63, številka.
Maribor, dne 7. avgusta 1916.
Letnik Vlil.

ffaročnina listu: —
Celo leto leta .
Pòi
Cei
;etrt leta Mesečno.
K 10 —
. 5-
. 2*50
• » 1-
Sunai Avstrije:--
Celo leto . .	„ 15 —
tasamezne Številke —	10 vinarjev. • —
STRAŽA
lnserali ali ornanti®
se računajo po 12 viru od ò redne petitvrsie-. prt večkratnih oznanilih velik. ■—	popust.
„Straža“ izhaja v pendei jek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo
Uredništvo In npravnifitvo: Maribor Sloroika «Ilca. 5. — Telefon St. 113.
mror innr.i.irnrK  .....m i    hi imi,   nini
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.”|
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.

Gorica možno obstreljevana.
Italijanska artilerija porušila bolnišnico umiljenih bratov v Gorici — Hudi boji na Doberdobu. — Sedem italijanskih polkov napadalo, pa so bili vrženi nazaj — Prestolonaslednik vrhovni po eljnik v južni Galiciji in v Bukovini. — Njegove čete prodirajo« — General Köves pri Delatynu. — Rusi bi radi med mestom JBrody in Tarnopol ob Seretu predrli našo lnonto. — JofFre upa na zmago. — Turki pri Suesu napadajo, —
Rusi na Kavkazu prodirajo. — Rum iiiija še vedno cinca.
Iftjnovejše avstrijsko
uradno porodilo,
- **; • c*
Dunaj, 6, avgusta
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Armadna skupina; podmaršala nadvojvode Karl al V ozemlju gore Capu 1 so se številni ruski napadi izjalovili. Južno od J a b Ionico in Tatarov a avstrijsko-ogrske in nemške čete kljub srditi sovražni obrambi napredujejo. Armada generalnega polkovnika pl. K ö v *e s s je južno-žaljodno od Delat y li a odbila močne ruske sunke. Dalje proti severu nič pomembnega^
Armadna skupina generalnega maršala- glem. Hindenburga-: Pri kraju Z a 1 o s z e se na zahodnih brežinah doline reke S e ir e t vršijo zelo srditi in menjajoči se boji. Zavezniške čete generala F a t h so v sedaj zmagovito zaključenih bojih pri kraju Z a r o c z e, južno od Stob y h v e vjele 4 ruske častnike in 300 mož ter vplenilc pet strojnih pušk.
Italijansko bojišče.
Ob soški fronti se močni artilerijski ogenj proti gor i š k e m u o b m o s t j u in Dober-dobski gorski planoti nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Posamezni sunki proti našim postojankam vzhodno od kraja Re d i p ul j a in pri Selcah so bili odbiti.
Pri včerajšnjem obstreljevanju je mesto G o r i--a zelo trpelo. Bolnišnico usmiljenih bratov so razrušili dobrozaeteti streli; več oseb je bilo pri tem ubitih.
Ob tirolski vzhodni fronti so naše višinsr ke postojanke v prostoru pri kraju P a n e v e g g i o stalno pod srditim topovskim ognjem. Posamezni napadi italijanskih bataljonov so se izjalovili pod najtežjimi sovražnimi izgubami. Južno od S u g a« n s k e doline je naš oddelek s kratkim sunkom vjel 2 častnika. 70 mož in uplenil 5 Strojnih pušk.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
JN&mesrnik načelnika, generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Najuovejše nemško uradne poročilo,
Berolin, 6. avgusta,
Francosko bojišče.
Boji pri P o z i e r e s u trajajo dalje. Zvečer so se izjalovili sovražni delni napadi ob gozdu Fou-r e aus in severno od Somme.
Na ozemlju M o z e, zlasti desno od reke, so razvile artilerije močno delovanje. Za nekdanjo utrdbo T h i a u m o n t se vršijo srditi infanterijski boji. Na ozemlju Fleur y se je zvišalo število vzornikov na 10 čaistnikov in 576 mož. V gozdu C h a p i t-re smo včeraj prišli naprej. Tukaj je prišlo v naše roke 3 neranjeni častniki in 227 mož.
Severno-vzhodno od V e r m e 11 e s a, v A r -g onih in na višini C o m b r e s smo napravili vs-
pešne razstrelbe. Sovražne patrulje so bile na več mestih odbite, lastna podjetju, so se posrečila pri Oraonelle in na višini 0 o m b r e s.
Rusko bojišče.
Fronta ge nerad a-f e ldmarš ala pl. Hindenburga: Neka pečina južno od Z. a r o c z e (od reki Sitohod), ki je še bila od sovražnika zasedena, je bilja očiščena, protinapadi so bili odbiti. Vjeti so bili 4 častniki in 300 mož, vplenjenih 5 strojnih pušk.
Pri kraju Z a 1 o s z e in severno-zahodno ou tega kraja so pridobili Rusi zahodni breg reke S e-rst.
Fronta podmaršala nadvojvode Karola: Pri armadi generala grofa B o t h m e r j a so se vršili boji na prednjih bojiščih, ki pa niso bili posebne pomembnosti.
Vspehi nemških čet v Karpatih so se razširili.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Italijanska zračna ladja zgorela,
Uradno se razglaša:
Dunaj, G. avgusta.
Dne 5. t. m. je v zelo veliki visočini priplula sovražna zračna ladja proti otoku Vis. V bližini otoka je ladja goreča padla v morje in se potopila. Oddelek torpednih ladij, Id je bil takoj na mestu, jc za-mogel samo še nekaj razbitih kosov, med temi ostanke zrakoplovovega, ogrodja in rešilno cev, dobiti iz morja, Kljub dolgotrajnemu iskanju ni bilo mogoče nikogar od posadke najti ali rešiti.
Mornariško poveljstvo.
Bitka ob Su e-kem prekopu.
--„-g
London, 5, avgusta.
Angleško vojaško poveljstvo v Egiptu je izdalo dne 4. avgusta;, ob 11. uri ponoči sledeče uradno poročilo:
Dne 3. avgusta proti polnoči so napadli Turki, močni 14.000 mož, naše (angleške) postojanke pri vasi Romani, vzhodno od Port Saida, na fronti 7 do 8 milj.
V prvem mraku dne 4. avgusta je bil položaj sledeč: Turki niso proti našim utrjenim postojankam nič opravjili. Tudi ob južnem krilu, kjer smo vjeli 400 do 500 mož, se je boj razvil za. nas ugodlno. Bojne ladje so iz■ zaJliva pri kraju Tyne izborno sodelovale. Ob času, ko se je poročilo odposlalo, je boj še v teku.
Srbska skupščina.
