obiščite NOVOLETNI
iS E JE IVI V Ppos*OP*'1 sfodikalnega doma
v Kranju od 18. do 26.
izkoristite ugoden nakup!   decembra 65
LETO XVII. — številka 98
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J« •enlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lok ■ Tržič. — Izdaja časopisno pod )etje »Gorenjski tisk« — Glavni In Odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
OBČINSKI PRAZNIK V ŠKOFJI LOKI
Plakete in priznanja
KRANJ, sreda, 22. 12. 196S CENA 40 DIN
LUt izhaja od oktobra 1947 kot tedniki Oi L januarja 1958 kot poltednlki M 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, In sicer ob ttedsb In sobotah
ZA GORENJSKO
blagovnica
Najbolj delavnim društvom in posameznikom
prireditve ob letošnjem občinskem prazniku v Loki (18. decembra) se vrstijo že več dni, glavne slovesnosti pa so bile T soboto, prav na dan praznovanja. Dopoldne je bila najprej razširjena seja muzejskega sveta, Id so se Je udeležili tudi predstavniki občine in na kateri je ravnatelj Loškega muzeja Andrej Pavlovec govoril o spremenjeni vlogi muzeja, ki vse bolj postaja središče kulturnega življenja v občini.
Popoldne je bila v gradu Otvoritev nove galerije, ki bo riužila za občasne razstave, v njej pa bodo v prihodnje tudi ičje loške občinske skupščine jn razna predavanja. Galerijo in z njo tudi prvo razstavo 25 podob Loke od leta 1698 do danes je odprl predsednik sveta za kulturo in prosveto loške občine Andrej Pavlovec, v ponedeljek (20. decembra) pa je bilo v njej tudi že prvo
predavanje, in sicer je prof. France Planine popeljal z lepimi barvnimi diapozitivi številne poslušalce po krajih Loškega pogorja in Poljanske doline. V letu 1965 bodo uredili v novi galeriji 12 občasnih razstav (7 umetnostnih, nekaj etnografskih in druge), ob tem predvidevajo, da se bo zbiral fond za stalno galerijo, ki bo v tem prostoru. Po otvoritvi je bila v gale-
riji slavnostna seja občinske skupščine, ki so ji od gostov prisostvovali tudi republiški sekretar za kulturo Tomo Martelanc, republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal, Boris Ziherl, dr. Milko Kos, dr. Zoran Kržišnik itd. Po nagovoru predsednika občinske skupščine so najbolj zaslužnim posameznikom in društvom razdelili vsakoletne velike plakete in priznanja. Veliko plaketo so letos dobili Muzejsko društvo v Loki za dolgoletno delo pri muzeju in za izdajanje Loških razgledov, ki so izšli letos že dvanajstič, akademski slikar Ive šubic za slikarsko delo
r
Spoštovani bralci in naročniki!
Te dni bo naša uprava razposlala poštam položnice za poravnavo naročnine za prvo polletje 1966. Pismonoši se bodo torej oglasili pri vas prihodnji teden ali pa po Novem letu.
V novem letu naročnine ne bomo povišali. Za 2.000 dinarjev ali 20 novih dinarjev boste lahko brali GLAS vse leto. Polletna naročnina pa je. 1.000 dinarjev ali 10 novih dinarjev.
Glas je tako najcenejši časopis, saj ga lahko v predplačilu dobite po 20 dinarjev ali 20 para vsako številko!
Razen tega bo Glas v marcu 1966. leta priredil za vse stare in nove naročnike
veliko nagradno žrebanje
s 100 dobitki v vrednosti poldrug milijon dinarjev. S plačano polletno naročnino boste z enim glasom sodelovali pri žrebanju naslednjih dobitkov; hladilnik, pralni stroj, 5 tranzistorskih radioaparatov, S gramofonov, več mikser jev, ožemalcev, jogijev, kuhalnikov, ekonom loncev itd. Za plačano celoletno naročnino dobite dva kupona za nagradno žrebanje l Prav tako dobite še po 1 kupon za vsakega novega naročnika!
Poravnajte naročnino - zbirajte nove naročnike!
in še posebej za razstavo ob občinskem prazniku leta 1961 in dr. Anton Polenec za znanstveno biološko delo. Priznanja pa so podelili upravitelju osnovne šole tov. Vidmarju, upravitelju glasbene šole tov. škulju in telovadnemu društvu Partizan v Selcah.
Po slavnostni seji je Koroški akademski oktet priredil •koncert v počastitev letošnjega loškega občinskega praznika, -at
m
24 let naše armade
■
PRIPADNIKI JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE SO DOČAKALI SVOJ PRAZNIK — 22. DECEMBER Z NOVIMI REZULTATI, USPEHI IN DOSEŽKI NA VSEH PODROČJIH NJIHOVE DEJAVNOSTI. OB PRAZNIKU SE PRIDRUŽUJEMO ČESTITKAM Z ZELJO ZA NOVIMI USPEHI IN DA BI SE NAPREJ V MIRU VAROVALI NASO DOMOVINO.
NA SLIKI: VOJAKI - PLANINCI VADIJO V ZASNEŽENIH STRMINAH
NOTRANJA K3LTTTKA
t2. DECEMBER 1965 * GLAS
VZGOJA MLADINE PRED OBČINSKO KONFERENCO SZDL KRANJ
Cesa se sramujemo?
Problemi neprilagojene mladine so jasna zadeva
Vilfan: Treba bo čimprej razčistiti ali naj bo naša vzgoja in šola samo za ožji krog, kot je to bilo nekoč, ali je namenjena slehernemu mlademu občanu
Prav gotovo ni bilo slučajno, da je občinska konferenca, ki je bila v sobotq_v Kranju, zavila na probleme mladih. Verjetno niti prvi govornik v razpravi — Marija Btrajner, predsednik zveze prijateljev mladine, ni bil glavni povod za to, da je večina izmed 14 diskutantov omenjala prav te probleme. Zlasti, pa še Zdenka Juran-
čič, Milan Batista, Edgar Vončina, Jože Trček In na koncu tudi podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Jože Vilfan, ki se je med mnogimi poslanci in drugimi gosti udeležil konference.
Glavni povod za tako smer konference so nedvomno problemi pri vzgoji in šolanju
Ijanju v družbi. Ze Marija Strajnerjeva je ob ugotovitvi, da otroško varstvd zajema le dobrih 5 odstotkov otrok dejala, da pri tem zavozlanem problemu in kljub vsem današnjim težavam ne bi smeli gledati le trenutnih In ekonomskih pokazateljev, marveč reševati te težave zavestno, vztrajno in perspektivno. Pri tem je bilo veliko pohvalnih in pikrih na račun raznih šolskih in vzgojnih ter varstvenih zavodov, na politiko šolanja in zaposlovanja mladih ljudi in podobno.
Na kranjskem pokopališču so v nedeljo slovesno odkrili skupno partizansko grobnico. Tako •o končno, po dvajsetih letih združili mnoge osamljene grobove padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja v osvobodilnem boju. Skupno so tu zbrani posmrtni ostanki 80 padlih, toda le za 60 so zbrali in vklesali imena. Za ostalih 20, doslej še neznanih pa upajo, da bodo svojci aH soborci teh žrtev še ugotovili Imena In jih vklesali na spomenik
Ugotavljali so, na primer, da 6e srednje šolstvo še vedno razvija dokaj stihijsko, zaradi česar se mladi ljudje po končanem šolanju nimajo kje. zaposliti. Hkrati ob tem pa nam tudi takega kadra hudo primanjkuje v gospodarstvu, družbenih službah, turizmu in drugod.
Najizrazitejši je bil Jože Trček, ki je govoril o tako imenovani »-neprilagojeni+< mladini, se pravi o tistih posameznikih, ki so zašli na stran-pota. To je bilo in bo povsod v svetu, kot je on dejal. Toda pri nas skušamo to potiskati v ozadje, kot da nas je sram teh pojavov. In prav to je napačno. Ne lotevamo se problema odločneje, Javno. V kranjski občini, kot je dejal, je trenutno takih posameznikov po raznih domovih okrog 100, kar ni nobena skrivnost.
