St 45. V Gorici, v cetvrtek 7. novembra 1872. IL teeaj* „8oca" izhajA vsak Cetvrtek in velja s poito prejemana ali v Gorici na dom poSiljana za druiabnike polit. drustva „Soca": Vse leto . ¦ . . . ''. . f. 4.-Pol leta ...... „ 2.- Cetvrt leta . . ......1.10 Za nedruzabnike : Vse leto......f. 450 Pol leta .......2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 Posaraeasne Stevilke se dobivajo po 10 soldor v Gorici pri Paternolliju in So-harju; v Trsta t tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della casejrraa 60". SOČA Pri oznanilih se placuje za navada tristopno vrsto: 8 kr.f ce se tislca 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat G „ „ „ ,. 3 krat. Za ycoe cite po prostora in vsafc pot 30 kr. za kolek. Naroonina in dopisi naj se blago-yoljno poSiljajo urcdniku: ViUorju Do-leneu v Gorici, Con. del Crista 18G bliro ziviuskcga trga kd»sr se nahaja tudi uprav-nisty.). — liokopisi se no vraeajo; dopisi naj se blagovoljno frankujojo. — DeW-com iadrugim nepreraoSnitn »e n&rocmna zni2a, ako se oglase pri ureflniitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriskega za brambo narodnih pravic. GoriSkim studentom. Mladenici, zdaj se pije Zdravijca vafia, vi na$ up! Ljubeani domacije Noben naj vam ne usmrti strap, Kcr zdaj vas Kakor nas Jo srcno branit Mice <5as! PRESIREN. S tcmi lepimi besedami pozdravlja naS neuraroci pesnik v eni svojih najktasnejSih pesnij slovenske mla-denice budec* v blagih mladih srcih ponos, poguin, znacajuost in gorko, vztrajuo, ploduoosno ljubezen do zapuSceae slovenske domovine. Te pesmkove besede vam klice danes tudi gSotia'1 v sponiin, vain, goriSki dijaki, ki ste poveaelib, brezskibnih pocituicah od vseh krajev naSo grofije spet povrnili so v prijazno Gorico, da tukaj piicnete, nadaljujete ali dovrSite svoje studi-je, na katerih podlagi si boste pozneje volili razlicne stanove na svoje rodbiue radost, ua svojo sreco i na svoje domoviue blagost. In kakor vam je naS list pred dvcma meseceina, ko ste odbajali na svoje do-movje, gorko priporocal, da tudi o pofiitnicah ne dr-iite krizema rok, nego da ucite priprosti narod bero6 i raz!agajo6 mu koristue kujig**, sircc plemeuito pet jo i budec ga k pravi zaveduosti in da se tudi vi eami ucite od uaSega kraeta, pazec na njegov nepopaceni jezik i nabirajoc mej ujiin raztroseno bogato narodno blago, pesui, pravljice, vraze, ubicaje: tako vas tudi danes prijateljsko opominja, da sede5i ua solsk.h klopeh ne pozubite, da ste sinovi od prirode bogato obdurjenega, a malega i zanemarjenega naroia i da va§t starsi, vasi prijat-Iji, vasa domovina upa polni gledajo na vas, pncikovajt*, da iz vas vzrasto zn;iLajni, pridui, vestni, pravico, resnico i svobodo ljubeci moz-jet mozje, ki bodo, postavi je, karaor hoces, na pra-vem mestu. Da boste pa tudi res to, kar se pri5akuje od vas, zatorej dragi mladenuSi, hajdite pridno i srcno na de-lo — na ucenje! Sedanji das zabteva v vseh kro-gih, v vseh stanovib priduih, temeljito naobrazeaih, ves6ih delalcev. Kedor ne dela, kedor ne izpolouje svojih dalznostij, tega potaro 6asa kolo in bolje nego kedaj popreje velja daodanes pregovor, da vsak je sam svoje srece kovac. Izpoluujte torej Bvoje dolzuosti kot dijaki ve^tuo i to6no, vselej i povsod. Pomislito vi, ki Bte ve6i del vsi kinetski sinovi, koltko morajo trpeti vaSi ocetje, koliko morajo prebiti va§e matere, da vas morejo vzdriavati v Soli; pouiisltte, da vas nijso zato v Gorico poslali, da bi v Soli i doma lenobo paslt ali po mestu brezskrbno pohajali v tern, ko se oni doma v solzah i skrbeh trudijo i ^ulijo: nego da bi 8 prid-nim udenjem i z vestuito izpolnovaojem svojih dolzuostij selii i Bvojim osuovali lepo, sre6uo bodo6aost. Prva skrb vam bodi tedaj, dase pridoo u6ite fiol-skih predraetov, da tocno izdelujete pismene in ust-mene oaloge, katero vam dajo vasi |n5itelji. Ne izgo-varjajte svoje lenobe s tern, da pravito: „E, ta uUoni predmet je suhopareu ah nepotreben, do tega ali on*}* ga nijmam vesolja, ergo so ga ne bodem ucil." To je krivo! Na§o sreduje Sole so osnovane tako, da si v njih dijak pridobudo splodno izobrazenost in blagor tebi, ki se dolskih predmetov temeljito uLi8l Izvoh si po* tern, kterikoli stau ho6os, povsoi bodug nafiel bvojo sredo. Ti pa, ki se zunemarjuS uze v srednjih aolub, ne misli, da bodeS ua visokib Solah popravil, kar se-daj zamudid; na uuiverzo pojded brez prave nodlage i brez zaanja se boduS vrml z nje domov. JNikoli ne bode uiu iz tebe! olab uradnik bodes, nesreden jurist, pliter ucitelj, neveden pop; binojali se ti bodo v druzbi i s prstom kazali ua cesti za taboj, puklogla-vim neveduikoml Ko se pa o prostih dnevib vrnete se sprehoda ali ko v dolgih zimskih vccerih dovrsite svojo nalogo, po-tem sezite na policoj po dobro knjigo, ki vam bode razjasnila obraz in ogrela srce. Ne samo razum, tudi srce potrebuje hraue i te uajloze i§ce i najde v ume-teljnosti, v poeziji, ki cloveka blagodejno pokrepSa i pozivi. da gre potem z vecini veseljem ua resno delo. Toda dobro vedoci i pomneci, da znauost in umeteljnost ne pozna nobene narodne meje, porabite, dobro pura-bite zuanje nemskegainitalijanskegajczika. Berite kla- sike vseh narodov