Pariški ,.Temps“ poroča iz Aten, da bo zborovala srbska skupščina na otoku Krf. Prestolonaslednik Aleksander je določil, da bo skupščina sklicana, na dan 28. avgusta. Skupščina se bo bavila z gospodarskimi vprašanji in začasnimi postavami o stališču Srbije napram drugim državam.
Zakaj se vojskujemo?
Priobčujemo od ljubljanske cenzure dovoljen članek, ki ga je spisal dr. Krek za zadnjega „Domoljuba“ :
Mi se vojskujemo za A v s t r i j o. Avstrija je naša očetnjava, Z Avstrijo in nje vladarsko hišo vežejo nas stoletne vezi. Z njo so živeli naši očetje vesele in žalostne dni. V Avstriji je naša zgodovina, v Avstriji smo se zavedeli, da smo narod. V Avstriji se je izvršil naš gospodarski napredek, da smo, kar smo. Avstrijo ljubiti, z Avstrijo čutiti, Avstrijo braniti, to nam ukazuje četrta zapoved.
Mi se vojskujemo za, s v o j o domačo z e -m 1 j o, za domače šege in naprave, za svoje slovensko narodno bitje, za jezik domači. Z Avstrijo je v, nevarnosti tudi vse to, V nevarnosti so naša Brda, naša lepa goriška zemlja, naš Trst in tudi naša dežela kranjska, Mi vemo. kako ravna Italija z beneškimi Slovenci. Brez pravic, brez šol, brez knjig in listo'.-, le v cerkvi se še glasi domača beseda.
Mi se vojskujemo za svobodo C e r k v e. Mi vemo, kaj hudega je Italija prizadela sv. Očetu, kako ga je oropala zemlje in prostosti in kako bi rada zatrla, vse, kar je verskega in božjega, Mi vemo, kako tudi Rusija zatiira vse, kar je katoliškega, in bi rada potegnila vse avstrijske- slovanske narode v razkol.
Za cesarja in Avstrijo, za zemljo domačo in za bitje slovensko, za svobodo Cerkve, za to se mi vojskujemo in za to prelivajo kri naši junaki ob Soči. v tirolskih čereh in ob dnjestrskih ravneh. Zato pa nismo vdljni ničesar-poslušati in prenašati, kar bi bilo zoper te tri naše bojne zaihteve: mogočna Avstrija, v njej pravice slovenskemu narodu in svoboda Cerkvi !
Mi obsojamo vsako ljubovanje z nasprotniki Avstrijie. Vsikdar zvesti domovini in cesarju, ta.'ki hočemo tudi ostati. Kri pričuje o naši zvestobi!
A če smo zvesti Avstriji, po pravici tudi smemo zahtevati, da nam nihče v Avstriji ne skuša z a-tirati našega bitja. Avstrija je domovina nas vseh, Nemcev in Slovencev, Cehov in Hrvatov, zato nima noben narod pravice, drugega prezirati, tlačiti in izpodrivati. Vsi zares dobri in pošteni to priznavajo. Kako uče Nemci svoje rojake v Ameriki, naj cenijo in ljubijo svoj nemški materni jezik! Ceni in ljubi svoj nemški materni jezik, tako se glasi prvo pravilo za ameriške Nemce, zakaj v tem jeziku si prejel sveto vero, v njem jo najložje izpovedaj, v tem jeziku jo zapusti tudi svojim otrokom, da ne bo
oškodovana! Uöi se tudi angleško, to je prav in potrebno, a s svojimi otrobi govori samo po nemško. Ne trpi, da bi se govorilo v tvoji družini angleško!
Ce Nemci v tuji državi tako cenijo svoj jezik, in branijo njegove pravice, kako da bi mi ne smeli ljubiti svojega jezika in braniti njegovih pravic na svoji zemlji, v stvoji domovini, v domači državi?
Ce smo zvesti Avstrijci, pa smemo- tudi pričakovati, da nam bo Avstriia čuvala našo vero, našo versko svobodo in svobodo naše Cerkve. Razni ljudje se ž„e napravljajo, da bi začeli po vojski boj zoper katoliško Cerkev. Že hujskajo, že obrekujejo, že lažejo o sv. Očetu, škofih in duhovnikih, da bi vzbudili v trpečih srcih naših vojakov dvome in težave, da bi jih odtujili Cerkvi in pridobili za, svoje sovražne nakane. A naši možje in mladeniči niso tako neumni, da bi lahkomiselno verjeli lažnjivim hujskačem in zapravili tisto, kar jim je edino dajalo moč, in tolažbo in kar je vsega najdražjega, najdražje. Preizkušeni v ognju trpljenja predobro vedo, da je Vse govorjenje o napredku in omiki brez Boga laž in prevara. Svetovna, vojska je to tudi s strašno grozo vsemu svetu odkrila. Slovensko ljudstvo je Bogu hvaležno, da je v vseh časovnih zmedah verno ohranilo sveto dedščino očetov, zvestobo katoliški veri in Cerkvi, in pra,v sedaj ga je mapj volja kafcor kdaj izneveriti se Cerkvi in Bogu. Naš boj je tudi boj za. sveto vero. Ce prelivamo mi za Avstrijo kri, bo tudi Avstrija nam branila to, kar nam je svetega, kar je nam življenje našega življenja.
To je, za kar se mi vojskujemo. Zato je naš boj svet, » i "■ ■ ,
Nas je poklical cesar, poklicala nas je domovina, in za cesarja in domovino smo šli v boj. Nismo si ga želeli in ne želimo si ga, a šli smo, k'er nam je tako velela dolžnost in bojevali se bomo, (dokler ne zasije dan blaženega miru, ki nam bo uresničil, kakor trdno u-pamo, naše srčne želje. Želimo si pa:	pod slavnim
habsburškim žezlom mogočno Avstrijo, a v mogočni Avstriji srečne in svobodne naroide, zveste cesarju in Bogu in med temi narodi slovenski narod, srečen in svoboden in Bogu m cesarju najzvestejši!
Poizvedovanje po pogrešanih vojnikih na bojišču«
Cesarska namestnija nam poroča:
Vojno poizvedovalnico avstrijskega Rdečega križa na Dunaju (Kriegjsauskunftsstelle des Österreichischen Roten Kreuzes in Wien) I., Stock im Eisenplatz št. 3—4. se je poverilo poleg njene funkcije kot osrednja poizvedovalnica za javno in zasebno vojno skrbstvo tudi še s poizvedovanjem po pogrešanih vojnikih na bojišču in z izdajanjem lista Österreichisches Suchblatt zur Ermittlung verschollener
listek.
Neznatna pomota,
Ruska carica Katarina IL je zelo uvaževala svojeva bankirja Souderlanda, in ko ji je nekoč daroval lepega psa., je psa iz posebne milosti nazvala po njem. Bes Souderland je spremljal carico na vseh njenih potih, bankir Souderland pa je upravljal cartolilo privatno premoženje z zgledno zvestobo. Zato so podkupljivi dvorjani sovražili oba Souderlanda.
