SLOVENEC.
Političen list za slovenski
f« p«ltl preJemaB nlj«: Z» oelo leto ;;>Tedpl»čan 15 ^Id.. la poi let» 8 rld., la oetrt leU
4 rld.. ta en meeec 1 10 kr. V »dMlBlitrmetJt prejeman Teiji: Za oelo leto 12 fld., za pol leta S rid., ta eetrt leta I fl4., u en metec 1 fld. ? Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Poeamezne itevilke veljajo 7 kr. Nareinine prejema opravniitTo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2. II., 28.
Naznanila (inierati) te iprejemajo in velji triitopna petit-vrita: 8 kr., ie ee tiska enkrat ; 12 kr
ee te tiska dvakrat; 15 kr., oe ae tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji le cena primerno zmanjša
Sokopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma >e ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja VMk dan, iiviemši nedelje in praznike, ob >',6. nri popoludne.
^tev. lar.
v Ljubljani, t sredo 18. junija 1890.
Letiiik: XVIII.
Vojaške pi'edlog:e.
Kolik hrup je nasta' v časopisju, ko so „Neue Freie Presse" in za njo prinesli tudi drugi listi poročilo, da nanaerava vojna uprava avstrijska zvišati troške za armado na 80, 100, slučajno tudi na 120 milijonov. V našo tolažbo je le kak borzni špekulant zvodil dotične liste na led, — ako ni bila dogovorjena stvar, — ker vojni minister baron Bauer je v soboto v budgetnem odseku avstrijske delegacije dotično poročilo imenoval neresnično in tako nezmiselno, da mu nihče ne more podtikati take izjave. Zapisnikar grof Goess konstatuje, da dotičnih besedij ministrovih o tolikih troškib za armado ni v zapisniku in da je izmišljena vest prišla v liste na nepojašnjen način.
Že večkrat smo na tem mestu naglašali, kolike troške zahteva sedanji oboroženi mir v Evropi, in da bode sedanja finančna vojska uničila narode. Z največjimi žrtvami davkoplačevalcev je avstrijski finančni minister naredil ravnotežje v državnem gospodarstvu. Toda če bode vojna uprava vedno množila izdatke za novo orožje in večjo stoječo armado, pričakovati moramo zopet znatnega primanjkljeja.
Nekdaj so rekli v Evropi: „Ce se zgane Madrid, strese se Evropa." Ko pa je španjska kraljevina zgubila v besnečem morju svoje neštevilno brodovje, šel je po vodi tudi njen merodajni vpliv — vanac sine viribus irae — le meč ima vnanjo moč. V zadnjih dveh desetletjih pa Nemčija narekuje evropskim državam vojno silo. Po pravici smemo reČi: ,Ako se v Berolinu odpre državni zbor, tresejo se narodi." Baron Gblumeckj je v odseku vsem govoril iz srca, rekoč, če si Nemčija dovoljuje ta luksus, Avstrija ne sme posnemati tega vzgleda, ker Turčija kaže, kam pridemo po tej poti.
Ravno sedaj se vrši v nemškem državnem zboru posvetovanje o vojaškem zakonu. Odločilno besedo bode imel katoliški centrum, oziroma njegov prvi j voditelj Windthorst. Nova vojaška postava za Nem-I čijo je velike važuosti za vso Evropo. Ako bode I Nemčija pomnožila svojo vojno moč, lezle bodo ostale države za njo. Caprivi je to, kar je bil Bismarck v tem oziru, ker cesar nadaljuje v tem pogledu Bismarkovo politiko.
Ako centrum ne bode glasoval za vojaški zakon, rekel je "VVindthorst, razpuščen bode novo izvoljeni državni zbor in Caprivi bi bržčas moral odstopiti. In ker večina katoliškega centruma zaupa novemu državnemu kancelarju, utegne tudi glasovati za vojaški zakon, da se izogne negotovi prihodnjosti. Včerajšnji telegram iz Berolina je že naznanil, da je vojaški odsek s 16 proti 12 glasovom potrdil ves vojaški zakon. Tako vidimo na žalost, da Nemčija še ne misli na stalen mir in znižanje armade.
Po septenatu ima Nemčija 495.000 mož stalne armade, 678.000 v rezervi, 685.000 v deželni brambi, v dopolnilni rezervi 208.000, v deželni brambi II. sklica 813.000, črne vojske I. sklica 3,072.000 in II. sklica (od 40. do 45. leta) 1,225.000 m6ž, vkupe torej 7,176.000.
Francija ima po naborni postavi z dn^ 15. jul. 1889, kakor poročajo .Jahrbucher fur die deutsche Armee und Marine", 2,570.000 muž aktivne armade, in 1,730.000 rezerve v skrajni sili, vkupe torej 4,300.000 mož.
Rusija postavi na noge 2,327.000 redne armade, 660.000 kozakov in izredne armade, vkupe 2,987.000 muž.
Avstrija ima aktivne armade 827 892 mož, avstrijske deželne brambe 152.965, ogerske 171.366, avstrijske črne vojske 228.876 in ogerske 212.246, vkupe 1,593.345 mož.
Italija šteje stoječe armade 896.093, vkupe pa 2,612.240 mož.
Iz teh številk razvidimo, da je Avstrija v tem oziru še na boljšem. Opozorimo čitatelje še na nekaj. Nemčija ima v okroglem številu 48, Avstrija 39 in Italija 30, torej vse tri zvezne države 117 milijonov prebivalcev; Rusija pa 110 in Francija 68, vkupe 178 milijonov. ,Nasprotnika" imata torej v primeri z ^zveznimi državami" 61 milijonov več prebivalcev, in če Avstrija, Nemčija in Italija pokličejo pod orožje vse svoje vojake, morete Rusija in Francija še vedno tekmovati.
• Zadnji čas je torej, da države pomišljajo, ali ne bode morda naposled največji meč odpovedal svojo službo.
Irredeiita.
I.
Govoril dr. Vitezi č v državnem zboru.--
Visoka zbornica! Že večkrat sem opozarjal v tej visoki zbornici na nevarnost, katera preti državi vsled politike, ki se snuje po južnih delih naše države, one politike, katera tako močno podpira italijanski element in zatira slovanski živelj. Tega vprašanja se je drugi generalni govornik le površuo dotaknil v generalni obravnavi, a meni pa, kot poslancu onega državnega dela, je vsekako na tem, da o stvari sami kaj več izpregovorim. V seji dne 8. marca m. 1. rekel sem mej drugim to-le:
^Slovanski živelj je najmočnejša trdnjava proti zapadnim državam, kar mi mora priznati vsakdo, ki le količkaj pozni razmere v Primorji. Naj bi so že vendar enkrat opustila ta politika, ki ima nalogo porušiti to trdnjavo."
