ss. 13a 8 tSBCM f91a Pft^ Ithftja, IzviemM poodctjckM^^^^^^V^niStvo: ulica svjska Jcil^ Asiikega it 20. L n^strop^^^^-jf^jpgrj o uredništvu /BI*J ANA — pisma u ae sprejemajo, Izdajatelj fn cc Anton Gerbec. — Lastnik usftarWW!u>st. Tisk tiskarne F znala ca mese L 7.—, 1 mesece L 19 54 pol leta L 32.— in ce!o let« Ltiu,—w \-2a inozemstvo mesečno 4 lire vet. — Telefon uredaiShrc in uprave St. 11-57- V Trstu, v torek 13. junija 1933. Posamezna številka 29 cent. Letnik XLVIII A Posamezne številke v Tratit io okolici po 20 cent — Oglasi s« računaj« v firokost! ene kolose (71 mm.) — Oftal trgovcev In ofcrtnilrov mm po 40 cei* osmrtnice. »Me, posltnics ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavoist mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Ogla* naročnina in reklamacije se pottjajo »ključao upravi Edinosti, v Trstu, uHct PraniUHca Asiikega Stev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva ta uprav I \-$L K zgodovini CetioslouoSKo-lugoslovensRlli oMoie« Znano je, da so bili že v prvi polovici devetnajstega stoletja tedanji delavci za eehoslo vaški preporod v živih osebnih in literarnih stikih z voditelji jugosloven-skega gibanja. Prišle so že na svetlo, razne listine, ki pričajo, kako so oni možje v tedanji dobi praktično izvajali jugoslo-vensko-češko vzajemnost in. s tem pripravljali tudi pot k današnjim tesnim zavezniškim odnošajem med obema slovanskima plemenoma. Število teh že znanih listin je sedaj znatno pomnožila zbirka pisem tedanjih čeških pisateljev hrvatskima pisateljima Stanku Vrazu in Ljudevitu Gaju v letih 1831 - 1568. Zbirko je sestavil Karel Paul, a založila jo je češka akademija znanosti. Teh pisem je 1731 Med pisci so: Čelakov-sky, Erben, Kollar, Paia-ckv, Safarik, Štur, grof Thun — veličine tedanjega znanstvenega. literarnega in političnega življenja češkega. Originali skoro vseh teh zgodovinskih dokumentov o tedanjih stikih med Čehi in Jugosloveni; se nahajajo \ knjižnici vseučilišča v Zagrebu. Izdajatelj pa je pridodal številno pripomb in pojasnit za boljše razumevanje. v, eden 'od voditeljev demokratske stranke. Mesto se nahaja v izjemnem stanju. Po ulicah hodijo vojaške patrulje. Prevrat se je izvršil popolnoma nepričakovano, da izgleda* neverjeten. Krvpnrelitja ni bilo. vršila se je tedaj čudovita množma pozitivnega dela ob mnogih m velikih ovirah. Vredno je opazovati, kako so ti možje skrbno in s trudom polagali kamen na kamen, da so postavili temelje nam zgradbi narodnega življenja. 2e proučevanje sloga tistih pisem kaže človeku dobe pisalnega stroga, telefona, brzojava take kulturo oblike, obdelavo jezika, ki je danes morda ne poznamo več, ki pa .pomeni več, nego prazno lupino: namreč kultiđfc in vzgojo duha. Posebno nudijo ta pisma mnogo malih in velikih dejstev in vesti o mnogovrstnih literaričnih podjetjih, kar bo dobrodošlo raziskovalcu specijalistu. Tako n. pr. materijal k zgodovini žurnalistike (znanih časopisov «Danica», «Kcio», Kranska Čebelica^ «Kvety») in društvenega življenja, in k romantični teoriji narodne pesmi itd. Vsa mnogovrstnost in razred pesniških, znanstvenih in deloma tudi političnih stremljenj se zrcalita v daljših in krajših sporočilih, pobudah, vprašanjih, prošnjah, kritikah, razpravah o spornih vprašanjih, n. pr. o slovaškem razkolu. Poleg tega ae odraža v teh papirjih marsikateri človeški profil, kljub temu da so strogo stvarno prikrojeni. N. pr. raz* lika v značaju med Vrazom in Gajem. Prvi je pesnik, idealist, skromna in prisrčna najrav. Njemu doposlana pisma odlikujeta prijateljski ton in medsebojno za- raznih pojavov iz minulosti. Cesto se ozn a-; niman-e ^ napredek toliko literature, koča jo oni možje kot fantastični m san>a->ki, ukor ^ laslniii del Ga- pa je energičen, romantiki, ki da niso imeli zadostnega ra-praktičen mož, ki se več bavi z javnim zu me vanja za resničnosti sveta, za potrebe | življen^m Nikali ni prišel tako blizu ka-gospedarstva in politike, promet in tehni- kcmil će}m aJ. Hrvatu ^kor Vraz. V ko. Taki sodniki se sicer razgrevajo proti na5kvijenih na Gaja, zveni često marksistični doktrini materialističnega tQn> y diguje njegovo osebnost in se zgodovinskega naziran^a, v resnici pa jo prilagaduije njegovi samozavesti, z vsakdanjo prakso podpirajo z vso svojo 0 # moč »o Pri tem oa pozabljajo (ne glede Mnogo se je že pisalo o panslavizmu In na +< ca nhiz sedanjost sloni na ramah često brez zadostnega poznavanja stvari, r iih časov, kar je neoporečna resnica, ki i Tu pa, smo dobili jako koristno in poučno bi je nc smeli prezirati)*, da se je v tedanji; knjigo, o tem gibanju, že nad stoletje ži-dobi uresničila in živela čista duše v nest,! verni v slovanskem svetu, ki nepotver-la ie bi! tedaj, kljub marsikateri malen-1 jeno in objektivno poučuje o njega svetlih kom, vzlic kaki prečloveški potezi, na m temr.ih straneh. Plastično in nazorna dc\u tvoren, n<-žrtvovaien in vzoren idea-j vidimo tu slovansko misel na delu.