in vseh Casov, aaj nuso neraSki, italijan-ski i.t.d., ampak kstnioa so vsega oloveStva, torej tadi nafia slovenska. Ko se bodeg tedaj naSudil divoim 6u-dom srbske narodne poezije, zivim podobam Turgen-jevib romaoov, ko se bode§ napil krasote PuSkioovih verzov, ku ti bode srce polno termontovih, PreSirno-vih, Jenkovih, iz bridke izkufinje izvirajouib tozba in vzdihljajev: potem te pelji Cooper v tamne amerikaoike gozde, Dante v podzeraljo i nebesa, Scott ti pokazi lepe gore i jezera v razvalinab le2e<5e samostane i gradove svoje ljube domovine, svoje lepe zafiarane deklice, originate" Btarokopitoeie i srcne juoake, Gotthelf ti odknj blago srce, priprostega svobo-doega Siicarja, Gothe i Heine naj te seznani z nem-sko liriko, Schiller i Sbeakespeare z visoko tragedijo, Liibke z upodabljajocimi umeteljnustimi, Sphlosaer z ^ivenjem i dejanjem dloveskega rodu. Iz kratka: po-rabite svoj prosti caa za to, d* po lastni pridnosti dopolnite, kar Sola premalo stori za poozijo lu poe-zijo je treba Lloveku, da mu boza in ogreva srce, potem ko je glava storila bvojo dolznoat, Ne moremo pa bolje kondati svojega opomina nego z besedami, katero je Matija Vrtovoc uze pred 25. leti BporoCil slovenski mladini: ttO dragi mla-deni6i, vi najvede veseljo svojih stariSev, ki tolikanj skrbe in si skoraj v vseh stancvih pritrgujajo, da bi se le vam dobro godilo! Vi ste vetelje avoji zlahti, prijateljeiu, sosedom In zimaccra, domovina gleda ¦ vuliko zadovoljnostjo na vas, zakaj fi ste up, vi ste zastava uje pnhoinje srece; kmetijstvo, rukodebtvo in obrtnost pricakuje od vas umnih in krepkih delalcev, priduih gospodarjev, cerkev skrbnih pastirjev, drzava srdnih in junaSkik vojscakov ter umnih in zvestih slu-zabnikov. Vse premozenje domovinsko preide za 20, 30 ali 40 let na vas; vse casti, vse sluzbe gori do najvssih bodo vase; vi boste gospodarili z dedovino slovenske zeuilje io jo duhovno in telesno obdelovali; branili jo boste v s:li in ohranili svitlemu cesarju in svojim vnukom; o da bi jo tudi se svojimi vednostimi in se svojim trudom bolje izobrazeno ua viso stopinjo blainosti ali casne srece po^zdignilil VaSi preduiki so jo uze dobro zastavili; vasa dolznost |pa bode, da LISTEK. Premi§ljevanje starega „ucenjaka." Vsakdanje skusnje nas uce, da je dobro, ako se tu in tam manjsina podvrze vedini. Videl sem to pri vsega spostovanja vrednem delovanju politicnega drust-va „Soca.* Ko bi se bili nekteri mlacnezi zedinili s popolnoma nesebidnim, za napredek naroda nasega iz-vrstnim nacelom strogo narodne vecine, bi danes ne imeli mej gonskimi Slovenci razpora, ki je nasprotni-kom jako vsscen in nam more mnogo skodovati: Malo nas je in vendar le prevec! Da bi se vsaj nasi veljaki spominjali izreka Pre-sirnovega, ki opisovaje boj Valhunovcev in Crtomircev, pravi: nS'ovenec ze mori Slovenca brata, Kako strasna slepota je clovekal* V tern, ko so se Slovenci mej seboj borili, je njih naravni nasprotnik Teselj razprostiral meje svoje voj-vodine na pogubo nasih prednikor. Tose zamore dan-danes zopet zgoditi. Ce nijsmo bili do sedaj pazni dovolje, nas naj izuce zadnje besede preslavnega Pa-. lackega. Njegovi izreki naj nam bodo geslo novega delovanja, Torej zloga, zloga! Ako clovek vidi, da je nje-govo delo slabo, naj se povrne k dobremu. To Btorim {danes tudi jaz, ki iz temnih kotidev opazujem gibanje clovestva. * SliSal sem po „SofcV (St. 14. 6. aprila t. 1.) da je mnogo takih ucenjakov, ki se ne strinjajo z mojim menenjem glede >nemirnega ocesau, .bledih lie4 in „melankolicne zunanjosti." Dobro, ako Vas skusnja sem ter tja drugace uci, hoCem nekoliko odjenjati, ter Vas, ki ste mnogo mlaj§: od mene in torej viharnisi, spomeniti resnice, da je lepocutje drugacno pri Hoten-totib, drugace pti Kafrih ia Se drugace pri Kinezih. Ob cnem se predrznem trditi, da moremo le na ta nacin narodno mescaustvo si ukoreniti, da se Slovenec zeni le pri Slovenki. Po t«m potu bodemo dosli do pravega narodnega napredkfc, do vise cenitve naroda nasega. Vsakdor pa, ki na§ naiod in njegovo deloyanje pozna in sploh clovestvo ljubi, mora spoznavati, da vendar le uze krepko uapreiujemo. Marsikaki puhlo-glavec z mozgani in brez Kozgan ga se danes zani-cuje ter tako ostudno grii, da poStenega Cloveka strah in groza obleta, - ali kaj nam to! Pustimo ta-kega, saj „ne ve, kaj dela.u Premisljevaje napredovauje in razvoj naroda na§e-ga, se nehote spominjam beted, ki jih je „Besednikf pred ne dolgim dasom porfckel nekemu znanemu in marljivemu pisatelju: „Cudnb se nam zdi, da cast, pi-satelj pri naStevanji Slovencsv popolnoma prezira ogr-ske Slovence, katerih je v oddelku zaladske, Jelezne in Simeske zupanije 50.000." Jaz sicer omenjene knjije Se nijsem cital, ker jo pri slabo urejenem slovensktm knjigotrstvu do sedaj Se nijsem videl — ali to ps. recem, da je le vendar nekaj grdo, ce je resnicno;: kar nam BBesedniktt-ov kritikaz pripoveduje. ZlatoUsi (?) Germani v „rajhu« natancno vedo, ali je se kali ^urgerraan" v Rovtah in koliko Kocevarjev vsako lsto doraste na Kranjskem *Ts"tem pa menda vendar iecete oSitati, da so. tisti goriiki ncenjaki, ki|z Vami nijso edinih mfslij o kraaoslovji, Kmen, Kafn in mi bi hoteli popolnoma zabiti svojih sobratov, do* moljubnih ogrskih Slovencev?! Ce so drugi gospodje glede statistike avstrijskih prebivalcev nekoliko slabo podutfeni, jim Yendar ne smemo vsega verjeti. Nekdanji ucenec naSega nenm-rocega Piesirna je sicer telegrafoval, daje Gorica zadnje nemsko mesto, ali vojaika komisija se je pri zad-njem naboru, kakor tudi posebno pri kontrolnem pre- . gledu popolnoma prepricala, da je Goriska zgubljena za nemstvo. Radovedni smo le, kaj bodo sedaj z na-siini fautici napravili pri koroskem polku. Upamo, dase bode vendar tudi v tern polku slovenski jezik kot , polkov jezik upeljal.