Spričo tako ostro nakazanih težav te narave, je na koncu tudi Jože Vilfan povedal svoje, začenši s sistemom današnjega šolstva. Našo osemletno šolo smo nekako izravnali s predvojno nižjo* gimnazijo, ki pa je bila bolj namenjena ožjemu, priviligi-ranemu krogu. Toda danes je šola namenjena vsem in ob tem hudo moti podatek, da veliko teh otrok ne izdela osnovne šole. Kot je menil tovariš Vilfan, je socialistična zveza dolžna, da rešuje te probleme. Stvari se je treba lotiti odločneje vv krogu tistih, ki so zato odgovorni, pri čemer ne bi smeli vreči puške v koruzo zaradi trenutnih predpisov, začasnih finančnih težav in podobnega, bodisi v okviru komune kakor tudi v okviru republike. — K. M.
DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE NA JESENICAH
Pretekli teden je zavod za prosvetno pedagoško službo na Jesenicah organiziral Stari strokovne aktive v okviru programa stalnega dopolnilnega izobraževanja učiteljev jeseniške in radovljiške občine.
Seminar za vzgojiteljski kader iz vzgojno varstvenih ustanov o funkcionalni vrednosti posameznih igrač za otroke do 15. leta strosti, je vodila Zlata Kunst iz Zagreba. O-tem kakšna učila si lahko učitelj sam pripravi in organizira pa je govoril Viljem Kunst, prav tako znani strokovnjak iz Zagreba. V Mojstrani je bil celodnevni seminar za učitelje matematike in fizike, učitelji biologije in gospodinjskega pouka pa so imeli strokovni aktiv, na katerem je o tem, kako se uredi šolski vrt, predaval asistent biotehnične fakultete Miha Ogorcv iz Ljubljane. - T. Ly
Obisk Svobodašev JavornJ-ka in Koroške Bele
Gostje iz Doberdoba
Člani Svobode z Javornika in Koroške Bele so imeli v 6oboto (18. decembra) v gos-teh godbenike in pevce iz Doberdoba v Italiji. Oba ansambla sestavljajo izključno Slovenci, ki se v izredno težkih pogojih kulturno udej-stvujejo v Doberdobu in okolici. Kulturniki iz Doberdoba vračajo obisk Svobodašem z Javornika in Koroške Beie, ki so letos v avgustu gostovali s pevskim zboro in godbo na pihala v Doberdobu. Koncert godbenikov in pevcev iz Doberdoba, je nedvomno prispeval k še uspešnejšemu nadaljnjemu sodelovanju, obenem pa bo to manifestacija prija-teljstvain simpatij do naših zamejskih Slovencev. - j, v.
Osnova za vse nadaljnje naloge na področju gospodarjenja s stanovanji in zgradbami in osnova za določitev nove stanarine je nova vrednost stanovanjskih zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov, ki jo bodo ugotovili po gradbenih cenah v decembru 1964.
Temeljni zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanj in poslovnih prostorov določa, da občinska skupščina predpiše merila in način, po katerem bo opravljena ponovna ugo-, tovitev vrednosti In da določi povprečno gradbeno ceno za m' uporabne površine. V kranjski občini so ugotovili, da je povprečna cena gradnje za m2 stanovanjske površine 83.160 dinarjev. Iz tega izhaja vrednost točke 930 din za ugotavljanje nove vrednosti gtanovanj. V ceni gradnje eo
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V NOVIH RAZMERAH
Kolikšna bo najemnina?
Dosedanji obseg stanovanjske gradnje v Kranju
vključeni stroški za gradbena, obrtniška in investicijska dela po investicijski in tehnični dokumentaciji. Na tako ugotovljene stroške pa se za stroške za izdelavo projektov, nadzora, stroške za priključke stanovanjske hiše na komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev zemljišča in za odškodnino za dodeljeno zemljišče lahko doda največ 10 % stroškov gradnje. Z analizo 15 stanovanjskih objektov s 17.566 mJ koristne stanovanjske površine v vrednosti 1,636,403.260 dinarjev smo ugotovili, da je bila gradbena
cena- za m1 koristne stanovanjske površine v kranjski občini v decembru 1964 93.160 dinarjev.
V teh dneh je v tek'u popis vseh stanovanj In stanovanjskih zgradb. Nova vrednost se izračuna tako, da se pomnoži število mJ uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora s seštevkom točk, ki ustrezajo stanovanju, in z revalorizacijsko vrednostjo točke. Primera:
1. ) 110 točk x 57 m* x 930 din - 5,831.100 din
2. ) 79 točk x 77 m1 x 930 din
- 5,857.190 din
S popisom bomo dobili potrebno evidenco nad stanovanjskim in poslovnim skladom, s ponovno ugotovitvijo vrednosti pa bomo določili sedanjo vrednost stanovanj in poslovnih prostorov. Ta popis in z njim ugotovitev nove vrednosti bosta služila:
— za ureditev evidence in katastra stanovanjskih in poslovnih prostorov;
— za določitev in spremljanje knjižne vrednosti stanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih zeradb:
— za določitev nove stanarine;
— za določitev amortizacije in amortizacijskih odpisov
— za določanje normativov i vzdrževanja zgradb;
— za določanje stroškov I zavarovanja in
— za izračunavanje subvencij nad stanarino.
Ponovna ugotovitev vrednosti bo omogočala odpravo dvojnih stanarin, določenih na dveh različnih osnovah:
— z ugotavljanjem vrednosti na podlagi točkovanja v 1. 1959;
— z izračunavanjem na podlagi stroškov gradnje od L 1960 naprej, stroški pa so vsako leto rasli, kar je povzročilo različne stanarine za enaka stanovanja.
To dvoje bo realna osnova za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
(Nadaljevanje prihodnjič)
r
Gospodarske
novice
IZVOZ NARAŠČA V trinajstih dneh decembra smo izvozili za približno 55 milijard dinarjev blaga na tuje trge. Ce bo do konca meseca ostal tempo izvoza enak, lahko pričakujemo, da bomo letos decembra izvozili več blaga kot lani* čeprav je bil lanski decembrski izvoz za tedanje razmere rekorden. Izvozili smo namreč za 130.7 milijard dinarjev blaga.
Nasploh lahko ugotovimo, da se je tempo izvoza v zadnjih mesecih močno okrepil. Zato lahko računamo, da bomo letošnji plan izvoza prekoračili za celo več kot 20 %.
4,5% POVEČANJE Letošnja industrijska proizvodnja bo predvidoma za 4.5% višja od lanske. To bo le polovico toliko kot smo pričakovali. Planirali smo namreč 9% povišanje proizvodnje. Spričo najrazličnejših težav z repromaterialom in surovinami, v zadnjem času pa tudi z elektroener-gijo, rezultati ne dosegajo pričakovanj. Spričo ugodnih izvoznih rezultatov pa računajo, da bo prihodnje leto boljše.
BLEJSKA SKUPŠČINA Pretekli petek in soboto je bila na Bledu letna skupščina kmetijskih strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Obravnavali so predvsem probleme v zvezi s produktivnostjo v pridelovanju osnovnih poljskih kultur in v živinoreji. Ocenili so tudi prizadevanja kmetijskih strokovnjakov za hitrejši napredek na tem področju.
RADOVLJIŠKI SINDIKATI O PREDPISIH IN PRAKSI
Kdo lahko odpusti delavca?
Občinski sindikalni svet Radovljica Je priredil v Bohinju dvodnevni seminar za člane strokovnih odborov ln za člane občinskega sveta. Srečanje vodilnega osebja občinskega sindikalnega sveta je bilo namenjeno obravnavi najbolj aktualnih problemov v zvezi z urejanjem notranje zakonodaje v delovnih organizacijah,
V razpravi so govorili o nekaterih značilnostih, ki jih prinaša naša vsakdanja praksa na področju samoupravnega življenja v gospodarskih organizacijah. Pri krepitvi raznih oblik samoupravljanja niso odločilni zgolj gospodarski elementi, marveč so jim enakovredni tudi politični in sociološki učinki v tem smslu, da bo delavec pri odločanju o pomembnih stvareh občutil, da v podjetju upoštevajo njegovo konstruktivno mnenje in ga tudi resno obravnavajo na pristojnem mestu. Prav za mnenja, sugestije in za predloge članov delovnih kolektivov smo premalo tenkočutni in prav zato v nekaterih primerih pojenjuje zanimanje delavcev za interese skupnosti pri vodenju in odločanju.
Novi zakon o podjetjih jasno določa, da je delovna organizacija enota, ki je odgovorna za vse poslovne odločitve, zato je še toliko važ-neje, da pri odločanju o pomembnih zadevah sodeluje širši krog ljudi. S statuti pa bodo morale delovne organizacije zajamčiti demokratičnost pri vodenju in odločanju. Prav zategadelj temeljni zakon o podjetjih kot tudi zakon o delovnih razmerjih le nakazuje okvirna izhodišča, medtem ko podrobnejšo izdelavo prepuščata sestav-ljalcem statuta.