^ Vi-liTer-!. ki je* oblikoval zgodovino malih jdimo. kako giblje duhove, jih združuje, vzbujajočih se narodov in jih je odločno; včasih tudi ločuje, vedno pa goni naprej k navajal na nove poti. Oni dnevi kažejo cilju kulturne vknpmosti slovanskih naro-neko tvorno potezo in gotovo niso bilijdov, ki jim danes razsvetljuje poti z novo manje plodov iti, nego je današnji čas. Iz-! močjo_ Italija Poslanska zbornica RIM, 10. Na včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o reformi civilnih zakonikov ter trgovskega in pomorskega prava. Zabeležke vredni so predlogi posl. Si' cha, naj se ohrani ustanova zemljiških kniio ter s časom raztegne na vso državo* predlog poslanca Cirincione, naj se sprejme predpis, da morata zaročenec in zaročenka pred poroko izjaviti, da sta videla vsak zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanju drugega; predlog Canepa, kf ^re za tem, naj bo reforma zakonika z* trgovinsko mornarico orientirana napram mednarodni kodifikaciji pomorskega pra-v i. Po daljši razpravi so se razni predlc>gi odtegnili oziroma spremenili v priporočila i a prešlo se je na glasovanje, pri katerem je bil vladni predlog sprejet. S tem je .!ada pooblaščena, da izvede reformo zakonikov. f Ministrski svet RIM, 10. Pod predsedstvom ministrskega predsednika se je včeraj vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi ministri. Koj v začetku je minister za kolonije on. Federzoni, izrekel v imenu vseh ministrov Mussoliniju odobravanje njegovega govora, držanega v senatu. — Naio je ministrski svet nadaljeval razprav o tičočo se draginje ter sklenil, da, odpravi ali pa znatno zniža uvozne carine na najnujnejše predmete za življenje. Po-polroma odpravljene bodo sledeče carine* na mesu v ledu (dosedaj 64 lir na stot), gnjati in drugo delano meso (dosedaj 200 lir na stot), losos v zabojih (168 lir na stot), mast (60 lir), slanina (100 lir), poie-novka Ln slanik (20 lir). Znižana bo uvozna carina na sledeče blago: Živo govedo od 320 na 120 lir; tun v zabojih od 210 na 30 iir; tun v drugih posodah od 180 na 60 lir. Vlada si je pridržala nadaljne ukrepe, če bi se izkazalo, da te olajšave ne bi primerno vplivale na cene v prid potrošnikom. Konečno je ministrski svet odobril v celoti poročilo in besedilo načrta za volilno- reformo. Mussolini na Sardiniji SASSARI, 10. Ministrski predsednik Mussolini je prispel z vlakom ob 17. uri tz pristanišča La Maddalena. kamor se je bil pripeljal na poizvedovalki «fa'rindisi». Z balkona na prefekturi je nagovoril množite*, ki so se zbrale na trgu. V svojem govoru je poveličeval junaštvo prebivalcev na Sardiniji, ki je bila do pred vojne zanemarjena. Dotaknil se je tudi domačih vprašanj, med temi tudi vprašanja preskrbe mesta z vodo. Med drugim je »zkliknil: «Zelo, zelo žalostno je, da rr\'e-sto tolikih junakov trpi žejo, toda obljubljam vam, da dobite vodo, ker mate pravica do rje*. i Kralj v Padovi PADOVA, 11. Včeraj je prispel kralj s spremstvom naučnega in ministra za osvobojene kraje v Padovo, da prisostvuje odkritju spominskih vrat na tukajšnjem vseučilišču. Na vseučilišču se je poleg zastopnikov cblastev zbralo mnogo mater padlih vojakov in dijaštvo. Ko je škof blagoslovil vrata, je prvi vstopil kralj. Med. potjo v mestni doni g^t je meščanstvo navdušeno pozdravljalo. Vezuv bruha NEAPELJ, 11. 2e nekaj dn* sem Vezuv močno bruha. Iz vrha se dviga gost dim in oblaki pepela. Čl&n vezuvsk« opazovalnice, profersor Mailadra, je izjavil, da to delovanje ognjenika ne pomeni nič posebnega, ampak da predstavlja čisto nommalen pojav, tako da za oko&co Vezuva ni treba biti v skrbeh. Po mnenju profesorja Mailadra bo bruhartje trajalo še nekoliko časa. _____ . Jugoslavija Jugoslavija in prevrat na Bolgarskem — Važna seja ministrskega sveta — Navodila jugoslovenskim četam na vzhodu BELGRAD, 10. Vesti iz Sofije redno prihajajo! v Belgrad. Vlada je tekom včerajšnjega dneva od jugoslovenskega poslanika prejela tri obširna brzojavna poročila, ki potrjujejo, da je kralj že (potrdil revolucijsko vlado. Jugosl. poslaniku se v Sofiji zatrjuje, da nova vlada napram Jugoslaviji ne bo .agresivno nastopala. Z oziroen na dogodke v Sofiji je bila snoči sklicana ministrska seja, ki je trajala do 21. Minisier Ninčić je podal obširno poročile. Vlada smatra situacijo na Bolgarskem za resno. Sedaj jo proučava in pričakuje poročil, ki so še na potu. Vlada se ne želi vmešavati v notranje zaefeve Bolgarije, smatra pa za potrebno izjaviti, da se protm vsakršni kršitvi nc u vilj^ke mirovne pogodbe, zlasti pa ugovarja kršitvam te pogodbe, v kolikor se tičejo bolgarske vojske v slučaju, da bi nova vlada hotela