*) Odkar nam je nas rojak, ro- •. jen Solkanec, podaril prvo in najpotrebnejSo yojasko knjigo, spisano v slovcnskem jeziku, se vsaj nikee ue more izgovaijati, da nijma Slovenec potrebnih besed, da bi poduceval slovenskega vojaka v maternem jeziku. Gospod pisatelj je nekda vse natise u2e razprodal in druga izdaja pride v kratkem na svitlo. K temu ga - kakor mi je pred tednom dnij mojprijatelj pisal-posebno naudajajo pohvaina pisma od stranij obcezna-nih glavarjev vojaskega vodstva, mej katerimi je baje tudi precestiti gospod nadvojvoda Albrecht, . Zapuscen od sveta in mirno opazovaje narodno gibanje, moram vendar le izredi: „da je precej ^ivol* Oglej si, dragi bralec, ogromno -Stevilo (18.925) udov vse desti in hvale vredne dru2be sv. Mohora, in ponosno poprasaj svojega nemSkega ali pa laSkega 80^, seda, ce ima enak zavod, ki bi toliko deloyal sa du-Sevno omiko naroda svojega. Mej tem Stevilom naha-jamo na Goriskem 5G dosmrtnih in 2158 letnih udov ali njaki, ki|z Hotentotji tje? URED. *) fiavaokar mi pripoveduje dobro poduooni pnjaterj, da je-slovenci jezik tudi pri Koroskem polkn upeljan in da lmajo Cast-niki in podeastniki povelje se ga hitro nauciti. ZivUi! VIS. awe* *jb*fodi'vi pfav Izpeljete: sad svojega neutruanega pri-zatfetja haste Hawaii vi stoni; uzivali ga bolffo tudi vaSi otroci in DJih otrok otrocL Miaderi&f poslusajte naufcv svojega odkntosrcne-ga. ljubezoi polnega in za vase, dobro vnetega prija-telja io nikar ga nepustitev nimar! Prisrcoa laAaflflst, tr vese|je naSega srcal Bog te obvaroj, vodi iajfjgP-Jjaj na tvojem popotovanji vlepo c&sfc in cvetow?W»-nost predrage domovioel* *«*«*;** Tako vas pozdravlja nboca« danes o za||l|F kega lets. Zapomenite si njene besede, ravniff&-.#jp njib i ne bode vam ial, kajti zadovoljnosy^ fig polastila vaSega srca in osnovali si boste s^pfff aQ$t domovine sreco. La srcflo na delol , Deielni zbor goriSkt.^ 3, soj a, Po slovesni maSivstolni cerkti so se zopet zbrali dne 5. t, ra, ob 11 uri predpoludne nasi deielni ocet-ie ˇ deielni dvorani. . Hwraodni sabili vsi slovenski poslanci razon kuezo-nadSkofa in mej italijaoskimi smo pogresali gospoda ministra barona do Pretis-a in grofa Strassolda. Dezelni glavar jenajpreje italijaosko nagovoril po-glance blizo tako-le: Kakor se v dobro urejeni hi§i zvecer zbere dru-2ina, da so pogovarja o dogodkih minulega dneva, io da sklene in preakrbi, 6esar treba za prihodnji dan, tako ate prihiteli tudi Vi cast gospodje na cesarjev poklic, da bi se posvetovali zdaj, ko je leto pri koncu, t loristib in potrebah nase dezele. In z enakimi ob-eutiki, kakorSoi se vsbujajo. odeta, v sredi svojih na doin35cm ognj;36i, 5j rax dovolite, da se tako primer-jasii pozdravljam tudi jaz Vas prav srcuo tukaj zbra-na v deielni zbornici. Ako'se oziramo uazaj na dubo po zadnji zborovi ¦esiji moramo reft, da nij bila prav vesela, pa tega nijste zakrinJi niti Vi, niti Vas odbor, p katerega delalnosti se lebko preprtcate iz poro&la, ki se Vam je' via izrodilo: arapak zelo prikaj* od vise neodvisne oblasti. V velikem delu nase dezele njso bill obilni letoinji pridelki in ker se pri nas pred vsim drugim pecamo a poljedehtvom, ima to gotovo prav neugodne naaledke za nafie gospodarska razmere. Nedejati se je sicer, da bado ti nasledki le mimogredoCi, vendar je hado obcutimo sedaj, ko javno oskrbnijStvo ce dalje ve# zahteva. Zato si boste radi prizadevaii kolikor bo mogoce priboljsati v deielnem gospodarstvu, pa tako— ako se boste ujemali z doticninu predlogi, da. ne bo treba poviksati uze zdaj preobrfnih davkov, ka-tero sredatvo se zalibog tako rado rabi. To je vie res, da se treba v ta namen nekako zatajttt in pogostoraa popustitt to, kar bi sicer radi na korist ofeield preskrbeli in nstanovili, morda celo prav nojne redi, ker so predrage in ker se ogrorani zaeski, kateri se nabirajo najavnih davkih, porab'joza stroSke, o kojih neobhodoi potrebi se mneoja cepijo; a te stroske dovoljujejo druge parlameutaroe skupsci-ne in nam ne gre tukaj njthove sklepe pretresovati. , Tukaj se obrne do sloveaskih poslancev: „Poz> dravljam tudi Vas prav srcno gospodje poslanci dru~ zega naroda, s katerim zivimo |bratovsko v eni dezeii. Res je, da mej brati, kateri stanujejo skupaj v eni hiii nastane sem ter tija lehko razliLoost v maenjih i namerah; na vse zadujepa zm^ja veduo ljubezen do skapne ocevine in kedar so pozvant, da za njo kaj preskrbijo, bitijo radovoljno in v lepi zlozoosti na skupno delo.u ter smo ob enem prepricani, da jih pri nas se mnogo ddraste. Druzbiae knjige za leto 1873 sebodo tiskale t 22.000 