Ne ve se, kaj se je primerilo psu; poginil je. Carica je ukazala višjemu dvornemu mojstru, naj poskrbi, da bo Souderland nagačen.
Dvorni mojster se je začudil — toda ukaz je bil jasen in caričina volja se mora izvršiti. Da pa izvede tak ukaz, je moral poiskati pomoči policije. Tekel je k predsedniku in mu javil smehljaje:
„Carica je blagovolila ukazati, da dam nagačiti psa Souderlanda.“	j
„Ukaz je ukaiz“, je skomignil predsednik z ! ramami in skočil v galoše. Vzel je s seboj nekaj mož j in se napotil naravnost v stanovanje bankirjevo
„Ste se že izpovedali danes, gospod Souder- j land!“	i
Krieger im Felde“ (Avstrijski iskalni list za poizvedbo po pogrešanih vojnikih na bojišču).
Na to mesto se lahko ustmeno ali pismeno obrnejo v Avstriji stanujoče stranke, če se jim zdi, da so od deželnega društva Rdečega križa v Gradcu, (in sicer glede vojnih vjetnikov), dalje od poizvedovalnega urada Rdečega križa na Dunaju, VI,, Drei-hufeisengasse št. 4 (Kriegsschule), ali od Skupnega osrednjegaj izkazovhlnega urada, poizvedovajlniea za vojne vjetnike Dunaj, I., Fischimi št. 3, sledn to od vojnovjetniškega urada na Dunaju, L, Bauernmarkt št. 21, o bivališču ranjenih, bolnih in pogrešanih vojaških oseb, oziroma o avstro-ogrsMh vojnih vjetni-kih dobljene poizvedbe in pojasnila nezadostna ali nepopolna.	.	f
Vojna poizvedovalnica poizveduje za stranke popolnoma brezplačno in natančno, priporoča v najskrajnejšem slučaju objavo inserata v avstrijskem iskalnem listu in obvesti stranke o izidu od nje u- ; krenjenih korakov.	(
Glede „Avstrijskega Iskalnega lista“ se pripo- ; mni, da je ta od imenovane vojne poizvedovalnice izdano uradno glasilo brezplačno razširjeno v avstro-ogrskih vjetniških taboriščih v sovražnih deželah, najdalje v avistrüskih in ogrskih vpjašlkih bolnicah, in zavodih Rdečega križa ter se ga razpošilja na vojaška in civilna mesta, ki morejo dati pojasnila o pogrešanih vojnikih in je poleg tega razpoložen v javnih prostorih, kjer občujejo vojaške osebe. Inserate se sprejema za ceno lastnih stroškov, četrti del za oznanila odmenjenega prostora se brezplačno prepusti nepremožnim, Ogrski iskalni list po vojakih „Ka-fona^Nyomozo Jegyzek“ izdaja poizvedovalni urad o-grskega Rdečega križa v Budimpešti, Vaiczi-utcza št. 38. Za nemško državo izhaja v založbi c. dvorne knjigarne J. S. Preuß, Berolin, S. 14, Dresdenerstraße 43, nemška iskalna lista.
Rusko bojišče.
V zadnjem tednu so se na tem bojišču izvršilo važne spremembe. Pred vsem se je na, naši sirani , preuredilo vprašanje vrhovnega, poveljstva, ki se je ' bolj poednotilo nego prej. Naša fronta je sedaj razdeljena v dva velika dela: fronti od Tarnopola do Rige je vrhovni poveljnik maršal Hindenburg, ostali fronti, t. j, od Tarnopola do rumnnske meje, pa podni aršal prestolonaslednik nadvojjvfoda Karol Frane ; Jožef.	j
Z nastopom našega prestolonaslednika kot vr-hovnega poveljnika armadne skupine, ki brani rus- : kim četam prehod čez Karpate na Ogrsko, so se boji ! na tem delu bojišča takoj začeli ugodno razvijati. Zahodno od gornje Moldave, ob Črnem Ceremošu in ! zahodno od Delatyna stojijo naši v vspešnih bojili z Rusi. Južno od Jajblonice in Tatarova smo že tudi pridobili nekaj prostora. Pri Delatynu se bori arma- : da generala Kövessa,	j
Hudi boji so se razvili južno od Brodov ob reki Seret severnozahodno Tarnopola. Po večdnevnih I krvavih bojih se je Rusom posrečilo, da so prodrli j pri mestu Zalosze čez reko Seret v smeri proti me- ; stu Zloczov, Rusi bi tukaj radi predrli našo fronto. Dalje proti severu se sicer tudi vršijo boji, kakšnih posebnih dogodkov pa ni zaznamovati.
* •
★ * ,
Prestonaslednik poveljnik
na ruskem bojišču.
Avstrijsko uradno poročilo z dne 4. t vgusfa prinaša na prvem mestu vest, da se v prostoru gornje Moldave in ob Črnem Ceremošu razvijajo za nas ugodni boji. Na tem prostoru se je sestavilo novo armadno skupino, nad katero ima vrhovno poveljstvo podmaršal nadvojvoda Karl Franc Jožef. Iz tega poročila je razvidno, da ima maršal Hindenburg vrhovno poveljstvo nad zavezniškimi četami, ki stojijo med Rigo in Tarnopolom dočim se je našo armado, ki je razvrščena južno od Tarnopola do sedmograške meje, izročilo vrhovnemu poveljstvu prestolonaslednika Karl Franc Jožefa. Naš bodoči cesar je torej prevzel vrhovno vodstvo nad armadno skupino, ki na velevažnem prostoru, t. j. na bukovinskih in vzhodnogaliških Karpatih brani prehode na Ogrsko. Iz uvodnih bojev, ki jih je že bila ta skupina z Rusi, je razvidno, da se bodo v prihodnjih dneh na našem skrajnem desnem krilu razvili velepomembni boji. Gotovo ni brez pesebne važnosti, ako je prestolonaslednik, kateri je pred 2 mesecema ob prihodu na italijanska tla zmagovito vodil naše čete, prevzel vrhovno poveljstvo armade, ki stoji na zgodovn-skovažnih t!eh med Rumunijo in Galicijo. Naše vroče molitve spremljajo bodočega ctsarja pri njegovem velepomembnem podvzetju.
Prestolonaslednikova skupina zmaguje.
Čete ki se v Karpatih borijo pad poveljstom nadvojvode Karl Franca Jožefa, so dne 4. avgusta zopet dosegli lepe uspehe Prodrle so precej naprej ter vjele 325 Rusov in uplenile 2 topova. Boji so se raztegnili do mesta Delatyn.
Med Brody in Tarnopolom.