Vsakdanje izkušnje pa kažejo, da se še vedno pojavljajo nekatere nepravilnosti zavoljo nespoštovanja osnovnih načel zakonodaje tako
tudi pri volitvah in odpoklicu članov delavskih svetov.
čeravno zakon o delovnih razmerjih jasno opredeljuje v katerih primerih je mogoče odpustiti človeka in prekiniti delovno razmerje, se pojavljajo' primeri nezakoni-
tega ravnanja. Namesto kolektivnega odločanja v samoupravnih organih, često odločajo o odpustu zaposlenega le posamezniki, največkrat direktorji. Praksa tudi kaže, da je pri urejanju notranje zakonodaje še mnogo nejasnosti in nepravilnosti prav zato, ker se odgovorni ljudje premalo poglabljajo v temeljna določila, v statutih pa je še mnogo pmainjkljivo s t i, ki jih bo potrebno pri ponovni sestavi odpraviti.
75. letnica mehanične delavnice
Mehanična delavnica v Že-* lezarni na Jesenicah opravlja pomembno nalogo v grupi strojno-energetskih obratov. Vzdržuje in popravlja naprave proizvodnih enot na Jesenicah in izvršuje v okviru zmogljivosti tudi izredna bolj zahtevna dela. Te dni prazinuje ta pomemben obrat 75 letnico svojega obstoja. . Sindikalna podružnica je pripravila ob tej priložnosti tudi slovesnost v hotelu Jelovica na Bledu. — B. B.
SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ JE USTANOVILA
stanovanjsko podjetje
Tržič, ponedeljek 20. 12. Danes so na skupni šestnajstni seji obeh zborov skupščine občine Tržič ustanovili podjetje, ki bo gospodarilo s stanovanjskimi hišami in gospodarskimi poslopji. Skupščina je razpravljala še o večjih pomembnih vprašanjih kot o spremembah ln dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov, o občinskem prometnem davku, o začasnem financiranju občinskega proračuna, o znižanju komunalnega prispevka borcem itd.
stim, ki je prišel v opremljeno stanovanje in tistim, ki je
Pri razpravi ali naj bi ustanovili več ali eno stanovanjsko podjetje je sodelovala cela vrsta organov in organizacij. Vsi so se strinjali s tem, da naj bi ustanovili eno podjetje, kot so to storile tudi ostale gorenjske občine, vendar pa so poudarili, da ga mora voditi res strokovni kader, ker bo podjetje le tako lahko uspešno delovalo.
Odborniki so bili najaktivnejši v debati o načinu ocenjevanja stanovanj. Komisije za popis stanovanj namreč prav te dni zaključujejo svoje delo.
Kljub pojasnilom pa je ostala še cela vrsta nejasnosti. Pri določanju točk za stanovanja namreč ne sme biti vseeno kdo je kupil razne  električne  naprave. Po-
glede delovnih odnosov kottrebno je razlikovati med ti-
moral stanovanje sam opremljati itd.
Nekateri prisotni odborniki so se pritožili nad delom komisij za ocenjevanje. Ker so upravni organ zaveda pomembnosti tega dela, so sklenili, da bodo vsa nejasna vprašanja takoj razčiščevali s prizadetimi komisijami. .
P. Čolnar
Pomembni odloki
Zadnja seja skupščine občine Kranj je bila izjemoma v ponedeljek (20. decembra) že dopoldne, ker je bil dnevni red zelo obširen, saj so sprejeli vrsto novih pomembnih odlokov, razen tega pa so razpravljali še o programu razvoja gostinstva v občini, o problematiki komunalnih podjetij in o priporočilih delovnim organizacijam o štipendiranju.
S področja novega stanovanjskega gospodarstva so še trije odloki, ki s tistimi, ki so jih sprejeli na prejšnji seji, tvorijo zaključeno celoto in bodo uveljavili nove odnose; to so: odlok o amor-
tizaciji stanovanjskih hiš, "odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitva sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje in odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravlja podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj.
Zelo pomembna sta odloka* ki so jih sprejeli na začetku seje: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov ter odlok o občinskem prometnem davku. O teh dveh bomo več še pisali.
-t
r
TISOČE »VOZAČEV« RAZPRAVLJA O TEM
Kolektiv in posameznik o stroških prevoza
Gre za regresiranje stroškov prevoza na delo. V začetku reforme Je bila večina delovnih organizacij škofjeloške občine pripravljena v nekaj mesecih ukiniti vsako regresiranje stroškov prevoza na delo. To pa bi močno prizadelo več sto občanov, ki so iz enega aH drugega vzroka vezani na vsakodnevni prevoz na delo, hkrati pa bi na ta način prihranjeni milijoni predstavljali le majhne »odkrite rezerve« za večino podjetij.
lih 13.000 občanov Škofje Loke in okolice na svojem območju kar 6.400 delovnih mest v družbenem sektorju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. 2e ti podatki kažejo, da bo precejšen del občanov Poljanske doline  zmerom  vezan na
Nekaj več kot 6.000 občanov Poljanske doline ima v dolini zaradi industrijske nerazvitosti na razpolago samo približno sto delovnih mest. Enako število občanov Selške doline ima na razpolago 1.300 delovnih mest, medtem ko ima osta-
dnevni prevoz na delo v škofjeloško industrijo.
O ukinitvi regresov je delno tudi iz tega vzroka že avgusta razpravljalo tudi predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta. Tu je bilo sprejeto enotno stališče, da bo v perspektivi nujno prišlo^ do ukinitve regresa za prevoz v službo. Hkrati s tem pa je bilo sprejeto tudi priporočilo za delovne organizacije, da naj bo ukinitev regresa postopna, ne pa čez noč. Delovne
organizacije naj bi v na-
slednjih dveh letih postopoma zviševale udeležbo vozačev od tedanjih 600 din ali 1.200 din na polno vrednost mesečne vozovnice. S tem bo prehod mnogo manj boleč in neobčuten za večino vozačev.
Ko so bili pred nekaj dnevi zbrani podatki o sedanjem regresiranju stroškov prevoza na delo so ugotovili, da je večina delovnih organizacij upoštevala to priporočilo. Tako npr. približno 200 vozačev v Gorenjski predilnici plača polovico vrednosti mesečne karte, drugo polovico pa podjetje. Jelovica je ukinila regresiranje za prevoze krajše od 5 km, pri daljših prevozih pa delavce sam plača 3000 din osnove
in 20% razlike med 3000 din in vrednostjo celotne karte. LIP Cešnjica, Iskra. Niko, Tehtnica, Skupnost in Cevljarna v Železnikih, ki imajo skupne avtobuse za prevoz delavcev, imajo tudi enake soudeležbe delavcev, in sicer od dva do tri tisoč din, odvisno od dolžine prevoza. LTH, ki ima 140 vozačev izven Škofje Loke, predvsem iz Poljanske doline, ima še vedno samo tisoč din soudeležbe s strani delavca. To soudeležbo bodo po vsej verjetnosti z januarjem nekaj dvignili. Podjetje Sešir, Odeja in še nekatera druga pa imajo še vedno samo 600 din soudeležbe vozača, medtem, ko vse ostale stroške prevoza plača podjetje.        - V. P,
)
KULTURA IN PROSVETA
22. DECEMBER J965 * GLAS
Loški razgledi XII
Za loški občinski praznik smo spet dobili Loške razglede, tradicionalni zbornik, ki je letos izšel že dvanajstič, žal tokrat prvič v precej skrčenem obsegu »zaradi težav materialne narave«. * Loški razgledi so po opremi ln razporeditvi gradiva dobili že povsem ustaljene oblike; vsi prispevki imajo tudi kratke povzetke v tujem Jeziku, kajti zbornik si je utrl pot tudi že daleč preko meja naše domovine, v zameno zanj pa dobiva Izdajatelj — Muzejsko društvo — številne tuje publikacije, ki M bile sicer težko dostopne.
V prvem delu (Narodnoosvobodilna borba) je objavljen letos zapis Andreja Pavlovca Ob dvajsetletnici osvoboditve škofje Loke. To Je kronika dogodkov, kakor •ta jih doživljala v zadnjih dneh pred osvoboditvijo Ivan Bernik in Jernej Hri-bernik Tomiks. Pavlovičev zapis po pripovedovanju je tudi bogato ilustriran.