iztisih. Vsakdo, ki placa en goldinar ter se kdt ud vpi§e, dobi sest izvrstnih knjig, mej drugim; JETinno kletarstvo**, spisal dr. JoZe Vosnjalc. Poduk, vkako ravnati, da je vino okusno, zdravo in ob-stojede, jako potreben slovenskim vinorejcem, kupceval-cem in krSmarjem. n2ivali v podobah" spisal prof. Erjavec. BIzdajalectt povest, spisal Slemenik ztd. Druzbin odbor je v svoji seji 22. maja sklenil iz-daVati nKnjigo o dloveSkib iznajdbab." Od-borov Sklep je bil pisateljem razglasen po' raznib slo-venskih casopisih, vsled cesar so se oglasili Stirjepisa* teljL Izmej tab. je odbor v zadnji seji 14. oktobra soglasao sprejel ponudbo prof. Tuska. Cela knjiga bode nekda obsegala gest zvezkov. Ob enem namera-va odbor izdavati nzgodovinou zaljudstvo. Torejnapre-dek za napredkoml Konecno Se oraenim, da so 'vsled razpisa 'druzbi-nih d&ril za leto 1873. dosedai bili poslani sledeci ro-. kopisi.^ „0 zvezdah Tepaticab,t, BCesar Jozef,* „Sola na domu" „Jz ogerske niLaveK i. t. d. Sklenivii za danes svoje premisijevanje vam aamo, CeStiti bralbi, vskliknem: pristopite v ogromnem stevi-lu k tenrn dra§tvu in to .br2 ko wogote, ker se bode nabira 2a prihodnje leto aklenila z mesecem marcem. Ne 2214 goriskih udov nas naj bodef.temo5 najmanje fiOOO! ^dravstajtel Nadaljoje italijansko: Pasiravno se imarao tukaj se Wojflni doiaacimi zadevami pecati, vendar nesmemo zabiti, mmsto&m del obSirne draave, katera, od kar si je zSpfeafe na svojo zastavo kot glavno nacelo splosni napredek. dobiva zopet svojo staro veljavo. Pred vsim p»i8|»Biinjajmo se, ^oH^Jf*^®^ posta-vila na branio, diet vodi drzaviu* WpK^fWbrnem po* tovanji. Go^pod glavar nazdratlja % VelicaaiW^ cesarju F. J. I. in poslanci odzdravljajo * trikratai*: Zivio! Na to predstavlja gosp. em. komisai^a pranceta Barona Rechbach-a, kot *o4a, kateri jf*BQa na§e dezelne razmere in nusa jezite* (db!) in hitftNfea mo-rerao tedaj lehko ateti mej svoje. Cesarski zastopnik pusdMifa poslance tt$|preje -v Mtalijanski besedi ia potom je akusil svojl #Hbr tudi glovenskira poslancem prevodite f«ko4e: ,Ker elm dobil narocilo, nadowortm #MQo Njego-0$g& ap. Velicanstva pri tcma visokoshtfuimu zboru, v cuat si Stejem, da Vas morem srcno pozdraviti. Sem previzan, da boste tudi dosegli v ti, kakor v vsih poprejsnih sejab, krepko donesti k pobolsunjem stana te dezela na blazenosti odkatere tudi vlada ob-raca marljive svoje skrbi. Visokoslavno miaisterstvo Vam bopredlagalo nactt postave zastran napeljevairja k pokojaki dnarnici tistih ucitoljev vazntb ljudskib sol, kateri bodo postavtjeni o.l kakosne druge kronovine." Glavar naznanja, da je dezelni odbor izrodil taj-ni§ka opravihi pri zborov.h sejab letoSnje sesije dezel-neniu uratoikn Erneitu Klaviar-ju in sklene s»jo ob 11V8 uri predpoludne. W- seJa- .... Pri drugi seji istega dne ob 5 uri zvefor so Dili prazni tlsti poslanski stoli, kakor predpoludne. Gospod glavar naznanja nekatere pettcije, katere naj bi se jzrocile dotidnema odseka. keJar bo izvoljen. Baron pi. Pretis in Earol P»llay sta prosila 15 doij dopiista, ki se jima je dovolil z ve6.no glasov. Edini vladni predlog, ki obsega nadtt postave zastran doneskov, katere naj bi pladevali denarnici po-kojnin tisti u&telji javnib ljudskib sjI, kateri se pre-mestijo iz drugih dezel na GoriSko, se izroci odseku 5 udov. Za proradune in radanske sklepe deielmh za-logov se odlodi odsek 7 udov in eoako stevilo udov Steje peticijski odsck, kateri bo reseval inznovrstne proSaje in pritozbe. Trije odseki so sestavljeni tako-le: PolitiSki odsek: (za vladni predlog) Dr. De-peris (predsednik), Orne, dr. Lavrid, Pagliarnzzi in dr. Pajer. Vinnn&ni 6 do ok: U«»ruo lUttctr (prctlacJuifc), Doljak, Wiukler, Gorjap* dr. Abram, Canduss?, grof Strassoldo. Peticijski odsek: Dr. Maurovich (predsednik), dr. 2igon, Faganel, Dottori, Winkler, Benardelli in Del Torre. Ker nij drozega predmefa za dnevnem redu sklene glavar sejo ob 6. uri zvefer, pridrzed si, da odloci drugo in dotic-ni dnevni red, kakor bode dcio v cdse-kih napredovalo. Dopisi. Iz goriSke okolice. 28. oktobra. [Izv. dop.] (Nova elementarna nesreca pri zidanji nove opekarnice v Bu-kovici; starakopitnost v pisanju titjih in latinskih na-pisov in marsikaj enakega.) Eako se vrsi preikava zarad nesrece 3. okt. t. I, katera se je zgodila pri zraSenju ostresja pri novi opekarnici, nij mi znano; pripovcdujejo se pa razne r«ci ob uzroku iste nesrece; eni pravijo, da je neki delale; (iz zlobe ali maScevanja, kdo ve?) izpodmaknil. zelezo (skvilo imeuovano) pri podboja in zato, da se je Uko nagloma ostresje po-sulo; doticni delaTec je bil tie 2krat k preiskavi poz-van. Naj bi vis. preiskovalm sodnija tonesreco strogo v preiskavo vzela, da se resotica izve in uzrocnika, bodi si ta ali oni, po vsej postavui ostrosti kaznuje. Vefit-del onib (14) ranjencev je uze precej okrevalo, za enega se pa se dvomi. Opekarnicna stavba pa se na-daljuje. Dimnik ima biti 24seznjev visok, spodnji del je iz kamenja, ostali bode pa iz opeke, katero sami v zacasni opekarnici zgo. Vtlika povodenj 22. t. m. je prisla do opekarnice ter pogasila omenjeno zacasno o-pekarnico, kder se je ravno za kakib 2000 gld. opeke igalo in je vse