Proti južnemu krilu armade, ki stoji pod Hin-denburgovim vodstvom, t j. ob nižavi reke Seret, se je Rusom posrečilo, da so pri kraju Založe vdrli v nekatere naše postojanke in so prekoračili reko Seret v smeri proti Zlozovu.
Bitka za Kovel.
Angleški vojni poročevalec v ruskem glavnem stanu, Stanley Washburne, opisuje borbo za Kovel sledeče : Nemci zbirajo pri mestu Kovel velike množine čft, kjer se razvija najhujša bitka vseh dosedanjih vojnih dejanj na vzhodni fronti. Nemci se borijo kakor levi. Ne uda se nobeden nemški vojaški oddelek in če je kateri v kakem strelskem jarku obkoljen, raje padejo vsi do zadnjega moža.
Kdaj sklene Rusija mir?
Londonski listi priobčujejo sledečo izjavo ruskega carja: »Izjavljam z vso odločnostjo, da ne sklenem tako dolgo nobenega miru, dokler se bo nahajal eden sovražni vojak na ruskih tleh.« V tej carjevi izjavi ni nobenih besed o ruski zmagi in tudi ne o trdni volji, da sklene Rusija mir samo skupno z zaveznicami.
„Mislim, da ne,“
„Vaša oporoka je vendar v redu?“
„'Mislim, da ne.“
„Torej pošljite hitro po popa in po notarja, — ker boste na cartoin ukaz še danes nagačeni.“
„Zakaj? Kako?“
„To ve carica — nas to nič ne briga; ona zapove in moramo ubogati.“
„Ali to vendar ni mogoče, je nesmisel — pomislite — nagatiti!“
„Zakaj nesmisel — Roparskega glavarja Kro-tina so tudi nagatili in glavarja upornikov Bubyja tudi, prvega vidite še danes v mestni hiši v Vilni, a drugi je še danes v žagradu kazanske cerkve. Vidite, to je neka posebna vrsta odlikovanja.“
„;To je vendar nemogoče — to mora biti pomota! — Pustite me k carici, ali da ji vsaj pišem!“
, „Ničevo! — Obsojenec se mora vdati v svojo usodo, mi pa moramo ukaz izvesti.“
„Ali, dragi prijatelj, to mora biti kak dovtip! Vi veste, 'da ljubi carica slikovite besede. S čim naj bom nagačen?“
Policijski plredsednik ni vedel. — Sel pa je k dvornemu mojstru in ga vprašal, s čim naj nagatijo Souderlanda..
„S čim? — Z morsko travo in predivom! Kako vprašanje!“
Dvom je bil rešen. — Souderland je smel izbirati med travo in predivom — ali obojim — kakor bi mu bilo ljubše.
„Saj vendar ni mogoče», da bi premilostna go-sudarinja bila ukazala, da bi me živega nagatili ! ? To nikakor ne gre. — Torej naj odloči premilostna, kako naj umrjem,“
To je rešilo Souderlanda.
Že je prišel redar s kupom predi v,a in morske
trave.
Dvorjanik mu je velel, naj počaka in je odhitel k carici:
„Kako zapoveš, gosudarinja, da nagatimo Sou-derlandaj, živega ali mrtvega?“
„Saj je poginil vendar že pred enim tednom “ „Govoril sem ravnokar ž njim,“
„S kom, bedak?“
„Z bankirjem Souderlandom.“
„Ti trikratni osel! Psa Souderlanda sem ukazala nagatiti.*
„No — mi bi ga bili kmalu zamenjali."
Dvorni mojster se je napotil k policijskemu po-veljhiku in mu je stvar pojasnil.
Ta se je pa silno ujezil in se je zadrl nad u-bogim bankirjem:
Kaj niste mogli že prej pojvedati,. da Vi nisie
pes ?“
Italijansko bojišče.
Pozori šče glavnih bojev z Italijani je sedaj zopet soška fronta, in sicer gbriško obmostje in Do-berdobska planota, kjer so se zadnje dn'i vršili prav krvavi boji, Dasiravno so Italijani tukaj navalili tar s 7 polki na malem delu bojišča proti nam, so ostarle vse ppstojapke trdno v naših rokah. Italijani zo pet srdito obstreljujejo mesto Gorico. Dne 5. avg. so v svoji znani človekoljubnosti porušili bolnišnico usmiljenih bratov, — Na koroški fronti se vršijo boji v gorovju Plöcken na tirolski fronti pa severno od trdnjavice Paneveggio, za katero se je prej bojevalo le na južni strani.
Srđ’ti boji na Dobrdobu,-
Na južnem delu Doberdotfske gorske planote je prišlo dne 4. avgusta do srditih bojev. Po hudi artilerijski predpripravi so se ob 2. uri popoldne pričeli Infanterijski napadi. Na nekaterih mestili se je Italijanom posrečilo in sicer na. črti Monte dei sei Busi — Tržič, vdreti v nekatere naše jarke. V boju moža z možem pa se je nato našim posrečilo vreči Lahe zopet nazaj. Ob 7. uri zvečer so bile vse prejšnje postojanke zopet, v naših rokah. Tudi severni del gorske planote in goriško obmostje je bilo pod srditim topovskim ognjem.
i Napadanja na južnem delu Doberdobske gorske planote se je vdeležilo najmanj sedem italijanskih polkov. Naši so vjeli 230 neranjenih Lakov, vplenili pa dve strojni puški.
Na Koroškem in Tirolskem.
Dne 4. avgusta sta dve italijanski stotniji napadli paše postoja,nke na gori Plödken (na Koroškem) in višine severno od tirolske trdnjavice Pane-veggioL Vsi napadi so bili odbiti.
Potopljen italijanski parnik.
Z otoka Malia se poroča dne 3. avgusta.
Italijanski poštni parnik »Letombo« je bil po podmorskem čolna potopljen. 28 oseb, ki so se rešile, je dospelo na Malto. Rešenci so izjavili, da je bil parnik »Letombo« 750 možmi posadke in 113 potniki, na potu iz Syracusa v Siciliji v Ben ghasi v Afriki. P-čoln je najprvo oddal proti ladji svarilni strel in je nato ladjo z neprestanim obstreljevanjem zasledoval. P čoln je dospel v pol uri do parnika, kateri je spustil v morje rešilne čolne. P-čoln je nadaljeval obstreljevanje. Zadel je 5 čolnov, ki so bili uničeni. Domneva se, da so se potniki in momaji, ki so se nahajali v čolnih, potopili ali pa so bili po granatnem ognju ubiti. Nekatera poročila pravijo, da sta dva rešilna «čolna dospela v pristanišče Syracus v Siciliji.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se nadaljuje ofenziva angleško-francoskih čet brez večjih in odločilnih uspehov. Pozorišče večjih bojev je kraj Pozieres in krajina severno od reke Somme. Na ozemlju reke Može se vrše močni artilerijski boji; za verdunsko preduirdbo Tbiaumont se pa bijejo skrajno srditi infanterijski boji. Iz raznih okoliščin, kot iz nove razvrstitve angleško francoskih čet in iz dejstva, ker pošiljajo Angleži na francosko bojišče veliko število novih čet, se da sklepati, da se pripravljajo angleško-francoske armade v bližnjih dneh za nova vojna podvzetja, ki bi naj prinesla odlcčitev na francoskem bojišču.