zasigurati svoj položaj s pozivanjem pod orožje novih koaitigentov, ki bi presega K število, katero določa omenjena mirovna pogodba. Vlada je prejela iz Sofije poročilo, da namerava nova vlada poizvati pod orožje tri letnike z izgovorom. da mora storiti vse, da prepreči eventualne nemire. Vlada smatra za potrebno da zavaruje n«eje napram Bolgarski. Zato je bil pozvan k seji vlade generalštabni podpolkovnik Živković, ki je dobil od vlade navodila glede nastopanja o;b bolgarski meji. Podpolkovnik Živković je mogel izjaviti, da je meja napram Bolgariji dobro zavarovana. O svejih ukrepih je vlada še nocoj obvestila kralja Aleksandra z obširno šifrirano brzojavko. Ni izključeno, da se kralj vrne predčasno v Belgrad. G en era! šla bn i odsek vojnega ministrstva )z poslal snoči armif?(kemu poveljniku v CARIBROD, 9. O dogodkih, ki so se v Sofiji odigrali od sinoči do danes dopoldne, je znano, da revolucionarne čete niso zasedle dvora, temveč je kralj sam pristal na to, da podpiše ukaz o revolucijski vladi. Javno mnenje v Sofiji je razdvojeno. V vladi se nahajajo makedonstvufužči, katerih voditelji se morajo prav ta čas pred sodiščem zagovarjati radi svojih zločinov. Danes bi* se imela začeti pred sodiščem prva obravnava proti obtožencem. Včeraj popoldne je predsednik državnega sotdišča Mihov osebno vložil obtožnico tudi proti generalema NŠkoteovu ^n Boboevu. Splošno se trdi, da je kralj izdal Stambolij-skega m da se je državni udar izvršil v sporazumu s^kraljem. Drugače ni možno razumeti, dai je vladar iz lastne volje priznal revolucijski kabinet. Med zemljoradnik! vlada konsternacija^ StamiboHiskemu očitajo, da je pustil situacijo iz svojih rok, ker ni pa uspehih, ki jih je dosegel pri zadnjih volitvah ter pri reparacijskih vprašanjih, takoj začel razgovorov z voditelji makedonstvujuščih. SOFIJA, 9. Zarota proti Starobolijskemu je bila že dolgo skrbno pripravljena. Vodili so jo makedonstvujušči, katerih poglavar Aleksandrov Je začetkom junija razglasil smirtno obsodbo nad Štambopijskim, notranjim ministrom Stojancm in drugimi prvaki zeml joradniške stranke ter javno pozval vpe uradništvo, da naij se v bodoče pokori le odredbam makedonskega revolucijoinarnega komiteja. Ma-kedonstvujuščilm sto se pridružili liga častnikov in končno tudi takozvana meščanska opozicija, narodna, demokratska in radikalna stranka, ki so kakor izgleda prevzele vodilno vlogo. Zveze z inozemstvom so bile ponoči in dopoldne' pretrgane, pa so od opoldneva zopet vzpostavljene.. Prevrat v Sofiji se je izvršil, kolikos-je doslej znano, brez krvnih žrtev. Aretirani s® vsi odličnejši voditelji zemljo-debke stranke. Vojaštvo je v rekah novih gospodarjev. Poročil z dežele še ni. Iz okrajev Petnč in Čustendil korakajo možni odtlefki kejnitašev v druge kraje, da se v imenu nove vlade polastijo oblasti-. BELGRAD, 10. Snoči so v Belgrad dospele vesti, da je bil StambuKjski umorjen. Vesti niso potrjene in so malo verjetne. Stambotijaki, organizira protirevolucijo? BELGRAD, 10. V dobro poučenih političnih krogih se govori, da ae je Stambo-lijski že pred nekaj dnevi obrnil na jugoslavensko vlado ter z oziram na opasno poostritev položaja zaprosil njeno pomoč. Utemeljil je svojo zahtevo s tem, da bi obnovitev starega režima resno ogrečala mir na Balkanu. JugoadOvenska vlada presoja današnje stanje v Bolgariji s skrajno opreznostjo ter smatra, da n®vi režim še nikakor ni ustaljen. Izgleda, da se je Stambolijskemju, ki zadnje tedne sploh ni več stalno bival v Sofiji, temveč v selu Siadovici med svojimi kmeti, posrečilo se izmakniti. V tem slučaju >e treba resno računati njegovo protirevolucijo. Seljaški nared mu zaupa in Stambolif&kf ga je vzgojil k velikemu sovraštvu proti meščanom, komunistom in oficirjem. Ponoći so prišle vesti z bolgarske granice, da korakajo močni oddelki oboroženih seljakov proti Sofiji. Uradno poročilo o prerlfetu — Program nove vlade RIM, 11. Kr. bolgarsko poslaništvo v Rimu je pooblaščeno razposlati sledeče obvestilo, ki ga je dobilo iz Sofije: Vlada Stambulftj&ega |e bila nadomeščena z novo vlado, ki je sestavljena iz mož pripadajočih k vsem opozicijskim strankam razen komunistične in iz nekaterih oseb izven straže. Predsednik novega ministrstva je profesor kr. vseučilišča v Sofiji Aleksander Cacnkov. Notranjepolitični program nove vlade obsega vzpostavitev zakona in ustavnih svoboščin in splošno pomirjenje dežele. To bo njena prva naloga. V zunanji politiki bo nova vlada neomajno lojalna napram velikim državam, ba držala vse medni ki jih fe Bolgarska sprejela, ter se bo ravnala pa določbah mirovnih pogodb. Vlada si bo tudi prizadevate, da z&roljša odnošaje z vsemi sosednimi državami Po vsej državi vladata popoln mir in red. Vesti o domnevni mobilizaciji so brez vsake podlage, in to tem bolj, ker bi bil tak ukrep nezdružljiv z mirovno pogodbo. ČaSiostovaska Ogrska iredentistična propaganda PRAGA, 11. Budimpeštanski dopisnik lista «Češke Slovo» trdi glede ogrskih iredentističnih organizacij, da se pripravljajo s potuho vlade na vojaški način za r as top proti sosednim državam. Nadzorov al na komisija v Budimpešti je odkrila blizu- mesta Haimascherjai veliko shrambo, v kateri je bito na stotine ton vojnega materijala. Rusija Dražba Vrangelovega brodovja MOSKVA. 