In res, dokazal sem tudi v onem govoru in pri drugih priložnostih, da so državni uradniki, če-
LISTEK.
Tajni družabnik gospoda Kobrča.
Pripoved5iea iz pisarniškega zakotja. Češki spisal Ig. Herrmann; poslovenil J. Barle.
(Konec.)
Zvečer, popreje nego je odšel iz urada, pozval je gospod Kobrč gospoda oficijala, odprl pred njim miznico svoje mize in mu dejal:
„Nu, tedaj naj pogledajo, bodejo mi za pričo. Tukaj je vrečica z duhanom — naj jo vzamejo v roko in pretehtajo. Tako I Potem ga položim semkaj, na ta le papir, vidijo In sedaj zaprem, evo, obrnem ključ dvakrat, tako. Ključek spravim v žep. In jutri zjutraj pogledala bodeva skupaj. Bodeva videla, kaj
bode--"
Prihodnje jutro pogledala sta stara modrijana v miznico — vrečica ležala je sicer na svojem mestu, ali bilo je v nji manje duhana. Ta stvar vznemirila je gospoda oficijala Najmana tako, da je odšel k svoji miznici, da ni rekel ni bev, ni mev in da ni mogel celo dopoldne mirno poslovati. Tudi gospod Kobrč je bil vznemirjen in jezen in vlekel iz svoje pipe tako silno, da so se po vsi pisarni valili zlo-Testni, viharni oblaki. Vzduh pisarne je bil, kakor da je napolnjen s težko elektriciteto.
A stari sluga Johan potikal se je povsem pokojno po hodniku, od vrat do vrat, kadil mirno iz svoje pipe in pljuval v vse kote, da se je kar ka-
dilo. Izvestno ni niti sanjal, kakovo odkritje se je dogodilo za dvermi sedme številke.
Gospod Kobrč je mislil in premišljeval, kako da ulovi tata svojega duhana. Vsakega dn^, na večer, popreje nego je odšel iz urada, zaznamoval je drugače vrečico z duhanom, delal na trakovih različne znamke in vozale in vselej pozval gospoda oficijala za svedoka. — Ipak je bilo čez dva dneva zopet vzeto iz vrečice, a čez teden trikrat.
Jeza in nemir gospoda Kobrča dosegla sta najvišjo stopinjo. Po poslednjem, sigurnem obiska zlobnega, neznanega kadilca v miznici, podal se je kancelist neobično brzo k oficijalu in mu dejal :
„Zopet je bil tamkaj, gospod oficijal!"
Stari Najman postal je tega tedna nervozen. Preklinjal je vrečico gospoda Kobrča in že dvakrat svetoval gospodu kanclistu, da si odnaša duhan raje domov — to, da je najbolje sredstvo.
„A kaj ne bode več varno v kancliji?" — razsrdil se je gospod Kobrč zaradi tega nasveta. — „Naj sodijo, gospod oficijal, ko bi imel jaz tako milijon — kaj ga morem tu pustiti?"
„Nu, za take stvari je banka" — odgovoril je oficijal. — „Kdo bi puščal milijon v vrečici?"
„Ali to je kandija in zaklenjena miznica je sveta stvar" — srdil se je gospod Kobrč. — ,Pa se še čudimo, če se krade drugje!"
Danes, ko je zapazil stari kanclist novi napad na svoj dabin, uprl je Najman na njega očesi iu dejill:
,Ali sem vendar bedast!"
„Saj sem jaz tudi" — dokazoval je gospod Kobrč. „Vendar tako ne more ostati dalje--—"
In na večer onega dne domislil se je čudovite, uprav čarovniške misli. Odrezal je pozorno četrtinko pole prostega, kanclijskega papirja, prijel pero ia napisal na papir z velikimi, debelimi črkami: „Ta duhan je moj!!!"
Napravil je tri klicaje, položil vrečico z duhanom v kot svoje miznice, a četrtinko s strašnim napisom na vrečico, obrnil ključ v ključavnici dvakrat in odšel domov poln zadovoljstva, ker je izmislil tako dobro past tatu svojega duhana.
Onega večera zaspal je še-le jedenkrat po polnoči, a zjutraj ni mogel od vznemirjenja dočakati, da pride v svojo kanclijo.
Naposled se je čutil vendar tamkaj, oblekel uradno suknjo, in vzemši ključek iz žepa, pristopil trepetaje k mizi, da odpre miznico. Poleg njega je stal oficijal Najman, isto tako tresoč se od nemira in pogledaval nestrpljivo, kaj se bode objavilo v miznici.
Naposled je vendar zaškrebetala ključavnica, a mršavi roki Kobrčeve potegnili sta miznico. Vrečica je bila na svojem mestu, na vrečici ja ležala četr-tinka papirja, a na ti četrtinki---
Oba stara uradnika gledala sta na četrtinko nekako nejeverno. Bila je na nji sicer vrstica, napisana včeraj čvrstim, ponosnim pisanjem gospoda Kobrča, vendar pod njo je bila uova vrstica, na-
tudi morda nevede, rekel bi umetaljno gojili iu vzgajali italijanski
Kar se neiaritosti, katere s«^ »menil, nij mi je dovoljeno, opoioriti na članek, priobčen davno v zagrebškem .Obzoru" s naslovom dentizam". V tem ilanku navaja se pred vsepi, kako je govoril v smialu skrajnih levičarjev biiii italijanski a^iifist^r Buggero Booghi, četndi pri^^a k skrajni desnici, pri otvorjeiui n&rodnega društva »Dante AIghieri" v Rimu. Na vprašanje, kaj to pomenja, odgovarja pisatelj onega članka prav umestno (bere):
„To pomenja, da so v Italiji kar se tiče irre-dantizma vsi istih nazorov, naj pripadajo že desnici, levici ali pa centrumu. Vsi smatrajo nekatere avstrijske pokrajine za nerešene, katere si prisvaja Italija na podlagi narodnostnega načela. Nekateri morejo biti v izrazih in govorih previdnejši od drugih, kar se pa tiče čuvstev in teženj, ni pač nikakega razločka med Bonghijem, Nicotero, Cavalotti-jem in Imbrianijem in kakor se sploh imenujejo vsi ti državniki.
Imenovano narodno društvo „Dante AIghieri" je bilo ustanovljeno z veliko svečanostjo v Rimu dne 24. mareija t. 1. Mesto Rim je zastopal župan, ki je imel pn tej priliki zelo navdušen govor. Pozdravil je narodno društvo v imenu mesta, v katerem je, kakor je rekel, razprostiral latinski orel v prejšnjih časih svoje silne peruti čez svet. Rekel je (bere):
.Rimski genij, pod čegar varstvom pričenja društvo svoje delovanje, uaj pospešuje plemenite njegove namene ter oživlja v blagor in slavo ljudstvu italijanskemu."