Napad na Angleško.
Ponoči 2. do 3. avgusta so nemški Zeppelini napadli angleško vzhodno obal in so vrgli veliko število bomb. Povzročena škoda je zelo velika.
Angleški kralj za nadaljevanje vojske,
Angleški kralj je vladarjem in poglavarjem za-veznih držav poslal naslednjo brzojavko: »Na dan, ko se končuje drago leto, kar se je pričel veliki boj, v katerega je zapletena moja dežela in njeni hrabri zavezniki, čutim, da Vam moram izraziti svojo neomajno odločnost, da se nadaljuje vojna, dokler ne dosežemo svojih skupnih prizadevanj in ciljev, zaradi katerih smo skupno podarili orožje.«
J offre* v pa na zmago.
Iz Pariza se poroča, da je izdal francoski vrhovni armadni poveljnik general Joffre sledeče dnevno povelje na armado:
Voj airi republike! Začelo se je tretje leto vojske. Že dve leti nosite breme groznega boja, ne da bi postali slabotni. Zrušili ste vse načrte naših sovražnikov. Premagali ste sovražnike ob reki Marni. Izstavili ste jih ob reki :Yser, jih porazili v Artoisu in v Champagni, dočim iščejo zaman zmage na ruskih ravanih. Zatem je vaš zmagonosni odpor pred Verdunom skozi pet mesecev strl nemške napore. Vsled vaše hrabrosti in vstrajnosti so mogle armade naših zaveznic kovati orožje, kojega silo občuti danes naš sovražnik' na vseh frontah. Trenutek je blizu, ko bo strta pod nagim skupnim pritiskom nemška vojaška sila. Vojaki Francije ! Bodite ponosni na delo, katero ste že dovršili. Vi ste pripraivljeni, da do konca izvršite to delo. Zmaga vam je gotova. — Joffre.
Turška bojišča.
Na k a v k a š k e m bojišču je prodrlo rusko desno krilo zahodno od kraja GümüshaneT središče pa 22 km zahodno od mesta Erzipgian. Tukaj je bil boj jako hud ter so Rusi zasedli nekaj turških postojank. Na ruskem levem krilu, Jri se nahaja južno od črte Palu—Bitlis, ni nobene spremembe.
Položaj na bojišču v Mezopotamiji nespremenjen.
Na egiptovskem bojišču je dne 3. avgusta napadla 14.000 mož broječa turška armada ang loške postojanke pri Romani vzhodno od mesta Port Said ob Sueškem prekopu. Angleško uradno poročilo pravi, da je bilo v tem boju vjetih 400 do 500 Turkov in da se še bitka nadaljuje, dočim turško uradno poročilo poroča samo o spopadu prednjih čet s sovražnim konjeniškim oddelkom vzhodno od Suesa.
Rusko prodiranje na Kavkazu.
Na kavkaški fronti Erzingian—Mush—Bitlis se vrše hudi boji. Pri Ognotu, 80 kilometrov južno od Erzeruma, so navalili Rusi z veliko silo na tur šfce postojanke. Bitka pri Ognotu je bila zelo krvava in je trajala sedem ur. Turška armada se je umaknila pred rusko premočjo v novo pripravljene postojanke zadaj za črto Polathane—Bitlis. Rusi so zasedli Polathane. Turške čete so ustavile rusko prodiranje.
Rumunija.
Položaj v Rumuniji je slejkoprej nejasen. Poročila rasnih listov nudijo to le podobe : Rumunija še čaka! Nekatere vesti trdijo, da se mobilizacija rumunske armade mirno nadaljuje. Ćetverosporazumovi odposlanci in brzi seli obiskujejo Bukarešto, potem zopet smuknejo v Petrograd in kam drugam. Dočim se iz nekaterih krogov poroča, da namerava rumunski general Iliescu potovati v Rusijo, da se pogovori o važnih pod vzet-jih Rusije in Rumunije, pa druga poročila to zanikajo. Ministrski predsednik Bratiš nu se sicer opira zahtevi Rusije, da bi se dovolil prehod ruskih čet čez rumunsko ozemlje proti Bolgarski. Vendar pa je nevarnost, da bi Rusi, ne meneč se za pomisleke in ugovore Rumunije, nekega dne vdrli skozi Rumunijo, zlasti ker je še vedno opažati neko cincanje pri rumunski vladi.
Rumunija na razpotju.
»As Est« je prejel iz Sofije sledeče poročilo: Bolgarski minister Petrov je priobčil v sofijskem listu »Utro« sledečo ostro izjavo o Rumuniji: Ne bo več dolgo trajalo, ko bo tudi za Rumumjo odbila ura. Na vseh bojiščih se sedaj odigravajo dogodki največje svetovne važnosti. Nihče ne more več sedaj ostati gledalec teh dogodkov, najmanj pa Rumunija. Ta država se sedaj nahaja na razpotju: Če gre z nami. jo prisrčno pozdravljamo, toda če se bo obrnila proti nam, bodi povedano, da nas ne bo našla nepripravljenih.
Rumunija zahteva od Rusije municijo.
Rumunski list »Epocca« poroča, da sta odpotovala na Rusko rumunski general Iliescu in državni tajnik v vojnem ministrstvu z zahtevo, da Rusija takoj izroči Rumuniji municijo, namenjeno za Rumunijo, katero Rusija zadržuje. Rumunska odposlanca imata nalog, da vprašanje glede muni cije končnoveljavno rešita.
Predlogi novega francoskega poslanika.
Preko Budimpešte por* čajo : Novi franco ki oosla-nik v Bukarešti grof Sa nt Aulire je prinesel v Bukarešto pozitivne predloge četverosporazuma, ter zahteval, da jih rumunska vlada sprejme ali pa odkloni, ker si hoče biti četverozveza glede Rumunije definitivno na jasnem. SL Aulaire se je mudil pred svojim prihodom mesec dni v Petrogradu, kjer je bila sestavljena pogodba za posredovanje Rumunije. To pogodbo, ki vsebuje izredno ugodne pogoje za Rumunijo, je predložil francoski poslanik Bratianu ter zahteval, da jo -»podpiše. Rumunska vlada tega ni storila in sicer v popolnem sporazumu med xraljem in Bralianom. Opozicijonalni voditelji so sedaj zahtevali novo avdijenm pri kralju, kateremu hočejo še enkrat sporočiti, da smatrajo soud ležbo Rumunije v se anj vojs i za potrebno.