10. «Izvestja» pripominjajo k prodaji Vrangelovega bredovja na dražbi, ki ae bo vršila 14. junija v Mar-seitle-u, sledeče: V Marseilleu se bodo prodajale ruske ladje Idjui) protestom sovjetske vlade. Zanimiva bi biLa vedeti, kdo nastopi kot kupec. Pred kratkim se je zanimala za Vrangelovo b rodov je romunska vlada, ki ste je ugajala z maršalom Fochoan in generalom Berthelotcm glede nakupa teh ladij. *Izvestia» pravijo dalje, da je zelo mogoče, da bo Romunska posojalo v znesku 100 miljonofv frankov, ki ga je dobila te dni od Francije za vojaške namene, porabila za nakup ruskih ladij. Debri izgledi za Izvoz žita iz Rtisije MOSKVA, 10. Izg^ecri za izvoz žita iz Rtfstje se smatrajo letos za zelo dhbre. Po mnenju moskovskega «Trgovinskega in industrijskega lista» ne preti ruskemu izvozu žita nikaka nevarnost s strani ameriškega izvoza, kn.jti rusko žiio je mnogo botjše in ye tudi povpraševanje po njem na evropskih trgih zelo veliko. Ruska rž je zopet zadobila svoj nekdanji dobri glas in je ameriška rž že popolnoma izpodrinila na finskem, estonskem rn lotvin-skem Financiranje i-ovoza ruskega žila je prevzela v celoti država. Prite^ovanje inozemskega kapitala se bo vtSIo v obliki preditjmov na že sklenjene kupčije. Po severo-zapadWh in južnih ruskih pristaniščih se dela z vso paro na izpopolnjevanju pristaniških dvigal. Ustava zveze sovjetskih republik MOSKVA, 10. V Moskvi se je sestala komisija obstoječa iz 25 zastopnikov sovjetskih republik ki ji je poverjena naloga, da izdela ustava zveze sovjetskih republik. Na prihodnjem in akora-jšnfem zasedanju vseruskega izvršilnega odbora' se bo> razpravljalo tudi o načrtu te ustave. Kotačno veljavno pa bo sprejeta ustava na seji vseruskega. izvršilnega odbora, ki se bo vršila dne 15. avgusta t. 1. « - Peliska Ostavka Pilsudskega sprejeta VARŠAVA, 10. Predsednik republike je sprejel ostavko maršala Pilsudskega kot načelnika glavnega štaba. Na njegovo mesto pride general Stanislav Hailer, ki je že leta 1919. zavzemal to mesto prepričala Nemčijo o potrebi, da takoj neha s pasivnim odporom. To pa ne bi pomenilo, da Anglija odobrava zasedbo Poruhrja. - Sort tete angleškega kralja LONDON, 11. Predvčerajšnjim je umrl* kraljeva teta, princezinja Kristina. Nemčija Kancelar Coao o odškodninskem vprašanju M0NSTER, 10. Ob priliki zborovanja nemških časnikarjev je imel kancelar Cu-no važen govor. Opozarjal je posebno na prizadevanja od novembra sem, da bi se rešilo reparacijsko vprašanje, toda vsa ta prizadevanja so> ostala brezuspešna, dokler nteta lord Curzon in italijanska vlada pokazala nove poti. Tudi po nemški noti od dne 2. maja sta bili italijanska m angleška vlada mnenja, da je še vedno dana možnost, da se pogajanja nadaljuj jejo. Kar se tiče plačilne zmožnosti Nemčije, je Izjavil kancelar, da Inozem« stvo v tem pogledu zelo pretirava. Z nou vimi garancijskimi predlogi je šla Nemčija do skrajnosti. Vlada bo napela vse sile, da prisili celokupno nemško gospodarstvo, da da potrebna jamstva. Ne smemo prezreti dejstva, da se je vlada pri svojih ponudbah mogla opreti na nemško- gospodarstvo; kajti s tem pade dokazovanje onih, ki so v inozemstvu venomer ponavljali, da je nemška vlada prešibka, da bi mogla obljubljati dajatve, ki bi vezal« tudi nemško gospodarstvo. Glede sedanjega položaja v Poruhrju je kancelar omenil, da je moralo nad 50 Nemcev žrtvovati svoje življenje popolnoma po nedolžnem in da je bilo nad 50.000 orreb izgnanih, da »e govori o neštetih žrtvah nezakonitih c:bso2b. Ob zaključku je vomik dejal: Mi hočemo mir in smo pripravljeni dati našim sosedom na zapadnu kakršnokoli vzajemno jamstvo za mir. TcidLa izjavljam javno in svečano, da je na cene, za katero bi bila na prodaj nemška1 zemlja v Poiruhrju, ob Renu, ob Sari In Mozeli, in da je ni cene, za katero bi si pustih kratiti pravice Nemčije ali; posa^ raeznih ozemelj. Ko to izjavljam, tutiri', da imam za seboj vse politične stranki', ves nemški narod, ki ga zastopata nemi; ška vlada in zbornica'. Na podlagi te gk*. boke in trdne sloge poeivlja nemški narod da previdno čuva. Anglija Anglija bo priporočila Nemčiji, naj seka s pasivnim odporom LONDON, 11. Obvestitev o stališču francoske vlade glede nemške note je prispela yčeraj. Ni izključeno, da bo angleška vlada, kateri je bilo svoječasno zagotovljeno s strani zaveznikov, da so pripravljen? pričeti pogajanja z Nemčijo, Amerika in uova stemška nota WASIIINGTON, 10. Neki vplivni Amcrika-nee je izjavil, da niso Združene države .kljub svojim pravicam direktno prizadete pri repa-racr^kem vprašanju. Isti je opomnil tudi na brezuspešno prizadevanje belgijske vlade, da bi v minulem letu sklicala v Bruselj mednarodno konferenco o reparacij&kem vprašanju; niti sedanji mednarodni položaj se mu ne zdi ugodnejši kakor tedanji. Novi nemški to-zet-devnt predlogi se precej razhlnin?