Obširnejši je drugi del (Razgledi). Na prvem mestu je študija dr. Pavla Blažnika Struktura agrarne posesti na tleh loškega gospodarstva do srede 18. stoletja, v kateri avtor na podlagi urba-rialnega gradiva ugotavlja, da se hube (prednice naših kmetij) na loškem ozemlju skoraj niso drobile, razen na ozemlju koroške kolonizacije.
Prav v tem pogledu je razvoj agrarne strukture na loškem ozemlju povsem specifičen in se loči od ostalega ■ slovenskega ozemlja. — S tem sestavkom nam je znani zgodovinar dr. Blaznik, ki se že dlje intenzivno bavi s proučevanjem kolonizacijske in agrarne zgodovine loškega ozemlja, odkril spet nekaj novega iz zanimive preteklosti tega področja.
V nadaljevanju umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc v razpravi Mojster Filipove plošče in problem Jakoba Schnitzerja iz Loke govori o petih lepih spomenikih iz 16. stoletja in ugotavlja njihove i/.JsJovalcc. Urnet-nc.stno HRodaa inska je tudi študija Franca  Štukia Raz-
Z lutkovno predstavo čarovnl klobuk (na sliki) Je Center za estetsko vzgojo pri Pionirski knjižnici v Kranju v soboto odprl' v kletnih prostorih Delavskega doma v Kranju (prej Ši-pad) novo štabno lutkovno gledalilče, ki je bilo zelo potrebno. To je ob letošnjih prireditvah dedka Mraza dogodek trajnega pomena. Gledališče še ni dokončno urejeno. Trenutno so predvidene predstave le po dva dni v tednu, kasneje pa jih bo več. Za novoletne praznike Imajo predvidenih 30 predstav, od katerih Jih bo 20 na podeželju z njihovim potujočim odrom. Z lutkami nastopajo starejši igralci ln tudi pionirji iz lutkovnega krožka. Poleg Imenovane premiere Imajo naštudirane še »Meh za smeh«, »Baterija Inženirja Lisca«, »Kako Je Pavliha rešil Janka in Metko« ter štiri enodejanke
Nova galerija na loškem gradu
V novi galeriji, ki so Jo odprli za občinski praznk, je pr-pravljena tudi že prva razstava — Kot se ob takih prilikah •podobi, Je posvečena podobi Škofje Loke v preteklosti. — Prvikrat so na tem mestu zbrane važnejše upodobitve Loke.
Najstarejši prikaz vedute nam pokaže kopija Meriano-
voj portalov v škof jI Loki.
Urednik Loških razgledov dr. Branko Berčič v razpravi Mladostni lik Ivana Tavčarja priobčuje sklepno poglavje iz daljše raziskave o Tavčarjevi mladosti, Leopold šole pa v zapisu 50 strokovnjakov in 7000 konjskih moči govori o pomembni tovarni, vodnih turbin med obema svetovnima vojnama v Škofji Loki; članek je napisan ob priliki, ko Loški muzej prevzema v varstvo tehnični arhiv tovarne vodnih turbin G. F. Schneiterja. Sledita še prispevka Pavla Hafnerja Urbanistična ureditev Loke in dr. Jožeta Ranta Divjad in lovstvo na loškem ozemlju.
V tretjem delu (Leposlovje) objavlja letošnji zbornik črtico Lojzeta Zupana Pajek v mreži in deset pesmi mlade, prezgodaj umrle Marte Čadež. Sledi še zadnji del (Zapiski in poročila), kjer sta dva nekrologa (dr. Lovru Sušniku in Jožetu Gašperši-ču), zapis o neljudski rabi krajevnih imen, poročila o letošnjih škofjeloških poletnih prireditvah o ljudski knjižnjici ob dvajsetletnici, o delu skupnosti muzejev Gorenjske, o letošnjem delu Loškega muzeja itd.
A. Triler
»Zeleni kamen v...a
Klub kulturnih delavcev Kranj je v petek prejšnji teden (17. decembra) priredili v mali renesančni dvorani Gorenjskega muzeja zanimivo predavanje »Zelem kamen v gorenjski arhitekturi« s številnimi barvnimi diapozitivi.
v V Radovljici Županova Micka
V počastitev 209. obletnice rojstva Radovljičana Antona Tomaža "Linharta, je kulturna skupina delavske univerze pripravila zanimiv kulturni večer. Obiskalo ga je precejšnje število prebivalcev tako da je bila dvorana občinske skupščine skoraj da premajhna. O liku prvega slovenskega dramatika in, zgodovinarja Linharta ter o njegovi dobi je zelo zanimivo in podrobno spregovoril eden najboljših poznavalcev slovenskega razsvetljenstva profesor Alfonz Gspan ^ Ljubljane. Zelo podrobno in zanimivo je orisal Linhartovo poreklo, povezanost z Ra„ dovljico ter predstavil idejne in revolucionarne težnje nehv danjega jakobinstva. Marši, kaj je bilo v njegovi prip<>, vedi povsem novega in ^ neobjavljenega. Radovljičnnj so ga poslušali z velikim zanimanjem.
Drugi del večera pa je i^. polnila kulturna skupina z recitalom Zupanove Micke. Delo je zrežiral in igral vlo>J go Jaka — župana Miran Kenda, sodelovali pa so Jože Smolej, Maruša Avg^_ Sttn, Milan Mravlje, Franc Cerne, Miha Mrak ln Slavi c« Cesnik. Recitatorji so na^to. pili sproščeno m v đhiamifc, ni komedijski zasnovi, talcQ da so hitro pridobili občirt, stvo. Čeprav to ni bila igra, Je z živo in nazorno priPoj vedjo zbujala videz resničnega dogajanja.
Govorica nastopajočih je bila čista in domača, za kar velja igralcem ter lektorju profesorju Niku Ruplu še PcK sebno priznanje. Škrat ka uspeh je bil dober in dovljičani bi si podobnih srečanj gotovo še želeli.
J- B.
ve grafike iz leta" 1649. Loko Je upodobil s Kranclja. Obe Valvasorjevi Loki, iz »Slave vojvodih« Kranjske« in iz njegove »Toipografje« kažeta Loko iz vzhodne strani. Topografski namen ima še kopija Loke šlezijskega topo-trafa Iz leta 1713. Poleg teh •Igniranih. podob sta najbolj zanimivi votivni podobi goreče Loke iz sopotniške cerkve fv. Florjana in kopije iz špi-talske cerkve na Spodjem trgu. Avtorja obeh slik nista mana. Te stare podobe 17. in 18. stoletja so naivno, včasih shematično risane, ter lokalno ton i rane.
Skupaj je na razstavi 23 podob in fotokopij. Zaradi historičnega koncepta razstave orirediteli ni razstavil
slik Loke loškh rojakov in ostalih slikarjev, ki so tako radi slikali to staro mesto.
Galerija že kaže prve sadove. Muzejsko vodstvo ima pripravljene dalekosežne načrte. Nima pa galerija svojega imena. V Slovenj Gradcu, Šoštanju in Kostanjevici se galerije poimenujejo po slikarjih rojakih. V Loki že imamo Groharjevo predmestje, sploh pa je Grohar taiko občeslovenski, da si ga. ne smemo prisvojiti samo Loča-ni. Lepo pa bi bilo, če bi se galerija imenovala po Antonu Ažbetu, rojaku iz Poljanske doline, ki je bil znan po svoji privatni šoli v Mtinche-nu, kjer so se kratko dobo šolali tudi naši impresionisti.
Prvo razstavo na loškem gradu, v novi galeriji, si je j vredno oaiedati. S. F.
Pri prizadevanjih za razširitev in poglobitev kulture in izobraževanja imajo knjižnice še prav posebno vlogo. Vsa povojna leta smo zaznamovali zelo hitro rast števila kupcev knjig po knjigarnah in število bralcev po knjižnicah. Letos že lahko ugotavljamo, da je bil delen zastoj števila obiskovalcev v nekaterih knjižnicah v zadnjih dveh, treh letih le začasen pojav zaradi nekaterih novih, zapeljivih kulturnih in izobraževalnih posrednikov (radio, televizija) ter da število bralcev ln obiskovalcev čitalnic zdaj znova' hitro raste. Na to so verjetno vplivale tudi višje cene knjig v naših knjigarnah. Vse to nam je le dokaz več, da gre pri knjižnicah za. osnovno vprašanje ljudskega standarda in za zakonit proces razvoja, ki kaže, kako zelo pomembno in odločujočo funkcijo imajo knjižnice v  našem družbe-
KAJ MENIJO KRANJSKE KNJIŽNICE
Vodilo: izobraževa
nem življenju.