to gradivo jjokvarila. Se veco skodo je pa voda naredila ostali Se ne zgani opeki, katere je bilo nekda pol drugi miljoa kosov v tern poletju na-pravljene, komaj tretji del je je neposkodovane ostalo. gkoda znasa nekda okoli 15000 gld. Vsaka velika povodenj pride do opekarnice, tedaj morali bodo vse o-koli zid z rnavcem narediti, ako nete, da jib voda ne bode nadlegovala. ' Naj pa ne prezrem nete napake, ki slovenski Bu* . kovici nobene dasti ne dela. Pri vbodu, ki vodi kstav- bnim delom, stoji na deski laiki napis: „E' vietato Pingresso, a cbi non appartiene al lavoro.1* Marsikteri rAe je uLe praSal, kajprav^pravtajimneuraljiv-dane i « Lem neumennapis ponierii? Mar znajo v Bukovici ali r bliznji okolici vsi toSkanki jezik? Mojster za naprav-Ijanje je res Lab in ima tudi kacih 12 laSkib delalcev, ki mesijo blato za opeko. Mar velja prepoved vbodu le za sludajno prisedse Labe, ki dobajajo iz Gorice zidanje tovarne ogledovat, ali pa slovenskemu ogledovalcu vhod nij zabraajen? Tako bi si dlovek po navadni logiki misliti moral Ce je pa vhod za vse enake zabranjen, naj bi bila poleg laike tudi slovensko pisana prepoved; in 3e vie sama gg. Meni in Tabaj znata slovensko, naj bi si bila dala svojo lascino v slovensdino prevesti. Mari bi bi smel kak slov. mojster v Mu§i (kder je namred g. Meni doma) slovensko prepoved na desko nabiti, ktera ima b.ti le za to pribita, da jo obtiustvo umeva! Ravno tako srvMijonamnogihjavnihkrajih, kder izkljucivo drozega jezjka nezmozni Slovenci prebivajo, nepotrebni nem§ki ali cillo latinski napisi, ki so slov. obcinstvu namen-jeni. Kijli to neodpustljiva napaka, da ne re^em iprirva abotnost v 19. stoletju? Pisani so tuki napisi za mimogfgaoCe, a tujega jezika vedidel no umevajo. Tako se vidi na st. peterskem pokopaliScu na <3elu lepe ka-pelice latinski napis: ,ORATE PRO NOBIS.- Mar znajo vsi Slovenci latinscino ? Tu bi marsikteri vzdih-nil: Bog jim daj vecni mir in pokoj, ako bi vedel kaj se pravi norate pro nobis;1* akoravno navadno mimo-gredoci pobo^ni Slovenci vselej kaj takega zdihnejo, vendar le bi bil vsakako bolje na mestu slovenski napis: „Za nas Boga prosite," ali kaj enacega, kakor je drugod po Slovenskem. Naj pa nihce ne raisli, da sem zarad tega kak fanatiden miadi Slovenec, (kali?) ampak omenil sem to le v dasni prid slov. obcinstva in zarad prav ncpotrebnega zanidevanja slovenS6ine. Saj pravi sv pismo: Hvalite Gospoda vsa ljudstva, bvalitegavsi na-rodi* in drugod zopet: BVsak jezik (tedaj tudi slovenski) bvaliGospoda!* Ali starokopitnezi, katerih eden je gotovo tudi tisti, kije gore omenjeni latinski napis dal napraviti, se dr:>e svojeglavno starih navad in pred-sodkov, kot klop koze. Za Boga, ne delajte so smesne pred javnostjo! Ravno preteSene dneve, ko sem memo omenjenega pokopaliSca gel, me je pra^al neki, ki ne slovi bas za zavednega Slovenca in ki je v tudi normal-ske Sole pokukal, kaj prav za prav tisti napis poraeni, in komu jo neki namenjen ali je le za kinc ali kali ? Zakaj nij rajSe »po domaie za domaSe" zapisano itd. Dosta imamo 8e pred svojim pragom pometati. Kde v drugih de^elab se nabajajo napisi v tujib jezikiU pisani, kakor pri nas nad prodajalnicami, gostiluicami, to-bakarnicami in v iasih v tako pokveceni tujWini, da je za „iz koze sko6iti ?* Videl sem nekde nad tobakar-nico ta le laski (?) napis: ,Kui si vendo tubako alio minuto." Tudi takih napak naj bi rodoljubi ne prezrli in skrbeli za donraCe napise, kder je mogoce. Bodimo.v malib i vecih receh narodni in pouosni na svoj jezik vsajvlastni hisi. Otresimo stare navade ali boljae: raz-vade, ki naso narodnost sramote in tako v malem kot v velikem ovire delajo. Vrzimo raz sebe nep^trebno sra-mozljivost pred pouosnim tujcem, ki vedno prezi na nas narodni pogin! Nj ndajmo set Iz Auberja na Krasu. 4. novembra. [Izv. dop,] Tudi •pri nas v avberski ob&ni se nabajajo vrli Slovenci, ki imajo veselje do vsakovrstnega napredka, pa zaliboze, da se tukaj ne nabaja nobenega izsolanega in rodo-ljubnega nacelnika, kateri bi nas zbujal ter nav-duseval za milo naso domovino. Pa v kratkem nam bode jmenda pomagano, ker dobimo dobrega u6ite-lja, g. Otona Dic-a, katerega kaj zeljno pricakujemo in posebno nasa zapustana in ukazeijna mladina se veseli nov.« pridobitve na duSevnem polju. Staro in mlado pri nas bode novega ucitelja z navdusenjem sprejelo ter ga podpiralo v njegovem velevaznem po-klicu. Nadejamc se tudi, da bo g. Die to spoznal in popolnoma svojemu lepemu poklicu 2ivel; ziaven tega pa tudi zunaj sole ledino oral, ker d-zdaj je bilo pri nas vse zanemarjeno. Bog daj srecen uspebl— Letina pri nas je slaba, terana je prav po malem, pa nam ga toliko drazje placujejo; ziveza in krme za zivino pa smo se precej pridelali; vendar pa nas preveliki davki tarejo in zeleti je, da bi nasi Ijudski zastopniki na to gledali, da se davki znizajo, ne pa vsako leto zviSajo. Badovedni smo tukaj, ce je g. Crne dosel v Gorico k dez. zboru, in ce je dosel. bi ga vpraiali, koga pa zdaj zaistopa, ker je rekel da ne zastopa samo Krasevcev. Menda samega sebe. ^^^^___ J. 0. Ljubjlani, 2. novembra [Izv. dop.] Matidini odbor imel je dne 31. oktobra svojo prvo sejo po ob5nem