*© od precP-logov g. Hugnesa, ki je bil za ki bi sestojaia iz gospodarskih izvedsr-cf-v, ln nc [z osebnosti odvisnih od posamuj?^ vlad. V uradnih krogih prevladuje vsekako mnenje, da se stališča prizadetih držav zelo križajo. Sicer pa nemška nota znači korak naprej in danes bi ne bilo već težko določiti zneska reparacij, ako bi se sklicala mednarodna komisija. Mednarodna prometna konferenca zaključena BERN, 11. Mednarodna konferenca, ki je bila sklicana v svrho revizije dogovorov o pre-vocu blaga in v srvrho proučevanja nevega dogovora o provozu potnikciv in prtljage, je zaključila svoje delo. Zastopanšh> je bilo 23 držav. Dosežen je bil popoln sporazum; sestavljen je bii načrt za no»ve dogovore, ki bija «Novii Doni»J sodnikov, ki bi ime;. iti ti zakon in n« «de lati > zakon, p^ri iakem vprašanju N>va Doba ne fjafde drugih, besed, negioi da zbija neslane šale z ^jezikovnim•> razpravljanjem. Ni treba, da ima <-Ncva- Dobav svoje zaupnike na sodni jI, toda če bi ji rea bila kaj na srcu korist našega ljudstva, bi se njen urednik lahko potrudil, da izvc; kaj je na stvari, ko vendar znan-,c h njenih poročil, da je njen urednik bil že na daljših potovanjih nego je ene iz goriškega uredništva na goriško sodnim. Se- veda, gospodom, kj kontrolirajo Nc?vo Dobo» in za katere so se tiskali nekaj časa posebni «riassunti>--, to ne bi brlo prav. Voditi «realno politrko» je konečno stvar naziranja, toda pri vsej < realni po-litiki» človek ni treba, da ie pedrepnik! Sicer pa se brez potrebe jezim. Kako bo «Nova Doba* pisala o stvari, katera ji < ni jasna!» Dovoljujem si le opazko, da mora biti pri «Novi Dobi* mnogo megle, če ji taka vprašanja niso jasna. Seveda, če stvar rti jasna, odpade tudi vsaka hierarhična pot, kafceTo bi «Nova Doba» nastopila. (Pripomba uredništva: Kar ni jasno. •Novi O/bi >. je jasnot vladi v Rimu, katera je oči ed-ia. da se počenjanje na sodnijah 0tede jezika pregleda potom posebnega komisar*a. Ucamo, da bo uvidjavnost tega komisarja m v lade vendar odpravila nezakonito hi nasilno postopanje gotovih sodi-nijskih predstojnikov in radi prepustimo «Novi Dobi» veselje, da tedaj zabeleži dotično odredbo vlade kot svoj prav poseben uspeh). Dogodke predzadnje nedelje, ki so zahtevali dve človeški žrtvi — člajia milice Crena m komunista Berceta — opisuje «L'Unita socialista* — precei drugače, nego so jih opisovali drugi tržaški italijanski listi. Glede umora fašista Crena dokazuje verjetnost, da ga je po nesrečnem naključju zadel eden strelov članov milice samih, ko so na Modiar.ovem zemljišču streljali za bežečimi ikomunisti. Ugotavlja,^ da se opisi fašistov samih ne skladajo med seboj. Posebno zn?čilno se zdi socialističnemu glasilu, da so bili govori povodom pogreba Crene nepričakovano umerjeni in kratki. Zato se zgraža tem bolj radi maščevanja nad komunistom Bercetom, ki ni bil prav nič udeležen na dogodkih, ki so dovedli do tragične smrti Crene-a. 0 komunistu Ribari-chtt pripoveduje, da so ob 23. uri prišli ponj na stanovanje in so ga naložili na kamjon — bržkone isti, na katerem so odpeljali Berceta na Katinaro. Toda Ribarichu se je posrečilo skočiti z avta m se zgubiti v noči. Streljali so sicer za njim, a ga niso zadeli. Le na očesu je bil nekoliko ranjen od kopita puške. Naslednjo sredo je huda predla tudi Bercetovemu bratu Mariju, ki je vojak in se je nahajal v Trstu na kratkem dopusiu. Napad pa so zabranili karabinerji. Socijalistično glasilo poroča tudi, da je pred mrtvašnico bolnišnice, kjer je ležal mrtvi Berce, prišio v sredo popoldne do hudega prerekanja med neko skupino žensk in tam navzočimi člani milice, ker so ti poslednji I zavrnrlj nekega mladeniča, ki je želel videti; mrtvega Berceta. Prihiteli so orožniki in j spraviti maideniča na varno. V njegovo obrambo pred člani milice so orožniki potegnili samokrese. Socijalistično glasilo pripominja, da popolna resnica glede vseli podrobnosti težko da bo prišla na dan, ker so se tržaška glasila — in to se mu zdi zelo značilno — zavila v popoln molk. Gotovo da so dobila tak nalog, j Slednjič je tudi značilno, da je poveljstvo 58. J in 59. legije prostovoljske milice izdalo pove-j lic, ki do nadaljnega ukrepa prepoveduje pri-j padnikom milice nošnjo uniforme. Toda, -Unita socialista^ se boji, da