Irski mučenik.
Irec Case r ent je bil dne 3. avgusta obešen. Kralj Jurij, tako se trdi, Casementa zato ni pomilostil, ker Casement ni hotel prositi za pomilošče-nje. Nekoliko prej. preden je bil Casement usmrčen, je baje še kralj izjavil, da bo pomilostil Casementa, če ga bo prosil milosti. Casement je umrl kot mučenik za svoj narod. Bil je protestant. Dan pred usmrčenjem je želel vstopiti v katoliško cerkev. kar se je tudi zgodilo. Ko je prejel sv. popotnico, je noč mirno prestal. Umrl je z besedami: »Umrjem za svojo domovino. Irska naj živi!« Angleži zelo strogo nastopajo na Irskem, ker se bojijo, da bi vstaja iznova izbruhnila. Klub irskih poslancev je sklenil, da izstopi iz vladne večine v angleškem državnem zboru.
Politične vesti.
Poljsko vprašanje. »DziennikNarodowy«, ki izhaja v Piotrkovu, poroča iz Varšave z dovoljenjem cenzure sledeče : Tukaj se govori, da se v najkrajšem času reši poljsko vprašanje. Guverner v Vloclavu je odgovoril neki osebi, kije hotela predavati, sledeče: Preložite predavanja za dva tedna, tedaj ne bodete rabili nič več mojega dovoljenja. — Poljaki dobe samoupravo. Druga guvernerjeva izjava pa pravi, da bo centralna uprava čez dva tedna v poljskih rokah. Policijskemu šefu, ki je prosil za dopust, je rekel, naj se vrne še pred 20. avgustom, ker se bodo do takrat dogodile važne reči. Cela Varšava je vsled teh izjav kakor elektrizirana.
K vestem o poljski avtonomiji. »Dziennik Poz-nanski» poroča po peterburški »Rječi«: Vest »Ruskega Slova«, da bo car izdal manifest o poljski avtonomiji, je docela napačna. V zadnjem ministrskem svetu v ruskem glavnem stanu poljsko vprašanje sploh ni bilo na dnevnem redu Mejnega grofa Wielopolskega je car le pritegnil k zajutreku, nato pa govoril z njim na vrtu. Med pogovorom je rekel car Wielopolskemu, da bo ruska vlada obljube velikega kneza Nikolajeviča Poljakom »obdržala pred očmi« in da bo v tem oziru izšel vladni razglas, v katerem se določijo temelji avtonomije za Poljsko.
Prepovedan poljski list v Bosni. Bosensko-hercegovska vlada je prepovedala razširjevauje poljskega lista »Gazeta Polaka«, ki izhaja v Varšavi.
„Nemški narodni odbor“ pod predsedstvom kneza Wedela je že začel s svojo propagando. Po »Hrvatski Rieči« posnemljemo nastopna zanimiva razmotrivanja : »Nemškemu narodnemu odboru je namen, da ustanovi soglasje v vprašanju vojnih ciljev in da sestavi program za časten mir. Ta namen hoče doseči z izdavanjem brošur in prirejanjem predavanj po raznih mestih Nemčije. Kak program ima ta odbor za mir, nam ni znano do-sedaj, a tudi v polemikah po časopisih se nam kažejo ti ljudje toliko kot skrajni aneksijonisti, kolikor kot umerjenci glede vojnih ciljev. »Vorwärts« trdi, da odbor stoji »bližje aneksijonistcm nego li kritikom bodi katerih zahtev aneksije.« »Berliner Tageblatt« meni, da berolinsko socialistično glasilo s to svojo trditvijo sega predaleč, ker resnica »u-tegne bili ta, da odbor niti sam ne ve, komu stoji najbljižjt. ker ima v svojih vrstah pristaše vseh možnih in nemožnih idej. Ker se ne bi hotel nikomur zameriti misli odbor, da mora biti z vsemi in pnpomme ta tvorba brez moči le k temu, da se
Salonska suknja za avdijence p n cesarju. Do
zmešnjava še poveča. »Berline Ta ge hi« it* torej ne veruje, da bi bilo deio tega odbora u-pešno. V nemški publicistiki im ; ta odbor le malp pri-lašev; zat> treba počakan smeri njegovega dela in — v prvi vrsti njegovih praktičnih uspehov.«
Proti Betbmann-Hollwegu. V Nemčiji se zopet opaža girante proti politiki državnega kance-arja Belhmann-HüUwega. I d lo se je že vtč brošur, v katerih se pobija kancelarjevo politiko Knjižico katero je spisal pseudonim Junius Uter in kamo je Betbmann Holiwrg om« nil v svojem zadnjem go vom v državnem zboru se je znova od treh neznanih izdajateljev v zelo vel kem natisu razširilo.
Tedenske novice«
Duhovniške vesti. Ć. g vojni kurat Marko Krajnc je obolel. Na njegovo mesto je k 87. pešpolku vpoklican č. g Anton Peršuh, prej kaplan v Dolu.
Duhovniške vesti iz krške škofije. Na pasto ralni konferenci velikovšfee dekanije dne 20. julija je bilo kar šest jubilantov: Mil. g. prošt Gregor Einspieler, ki je dne 16. jal obhajal š t i-ridesetletnico mašništva v Tinjah, ter preč. g. kons. svetnik Janez V o 1 a u č n i k, ki že istotako 4 0 let vneto deluje v vinogradu Gospodo rem, vlč. g. kano ik in župnik Fr. Treiber v Št. Rupertu, ki letos nastopi t r i d e s e-t o leto svojega apostolsko vnetega delovanja v pastirstvu, vlč. gg. župniki Jos. D r d 1 i k, Fr. H o-1 e c in Jak. K i n d 1 m a a pa slavijo letos p e t-indvajsetletnico mašništva. — Za vojaškega kurata je vpoklican preč. g. k» pit. kanonik v Velikovcu Josip Stih.
Po smrti odlikovan. Cesar ja podelil f g Jožefu Fabijanu, župniku pri Sv. Luciji ki ga je usmrtila laška granata, vitežki križec Franc Josi povega reda na traku vojaškega zaslužnega križca.
Zlato mašo je v Soboti mel ogrskimi Slovenci obhajal dae 6 avgusta bivši martjanški plebanoš č. g Jožef Bagari.
Iz poštne službe. Terezija pl. Liefern je imenovana za poštno oficijantinjo v Slo /. B. strici.
Iz učiteljske službe. Na trirazredni ljudski šoli v Hrastniku je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 30. t. m.