zboru. Se 17 glasovi je izvoljen dr. Costa za predsed-nika. Iz zacetka se je dr. Costa na videz branil pred-esdniStva, potem si je pridrzal odlok do konca seje iu konec komedije je bil, da je predsednistvo sprejel. Za podpredsednike sta izvoljena g. Von5ina-i gosp. Kch zler. Za denarnicarja gosp. It an Vilhar, ker je dr. 2upan|ec izrecno razodel da tega posla ne prevzame. Dr. Costa i Voncina prigovarjata Lesarju naj prevzame tajniStvo i slednjifi ta tudi prevzeme pa le na videz prisiljen. — Brencelj je zopet konfisciran. Nji Se pretrpel kazni na 2abjekn pa so ga ze spet zgrabili. V "narodni tiskarni zapecatili so vse iztise in tudi na domu vred-nikovein._________ •Mint'*-' ==*= tz Prfge 24 Oltotra 1872. [Iw. dop.] Politico razmere cislajtanske so te dni zopet dobde novo-sodnij-sko-birokrati§ko-ilustracijo, da v Avatriji sodnijski ura-di smatrajo uze male prestopke za zlocme, koji se i-majo Se le dokazati. V Kolinu namrefi je bilo 46 naj-veljavnejih raescanov i posestuikov, koji so bili tbzeni, da so pri poslednjih volitvah vel. posestva uplivali z natlakom na bliznje velike posestnike, da naj volijo v narodaem smislu, pri konecni obravnavi spoznanih za nekrive. Kdo pak nekrivim mozem nagradi vojaSko eksekncijo kojo je moral vsakdo ziviti po 30 mo2 v svoji hi§i ? Kdo nekrivim nagradi gmotno zgubo casa i na penezib, kdo pak duSevno muko celih rodbin? Kar se inseratnib zadevtiee, so v tern ogledu sod-mjske obvavnave na dnevnem redu. Tako je bil n. pr. pred dveraa dnevoma urednik „Lidumilau g. Stejskal-Lazan-Bky zaradi dolznik ~ 60 krajcarjev na inseratskib kolkih obsojen na 8 dni jece. Vsled znane cbabrusijade Koilerjeve raislijo na ce-skem dezel. zboru, na podlagi posebnega Smerling Un-grovega reda si zbobnati vecmo. Vsaki-novo voljeni po-shtnec priseze, da grev dezel. zbor; dalje se zruSijo o-krajna zastopnistva, kajti ta so ognjiSce narodne agita-cije. Se veV'dV velja to samo za ceske okraje. Ako se 5e potem Oehi ne poboljsajo, trdovratnost ne opu-ste,je, bogme, kouec sveta, ne - konec ustavokov. Kar se literature 6eske tijca, mora se priznati, da vlada v poslednji dobi jako ziranicna marljivost, Naj-veeji poplali i senzacijo pak budi poslednji spis slavne-ga bistorijografa i geskega prvaka g D.r Fr. Palacke-ga—zuani „politiLni testament ali moja oporoka." ' Besede starega Pakckega v tern spisu so raero-dajniui krogom svarilni glas, koji se poslednjikrot po-navlja, da „bodociiost Avstrije je v vaznem geslu: federacijal* To gesloje on zastaval i zasta-va od 1. 1848. do denaSnjega due. Cudno, da ravno v tern trenutji zopet stopa v javnost stari Palacky, ko protinarodni listi svetu oznanujejo, da je opozicija erska-unicena. Spis ta je poziv k celi drzavnopravni opo-ziciji, da bi se zdruzeno i zlozno postavila v eni fa-langi proti sovragu. Oporoka Palackega postane zgo-dovinska, kqt njegova izjava, 1.1848: -Ko bi ne bilo Avstrije, morali bi jo ustvariti*; in izjava 1. 1865, - ko je svaril Avstrijo pred padom klicaje: „Bili mo hre* Awtrije, in l*odemot ho hi je ne bilo!* Politieni pregled. Deielni zbori so se povsod zaceli; kakor so slisi, bo letosnja sesija dez. zborov brez vsake vaznosti in jako kratka, kakor po uavadi, ker ctfntralisticna vlada dosledno spodkopuje vazhost in veljavaost teb avtonomnih orgauov imajocih federalisticno barvo. Nasemu goriskamu zboru nij vlada predlozila, nego samo postavo ob uravnavi pen'zij tistih ucitcljev, ki pridejo iz druzih kronovin. V ostalera bo zbor re-sevai pror&cun in pd poprejsmh sesij zaostala dela. Ker so so Italijani lotos popolnoma udali ravnoprav-nosti slovenskega jezika, ne bode letos prepira zarad jezika. V druzih gospodarskih receh je pa raenda vecina Italijanov edina se Slovenci. Kar se sloveuskih poslancev tice, je obzalovati, da znana trojica klikujo in bode vedno klikovala nasproti po-gamnim sestim poslancem, a \ glavnib narodnih vprasanjah se vendar ne bo drzuil noben slovenski poslanec podpirati nasprotne stranke, se o. Crne-tu nymisliti kaj tacega na domaci zemlji! Bolje in-teresanteu ntegne biti kranjski zbor, ker je tarn narodna vefiina v Telikem razdvoju z vlado in se je nadjati, da bo narodna vecina vendar letos odlocno noprestraSyivo postopala proti brezobstrnosti mini-sterstva. Stujerski zbor pa bode zarad tega zani-miv, ker bomo letos, kakor se slisi prvikrat slisali slovenski jezik v de^elni dvorani, kar "bo ondotne pjingermane strasno jezilo. " Centrali8li(5m listi se zdaj pefiajo z neposred-aimi volityami, za katere je pridobljena tudi kato* liska stranka kardinala Rauscher-ja; a ta stranka nij menda tako modna, da bi napravila veliko skodo dr&vnopravni t>ptoziciji, b kateri spadajo izraad Nem-cey Trolci in veSina katoliske stranke druzih nein-Skili kronovin* Nemci dr2avno-pravne ppozicije so te dni zbo-rovali na Dunaji in objavili svoj program, kateri je skoro popolnoma podoben ^eeskim fandamentalnim ^lankom; oni tirjajo ravnopravnost uarodov, samo-upravo doticnib kronovin in" kongres delegatov iz % zlwrov^a skupne zadeve. Ker jo program. po: pola^i federalisticen, je naravno, da se tudi vsi Slovani strinjajo I njim. Ustavoverni listi sicor ^trajno javkajo eez to izjavo; a zaMvati vendar