto pač. Tisto pač! Saj je tako sladek.« Tu je raztegnila nežna usteča in se skoraj glasno zasmejala. (Nadaljevanje.! Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani! Jože Kramarič - Izdajatelji mA Sodja - Urednik, Mirk« Javornik - ttoknplaov ae vračam« - .Slovenski dom* izhaja ob dejavniki h »b tl _ Me. tečna naročnina tl lli, u Inozemstvo 13 Liz — Uredništvo! Kopitarjeva nlic* ALU — Upravni Kopitarjeva allca h, Ljubljana — letelo« »ter. *ooi da f-M — Fodrvinica, Nov« mesto