Ko se je to društvo ustanovilo, govoril je Rug-gero Bonghi o njegovih nalogah, ki so samo nrav-nega iu društvenega značaja in zabranjajo, ako se izvrše, da se posuše tla, na katerih se morejo, naj je že kedarkoli, osnavljati pravilno politiške pravice. Dante AIghieri je razgnal s svojo lučjo temo srednjega veka. Tako naj blagoslovi tudi zdaj s svojim imenom delo, po katerem bo zavarovana italijanska kultura in jezik pred tujim nasilstvom ter ju ohrani v sedanjem stanji.
Iz teh besed razvidite, gospoda moja, da je Ruggero Bonghi jako diplomatično govoril.
Kot nalogo društva je označil samo obrambo in pravila društva previdno tega nič ne omenjajo; toda iz govora, katerega je govoril dan pozneje, razvidno je, da namen društvu ni obramba, marveč napad.
Jasneje, kakor Bonghi, govori v društvenem časniku „La nazione italiana" v jednem članku profesor Giacomo Venezian. „Dočim opažamo mi — piše profesor — križem rok splošni boj proti našemu jeziku, snujete Francija in Brazilija zakone, da se vzame italijanskim izseljencem narodnost in enaka usoda jim preti v Severni Ameriki, kjer bi
pisana izvestno po noči, ali pa zgodaj v jutro. A ta pripisek še čvrstejši in spretnejši od rokopisa gospoda Kobrča, glasil je pa tako-le:
„Seveda, saj jim ga jaz ne jemljem!!!!"
In bil je za vrstico jeden klicaj več, kakor pa za vrstico gospoda Kobrča, a pod njo je bil pa podpis:
„Johaiin!"
Gospodu oficijahi tresli sta se obe roki, ko je prebral dostavek na četrtinki, a vračaje potem kaoclistu osodni papir dej4l je očitovaje:
.Kaj jim nisem povedal, da ne bode to Johan! Samo le ne okrivljevati nikogar."
In odkorakal je važno in mirno k svoji miznici.
Gospod Kobrč je pa s čuvstvom pravega vsra-močenja spravil četrtinko v miznico in nehote po-tehtaval in ogledaval vrečico. In zares, danes ni manjkalo ni za jeden šnof duhdna.
Ko je opoldne zapustil kanclijo, sestal se je na hodniku z Jobanom. Strašljivo zaprl je gospod Kobrč očesi — ni mogel pogledati v obličje Človeka, na katerega je sumnjal in katerega nedolžnost se je tako sijajno pokazala. Ali Johan snel je svojo kapico in ga pozdravil prijazno, kakor druge dneve, a v njegovih očeh plaval je stari dobrodušni izraz.
Od tega dn^ ni se več sušil duh^n staremu kanclistu in gospod Kobrč si še danes zam&n glavo razbija, kdo je tedaj kadil ž njim skupaj. Niti ne eanja, kdo je to bil in umrl bode s to zastavico, — ako ms je ne reši kateri izmej čitateljev te istinite in zajamčene pripovedčice.
ustanovili lahko drugo domovino. V Carjigradu, So-lui^tt, Siriji, Egiptu ip ^pnisu boo se na ue krip^o z nami .Alliance fran^aise" za-M. In doiini se t« dogaja, širijo oemika šoIsk% društva svoj« (crila celo ^o jpinih Alp in postavili so v skrajni dolini v Tridentu veličasten spomenik starq-nemiikemu pesniku kot bojno znamo^je. Z ben^^ čankkih obali Dalmacije vpitje Srbov in Hrvatov, kateri niso dovolili, da se postavi Časten spomenik slavnemu Nikoli Tommaseu v njegovem rojstnem mestu. Slovenci pa pohlepno Škilijo na furlansko pokrajino in njihovi apostoli propovedujejo v cerkvi in po trgih boj proti itali janskim sodeželanom Niirodno društvo .Dante AIghieri" pozivlje Italijane na obrambo. Vsakdo, kateremu gori v srci ljubezen do domovine, pomagal nam bo. Italija mora poddtiroko za najsvetejše svetinje borečim se bratom; njena pomoč pa ne sme vzbujati sumnje, ker je zastopanje naših ndrod-nih pravic proti nasilnemu prisvajanju tujih narodov moralno opravičeno in brez vsake nevarnosti za notranji red in tuje pokrajine."
Z ozirom na to moram nekaj opomniti. Kar se tiče .častnega spomenika", — kakor pravi Venezian, — moram opomniti, da je v tem samo toliko resnice, da je politiška oblast zabranila vzidati spomeniško ploščo v Tommasea rojstveno hišo; a znano je pa tudi gospodom, da je prišla tu-sem v visoko zbornico interpelacija v tej zadevi, in, ali ve gospoda moja, kdo je podpisal to interpelacijo? Srbi in Hrvatje iz Dalmacije; in tudi mene je doletela ta čast, da sem podpisal interpelacijo, dasiravno sem razvpit za najhujšega sovražnika Italiji. Toda Italijani, ki so v tej visoki zbornici, niso podpisali te interpelacije (Poslanec pl. Burgstaller: Nas niso za to nič povprašali).
Prosim, to je gotovo, da so podpisali samo Srbi, Hrvatje in nekateri Slovenci to interpelacijo.
Ker se je trdilo, da se šiloma prisvajajo pravice Italijanov, dovolil si bodem, dokazati v svojem govoru, da se to prisvajanje pravic ne godi s strani Slovanov, temveč s strani Italijanov na škodo Slovanom. Kar se tiče konečno opazke, da je to društvo nedolžno, omeniti hočem nekaterih kratkih stavkov iz onih govorov, ki so jih govorili dva dni potem v Rimu pri priliki svečanosti.
Politični pregled.
v Ljubljani, 18. junija. IVotran}« dežele.