ne morejo svoje bojazni pred mogoSbstjo, da pride zopet na kxmilo federalistifina stranka. Veliko Jirupa je napravila v ustavaSkem taboni tako. zvana Pala-cky-jeva politicna oporoka, v kateri stari zgodovinar in o(5e ceske opazicije Avstriji slabo prihodnjost pre-rokuje. On, ki je v svojein casu storil inieniten iz-rek;. „Ce ne bi bilo Avstrije, bi si jo morali mi Slovani ustvariti," je obupal nad Avstrijo; „Yendar," pravi, „ne bojim se za svoj narod, kateri je toli-kim nevihtam pretil." To njegovo mnenje je gotovo opraviceno, kajti. narod takih zmoznostij in zivega zavftdanja ne more propasti in bode v^ugal tudi veliko nemsko nasilstvo. Sieer pa menimo, da Pala-cky-jeva oporoka ne velja Cehom, ampak drugim krogom, katerim hotSe odpreti ofii. Palacky je & krepek starcek in bode se mnogo koristil svojemn narodu in morda §e doftvel, ko bode kronano njegovo narodno zidalisfo. Ustavaski listi, ki so mnogo zoWa in zanicavanja izpljuvali *LL* Lisabgn z 224,074 prebivalci.- Milan ima 261.98a, Varaova 251.584, Run 244.434, Pesta 200.476, Pit ga 157.275, Benedke 126,801, Odesa 121335, Gradec 80731, TrSt 70274, Budim 53.998, tynbljana 23.085 Gorica 16.823, Celovec 15,200, Maribor 13.085, Celje 4203 prebivalcev. (itevllo prefetviftleev v ve*ih vedlH «vrop«kih dHavfth.) NemSko cesarstvo ima 41.05-.139 prebivalcev, francoska republika 36,469.836, jAvstrija 35.904.435, Angleska 31.817.108, Italija 26.716.809; Spanija 16.374.644, itd. Evropska Turclja (brez Bumenije z 4.500.000, Srbjje z 1,319.283, i Crne gore z 100.000 prebivalci) ima 10.510.000, in ako tern priStevamo §e stevilo prebivatcev v njenih azijskih in afrikauskih de-zelab, potem ima. v vsem sknpaj 37,723.000 prebival-cev. Rusija ima v Evropi 69.364.541, so svojimi azijs-kimi atanovalci wed pa 81.925.428 prebivalcev. Naj-ogromnisa driava v Evropi je pa angleska, kajti razen zgoraj omenjenih 31.817.108 ima po svojih kolonijah Se 167.234.697, tedaj v vsem skupaj 199.052.805 pre-bivalcev. (Borlik* «i«»inlca) bode imela v saboto, 9. t. m* obcni zbor se sledecem dnevnim redom: 1. Govor predsednika, 2. poroSilo tajnika; 3. sporo&lo. dcnarni-carja o racunu preteklega in proracum prihodnjega letaJ 4* Volitev dveh pregledovalcev racunov 5. Nasve-ti posameznih udov; 6. volitev predsedzika in 8vnih odbcrnikov. Priporocamo 6. gg. udom, da se vdelezijo zbora V prav obilnem Stevilu, da bode novi odbor pra-vi izraz druztva. (Hje je napredelri. KraSevci in Ipavci se vese-le novih Sol in pricakujejo uditeljev z odprtmi rokami; (gledi mnoge dopise v Soci in tudi deuasnjega iz Av-berja) vse drugace je v Smartnem, kder so solski sve-tovalci poslanega jim dobrega ucitelja uze dvakrat od-prayili, ces,da Smartenskim otrokom zadostuje poduk, katerega jim podeluje ondotni gosp. zupnik. Mi ne bi imeli niL. proti temu, ce bi bil gosp. zudnik izpitan u&itelj; & vkljnb dopisu v nGlasu" ne moremo verjeti, da je gosp. zupnik res boljsi za solo nego strokov-njak. Zraven tega pa smo sliSali se druge zvonove, po katerih ima vsa rec svojo podiago v sebicnosti. Nu potem pa naj kdo veruje tistim dopisom, ki Sniartence hvalijo kot naprednjake! Badovedni smo kaj bo Solski svet v tej zadevi storil. ' (Wa simna«iji> se je letos v prvi razred vpisalo 72 licencev in sicer 42 v [slovenski, 30 v itaiijanski oddelek; na realki je v prvem razredu 101 (!) ucen-cev in sicer 41 v slovenskem, 70 v italijanskem od-delkn. <«tfrzer Kei je v prav ponizni obliki 5. nov. prisla na svitlo. (Kut barijuzum) prinesemo sledeco odo na ce-nilno komisijo, da na§i citatelji izvedo, kaj se vse da prepevati. Udom cenilne komisije na GoriSkem.^j Kdo je voditelj yrlih teh mozakov, Ki presledujejo od vrednosti doline, Do vrednosti strmib visin goljakov, Prekrasno zibelj mile na§e domovine? Pogum razvnetje za pravico, vednost. Nalaga tern mozem nrejenja zadeva, V kojib duSah ysaka takih <5ednost BliSceca se svitli, in «rce nam razgreva. Zivela torej blaga nasa mati, Slovenska zemlja, naj zdaj li6ne vence vije OdloSenim, pravico pospeS* vati, - Castitim udom vsem cenilne komisije I -V Smarji St w CRaxae boaflsbaelje) 43. Stev. "Soce" bila je konfiskovana zarad politifinega pregleda,"v katerem smo Be spomnijali oktoberskega diploma. Za „SocoB bil je konfislcovan nPettine* in njim predzadnja Stevilka .1-sonzc*, a zarad grajanja vladnega postopanja pri po-trditvi; dveb stareSxn, ker je vlada s tern cinom pre-sega ^vojtf podrocje. Konnskacije cveto v Gorici in za svobodo tiska je pri nas bolj picla mera, nego na Dnnaji. . (is Boi»inj»> se nam pise: V cetrtek pret- ceni teden pride 6etvero iiasemljenih ffintov k tericam, kt-tere so trie po noci malo od vasi Po'je v Bohiaj-, ter pograbe euo teric in jo s silo vle6-jo^do bltznje Save ter jo siioma kop1j»*jo. Oiia branec se iztrga e.emu teh divjakov masko raz obraza ter ga spozua, ysled cesar ti Stirje zbaze Na pomoc piisodsi ljiidjs n»ji«-ja dekleta sicer se zivega, ali str«b in mr.iz ste siroto taka zdelala, da se je za njeno ztv jenje v resnici lmt% in nko jr> tudi smrti otmejo, gotovo n:j, da bi Se kd^j popolnoma ozdravela. (Uaufiscirautt) je bila 2. t. m. izi§!a zadnja Stevilka „Brenceljna.