V primerjavi z razmerami pred vojno so sicer pri nas knjižnice v marsičem zelo napredovale, ne le glede števila knjig, ampak tudi zaradi uvedbe prostega pristopa bralcev h knjigi. V marsičem se spreminja vsebina naših knjižnic po volji bralcev in zahtevah časa, vedno več sprašujejo po poklicni, strokovni in znanstveni literaturi. To pa moramo bralcem nuditi, če si prav predstavljamo vlogo knjižnic našega časa in njihove naloge za bodočnost.
Potreba po knjigi se je povečala zlasti v zadnjih nekaj letih, ko vse več govorimo o poirebi izobraževanja. Ta nntreba Da nI le rezultat
trenutnih političnih gesel, ta se zdaj bolj zdaj manj reS;io postavljajo, pač pa neiz0gj'0_ na zahteva naše^ dobe, j-0 stremimo po tehnični izP0p0l_ nitvi in hitrejšem razvoju na vseh področjih življenja, fcg delovni človek prevzema nase odgovornost upravljanja
Občine, ki dajejo Sredstva za knjižnice, ne dajejo subvencije za postranske interese, za majhno, neproduktiv_ no skupino občanov, ampak investirajo dosti pomembnejši kapital, ki bo jutri v družbenem, ekonomskem in političnem razvoju rodil sadove, delajo torej razumno ia v lastno korist. Knjižnice so prvo, kar mora imeti vsaka urejena občina, šele nato so druge kulturne ustanove (gle-
To dni
VENDARLE ZMAGA
Na drugem glasovanju preteklo nedeljo, 19. decembra, so Francozi vendarle izglasovali zaupnico dosedanjemu predsedniku generalu de Gaul-Ju. Stari general bo torej vodil Francijo še naslednjih 'sedem let. De Gaulle je dobil 55.28% skupnega števila glasov. Zanj je glasovalo dobrih 13 milijonov Francozov. Za kandidata levice Mitteranda pa se je opredelilo več kot 10.5 milijona volivcev. Zmaga generala torej ni tako prepričljiva kot na volitvah doslej. Levica ocenjuje svoj poraz prav zategadelj kot zmago.
ERHARD
\ WASHINGTONU
Pretekli ponedeljek so se začeli v VVashingtonu razgovori med zahodnonemškim kanclerjem Erhardom in predsednikom Johnsonom. Politični opazovalci računajo, da bo osnovna tema pogovorov v Beli hiši želja Zahodne Nemčije, da bi imela večji delež pri jedrski obrambi zahodnega sveta. Obisk nem-gkega kanclerja je bil dvakrat odložen, kar samo kaže, kako težko se bo o tem vprašanju odločiti.
POGODBA
O NENAPADANJU
Predsednik indijske vlade Bastri je predlagal Pakistanu, naj bi obe državi sklenili pogodbo o nenapadanju.
ZA BOŽIĆ PREMIRJE
Pepež Pavel VI. je pozval včeraj, naj bi za časa božičnih praznikov prenehale sovražnosti v Vietnamu. Dejal je, da bi bila to dobra pot za nadaljevanje pogovorov o prekinitvi spopada.
Pošastna kazen
(Piše V. N., doktor potrošnih ved)
Ko sem oni večer letal v postelji in čakal ženo, ki jo je naša druiba napravila enakopravno molu in hodi zato pozneje spat — saj veste, čez dan služba in funkcija, po večerji pa gospodinjski posli! — sem si krajšal čas s časopisom. Ravno sem premleval srečno novico, da bomo zmanjšali, če ne celo povsem ukinili, uvoz inozemskih britvic, ker je naša vrla tovarna sposobna sama založiti kosmato tržišče z domačimi britvicami, ko me je naenkrat zmanjkalo in že sem bil sredi živih, prelivih sanj ...
In sanjalo se mi ni nič drugega kot to, da sem veliki španski inkvizitor, ki predseduje srednjevešku cerkvenemu sodišču, z mračnim obrazom grmi na obtoženega krivoverca ter ga roti v imenu svete trojice in vesoljnega nebeškega kolektiva, naj se vendar pokesa in zavrže svojo krivo vero. Toda nesrečni heretik je trmast. Dozdeva se mi, da je podoben poslancu, ki smo ga volili v našem kraju in za katerega občani šušljajo, da v skupščini menda nič kaj preveč preudarno ne zastopa naših koristi, a le kdo je o delu posameznih poslancev zares dobro obveščen, da bi bil upravičen širiti take in podobne govorice? Sploh pa, zakaj bi mešal skrivnostni srednji vek in naše poslance, pripoved mi vendar teče o pristnem sta-roveškem neverniku in njemu moram posvetiti svoje inkvi-zitorske sposobnosti.
Mol je torej trmast in se le prezirljivo smehlja, ko mu Z očetovskim glasom svetu-
O SVOJI VLOGI
nie delovnih ljudi
dališče, muzej, delavska univerza ipd.).
Priznati moramo, da so se knjižnice v Kranju po vojni razvijale v sorazmerno ugodnih pogojih in ob velikem razumevanju njihove vloge. Leta 1960 je bila ustanovljena Osrednja knjižnica občine Kranj, ki združuje pod skupno upravo študijsko knjižnico, ljudsko knjižnico, pionirsko knjižnico, potujočo in podružnične knjižnice, knjižnično-matični oddelek ter oddelek za estetsko vzgojo pionirjev. V enem naših listov je neki dopisnik površno in slabo informirano prikazal iskanje notranjih rezerv in prilagajanja kranjskih občinskih knjižnic re-
formi. Splošno mnenje namreč je, da zlasti na tem kulturnem področju pač ne bi smeli iskati prihrankov za rešitev večjih problemov drugod, saj smo dolga leta ugotavljali prešibko dotiranje teh družbenih služb. Delovni kolektiv knjižnice se zaveda, da je nakup knjig brez dvoma osnovna dejavnost zavoda, zato je nesmiselna trditev, da smo od za nakup namenjenih dveh milijonov din enega porabili za povečanje osebnih dohodkov, kar bi bilo tudi nezakonito. Za nakup knjig imamo v resnici določenih nekaj več kot 7 milijonov in jih bomo za to tudi namenili, saj bi po republiški normi morali za to imeti vsaj 10 milijonov dinarjev.
jem takojšnjo spreobrnitev.
»Dal vas bom na natezalnico, če se takoj ne odpoveste hudiču in njegovim potom!«
Iz slovenskih zamejskih časopisov
NAS TEDNIK
11. in 12. decembra je bilo v Gorici mednarodno pevsko tekmovanje, že četrto te vrste. Tudi letos so nastopili pevski zbori iz Slovenije, Italije in Avstrije. Med nastopajočimi je bil tudi zbor »Jakob Gallus-Petelin-« iz Celovca.
V petek, 7. januarja 1966, bo v Kletni dvorani Glasbenega doma v Celovcu 4. ples slovenskih akademikov. Dijaki Slovenske gimnazije bodo ples odprli s slovesno polonezo.
11. decembra je bil v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu občni zbor združenja staršev Slovenske gimnazije. Starši so se zanimali kdaj bodo začeli graditi lastno poslopje za slovensko srednjo šolo. ---
SLOVENSKI VESTNIK
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu bo priredilo v nedeljo, 26. decembra, v Bilčovsu igro Mati in sin.
12. decembra je v dvorani Doma glasbe v Celovcu, po daljšem presledku, spet nastopil kvintet bratov Avsenik s  pevskim   duetom Koren.
Število knjig v vseh naših knjižnicah bo treba še povečati, čeprav jih imamo blizu 100.000 zvezkov. Smo pa še vedno daleč od povprečij v drugih državah, zlasti socialističnih, kjer zelo velikopotezno in širokogrudno podpirajo rast in razvoj knjižnic. Trenutno je v SZ izposoja štirikrat večja kot npr. v Nemčiji. Idealno se v Evropi smatra povprečni letni nakup 100 knjig na 100 prebivalcev, Švedska in Norveška jih imata 200, knjižnice v Kranju pa 20.
Rast in produktivnost našega gospodarstva,, strokovna in kulturna razgledanost pa tudi družbena in politična zavest se morejo uspešno razvijati le, če bo naš delovni človek izobražen. In pri tem izobraževanju so pomemben in vodilni instrument tudi naše knjižnice.
M. M.
ga opozorim, ko lepa beseda ne najde mesta v njegovem zakrknjenem srcu.
Krivoverec prezirljivo zmig-ne z rameni.