1» delegacij. Predvčeranjim zvečer se je bavil budgetni odsek avstrijske delegacije o okupacijskem kreditu in s proračunom za bosensko upravo. To poročilo kakor tudi pojasnjujoči govor državnega finančnega ministra Kallajja veselo pričata, kako napreduje kultura in omika narodova v Bosni in Hercegovini in se približuje splošnemu evropskemu razvoju, ki bi si ga v teh dveh deželah pred desetimi leti še misliti ne bi mogli. Dasiravno je bila zadnje leto v Hercegovini slaba letina in vkljub poskušnjam sosednih dežel, da bi se narod iz zasedenih dežel izselil, so vendar razmere še povsem normalne, in izseljevanje Črnogorcev v Srbijo ni našlo pri Bošnjakih in Hercegovcih nikakega posnemanja, dasiravno žive Dosebno Hercegovci skoro v takih razmerah, kakor Črnogorci. Da se pa niso izseljevali, gr^ hvala pred vsem vladi, ki je podpirala in skrbela za stradajoče. Sicer ne bi bila za deželo nikaka nesreča, ko bi vlada sama pospeševala izselitev onih pogorskih prebivalcev, ki se umikajo v gore iz strahu pred delom ter deželi več škodijo, kakor koristijo.
RazpuUen ljudski shod. Minolo nedeljo je bil ljudski shod v Henrikovem Gradcu na Češkem. Dr. Gregr je hotel govoriti o sedanjem položaji. Ker pa je napadal vlado in deželni zbor češki, je vladni zastopnik razpustil shod.
Tnanje driare.
Italija. Poročilo generalne budgetne komisije o finančnem proračunu konštatuje, da so se zbolj-šale finančne razmere, kajti lansko leto je poročilo komisije trdilo, da bo za naprej 57 milijonov primanjkljeja, dočim poroča komisija letos, da ne bo skoro nič primanjkljaja, ker so zdatno povišali dohodke ter znižali troške. — Novoimenovani civilni in vojaški guverner italijanskih vzhodnoafriških naselbin, general Gandolfi, bo šel baje konec meseca junija na svoje častno mesto. V tej italijanski naselbini ne bodo sami Italijanje, temveč med njimi bodo tudi domaiini in sicer vsacih polovica.
Rim. Škofje rimske cerkvene provincije su pričeli nazuanjeno zborovanje. Prva konferenca se je vršila v poslopji propagande. Previdni in skrbni
cerkveni dostojanstveniki čutijo d«hro, Ifako nesrečj-nosen duh veje z mnogih str•^jf | i« nMokvarjeno člove^o družbo in Mto se |mitetujejo, kako bi najbolj labranili to n^«ičo.
T^rancija. V uaiiuinu na	Fran-
coskem so imeli dosl^ verski	f rokah vod-
stvo t*fl|,oš nji h šol v popolno vidnvoijnost ljudstva, bolskfl poslopje je bila podeljenjj pbčini z izrecnimi pogoji, da njorajo biti voditelji 4ft)am le redovniki
f i. J- j® P* P"'®' l»»Uain»ki iupan od prefekta Vel-Duranda pisanje, katero pravi, da se bo izročilo vodstvo šol dne 23. t. m. laikom. Torej kar brž naj prevzamejo vodstvo drugi učitelji, če tudi 80 že tako blizu skušnje.
Anglija. O sporazumenji Anglije in Nemčije glede na vzhodnoafriško vprašanje poročalo se je že. Vendar pa hočemo navesti še, kar pišejo .Times" o tem ozemlji. Pokrajina med jezeroma Nyasa in Tanganyika meri blizu 210 do 240 milj v širjavo m leži 5000 čevljev nad morjem ter 3000 čevljev nad Njaso in 2500 čevljev nad Tanganyiko. To je namreč visok svet, ki se strmo znižuje proti imenovanima jezeroma. Promet čez to visočino se vrš-po Stevensonovi cesti, ki pa nikakor ni taka, kakor jih imamo v Evropi. Zdaj vlada baje mir na obeh konceh imenovane ceste in tamošnji Arabci žive neki v najboljšem sporazumenji z ang|p*' mi kupče-valci in misijonarji.
Belgija. Do polovice nova zbornica bo imela dne 4. julija izredno zasedanje. Na dnevnem redu bo mej drugim tudi naselbinsko vprašanje. Neki belgijski list trdi, da je preosnova Kongo-države v belgijsko naselbino velika želja kralja Leopolda IL Finančne razmere te države so neki zelo žalostne, ker so troški mnogo veči, kakor dohodki. Tem gmotnim razmeram hoče kralj belgijski deloma pomagati, a vsega pomanjkljaja ne more pokriti; Belgija naj dovoli ali letni dodatek ali pa glavnico. Zadnje vprašan je se bo pretresavalo že v izrednem zasedanji.
Rumunsko. Kakor piše neki rumunski list, bode rumunski minister vnanjih zadev, Lahovary, objavil kupčijske pogodbe z Anglijo, Nemčijo, Rusijo, Turčijo in Švico, ko poteče 1891. leto njih obrok. — Pri municipalnih volitvah je vdrugič zmagala konservativna stranka.
Turčija. Ta deloma evropska država ima tudi kaj slabe finančne razmere. Z Rusijo ima velik račun vkupe o vojni odškodnini. Na dvokratno zahtevanje ruske vlade odgovoril je Said paša, da so zakrivili zamudo obrokne plače desetinski najemniki po onih pokrajinah, iz katerih so bili namenjeni dohodki za plačo vojne odškodnine. Vlada je storila vse potrebne korake, da bi prej izterjala desetino in nadejati se je, da kmalu izterja ta denar. Ako pa vendar ne bi vlada nič izterjala, dala bo dotično svoto iz svojega žepa. — To je kratek odgovor, in Rusiji ne ostane druzega, nego še čakati.
Izvirni dopisi.
Iz ŽitarevasI na Koroškem, 15. junija. Koroški Slovenci v podjunski dolini so danes zopet pokazali, da se vzbujajo. Pri .Miklaucu" so danes imeli zborovanje zaradi prihodnjih volitev. Jednoglasno je bilo vse za g. Einspielerja in Murija.
Veselje je bilo gledati, ko je čez 300 zbranih mož, (kolikor jih je še zunaj poslušalo, nisem štel), odobravalo navdušene govore svojih neutrudljivih voditeljev.
Zborovanje je pričel g. poslanec Einspieler, ki je pozdravil vse, posebno od daleč došle (celo štiri ure daleč imajo domov nekateri kmetski g5stje, ki so peš prišli), in je omenil imenitnost našega namena.
Potem so govorniki jeden za drugim poučevali naše ljudstvo o naših resničnih potrebah, o našem žalostnem stanji. Šaljivo in poleg poučno je pretresal gospodarstvo naše liberalne gospdde g. Haderlap, vrednik .Mira". — On je tu v okolici domd in poznd potrebe našega ljudstva, dober govornik v popularnem stihu. Njegov govor je bil vsake dve minuti glasno odobravan.
Apački pevci so zapeli vmes avstrijsko himno, ki se je dobro vjemala z duhom, ki je celo zborovanje ovladal. Saj je Slovenec dober Avstrijan in ljubi svojega cesarja kakor lastnega očeta.