Odlikovan je bil dr. Branko Žižek, okr. zdravnik V; Idriji, sedaj na severnem bojišču kot črnovoj-niškji asistenčni zdravnik, z Zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. — Isto odlikovanje je dobil tudi zdravnik dr, A, Kraigher.
Visoko odlikovanje dalmatinskega namestnika-List „Smotra Dalmatinska“ javlja, da je podelil naš cesar dalmatinskemu cesarskemu namestniku grofu Attemsu komorniško dostojanstvo, Marij grof Attems je bil svoj čas okrajni glavar v Mariboru,
Važnost Dubrovnika. Kot 3. zvezek Boškovičeve knjižice v Dubrovniku je izdana v hrvatskem prevodu znana knjiga prof dr Jirečeka: »Važnost Dubrovnika u trgovinski povesti srednjega veka.« Prevedel jo je in odpremil z predgovorom prof dr. Cvjetkovič. Cena 1 K 50 vin.
Casi se izpreminjajo. Pod tem naslovom piše celovški „Mir“: .„Čuden naslov, kaj ne? In vendar se nam zdi treba, zabeležiti ta stari, vsakomur znani rek. Kdo po Koroškem se ne spominja krika, ki so ga zagnali gotove vrste ljudje, ki so podtikali Slovencem vse mogoče reči, čeravno je večina teh ljudi morala vedeti, da so natolcevanja? O vrlem c. in kr. pešpolku št, 17 so takoj, ko je odšel iz Celovca,. začeli razširjati čudne govorice, Pribili smo to že enkrat in ne bomo ponavljali. Pribijamo le, da še nihče od ljujdi, ki so tako govorili, ni bil kaznovan. Casi so se izpremenili. Vrli oficirji, ki služijo pri tem hrabrem polku in ki so prihajali v Celovec, so nad vse hvalili kranjske Janeze in stavili ta polk v zgled. Uradna poročila so ga kakor ,druge polke iz Koroške, Štajerske in Kranjske večkrat pohvalno o-menila.“ Nato opisuje članek, kako so se slovenski vojaki, posebno pa lovski bataljon št, 7 in deli m-fanterijskegai polka št. 17 odlikovali zadnje čase v bojih na tirolski fronti, tako, da Italijani sami opravičujejo svoje nevspehe z junaštvom čet III. zbora. Naglaša po „Tiagespošti“ dalje, da je bil III. zbor že v rmrnem času določen za to, da vdari proti Italiji. Potem piše: „Tako priznanje naše vojake prav gotovo veseli in šteli smo si v svojo pafrijotično dolžnost. da smo junašjtvo naših fantov in mož iznova pribili, tembolj, ker njihova pisma razodevajo, da se vsi slovenski vojaki do zadnjega moža zavedajo, kaj Öa so bili za Avstrijo v času hude pneskušnje, ne v $ prazni besedi, ampak v dejanju, in naznanjajo, da i bodo po srečno končani vojni tudi zahtevali zasluže- I no plačilo za svoj slovenski narod!	I
sedaj je bil za »vlijen e pri cesarju predpisan mimo drug h tuli frak. Sedaj je iz Jano dovoljenje, da se sme k avdijencam prsti tudi v salonski suknji. Grof Andrassy se je pri zadnji aviijenci po služil tega dovoljenja. Ta novost je vzbu «ila med onimi, ki poznajo dvorne navade, vel ko pozornost
Nove poštne pristojbine. Ker so se s 1. avg vpeljale na Nemškem nove poštne pristojbine, gotovo tudi na Avstrijskem ne bo dolgo na nje čakati.
Nemško izdanje srbskih pesmi. Stoštirideseti zvezek poznanega nemškega »In elveriaga« donosi jako lep izbor srbskih narodnih pesmi v prevodu Goetheja, Jakob Gr mma in Tal vie (gdč. pl Jakob) ter Sie «i n da Kaper. Predgovor tej knjigi je napisal znani srbski pisatelj Čurčin,
Profesor časnikarstva. Dosedanji profesor na-cijonalne ekonomije na vseučilišču v Lipsku, Karel Bücher, se je odpovedal tei protesi ri m se bo po svetil vodstvu posebnega instituta za časnikarstvo. Nemci so v sedanji vojni na lastni koži spoznali velikanski pomen časnikarstvu in moč angleških in francoskih, ruskih, italijanskih in ameriških časni kov in časnikarskih as en ij.
Obsojeni sleparski vojaški dobavitelji. Te dni so se zagovarjali pred budimpeštanskim vojaškim sodiščem vojaški dobavitelji Evgen Taubes, Art. Bartos, L. Neumann, Aleksander Varady in Bela. Kolm, ki so zalagali armado s suknom, ki je bilo preležano in zelo slabe kakovosti. Ti sleparski vojaški dobavitelji so podkupili tudi majorja Jakoba Fenjes, pri katerem so še našli 400.000 K, s katero svoto je bil podkupljen. Poslednji je bil obsojen iia 151et.no težko ječo in izgubo šarže, ostali sleparski vojaški dobavitelji pa na težko ječo od 10 !do 15 let. Vrhu tega je bilo njihovo premoženje zaplenjeno v prid vojaški u-pralvi, katero so ti drzni sleparji za več stotisoč K oškodovali •
Lov na poskrito žito na Ogrskem. Ogrski hon-vedski minister je izdal ukaz na vojaške olblasti, naj nemudoma začnejo iskati po vojaštvu poskrite zaloge žita na Ogrskem. To je imelo nepričakovano velik vspeh. kajti' našli so po raznih skladiščih, na podstrešjih in v drugih pros-tožih ogromne množine poskritega žita lanskega leta. Vojaške oblasti so zaplenile vse poskrito žito in uvedle proti dotičnim o-sebam kazensko postopanje.
Gospodarske novice.
Promet s krompirjem novega pridelka. Izšla je nova cesarska naredba, ki določa promet s krompirjem novega pridelka in sicer se določa, da morajo v svrho enakomerne porazdelitve krompirja tiste občine, v katerih se za, lastno v po ralni prideluje premalo krompirja in se ga mora uvažati s, naznaniti oblastim tisto množino krompirja, katera se bo morala u-važati. Ker je krompir poglavitni živež za prehrano ljudstva, ni uporaba, krompirja za sedaj omejena, a se določa., da se iz krom pirja ne bo smel izdelovati špirit' in tudi vporaba krompirja za izdelovanje škroba je omejena. Več o tej novi cesarski naredbi bo prinesla prihodnja številka „Slov. Gospodarja.“
Kakovost riummske moke. Pri okrajnem sodišču v DiMin.gu pri Dunaju se je vršila te dni kazenska obravnava, zaradi drazénja proti nekemu trgovcu, ki je prodajal črno in zelo pokvarjeno moka 1 kg po K 1.20. V móki so našli pepel, kosce‘vrvic, pajčevino in slično drugo nesnago. Po strokovnjakih se je dognalo, da je bila dotična moka kupljena v Romuniji in sicer je plačal trgovec za kilogram K 1.15, ne da bi jo bil poprej videl, kajti moka, pride iz Rumunije v plombiranih vrečah. Ker torej v danem slučaju ni moglo biti nobenega govora, o draženju, je bil dotični trgovec oproščen. O sličnih slučajih pokvarjene moke iz Romunije se sedaj prav pogosto sliši.