»Nalili vam bomo stopljenega svinca v ušesa!« mu po-Žugam.
Krivoverec niti z očesom ne trene.
»Kuhali vas bomo v vrelem olju!« mu zagrozim.
Krivoverec hladnokrvno pljune po tleh in moji podrejeni se mojemu očitnemu neuspehu škodoželjno muzajo. Preostane mi le še eno. Odločilno vstanem, si privzdignem košata ceremonial-
na oblačila, stopim k obtožencu in mu zašepetam svojo zadnjo grožnjo ...
Učinek je takojšen. Zakrk-njenec pade kot Izpodlagan na kolena in iz bogokletnih ust se mu izvije obupan, proseč klic: »Milost, milost, sa-mo tega nikar! Žal mi je, da sem grešil, žal mi je in se kesam ... Milost, milost, vaša prevzvišenost...«
Nikar se ne čudite tej nenadni vdaji, kajti neustrašenemu kljubovalcu san šepnil, da ga bom dal obriti z britvicami jugoslovanske proizvodnje ...
Lil
r
Draga, zaskrbljen sem Je, zaradi tvoje shujsevalne kur» -:----^
ljudje l\ dogodki
Odprte meje
V ponedeljek, 20. decembra so na Dunaju podpisali sporazum o ukinitvi vizumov med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta sporazum, ki so ga zasnovali že za časa obiska kanclerja Klausa v Beogradu in o katerem smo že pisali, Je začel veljati že včeraj, torej v torek 21. decembra. Od tega dne lahko potujejo naši državljani v Avstrijo brez avstrijskega vizuma in obratno Avstrijci k nam brez našega.
Ta sprostitev pri prehodu čez mejo bo vsekakor močno vplivala na še tesnejše zbliževanje med ljudmi z obeh strani. Ze doslej je medsebojna pogodba o maloobmejnem prometa zbližala ljudi s te in z one strani meje, vendar je veljala samo za ozko obmejno območje.
Razen z Avstrijo je Jugoslavija doslej sklenila podobne sporazume tudi z mnogimi drugimi državami, kar kaže, da v praksi uspešno uveljavljamo ustavno načela o odprtosti meja. Ukinitev vizumov med Avstrijo in Jugoslavijo bo precej olajšala že doslej zelo živahen medsebojni promet, zlasti pa
bo prispevala k poglobitvi stikov med državljani obeh držav. Pri tem ne gre zgolj za olajšave v turizmu, marveč za ostvar-janje tistega splošnega vzdušja, ki lahko prispeva k še tesnejšemu sodelovanju med obema državama in poglabljanju odnosov med sosedama.
Sporazum o ukinitvi vizumov predvideva posebno proceduro samo za tiste, ki bi se želeli zaposliti v Avstriji. Vsi ostali bodo lahko olajšave izkoristili že pri potovanjih med novoletnimi prazniki. Vendar bi ob tej priložnosti želeli opozoriti, da je za potovanje v Avstrijo potrebno zagotoviti veljaven potni list in jugoslovanski vizum na pri .lojnem občinskem organu za notranje zadeve. Sporazum so namreč nekateri tolmačili tako, da odslej ob prehodu čez mejo ne bo treba imeti več nobenih dokumentov. Praktično se za naše državljane zadeva pri iskanju potnega lista in dovoljenja za potovanje poenostavlja samo toliko, kolikor odslej ne bo potrebno več iskati avstrijske vize. Vse drugo ostane tako kot doslej
3H5ERNIK
»V
137. Ena, dve, tri pike so se t kratkih presledkih spustile izpod letala. Padala so se odprla in varno nosila mlada življenja med nebom in zemljo. Ko sc je letalo spustilo, sta Peter in Marko že zložila svoji padali. »Imenitno!« ju je pohvalil učitelj. »Tele tri,« pokazal je na fante, ki so pravkar doskočili, »sem komaj nagnal iz letala. Dva pa sta mi sploh obsedela notri. Za vaju bo danes pri kosilu poseben dodatek. Saj imata rada palačinke?« — »Naj živi padalstvo s palačinkami!« je zavriskal Marko in zagnal kapo visoko v zrak.
PANORAMA
138. »Ti, Peter,« je zašepetal Marko, ko sta zvečer ležala na visokem ležišču. »Zdaj sem izvohal, kaj ima Janez v kovčku.« Peter je priščipnil ušesa kakor zajec: »Kaj neki? Gojovo same gate.« — »Ne, potico in še kup podobnih dobrot. Potico sem razločno videl, mislim, da je rozinova.« Peter se je v temi obliznil. »Pa se nisi zmotil?« — »Nak«, je odločno zatrdil Marko in umolknil, ker je v sobo stopil Janez. »Naj na mestu postanem trimotorni Junkcrs, če se ni zdajle zunaj basal s potico!« je jezno pomislil Peter.
ČETRTA ZGRADBA SEDEŽA UNESCO
PODZEMNA ARHITEKTURA
Se bodo v velikih mestih arhitekti usmerili v globino?
Četrta nova zgradba v kompleksu sedeža UNESCO v Parizuln to je vse. Kdor bi šel mi-
predstavlja originalno arhitektonsko rešitev. Sedež UNESCO Je na trgu Fontenoa ln. njegove zgradbe Imajo obliko črke »ipsilon«.
Ko so proučevali načrte o gradnji četrte stavbe, so trije arhitekti predlagali, da se zgradi nebotičnik s šestnajstimi nadstropji, vendar ta načrt niso odobrili pariški urbanisti, ker so hoteli obdržati videz starega Pariza. Morali so poiskati drugo rešitev.
Arhitekti so prišli na ide- že tri ostale zgradbe. Vendar Jo,   da  se  celotna stavba UNESCA zgradi pod zemljo, bi sicer na prostoru, kjer so
Žepni
radio oddajnik
Neka angleška tvrdka proizvaja žepne radio oddajne aparate, ki imajo domet do 130 km in so namenjeni, da določijo položaj izgubljenih oseb na morju.
Najmanjši model je velik kot cigaretna škatlica. 48 ur lahko oddaja signal, ki kaže reševalcem pot. Neki drug model ima oddajnik in sprejemnik kot telefon in omogoča zvezo s čolnom ali letalom. Tretji model plava na vodi. Ko se dotakne vode, se avtomatično odpre, dvigne anteno ln prične oddajati signal za nevarnost istočasno na dveh frekvencah.
originalnost te rešitve ni samo v tem, da je stavba podzemna, temveč njeni notranji prostori dobivajo prirodno svetlobo. Okoli zgradbe je namreč razporejenih šest odprtin za svetlobo. Izpod podzemne stavbe je tudi velik prostor za parkiranje s kapaciteto 400 vozil. Z ulice oziroma trga se torej vidijo samo tri že prej sezidane zgradbe, lepo urejen park in spomenik »Silhueta v miru«.
nio, niti fie bi slutil, da je na tem prostom še četrta velika stavba UNESCA.
Arhitekti so sklenili, da mora biti tudi vsa notranjost podzemne stavbe čimbolj topla, prirodna in udobna. Tako so zidovi obloženi z lesom kanadskih smrek. Ta rešitev je res velik prispevek moderni arhitekturi. Tako nato gledajo strokovnjaki, ki menijo, da je ta rešitev uvedla novo idejo v arhitekturo, tako imenovano podzemno arhitekturo.
Morda ne bo več dolgo, ko bo arhitektura, ki se je do sedaj usmerjala predvsem v višino, začela prodirati v podzemlje velikih mest in naselij.
Proti radioaktivnosti
V nemških trgovinah se je pojavil nov proizvod, ki ga proizvajalci priporočajo za darilo najbližjim prijateljem: krema proti radioaktivnosti. Za 4,80 marke vsakdo lahko kupi kremo za katero trdijo, da ščiti kožo pred radioaktivnim izžarevanjem.
Proizvajalci nameravajo razširiti prodajo novega proizvoda po vsem svetu. Menijo namreč, da se njihova »krema proti radioaktivnosti« ne bo rabila samo v laboratorijih, v katerih sc dela z radioaktivnimi izotopi, ampak v vsaki hiši, ker predpostavljajo, da bo vsak želel imeti ustrezno zdravilo, če bi prišlo do najhujšega: atomske vojne., Na žalost ne moremo verjeti, da bi v takem primeru »krema proti radioaktivnosti« veliko pomagala.
»Brez zamere«
Pred nedavnim ]e neka starka sprožila pravi preplah v eni izmed londonskih policijskih postaj. Ko je z naperjenim samokresom stopila v postajo, so vsi uslužbenci brez besed vstali z dvignjenimi rokami.