Globoko je gotovo segla beseda jednega govornika vsem poslušalcem v srce: .Vsi narodi v Avstriji so jednakopravni; — jaz pa dod^: gospodarji pri nas so pa Nemci." — Mir kličete? Odgovorim : .Dokler ne bode zadovoljnosti med nami, dokler se je nam bati za našo narodnost, za nai jezik, — dotlej ne bode mirii."
Jeden govornik nas je izvrstno poučil o posojilnicah, hranilnicah, zavarovalnicah itd. — Hvala Bogu, da imamo može, ki tako za kmeta skrbijo iu mu razlagajo tako važne resnice.
Govorniki so navdušili svoje poslušalce todi za vero (posebno versko šolo), za vzajemnost, ta dolžnosti volilcev itd.
Dobro je, da je jeden govornik pokazal, kako liberalci lovijo kmete pri volitvah na fraze o »tlaki in desetini", katerim sami ničesar ne verujejo; kako se volilcem s kočijami naproti vozijo, smodke delijo itd.
Na koncu so nas razveseljevali izvrstni pevci iz Apač in šaljivi govorniki.
Upamo, da naš trud zbudi slovensko ljudstvo.
Iz Vitanja, 15. junija. (Posojilnica. — Letina. — Šola.) 29. majnik t. I. ostane pomenljiv za naš okraj. Došli so semkaj gg.: M. Vošnjak, dr. L. Gregorec, L. Baš in Fr. Lončar, da so nam pomogli ustanoviti posojilnico za vitanjski okraj. Hvala imenovanim možem za njih trudo-Ijubnost! V odboru so zastopani razni stanovi: gosp. župnik je načelnik posojilnice, v odboru pa so: -tržan g. Jankovič in trije občinski odborniki iz treh bližnjih političnih občin. Y nekaterih dnevih se začne poslovanje vkljub temu, da se od znane strani delajo nezaslišane zapreke. Posojilnično ravnateljstvo je sklenilo s tukajšnjim kamnosekom zastran stanovanja pogodbo na 5 let. Tsled šuntanja nekaterih denarnih mogotcev pa je skušal ta mož precej v soboto prelomiti pogodbo, katero je sklenil v petek. Toda postava ni le za Nemčone, temveč tudi za Slovence!
Po naših gorah kaže letina do zdaj prav lepo; žal, da je toča v naši bližini naredila že dokaj škode. Koncem majnika je klestila po Kozjaku, 7. junija pa po Skomru iu deloma po Vitanji.
Sadja utegne po naši okolici biti letos prav obilo. Posebno jabolka so zelo polna.
Skupni pastirski list je napravil na naše krščansko ljudstvo najugodnejši vtis. Naše ljudstvo pa tudi ničesa bolj ne želi, nego korenito premembo šolske postave.
Rakovec je selo v vitanjski župniji. Tukaj je bila nekdaj velika steklarna. Silno obširni ondašnji smrečji logi so zdaj lastnina koroškega grofa Tburna. V Rakovcu torej se bode v prav kratkem času otvo-rila nova ljudska šola.
Iz Zagreba, 14. junija. Zopet nam je pobrala smrt enega izmed naših književnih veteranov. Umrl je namreč 8. junija Ognjeslav Utiešenovič-Ostrožinski, c. in kr. dvorni sovetnik in veliki župan v miru, pri svojem bratu v Zagrebu. Pokojnik se je rodil leta 1817. v Ostrožinu, vasi nekdanje prve banske pol-kovnije. Rodovina njegova je po tradiciji betva slavnih v 16. veku znamenitih Utiešenovičev, od katerih je bil tudi glasoviti državnik iu diplomat Jurij Utiešenovič, kardinal iu škof varadinski, imenovan »Martinusius". Oče pokojnega je bil nad-desetnik, človek drngače ugleden in dobro naobražen, a mati mu Simica se je posebno odlikovala z lepim govorom, ter se je ravno od nje naučil Ognjeslav oni krasni jezik, s katerim je svoja pesniška dela uresil.
Ko je Ognjeslav. odrasel, dal ga je oče v kra-jiško šolo, ali radi siromaštva je moral popustiti šolo ter ga je oče odpravil v pisarno financijelnega ravnateljstva, kjer je dve leti pisaril ter se marljivo učil italijanskega in francoskega jezika. Ko je videl, da tukaj ni zanj bodočnosti, poda se v Zagreb k c. kr. vojaškemu napovedništvu kot vežbenik, pa je tnkaj gimnazijalne nauke učil kot privatist. V kratkem postane računski uradnik, a leta 1842. upravni poročnik v Karlovcu položivši dobro državni izpit za upravne krajiške uradnike, ali ni popustil svojih začetih humanitarnih naukov. V Karlovcu pride kot pobočnik k Josipu Pukšecu Murskemu ter se je tukaj tudi oženil z njegovo hčerjo Dragojio, sestro glasovite pevkinje Murske. — Leta 1848. ga vidimo v Rujevcu, na turški meji, kot upravnega uradnika. Na to ga pokliče ban Jelačič v saborski odbor za krajiške reforme, kjer se je izkazal s svojim glasovitim operatom. V istem času je položil izpite na zagrebški pravoslovni akademiji z najboljšim vspehom, ter se more o njem reči, da je postal vse le po svojem lastnem trudu. Do I. 1851. je služil pri vojaškem zapovedništva v Zagrebu, a za tem je bil imenovan prvim podžupanom v Va-raidinu. Leta 1856. je bil povišen na čast ministe-rijalnega tajnika ter pokhcan na Dunaj k ministerstvu notranjih zadev. Leta 1863. je bil povišen na čast dvornega sovetnika pri hrvatski dvorni kan-celariji, ab. radi svojega poznatega patrijotizma umi-rof^en, pa kasneje zopet reaktiviran. Le 1875. je peatei veliki župan varaždinski.
▼ avet*^ praku&ai sUiibi je raanl UtiateoMus toliko delavnost, da si je pridobil častni naslov ^prvega praktičnega upravitelja v deželi", pa tudi
drugače je bil naobražen kakor malokdo. Govoril je in pisal dobro hrvatski, nemški, italijanski, francoski, pa tudi latinski. Kot upravitelju je bilo največ ležeče na tem, da dobi narod dobra občila, namreč ceste in pota, da se vredč reke, narede vodovodi, zidajo šole, ter se more videti še dandanes v va-žaždinski župniji vpliv njegovega blagotvornega delovanja. Narod se še dandanes zahvalno spominja svojega podžupana, ki je znal vse tako obrniti pri pobiranji davka, da ni bilo pretežko io neznosno plačati ga.