bo ta odredba več škodovala nego koristila. Če bi se zopet ka* zgodilo, bi bila milica rešena vsake odgovornosti, ker bi ta padala na tiste navadne . Spored te predstave obstoji iz jako vratolomnih vaj na konjih, ki bodo prava senzacija za športne kroge. Družbo vodi gespod general Ivan Pavlicenko, sloviti bojevnik, ki vsled svojega junaštva nosi 19 težkih ran na telesu in je kljub temu neprekoslfiv v teh vežbalh1. Ker se naše ljudstvo jako zanima za telovadne vaje, smo prepričani, da jim bodo te predstave nudile poseben užitek. Na lice mesta bodo razen tramvaja vozili tudi avtomobili. Na programu predstave so sledeče velezani-mive točke: 1. Preganjanje sovražnika, — 2. Kozak skoči s konja v teku. — 3. Kozak na konju s sabljo v ustih, — 4. Kozak pobere s konja v teku robec s taj. — 5, Kozak stoji na 'dveh drugih kozakih na konju z zasJavo v j rokah in strelja na sovražnika. — 6. Kozaki, na trdnem drogu, ki je privezan na dveh ko-j njih, izvajajo razne vaje. — 7, Trije do Štirje; kozaki igrajo »karte na enem konju. — 8. Rop j zaročenke. — 9, Napad konjice; ranjenega j kozaka vzamejo s konja, — 10, Kozaki na! konju pojejo svoje narodne pesmi in izvajajo : razne pretresljive in nepopisne vaje. * -^Jadranski Almanah«. — Kakor lani, izda-Naia založba v TiEtu tudi letos »Jadralski j Almanah-, ki bo posvečen predvsem naš.rju, . dehi na prosvetnem polju. Uredništvo prosi vse one, ki bi hoteli sodelovati s kratkimi, informativnimi Članki splošne .važnosti, naj pošljejo svoje prispevke čim p r e j, najkasneje do 1. julija, na naslov: France Bevk, Gorica, Via Favetti 11, I, PruitvM« viftl Dramatična šola. Šentjakobska čitalnica poživlja svoje Člane, da se udeležijo dramatične vaje, katera se bo vržila jutri v sredo, 13. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani DKJ> pri Sv, Jakofcu. Vodstvo se nahaja v spretnih rokak znanega režišerja M. Goriupa, kateri je že preteklo sezono pokazal lepe uspehe. Kdor se zanima za dramatiko in kdor se želi seznanita z umetnostjo, je dobrodošel in nai se udeleži sestanka. Pevsko društvo «Kok>». Današnja skupna vaja za mešani zbor odpade. Vrši se pa za moški zbor ob 2Gih, kjer zadnjič. — Odbor. Iz triiikesa življenja Ž epa a tatvina. Med tem ko se je trgovec Aldo Sadeloch, stanujoč na trgu Chiesa Evan-gelica, vozil predvčerajšnjim popoldne s tramvajem proti Rojami, mai fe predrzen žepar izmaiknil listnico, v kateri je bilo spravljenih okoli 800 lir. Trgovec je zapazil tatvino; začel je kričati, toda predno so navzočni ljudje razumeli, kaj se je zgodilo, je tat spretne skočil s tramvaja ter izginil v množici, ki se je tedaj kretala po Goidonijevem trgu, kjer se je nahajal tramvaj. Okradenec je naznanil dogodek na kvesturi. Nesreča na nabrežinskem kolodvoru. Preteklo nedeljo popoldne se je nahajal na nekem tiru na kolodvoru v Nabrežmi tovorni vlak, ki je čakal znamenje za cd&od. V zadnjem vozu vlaka se je mudil železničar Josip Fonte-mazzi, star 29 let, stanujoč v Nabrežiai št. 124. Naenkrat je m&ž zapazil, da prihaja z naglico \ po istem tiru od zadaj lak-omotiva. Misleč, da j | bo poslednja trčila ob tovarni vlak in boleč j i se izogniti posledicam trčenja, je Fontemazzi skočil z vagona na tla. V razburjenju pa' je skočil tako nerodno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Nekateri tovariši so mu priskočili na pomoč, ga prenesli v neko sobo kolodvorskega poslopja, kjer je ponesrečenec dobil prvo zdravniško ponoč. Nato so ranjenca s prvim vlakom prepeljali v naše mesto. Ko je dospel vlak na južni kolodvor, je bila obveščena o dogodku rešilna postaja. S poslednje so poslali na kolodvor avtomobil, na katerega so položili ponesrečenega železničarja ter ga prepeljali v mestno bolnišnico. Okreval bo v 5 tednih. Nesreča s kolesom. Pred smotnjim se je v ulici Broletto igrata gruča otrok. Naenkrat je pridrvel po ulici navzdol kolesar. Otroci so se umaknili na stran, Ite 8-letni Decii Pliska se ni utegnil umakniti; neprevidni kolesar sc je z vso silo zaletel v njega ter ga podrl. Ubogi deček je obležal nezavesten na t!eh; sadobil I je številne poškodbe na rokah, nogah in po mm telesu. Na lice mesta je bi poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dečku podal Prvo polnoč Nato so ga prepeljali na dom. Ker se je pozneje njegovo stanje poslabšalo, so ga domači prenesti v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da ima Pliska pretresene možgane. Sprejeli so ga v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Nesrečen padec. Predvčerajšnjim se ie zatekla na rešilno postajo tridesetletna Marija Graziutti, stanujoča v ulici Settetontane Št. 18. Ženska je imela dolgo in globoko rano na dlani leve roke. Povediala je, eta se je ranila pri padcu po stopnicah, po katerih je šla, noseč v roki steklenico polno vode. Dobila je potrebno pomoč. Otrok pil pomotoma strup. 