»Brez zamere,« je spregovorila presenečena starka in položila samokres, na. mizo.
Starka se je odzvala apelu, da naj vsi državljani, ki imajo neprijavljeno orožje, izročijo orožje policiji. Ko so se na postaji opomogli od strahu, jim je povedala, da je nameravala s tem samokresom naredili v mladosti samomor zaradi nesrečne ljubezni. Ko se je premislila, ga je doslej hranila kot spomin.
Za kratek čas
Že nekajkrat sem vas prosil, da mi prinesete scrvetl
139. Janez je zlezel v posteljo |0 p Jo. »Slišiš, Janez,« ga Je čez fcas . S t »Posodi mi no malo tvoj kovček it da je polen potice!« Janez Se * j smrčati je poskusil. Peter se ttj p gati. »Janez, nikar tako ne sm^111 i cal. »Rozine ti letijo skozi "?! cašumelo kakor v panju. Pantj S M dvigali glave. Peter Je skočil s^J* na Janezovo posteljo.
{ Anekdote o Nantf
Tisto leto, ko se je Napoleon jy^m Jt Guibert študijo o taktiki, v kater? ' čas velikih vojn mimo iu da ne bo *e.jj do pomembnih bitk. niJ»
Napoleon je vprašal neko dv0r k i      »No, gospa, so vam še vedno n° \
\ všeč?«
i     .»Da, gospod,« je odvrnila dan*a
Med starimi aristokrati je imel večjega sovražnika v grofici de ChCviV! v družbi velikokrat zamcljivo zasmehoA preprečil, jo je XWole™™S*°v*\ Za J Najprej se je temu upirala, potem D* A
Vojne zato ne bo. Tudi ko bi SrbHa J premislil in je ne upal začeti, meni ^ oc bodri bolj sebe kakor ženi. O tem.so se^dS ko jih je presenetil lastnik, da njihov« iadi teden fn da jim trenutno ne more D0Vp/ Tak ukaz je dobil od oblasti. Torej naj čaka Mornarji bodo zaradi tega nekaj dni ob m i »Ti tudi?« zaskrbi Bajbcrlovo. v Ne, on ne bo, ker mora na lastnikov u kotle in stroje, ker bo vse ladje v pristan komisija cesarsko-kraljeve vojne mornaric* »A zakaj? Se tiMie zdi to sumljivo?« za »Da, seveda je sumljivo,« prizna. Tudi v tem posledico sedanjega ultimata Srbiji, Ti zaskrbljeni. Vojne ne bo. Intcrnacionala bo Toda, ali je o tem prepričan? Je. Prav tako kakor večina mornarjev. Bajberlovo pa vseeno skrbi. Pogled ji Tudi Stcfi upa, da se bodo socialističn Toda ali imajo zadnje čase sploh še kakšne vedno v svoji moči zakon, ki parlamentu v
^tal v ode-jjcal Peter. ' se mi Je,
pnll. Celo Jc5 prema-
sno zakli-'  sobi Je
hihitali In p prisedel
140. »Daj, nikar še ne zaspi,« se je nakremžil. »Morda se že jutri ubijem, potem boš moral vso potico sam pojesti.« Toda Janez se ni dal premotiti. Smrčal je tako prepričljivo, da je menda že sam verjel v svoje spanje. Peter je razočaran zlezel v posteljo. Dolgo je napeto tuhtal, potem pa pocukal Marka: »Jutri nam bo pa le odprl svoj kovček!« — »Ne verjamem,« je zmajal Marko z glavo. »Jaz pa ti pravim, da bomo jutri jedli njegovo potico!« je prepričljivo pribil Peter in se prevalil na trebuh.
,avil grof da Je h prišlo
zelo
sudnl
* naj-ga je \ bi to 'damo. ostala.
Ko se je potem nekoč z vsem svojim čudovitim nakitom pojavila na dvoru, jo je Napoleon vprašal:
»Ali so vsi ti kamni res pravi?«
»Moj bog,« je odvrnila grofica, »to pa ne vem. Toda za to okolje so v vsakem primeru dobri,«
Xavier Auduin (17G6-1837) je bil zagrizen republikanec. Od Napoleona ni hotel nikdar sprejeti nobene usluge. Spričo tega je Napoleon dejal:
»Ce bi našel pet takih republikancev kot ste vi, ne bi nikdar ustanovil cesarstva.«
Napoleon je igral v Berlinu karte s svojimi generali. Pri tem je vrgel na mizo polno pest zlatih kovancev in dejal:
»Prusom zelo ugajajo ti majhni Napoleoni!«
»Vsekakor,« je menil Rapp, »mnogo bolj kot veliki.«
Oporoka iz leta 1784
Marsikaj o življenju ljudi v 18. stoletju izvemo iz oporoke, ki jo je 12. marca 1784 podpisal in s tem potrdil glavar Leopold Paumgarten; gre za oporoko Jurija Šolarja, posestnika iz vasi Nemilje. Original hrani Lovro Pogačnik, kmet iz Nemil} št. 13, po domače »pri Bavantu«, prevod in prepis listine pa mu je 20. julija 1955 oskrbel advokat Bradaška iz Kranja. Ker je oporoka zanimiva, jo v Bradaškovem prevodu v celoti objavljamo:
Jaz, Leopold A u g u s t i n , državni obmejni gospod, plemeniti Paumgarten itd., stotnik oblasti in mesta Loka, s tem uradno ugotavljam, da sta se zglasila pri meni: spoštovani Anton Bertoncelj, posestnik službenega kraja Rodno — vas Nemilje, hišna štev. 5, in Klemen Potočnik, istega kraja in vasi, hišna štev. 6. Oba mojemu glavar-\\.v\i podrejena sta mi namesto prisege izpovedala in sporočila, da jih je spoštovani Jurij Šolar, posestnik v vasi Nemilje štev. 7, v svoji zadnji bolezni julija prejšnjega leta 1783 k sebi poklical in jima svoj testament ali poslednjo voljo pri popolnem razumu, prostovoljno in neprisiljeno narekoval, kakor sledi:
Prvič: priporoča zapustnik svojo ubogo dušo brezmejni usmiljenoisti boga, njegovo truplo pa da se izroči primerno običajem krš. kat. cerkve materi zemlji. Dalje odreja, da se bereta za njegovo ubogo dušo dve sveti maši.
Drugič: določa zapustnik svoji ženi Jeri doživljenjsko hišni kot na posestvu in prehrano. Pri slabem sporazumevanju pa mora splošni dedič namesto prehrane vsako leto namesto hrane izročiti: 3 mernike rži, 3 mernike prosa, 3 mernike ajde, 1 mernik ječmena, 2 merni-
ka pšenice, pol mernika fižola, 20 funtov sveže govedine, 6 funtov slanine (špe-ha) in 10 funtov masti, potem: eno leto pleče, a drugo leto prašičje stegno, po domače gnjat, in letno 30 povezen prediva; dalje 3 jablane,
1 hruševo in 1 češpljevo drevo, kakor tudi zelje, repo, korenje in mleko. Končno mora njegovo ženo Jero dostojno pokopati in za njeno ubogo dušo dve maši brati dati.
Tretjič: zapušča svojim hčeram Špeli in Heleni, in sicer: Heleni stopetdeset goldinarjev,  2  mernika rži,
2 ajde, 2 prosa in po 1 mernik ječmena in koruze in 50 povezen prediva. Če se poroči na kmetijb, dobi še eno kravo in eno telico. Za slu--čaj, da se poroči kot gostja, dobi samo kravo. Pri poroki skrbi splošni dedič za jutranjo jed in poročne stroške, za skrinjo in običajno posteljno opravo (rjuhe, odejo, cvilh, podzglavje). Skrbeti mora tudi za poročno obleko, in to denarnim razmeram in stanu primerno.
Hči Spela dobi sto goldinarjev, 6 mernikov žita (brez ovsa), 50 povezen prediva, 1 kravo in skrinjo in običajno posteljno opravo kakor sestra Helena.
Dalje zapušča testator Mini, poročeni Novak, sto goldinarjev kot delež po očetu in materi. Splošni dedič pa mora dati Mini, njeni hčeri Mini
kakor tudi njenemu možu in otrokom 12 let hišni kot od Jurija — 1784 do 1795 v novi hišici na vrtu brezplačno.
Četrtič: imenuje in postavlja pokojni pravomočne-ga in splošnega dediča svojega, v oblasti Rudno ležečega posestva z vsemi doprinosi in pritiklinami edinega sina Lovrenca Šolarja.