Utiešenovič pa ni bil samo dober upravni uradnik, nego se je izkazal tudi na književnem polju in sicer v politični, upravni in belestristični stroki.
Leta 1848. se je izkazal s svojo razpravo »o konstituiranju Avstrije po načelu narodne ravnopravnosti"; to razpravo so celo v višjih dunajskih krogih odobravali. Važna je tudi njegova knjiga »Die Hauscomunionen der Sudslaven", ki je izšla na Dunaju 1. 1859., in katera bi bila, da so jo znali merodajni krogi upotrebiti, gotovo proizvala popolno prenaredbo v tem tako važnem socijalnem vprašanju. Ko se je začela I. 1860. Avstrija pre-ustrojevati na ustavni podlagi, izdal je Utiešenovič leto dni kasneje izvrstno knjigo »Die Mititiirgrenze und die Verfassung", ki je živi protest proti neustavnemu stanju Krajine nasproti oktoberski diplomi. Leta 1869. je izdal posebno delo o Krajini »Die Militiirgriiozfrage". L. 1865. je napisal knjigo »Das Donau-Adria-Bahnnetz", v kateri dokazuje veliko korist takšne železnice za celo monarhijo. L. 1879. je izdal lepo knjigo »Die Naturschiitze im nordlichen Kroatien", vsled česa je bil imenovan dopisujočim članom dunajskega geologiškega zavoda.
Ali njegova pesniška duša je imela tudi višji polet, ter je se kot mladenič prišel ua glas s svojo poznato pesmijo »Jeka od Balkana", kateri se je odzval tudi glasoviti češki pesnik s pesmijo »Slavi dceri". Sličnega sodržaja je tudi večja epska pesem »Nedjeljko", ki je prišla na svitlo 1. 1860. V njej služijo religijozni motivi k politični svrhi epskega čina.
Leta 1868. se je proslavil s svojimi »Davidovimi psalmi". Se 1. 1845. je bil izdal svojo glaso-vito »Vilo Ostrožinsko", katero je kasneje izkitil s krasnim dodatkom »Misli krasnih umetnostij", kar se more smatrati prvim poskusom hrvatske estetike. Točnega in marljivega iztraživanja spisov v državnem arhivu je plod njegova učena razprava od I. 1880. pod naslovom: »Životopis kardinala Gjorgja Utie-šenoviča", najprej tiskan v Radu jugoslovanske akademije, potem pa kot posebno delo v nemškem in hrvatskem jeziku. Njegova pesem »Potres", katero je zložil izza zagrebškega potresa ter namenjena od potresa ponesrečenim, je močno ganila hrvatsko občinstvo.
Na upravnem polju se je izkazal Uriešenovii5 1. 1883., ko je imel izvršiti težko nalogo, da pomiri spuntano Zagorje. To svojo težko nalogo je spolnil Utiešenovič na zadovoljstvo nižih in viših krogov, pa je dobil zatorej priznanje tudi od samega kralja. Že poprej je bil odlikovan z redom Leopoldovim in Franc Jožefovim ter s častnim meščanstvom mesta Varaždina.
S tem odličnim Hrvatom se je zopet vlegel k večnemu počitku eden najbolj zaslužnih in delavnih veteranov hrvatske knjige in hrvatskega preporoda. Slava mu!
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Dne 17. junija 1890.
Navzočnih je štiriindvajset mestnih odbornikov. Kot sprejeti meščanje stor^ obljubo gg.: A. Gruber, hišni posestnik; Jakob Zalaznik, pekovski mojster, in Josip Vi die, posestnik. — Namesto odstopivšega odbornika dr. Vošnjaka je izvoljen v odsek la imenovanje ulic dr. Majer on.
V imena finančnega odseka je poročal obširno in stvarno podžupan V. Petričič o mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice računskih zaključkih za 1889 in proračunih za 1890. Aktiva mestne loterijske zaklade zaaiaju 1,510.794 gld. 85V* kr.; pasiva pa 1,591.091 gld. 30'/, kr,; torej nedostatek 80 296 gld. 45 kr. Ta račun se odobri, javno razglasi, knjigovodstvo te zaklada pa d& ab-solutorij.
MatUa Uarnica je imela let» dohodkov
19.497 gld. 72 kr., izdatkov 11.598 gld. 45 kr., prebitka 7899 gld. 27 kr. Proračun za 1890. leto: po-
trebščina 10.943 gld. 28 kr., pokritje 19.310 gld. 80 kr., prebitek 8367 gld. 52 kr. Potrebščina mestne loterijske zaklade je za tekoče leto proračunjena na 69.150 gld. 86 kr., pokritje na 71.804 gld. 39 kr, prebitek na 2653 gld. 53 kr.
Dr. Stare poroča v imenu stavbenega odseka o prispevku mestne občine za gradnjo deželne bolnišnice. Poročevalec bi ne priporočal nobene svote, ko bi se zemljišče, kjer stoji sedanja bolnišnica, ue razdelilo za stavbišča.
Ker pa je upanje, da se bode tukaj mesto razširilo in olepšalo, ako se bolnišnica umakne iz mesta, zato priporoča, naj mestna občina dovoli za to 36.000 gld.. v trehletnih obrokih s pogojem, da dežela brezplačno prepusti mestni občini toliko sveta, kolikor ga bode mestna občina potrebovala za ceste. Tri ceste nameravajo odpreti čez sedanje zemljišče, kjer stoji bolnišnica, in sicer jedno paralelno z dunajsko cesto, ki bode vezala bolniške s predilnimi ulicami; dve pa povprečni cesti od dunajske ceste do kolodvorskih ulic.
Odbornik dr. vitez Bleiweis omeni, da bode mesto skoro toliko dalo, kakor dežela, ki je dovolila najvišjo svoto 100 000 gld. Dežela bode za novo bolnišnico imela na razpolaganje le 316.000 gld.; naj bi torej tudi interesentje kaj dodali. Sicer pa govornik toplo priporoča odsekov predlog.
Odbornik Murnik opazi, da bode dežela dala 220.000 gld., ker prepusti v ta namen tudi skupilo za staro bolnišnico v znesku 120.000 gld.
Odbornik Hribar priporoča predlog, ker je premeščenje deželne bolnišnice v zvezi s premešče-njem vojaškega oskrbovalnega skladišča in bolnišnice. Zato stavi dodatni predlog, naj bi se na podlagi dotičnih aktov zopet pričela pogajanja z vojnim erarjera.
Pri glasovanju je bil prvi predlog, da se odpro tri nove ulice, soglasno sprejet; drugi predlog, da dovoli mestna občina 36.000 gld. za premeščenje deželne bolnišnice, je bil sprejet z veliko večino; istotako je bil sprejet -dodatni predlog odbornika Hribarja.