2-letni Vinij Ra-dich, stanujoč v ulici Piccardi št. 56, je včeraj popoldne v svoji otroški radovednosti iztikal .doma v kuhinjski omari. Pri tem mu je prišla v roke steklenica z amonijakom. Otrok je na- | stavil steklenico k ustom ter potegnil iz nje! par požirkov. Močna tekočina ga je seveda začela žgati v želodcu in otrok se je spustil v jok. Prihitela je njegova mati, ki je takoj uvidela, kai se je zgodilo. Prenesla je o trnka v mastno bolnišnico, kjer ga je zdravnik kmalu spravil iz nevarnosti. Kljub temu je moral maii izttkač ostati v bolnišnici1. Sport Konjske dirke mm Montebellu so se v nedelja zaključile ob lepem) vremenu in obilni udeležbi občinstva. Koaec kolesarske {krog in krog Italije. V nedeljo se j« zaključila ta važna tekma v Mšfcmu. Kakor na splošno pri tej dirki, tako so tudi v Milan pridrvel« dirkači v tesnih' skupinah, držeč se. takarekoč drug drugega. Kot prvi }z bdi proglašen Girardengo, ki je prevozil progo 3188 lan v 122 urah 58 minutah in 17 sekundah. Drugi Brunnero, ki zaostaja samo za 37 sekund. Šah Živahno zanimanje za šak v Ljubljani. V Ljubljano je dospel 7. t. m. Saiiovski mojster Mieses. Zveza Šahovskih organizacij mu je priredila v restavraciji «Emlona» prisrčen pozdraven večer. Pozdravil ga je slovenski mojster dr. Wk£mar poudarjajoč razmah šahovske igre v Ljubljani ee tedaj, ko je bil g. Mieses zadnjič v Ljubljani, v imenu Zveze ga je paedr&vtt g. Zupančič, v vezani besedi pa g. Kragelj; M- Mieses se je vsem navzečim za sprejem laskavo zahvalil. .^Zaključek pozdravnega večera je tvorit brzoturnir, v katerem je dosegel prvo mesto g. Ciril Vidmar. Naslednji dan [e igral g. mcjfeter v kavarni «Evropa:> sferama^ prati 23 Šahistom. Pokazalo se ie, da Ljubliana usnešuot tfoti šahov- 1 sko igro. Dobil fe mojster 14 partij, zgubil 6, in sicer proti gg.: inž. Zupancu, Cir. Vidknarju, L. Pevaleku, Suštajju, Furlanlju in Mrzlikarju. Remis je doseglo Igralcev, in sicer gg.: Kavčič, Valentinčič jert, Vidmar Jože, Lenar in Kermavner z Držajem. • darovi V počaščenje spomina pok. prijatelja Tomaža Wiegele darujeta Ivan in Notburga Z. Lir 30 za «Šolsko društvo«. Srčna hvala! Borzna oorotila. Valuta na tržaškem trgu. Trst, dne U. junija 1923. i «£TBke krone .••••»•■•». 0.35 0.40 ! avstrijske krone .................0.0290 0.0310 ' češkoslovaške krone..............64.75,— 65.25 dinarji ...........................24.20 le j 1 • ............................1 11.75 marke .......................0.0200 0.0290 dolarlt ........... • . 21.65 21.75 j francoski franki..................138.25.—138.75 Švicarski franki........ . 3b8.—.—391.— angleški funti papirnati ...... 99.85.— 100.15 Mali ©glasi POSTELJE 60, chiffoniers 220. nočne omarice 50, vzmeti, žimnice iz; volne in morske trave, popolna solidna soba 850'-. Fonderia 3. ;_(818) ŠIVALNI STROJ «Singer», zajamčen, se proda na obroke. Kupujejo se rabljeni stroji. Acquedotto 25. (819) SREB&O, zlato inl)riljante plača več kot drugi Periot. vi a S. Francesco 15, II. 45 I HIŠA pripravna za vsako trgovfaso, §»• procU, eventuelno zamenja s hišo v Jurcala**ifl. fV jasnila pri upravniStvu iQ&, URADNICA, zmožna sk>v»n4čiat». srbohrvaščine m ItalijanSčin«, stva, stenografije, sitro^episja, dobnu rmćtf-narica, išče službe. Cenjene ponudbe pođ «Več let na praksa* na upravnifetvo. 810 VISOKOŠOLEC, vešč slovenščine, itattian-ščine, nemščine in nekoliko frar.c^&čiae, išče primernega pisarniškega mesta. Sprejme tudi kakršnokoli instrukcijo. Naslov pcf upravništvu. 81 ^ POZOR! Krone, korale, zlato, platin in robov« je pc najvišjih cenah plačuje edini grosiaf Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 33 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje In prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v« Giacintc Galllna 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. __25 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares it. 6, I. 44 OMARE, postelje, lepe, po niikih cenah, brea poviška, prodaja delavnica; Fabio Severo 7. 801 PLISSE'. Delo hitro in natančno, velike irt majhne oblike, podviti, na pahljačo in na harmoniko. Oliva de Battisti, Via S. Seba-s-tiano 5t, 4-I1I Trst. Vhod pri prodaji li»tov. 5! SLUŽKINJO, pridno, išče za takoj gospod sam (trgovec), ni deželi. Naslov pri uprav-niStvu. 793 JU T Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, tašča in stara mati Josipima Vekiet v starosti 7L let, v soboto, po dolgi in mučni bo'eini, previđana s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se je vrSil včeraj 10. t. m. izhifU Žalosti Sv. M. Magd. spodnja #20 na pokopališče v Škedenj v družinsko grobnico. TRST, 11. junija 1&1!3. Jurij Vekjet, soprog. Antonija por. Godina, hoi. Benedikt Godina, zet Melita, Nada, * Vera, Danilo, Milan, Svetozar, vnuki. ZAHVALA. Povodom prebridke izgube naše preljube matere, tašče, stare matero Josiplne Vekiet se globoko giojeni zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili našo predrago pokojnico k zadnjemu počitku ter vsem, ki so nam stali ob strani v dolgi In mučni bolezni TRST, 11. junija 1923. 