Izvoz ječmena iz Romunije. Rumunska vlada je dovolila, da se sme polovica v. Romuniji pridelanega ječmena takoj izvažati v Avstro-Ogrsko in v Nemčijo,
Živinski sejmi. Radi sedanjega načina nakupovanja klavne živine so se živinski sejmi na Štajerskem skoro povsod opusrili, ker primanjkuje živine. Na velika sejmišča v Mariboru, Ptuju, Celju, Brežicah, Poljčanah, Št. Jurju itd. se prižene navadno samo kakih 10 do 20 glav. Polagoma se bodo sejmi na ta način popolnoma odpravili. Škode nimajo samo živinorejci, ampak tudi občine, kjer se vrši sej m trgovci in gostilničarji. Ljudje nas vprašujejo, ali bo sedanji način nakupovanja klavne živine ostal tudi po vojski v veljavi ali ne. V sološno pomirjenje lahko povemo, da bo živino-prometni zavod nakupoval živino skoro gotovo samo za časa vojne, potem pa bodo nastopile zopet stare kupčijske razmere.
Najvišje cene za seno in slamo. Na različna vprašanja glede naj višjih cen za seno in slamo, javlja deželno kulturno nadzorstvo štajerskega ce-
sarskega namestn štva, da so veljavne dosedanje najvišje cene za seno in slamo, ki so sledeče: Za seno in otavo 18 K in za slamo 8 do 9 kron za meterski stot in sicer v nestisnjeni obliki. Za stisnjeno seno in otavo je dovoljena doklada 1 K 50 v za meterski stot. Za prevažanje sena in slame od kraja, kjer se je nakupilo to blago, do postaje, kjer se nalaga, je dovoljena doklada 2 K za meterski stot. Vse druge vesti, ki se o tem razširjajo, so napačne.
Razne novice.
Stara študeatinja. Gospa Ani Winskip iz mesta Racine v severnoameriški državi Wisconsin so ie v častitljivi starosti 79 let odločila, da začne študirati filozofijo. Sla je na vseučilišče v Ohio in se tam dve leti bavila s filozofijo, potem pa dve leti s kemijo. Sedaj je šla — stara S3 let — na vseučilišče v Minešoto in bo tam nadaljevala svoje študija.
Strela ubila tri vojake V Prešovu na Ogrskem je preteklo sobolo id mia strela v barako, v kateri je bi o več vojakov. Tri vojake je strela ubila.
Topničar, M štvoj lastni grajd obstreljuje. Sorodnica ameriškega prezidenta Roosevelta, (e poročena s francoskim grofom Chambrunom. Ta je na — francoski fronti kot artilerijski stotniki in je pisal svoji ženi med drugim: „V tem trenutku vživmu posebno veselje, da obračam strele topov na naš grad in samoobsebi se razume, da imam uprav tatinski u-žitek, ko podiram zid za zidom svojega posestva.“ Graščina Cambipun leži blizu St. MiMlela, kjer se bijejo boji med Francozi in Nemci,
Pisalni stroj, ki sliši in piše. Amerikanskl inženir B, Flowers iz Brooklyna je iznašel pisalni stroj, v katerega človek govori, stroj pa potom električnega toka po posebnih pripravili prepiše na papir vse to, kar se je vanj govorilo. Spojen s telefonom bo tako mogoče v stroj diktirati novice, ne da bi bil poslušalec navzoč.
S čim so pisali v starem veku. Navadno se misli, da so stari Grki in Rimljani pisali s kličkom oa mehko voščeno ploščo. To pa so bila le navadna pisma Uradne styari, dokumenti, knjige so pisali Grki, Egipčani in Rimljani na lh t rastline, ki se je zvala »papiros« — odtod papir. Pisalo so pomakali v črno tekočino —- črnilo ki pa je bilo boljše od našega. V grobih najdeni rokopisi se še sedaj po tisoče letih dajo dobro čitati Na West-falskem so pri izkopavanju starih grobišč našli posodo s črno barvo, o kateri veščaki pravijo, da je črnilo.
Za gašenje ognja mesto vode — prah. Amerikanci že deij časa vporabljajo pri gašenju ognja neko zemeljsko suho snov (prašek) s kojo se vsak ogenj v trenutku pogasi brez vporabe vode. Ta suhogasilni prašek se imenuje Theolin in se nahaja v priprostem pločevinastem aparatu pod imenom Theo. Theolin pegasi v najkrajšem času tudi tekoče gorljive tvarine kakor tudi petrolej, špirit, bencin i. dr. Ta suhogasilni aparat je iz Amerike. Sedaj ga hočejo tudi v Evropi vpeljati. Ker je namenjen tako važnemu delu, zamoremo to vpeljavo pozdravljati.
Dopisi.
Maribor. Mestni župan dr. Schmiderer je izdal razglas, da smejo osebe, ki imajo oslovski kašelj, samo v zahodni del mestnega gaja na sprehod. Meje tega dela gaja so označene z rumenimi listki s črnim tiskom. Dohod v ta del gaja samo po »Lutrovi« ali »Cesar-Jožefovi« ulici. Kašljajočim osebam je sprehajanje po drugih delih mestnega gaja prepovedan.
Maribor. Popisovanje šoloobveznih otrok v našem mestu od hiše do hiše se bo vršilo v času od 10. avgusta do 12. septembra. Starši, kojih otroci so stari več kakor 6 in manj kakor 14 let, morajo imeti pripravljene krstne liste dotičnih otrok.
St. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo bode priredilo v nedeljo, dne 20. avgusta, v proslavo cesarjevega rojstnega« dne prireditev v korist vojnim namenom. Bralno društvo je darovalo letos za vojne namene, oziroma za oskrbo vojnih pohabljencev lepo svoto 200 K.
Celje. V nedeljo, dne 13. avgusta popoldne se bo prvokrat priredilo »Savinjsko dirkanje«. Dostop k dirki pa nimajo samo konji iz Savinjske doline, ampak iz celega Štajerja Natančneje o dirki na razglasih.
Podčetrtek. V Gradcu je dne 1. avgusta umrla Matilda Watzulik, ki je dolga leta bivala v našem trgu. Rajna, ki je bila vdova po dr. Watzuliku, je bila našem kraju splošno priljubljena. N. p. v m!