Odbornik Hrasky je poročal o kolavdaciji slikarskega, kamnoseškega, kleparskega, pleskarskega in mizarskega dela v novi vojašnici. Kolavdacija se odobri.
Odbornik Terček je v imenu odseka za olepšavo mesta poročal o preloženji tržaške ceste ter uasvetoval, naj se nad kolizejem zveže s celovško cesto. Odbornik Valentinčič nasvetuje, naj bi se tržaška cesta za sedaj podaljšala le do nove ceste med muzejem in vilami. Dr. Tavčar pa nasvetuje, uaj se stvar vrne stavbenemu odseka v novo posvetovanje iu poročanje; ta nasvet je obveljal. S tem je bila javna seja končana.
Dnevne novice.
j (Graditev deželne ceste čez Bogenšperg.) Vče-. raj je si. deželni odbor kranjski razpisal natečaj za I graditev deželne ceste čez Bogenšperk, in sicer od j gradu Bogenšperka do prvega razpotja pod Kamenon i v dolžini 1620 metrov s troški 12.000 gld. Z ozi-I rom na to naznanilo smo danes prejeli daljši dopis iz litijskega okraja. Vsebino dopisa objavimo jutri, danes omenimo le toliko, da pride prihodnjo soboto dn6 21. t. m. posebna deputacija, obstoj ča iz članov občinskih in cestnih zastopov litijskega, zatiškega in trebanjskega k si. deželnemu odboru s prošnjo, da se po sklepu deželnega zbora preloži vsa cesta v dveh oddelkih, katerih prvi sega do Bogenšperka, drugi pa do Pustega Javorja, ne pa samo dotični kos, za kar bi bil po trditvi gosp. dopisnika zavržen denar. S to notico hočemo slavni dež. odbor le opozoriti na željo dotičnih. inteite-sentov.
(Nove volitve za koroški deželni zbor) se bodo vršile za kmetske občine dn^ 20. avgusta t. 1. Kmečke občine imajo sedem volilnih okraje«, ki volijo podvaposlanca. Prvi volilni okraj obseza sodnijske okraje: Celovec (okolica). Trg (Feldkir-chen), in Borovlje, volišče Celovec; drugi volilni okraj obseza okraje: Velikovec, Kaplja, Pliberk in Doberlavas, volišče Velikovec; tretji vohini okraj obseza': Wolfsberg, Šentlenart in Sentpavel, volišč« Wolfsberg; četrti volilni okraj obseza: Šentvid, Breže, Krko, Svineo in Stari Dvor, volišče Šentvid; peti volilni okraj obseza: Beljak, Rozdk in Patar-nijoii, veliMe Beljak;	vohini okraj obaesar
Špital, Sovodje, Milistatt, Greifenburg, Gor. Bela in Kot, volišče Špital; sedmi volilni okraj obseza sod-
nijske okraje: Šentmohor, Trbiž, Podklošter in Ko-iane, volišče Šeotmohor. Volitve poslancev za mesta in trge se bodo vršile dne 25. avgusta; isti dan Toli tadi trgovska in obrtnijska zbornica. Dne 30. avgusta volijo veleposestniki.
(Umrl) je dne 16. t. m. popoldne v Novem Mestu čast. g. o. Regalat Stamzer, vpokojeni gimnazijski profesor, v 69. letu svoje starosti. Pogreb je bil danes popoldne. Naj v miru počiva!
(Ljubljanske čitalnice pevski zbor) priredi ■pričetkom prihodnjega meseca na čitalničnem vrtu velik koncert, pri katerem bodeta sodelovala slavnoznani baritonist g. Josip Nolli in c. kr. vojaška godba domačega pešpolka.
(Iz Tržiča) se nam poroča: Dne 8. t. m. je bil izvoljen županom kovorske občine enoglasno g. Lovro Aljančič, posestnik v Bistrici pri Tržiču, ki je prej že vodil 20 let občino v splošno zadovoljnost. Zadnja leta se je odpovedal tej časti, a se sedaj zopet vdal v blagor občine na prošnjo občanov. Sedanji naš župan je mož stare korenine, vrl katoličan in narodnjak ter dolgoleten naročnik »Slovencu", »Miru", „Dol. Novicam" in »Kmetovalcu". Naj bi se povsod taki poštenjaki volili za župane, potem se nam ni treba bati pri nobenih volitvah. Naj nam bo vedno pred očmi, voliti zanesljive može in povsem neodvisne. Kovorska občina bodi vzgled drut;im.
(Od Mure pri Ljutomeru) se nam poroča, da so ta teden začeli žeti zimski ječmen; tu in tam so ga že poželi.
(S Črnuč) se nam poroča: V ponedeljek popoldne ob 2. uri se pri mirnem nebu vzdigne pri nas močan vrtinec, zgrabi precej velik kup sena in ga drvi visoko po zraku. Zanimiva prikazen.
(Nesreča.) Na postaji v Zalogu je včeraj prišel 281etni Janez Mihler iz Ljubljane med suvača (Puffer), ki so mu pretrla prsi. Prepeljali so nesrečneža v deželno bolnišnico.
(Program koncertu) pianistinje Natalije Pitipj B prijaznim sodelovanjem gospice Lujize Daneševe, ki bode jutri v redutni dvoraui ob 8. uri zvečer. 1. a) Chopin: »Fantasie Impromptu" ; b) Wieniawski: »Valse de Concert", Natalije Pitipj. 2. Donizetti: Becitativo e cavatina nell' Opera »Lucia", poje gospica Lujiza Daneševa. 3. a) Rafif: »Polka de la Reine"; b) Liszt: Paraphrase sur 1' Opera »Rigol-letto." 4. Mendelssohn: »Variations serieuses", Natalije Pitipj. 5. Mejerbeer: »Pesem pažetova" iz opere »Hugenotten", poje gospica Lujiza Daneševa. j 6. Liszt: »Grande Fantasie sur le Propheta: Les j Patineurs", Natalije Pitipy, — Cene prostorov: Cercie-sedeži 1 gld. Sedeži I. vrste 80 kr., II. vrste 60 kr. Vstopnina 40 kr. Dijaški bilje« in galerija j 30 kr. — Prodaja sedežev in vstopnic: Pri gosp. Gruber-ju v veliki trafiki na glavnem trgu in pri gosp. V. Petričič-u, zvečer pa pri kasi.