28/20 Žalujoči ostali. Novo pogrtbuo podjetje -- - ___i. I..IM .I.M.I ■ ■!■■ i T.. ..I. IM.il ■H> k bskri P2Hr, XIII a Od občnega zbora delničarjev dne 6. maja t. I. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke prevaja na podlagi odobre nji Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1920 VI št. 3199 zvišanje delniške glavnice od 20,@00.§90 na 25,000.000 dinarjev z izdajo 50.000 novih delnic e$o Din 100.— nom. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem se ponudi 40.000 delnic v nominalnem iznosu 4,000.000 — dinarjev tako, da smejo optirati na vsakiji pet staril eno novo po tečaju Din. 175, — tel quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje na ve denih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točili naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki se jim bo naznanilo. Odlomki izpod 5 delnic se ne upoštevajo 2. Novim reflektantom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosu Din. 1,000.000*— in vse od dosedanjih delničarjev ne vpisane delnic* po kurzu Din. 215.— tel qu«l za delnico. 3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. 4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. 5. Vse nove delnic^ so deležne dobička za celo tekoče leto in imajo kupon za leto 1921 6. Suskribcija traja od 10. junija do 25. junija 1923. 7. Kot supskripcijska mesta so določene: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v trstu« gorici« Brežicah, Celju, Kranju, Mariboru, Metkovići Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu in Splitu; Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebu; Beogradska ujedinjena banka v Beogradu; Živnostenska banka, filialka Wien, VViener Bank Verein, Wien, in Živnostenska banka v Pragi. 8. Dodelitev neoptiramh delnic je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje, za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpo*nc; do 31. julija t 1. 9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega leta. 10. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. Upraviti SV©*. ^^m^^—^MMMn^^-j^-Mjggjp^BMaMfaMt^^MM^tl^M^^^^iM^MMMaMM I EDMMMM • • aaMMBM OBMBmMK* O « am^M. _PODLISTEK__ W1LKIE COLLINS: Gospa v belem Ko mi je gospa Clemenlo prvič imenovala cerkveno sakristijo kot kratki si ga je izbral gospod Percival za tajne sestanke z roežnar-jevo ženo, mi je ie tedaj padlo v glavo, da je sakristija nepripraven kraj za take sestanke. Samo ta vtis me je napeljal, da sem omenil cerkveno sakristijo kar tako v en dan gospe Catherick; to je bila najmanj pomembna točka moje povesti, ki ms je padla v glavo med pogovorom. Pričakoval sem, da mi bo odgovorila jezno ali zmedeno od zadrege; toda neznanski strah, ki jo je popadel, ko sem izgovoril one besede, me je silno presenetil. Že davno sem slutil, da obstoja tajna gospoda Percivala v prikrivanju nekega zločina, ki je poznan tudi gospe CalihJerick, toda dalje nisem priftel v svojih domnevanjih. Silni 9trah, ki je napadel to žen&ko, pa mi je pokazal, da je zločin v posredni ali neposredni zvezi s sakristijo in me je uvcril, da ni bila ona ženska samo priča, asnoak tudi salu iva zločina. Kakšen zlofctr? je mogel to brti? Gotovo je imel svoje poniževalne pa tudi nevarne strani, sicer ne bi bila gospa Catherick ponovila mojih besed o družabnem stališču gospoda Percivala k takšnim zaničevanjem. V zločinu je bila torej poniževalnost in nevarnost, ona je bila soudeležnica in zločin je bil v zvezi s cerkveno sakristijo. Naslednja točka, o kateri sem razmišljal, me je privedla Se za korak dalje. Nebrzdana prezir gospe Catherick do gospoda Percivala se je očividno raztegnil tudi na njegovo mater. Za to sta se mi zdeli samo dve razlagi mogoči. Njegova mati je bila iz nizkega sloja, ali pa je bila na slaJbem glasu, in gospod Percival ter gospa Catherick sta poznala to tajno. Glede prvega sem imel priliko pogledati v cerkveno knjigo ter poiskati njeno poročno izpričevalo, zvedeti Za njeno dekliško ime ter poizvedovaiti po »jesnih sorodnikih. To kot priprava k poznejšim poizvedbam. Ce bi pa obveljala druga razlaga, kaj je bil vzrok njenega slabega imena? Spomnil sem se na ono, kar mi je pripovedo-vaJa Marijana o starših gospoda Percfvala in: o njihovem nedruža b nem in sumljivo zaprtem življenju, ter se vprašal, ali je bila njegova mati »ploh poročena. Neutemeljenost te sumnje pa mi je mogla dokazati cerkvena knjiga s poročnimi izpričevali. Kje pa dobiti cerkveno knjigo? Pri tej' točki sem prišel