* (C«iar Wlljeua -lamoree.) Mi nolo spomlad je odjudral kupitao Andersen iz EUmharga proti zapad-nemu obrezja Atrike in je s seboj vz,l doprsni kip nemskega cesarja Viljema za enega Lrnih kaezov, s katerim je spoprijaznen. bil. Da bi kip cesarjev po nzdnhn in muhah ne bil ogrden, da ga je kapitan po-ciniti. V slovesnej avdijenciji izrodi Andersen crnerau viadarju Viljemovo sliko. Milostljivo na to rece drui mogotec: „To je tedaj podoba onega moza, ki je mo* gofinega Napoleona premogel in njel. Kar me pri tern najbolj veseli, je to, da vidim, da je cesar Viljem tndi zamorec." Narod.) PosSano.^) Iz Vole dne 2 nov. (OdgovornaPoslano podpi-sano od ve6 duhovnov izTominskega v 44 stev. SuLe.) Na vse Vase gobezdanje Vam odgovorim z dati, da se razvidi, kedo ima bolji spomin? 1. Dne 24. maja 1871 stev: 818 je ra&inski od-sek c. kr. namestpiStva v trstu dohodke dub. poraoc-nika v Volceb uredd zaracunSi mu vagan p§enice po f. 4.60 kr. isti dan pa tudi kongrno gosp. kurata na Idriji in gosp. dub. pomocnika.na Mostu pri sv. Luciji prenaredil vagan pSenice ne vem uze koliko soldov dez f. 8 jima v racun vzemSi, „nach. Angabe des Josef Go-lija" stoji crno na belem. 2. Dne 17. aug. 1871 pod U: 73 sem predlozil izpoznavanje ali fasion dobodkov volcanske zupnije, h kateremu sem dodal 14. okt. i. 1. pod sC: 91 izkaz zit-ne cene od poslednjih 10 let t.j. odleta 1860-1870. 3. Dne 21. nov. 1871 so se moji dohodki uredili, ter mi je vagan pSenice y popre5ni ceni 10 let po f. 4 94 kr. urajtan bil. 4. Dne 4. jan. 1872 sem rekuriral zoper poraoto, da mi je f, 17.28 kr. dvakrat uracunjenih bilo. 5. Dne 14. maja 1872 sem prosil za poviksanje moje place, kakor stoji v izvirnem pred. nadskonjstvu predloznem spisu, ki sem pripravljen vsakemu ga poka-zati, sklepaje tako: „Erfiihrtsvoll Gefertigter bittet da-her unterthanigst: Ein hoebwtirdigstes f. e. Ordinariat in Gorz wolle gnadigst sicb dabin zu verwenden geru-hen, dass gedachte Pfarrpfrunde mit mindestens 400 fl. jahrl. Einkiinfte dotirt werde. • Uzroki proSnje so jasni. Staro suknjo ne gr'e s novim suknom krpatir da ne postane luknja Se veca. Ali vse staro, ali pa vse novo. Da bi bila vlada staro zupno vstanovo pri mini pustila; bi bil s 315 fr. zadovoljen, ker je pa nove §§. enega celo od leta 1867 na staro ustanovo obracala, je dosledno da po novi postavi mora fara naj manj 400 fr. dote imeti. In tega vi nijste vedeli, dame po uzro-ku ypraSate? Drugi uzrok je bil pa tudi ta, ker sem menil,da je pripravni 6as, da bode vlada vendar spre-gledala, in storjeno krivico popravila, kermije dobod-" ke za dobrih 100 fr. ukrajSala. Kar se je nadalje go-dilo, ne vem, 13. julija se mi je odkazalo 100 fr.f katere sem v Tominu gotovo potegnil, kar nikdar nijsem tajil. Da je moja prosnja tako resena, vsak mora spo-znati, da mi nij po vseft. Zdaj pa pogiejmo vse cire 6are, ki so toliko casa po Soci tekle. Res sem se cudil veliki razlofinosti mej f. 4 in f. 8, in sem tudi mislil v Reformi to pojasniti, vendar pa mora vsak, kogar vodi resnica in ne strast, spoznati da po cenitvi, katero sem 14. okt 1871 se le na posto nesel, nijso mogli uze 24. maja 1871 tedaj 4 meseee in 20 dnij popred racuniti. Sukajte kakor ho6e-te besedo, da bi svojo perfidnost zakrili;dokumenti do-kazejo. Kedor mi dokaze, da sem jrazen imenovanega povikSanja pla5e kako podporo prosil, mu dam to malo kar imam do Sistega vse. Ne odgovarjem ved in, kedor zeli, mu dokumente pokazem. — Anton Rutar, zupnik. Cciiik razleg^a hh*gi* na GovWkem trga. Psenica . po gld. 3.10- turSica laska nova 1,55-65 „ ogerska stara 1,68-75 jefinem eel 1.80 , peban • » 3.20 1.30 2.- Mo\ .... • » 2.10-20 oves furlanski . 1.20-25 „ ogeidka • « 1.20 seno..... 1.30 slama ].05 Moles v Stracicah. i Ogerske kot zadnjic* Rajz prve vrste 13 gld. 12 25 - 11.50 - 10.50 - 9.25 Vino novo Srno . . po gld, 18—22 • belo . , . . - 16-20 Oznanilo. Zarad goveje bolezni na parkljih i v gobcu m bode tttkaj ^ivinskega semnja due 12, noTembra 1.1. Zupamtvo v Komnu dne 29, okt. 1872. 2upan: Ant. K»vLl& Ova ali tri uCenci bodisi normalci, ali gimnazijalci so sprejraajo na stanovanjo s hrano po prav ugodnib pogojib pri podteni druzini. Bazjasnila se dobe* pri ttAgenzia Comissioni* pri ljudskem vrtn bid. Stev. 27. Giuseppe, stavec. *) S tern v naisra M5ta sklenema pravdo^n pri tej priliki ripode, ki ..,SoLo" s poslanimi napolnijo opozorujemo n» to, da treba osefana poslana, ki nijso v postavi opravi&na, pladevati po uueratom enati ceni. Ured. -¦POZIV^ k pristopu v dru2bo borsnih operacij, v katero druibo pristopi lebko oseba vsa-cega stanu. To druitvo obstoji iz lOO delnic po SOO gold., katere se placa v treh obrokih, Razua dobi6ka pri borsnih operaci-jah, je tudi mogoce, da draztvo dobi kako visoko dobitko po sreckah (lozih) katerih bo nakupilo za en del svojega premozenja. Vsak mesec se bode obrai5uni] in izplacale dotiSni del dobicka delnicarjem. Naznanilazapristop se sprejemajo in program! se dele po podpisani firmi in nje-(tf\ nib agentib domaSih in ihostranskih. O. Spanrtau v Trstu, Coreo Ko 13. V Gorici pri menjalca Lelio Re^^io-tu v Eastelu. or Izdavatey m odgovorni urednik: VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERNOLLI v Gorici,