(Oddaja lovskih zakupov.) V četrtek dn6 26ega junija dopoldne ob 9. uri se bodo v Radečah v občinski pisarni na javni dražbi dajale v zakup lovi občin: Radeče, Sv. Križ, Dvor in Boštanj za pet let. V četrtek dne 3. julija dopoldne ob 9. uri se bodo v Mokronogu v zakup dajale lovi občin: Ško-cijan, Šmarjeta, Mokronog, Št. Rupert, Trebelno in Tržišče. V soboto dne 5. julija se bodo pri okr. glavarstvu v Krškem dajale v zakup lovi občin: Raka, Studenec, Velika Dolina in Krško.
Raznoterosti.
—	Zadnji vdeleženci boja pri Wa-terloo-u. Upokojeni general Van Merlen v Har-lemu je povabil svoje še živeče tovariše, da praznujejo vkupe petinsedemdesetletnico te pomenljive bitke. Na to povabilo se je oglasilo sedem veteranov. Najstarejši izmed njih je bil rojen 1793, ima torej že 97 let, ostali so se pa porodili v 1796., 1797., in 1798. letu. Izvzemši jednega žive vsi v pičlih razmerah.
—	Časnikarstvo v Severni Ameriki. V Združenih državah izhaja 787 nemških časnikov; mej temi je 91 dnevnikov, ostali pa izhajajo po jedenkrat na teden. V francoskem jeziku se tiska 46 raznovrstnih časnikov, mej temi so le trije dnevniki. V škandinavskem jeziku izhaja 101 časnik, mej njimi se le dva vsak dan tiskata. Spanijolci bero v svojem jeziku 38 časnikov, med katerimi so štirje dnevniki. V holandijskem jeziku izhaja 13 časnikov, v italijanskem 4, v poljskem 2 časnika. Po dva časnika imajo tudi Irci, Portugalci, Cehi, Islandci in Kitajci. Po jeden časnik v svojem jeziku bero Ogri, Rusi, Armenci in Grki. In v volapilku se tiska en časnik.
Tele§i;rami.
Dunaj, 18. junija. Minister Kalnokj boleha vsled prehlajenja, zato mora ostati v sobi in se ne vrne v Budimpešto.
Belgrad, 18. junija. „Narodni Dnevnik" je objavil pismo srbskega poslanika na Dunaju. ki izjavlja, da obsegajo poročila v listih o njegovem razgovoru sicer nekaj resničnega, mnogo pa, česar ni govoril ali pa v drugi obliki.
Berolin, 18. junija. Angleško-nemške obravnave so končane. Nemčija odstopi Angliji Vitu in Somali-deželo, od Anglije pa dobi Helgolandijo. „Norddeutsche Ztg." piše, da ta mirovna pogodba zahteva od Nemčijo veliko žrtev. vendar pa je Nemčija dobila znatne privolitve. Pridobitev Helgolandije mora vzbuditi po Nemčiji vesel odmev. Pogodba med Anglijo in Nemčijo mora se z veseljem pozdravljati.
Rim, 17. junija. Poslanec Bonghi je stavil predlog, naj bi se vsi prepiri med državami reševali potom mirovnega sodišča, da se zmanjšajo vojaški troški. Crispi je obljubil.
1	Cas	Stanje		Veter	Vreme	II 1 s a a
01	pazovanja	zrakcmen T mm	toplonian po Celzija			
17 1	u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	739-9 739-4 737 6	146 21-4 14-4	svzhod jzapad sr. jzapad	jasno jasno jasno	0-00
to vprašanje spraviti na dnevni red, ko bodo rešene najnujnejše stvari.
Madrid, 18. junija. Havasovo izvestje poroča: Zdravniki iz Valencije so konstatovali pri bolnikih Kopove bacile. Konzuli so to naznanili svojim vladam. — Vlada je sklenila, da bode zaprla vse vasi. v katerih je epidemija. Zbolelo je nekaj oseb tudi v Puebli in okolici.
(Imrii so:
15.	junija. Florentina Pehani, notarjeva vdova, 5C let,. Kongresni trg 7, vsled edema na možganih.
V bolnišnici: 15. junija. Martin Močilar, posestnik, 42 let, krč. — Marijana Cvajnar, gostija, 60 let, vsled raka na jetrih.
16.	junija. Franc Adamič, zidar, 42 let. jetika.
Vremensko sporočilo.
6b	kr.
40	»
40	„
25	.
15
Srednja temperatura IB-S" za 2-4'' pod normalom
I>nna|Hkn borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) S8 gld. Srebrna » 5' , „ 100 , „ 16% » 89 » 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „
Papirna renta, davka prosta......101
Akcije avstr.-ogerske banke......967
Kreditne akcije .......... 302
London ■••..........117»
Srebro .............— „
Francoski napoleond.........9 » 32 »
(lesarski cekini...........5 „ 56 »
Nemške marke ..........57 „ 57'/i„
IStanJe avstro-ogerske banke
dne 15. junija 1889.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld.
Kovinski zaklad » Listnica	»
Lombard	»
Davka prosta bančna rezerva	gld.
388,414.000	(-
241,798.000	(-139,332.000 (-18,298.000 (-
1,370.000) 214.000) 1,266.000) 317.000)
56,988.000 ( 2,564.000)
Zadruga brivcev in vlasuljarjev ljubljanskih
naznanja slavnemu občinstvu, da bodo pričenši s 1. junijem brivnice in vlasuljarnice
ob nedeljah in praziiitiih od 3. ure popoldne zaprte. -(12-10)
Tnjci.
16. junija.
Pri Slonu : Pruseh, nadinžinir, Eggerth, prokurist, Katzendorfer, trgovec, in \Verner, vsi z Dunaja. — Lončarie, podjetnik. Selce.
Št. 4783.
(3-3)
Izžrebane icranjsice deželne obveznice,
kakor tudi knponi se bodo tri mesece pred zapadlim rokom
proti 4% eskomptni pristojbini, računjeni na dneve, izplačevale pri deželni blagajnici kranjski.
v Ljubljani, dne .S. junija 1890.
Po krati rabi neob hodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
ooooooooooooooooooooo
OOf
)b. 5
Lepota z6b.
Nova ameriška

zobna glicerin-creme
(preskuSena od zdravstvene oblastnije)
K T nnOMT f' A. Sarof m in driovi,
ALvl/UlN 1 "^.-.rrtfiirr
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijah itd. 1 komad 35 kr. V mnbljani pri lekarnarjih Erazmu Birschitzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pl. Trnkdczyju. dalje pri C. Karingwju, Josipu Kordinu, Petru
I
Latniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisperju. ~	(53—47)
•oooooooooooooooooooooooooo
o o
2
OLJnrATB BARVE
v
konltariiklh pufHicah po pol in Jeden kilo
pripoi'oea iiajeeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in iirneža	(2?)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.