Ko se je nato vpostavljeni splošni dedič Lovrenc šolar pri meni ponižno zglasil in prosil za potrditev testamenta predstojništvo, sem v to dovolil in potrdil pri glavarstvu gospostva in mesta Loka kakor tudi pri deželni zvezi Kranjski.
Spodaj je lastnoročno podpisan Leopold Paumgarten^ glavar; ime kraja ni čitljivo, prav tako je nerazločen pečat na desni strani listine, ki je bila izdana 12. marca 1784, torej pred skoraj 182 leti. A. Triler
DRAGI BRALCI!
'V dveh prejšnjih številkah smo pisali o podih na Gorenjskem, posebno v kranjski okolici. Prosimo vas, da nam še iz vašega kraja pošljete podatke o podih, da bomo vsi skupaj več vedeli o tem pomembnem gospodarskem poslopju kmečkega doma. Pišite zlasti o tem, ka-< ko se pod ln posamezni njegovi deli imenujejo, kako velik je pri posameznih kmetijah, ali je odvisen od velikosti kmetje, ali ima kmetija več podov, kako star je (ima morda letnico na bangerju vrat?), kaj so delali na njeni včasih in kaj danes, kje je v sestavu gospodarskh poslopij kmečkega doma, kateri prostorja so okrog njega ln za kaj jih uporabljate, kako se ti prostori imenujejo itd? Vsa vaše dopise bomo objavili.
Uredništvo
V1IHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA  MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJJ
Uimat, bi se cesar J.ojnik Bajberle in (rovarjali mornarji, K odplula naslednji *daj bodo odpluli. jpeklic tega ukaza.
meljito pregledati Izgledala posebna
Bajberlovo. i mornarji vidijo kaj bi bili preveč !,ila svoj glas.
od moža k Stefi. (anci uprli vojni, do. Vlada ima še p jem položaju ne
pušča do besede. Toda stranka bo vseeno spregovorila. In spregovorile bodo stranke v Nemčiji, v Franciji, v Italiji. Povsod so dovolj močne, da lahko preprečijo vojne nakane svojih vlad.
Tako meni Stefi. Bajberlova ji sedaj skoro zavida, ker se sama ne razume na politiko. Toda Stefi, žal, nima več časa za pogovor. Slavko bi rad, da bi šla čakat očka. In lokalni parnik iz Milj bo kmalu priplul. Zato se morata s Slavkom posloviti.
Franc je slabe volje. Ni mu všeč, ker sta ga prišla čakat. Brez zanimanja jo posluša, ko mu pripoveduje o pogovoru pri Baj-berlovih.
Ultimat še ni vojna. Srbija ga bo morala sprejeti. Kaj pa ji
preostane drugega? Premajhna je. A Rusija?
Rusija se ne bo spuščala v vojno. Ko bi se, bi si nakopala na vrat Nemčijo.
In nemški socialisti bi tako vojno dopustili?
Bi. Zakaj ne? Rusija je najbolj absolutistična država na svetu. Največja zatiralka delavstva. Ali ni Bebel že pred desetimi leti rekel Jauresu, da bi nemški socialisti podprli nemško vlado v boju proti' ruskemu carskemu absolutizmu.
»Ti tudi?«
Zakaj on? Kaj pa je on? Sicer pa, ali ni že sita večnega politiziranja? In naposled, njemu ne bo treba v vojsko. Se nikoli ni bil vojak. Tudi drugim ne privošči, da bi še kdaj bili. Sovraži vojsko in vojno. Sovraži kakor sleherni človek. Tudi svojat, ki je zahtevala vojno proti Srbiji in kričala pred guvernerjevo palačo, jo sovraži. Ali pa bi jo zasovražila, čim bi te podivjane kričače vtaknili v vojaške uniforme.
Tako je. A zdaj dovolj o tem.
Francu je vsak pogovor odveč. Na tihem se jezi na vse, kar ga obdaja. K sreči bodo kmalu doma. Samo čez trg še morajo in potem mimo slovenskega Narodnega doma. Tu pa jim zapre pot množica.
Za vraga, kaj pa je zopet? Zborovanje?
»Daj, dvigni Slavka, da se zginemo skozi!«
Nerad dvigne otroka. Otrok se ga oklene. Le s težavo rinejo naprej. Ljudje poslušajo dr. Gregorina. Le redki mu vzklikajo in ploskajo, ko govori o veliki avstrijski očetnjavi. In potem spregovori voditelj slovenskega narodno strokovno organiziranega delavstva. Tudi on poudarja, da bodo morali Slovenci in slovenski delavci pokazati in izpolniti svojo patriotično dolžnost do avstrijske očetnjave, če Srbija ne bo sprejela cesarjevega ultimata in če bodo morali Srbijo kaznovati z vojno in jo napraviti ponižno in poslušno. Ce Srbija ne bo pametna in bo ostala ohola, bo Avstro-Ogrska* najsi je cesar še tako usmiljen in miroljuben, morala začeti proti Srbiji vojno."
»A kdo jo sili?« je Stefi nehote vzkliknila.
Ljudje v bližini so jo preplašeno pogledali, vendar nihče ni planil proti njej. Najbrž so enakih misli. Toda Franc se je prestrašil. Zgrabil jo je trdo z roko, čeprav je z drugo držal otroka, in siknil, naj ne ,zganja neumnosti. Ali bi res rada priklicala nase nesrqčo? I "
Franc se še vedno boji, da ju kdo zasleduje. Priganja jo, naj pohiti. Mimogrede se izmuznejo v češko restavracijo »Campo bello«. Franc predlaga, da bi tu večerjali. Stefi je prav, ker ji ne bo treba pripravljati večerje. Vseeno pa se ji ta restavracija, kamor je večkrat rada zahajala, zdi nocoj tako tuja. Preveč tiha je. Ni veselo bučna, kakor je bila navadno, ko je živahno šumela v češki govorici. Ljudje sede ob mizah, stikajo glave in šepetajo.
Po Prešernovih stopinjah
Za zadnje letošnje popoto-\Tanje po krajih, ki jih je kdajpakdaj obiskal doktor Prešeren, smo si izbrali Šmarno goro. Segavi France ji je rekel kar teta, češ, da ima njegovega strical
C"'V ' ■ ~J , i. I PESNIKOV STRIC JAKOB Res je imela, ta nekoč tako sloveča romarska gora, v letih od 1830 do 1837 pesnikovega strica za kurala. Navada je tedaj bila taka, da so na Srnami gori službovali le upokojeni ali ostareli duhovni. Tako je tudi upokojeni župnik Jakob Prešeren (1777—1837) preživel jesen svojega življenja na osamelem vrhu nad Savo pri Ljubljani.
Stric Jakob je bil dolga leta kaplan, pozneje pa župnik v krajih vrhniškega kotlovja. Prva duhovska služba mu je bila v Brezovici, potlej pa se je selil na Preserje, na Ig, na Vrhniko in v Borovnico. Velike in težavne fare niso bile več za slabotnega mo-žička; zato je šel 1. 1827 v Leše pri Tržiču. Kot upokojenec pa je 1. 1930 postal ku-rat na božjepotnJ, Šmarni gori.
Rekli smo, možička; saj je bil, od vseh Ribičevih moških res najmanjši, vendar kar se le da, šegav in dobrodušen. Pesnik je strica Jakoba, brata svojega očeta, izmed vseh sorodnikov še najraje imel. Francetova sestra Lenka se je spominjala:
»France je strica Jakoba zelo rad imel, ker so bili tako veseloga srca, kot on sam. Bili so stric Jakob majhen, zelo majhen mož, ki so pa navado imeli, moža drugače meriti. Namreč, da se mož od ušes gori meri. Smejali so se glasno, da se je daleč razlegalo. Stric Jakob so bili dobrega srca kakor Frence. Skoraj nič niso prihranili.«
Vedno na vseh farah, kjer Je služboval, je Jakob Prešeren rad gostil svoje sorodnike iz Vrbe. Precej let je živela pri njem mati Ribiška, pa sestra Lenčica, skoro vedno so bile pri njem tudi nečakinje, hčere brata Simna. Zdaj ta, zdaj ona. Naučil jih je pisanja in branja. Prav rada in večkrat pa sta ga obiskovala nečaka France in Jurij. Posebno v Borovnico sta se iz Ljubljane čestokrat namenila in potem prisedla k brodnikom, da sta se tako zložno, čeprav počasi, >pripeljala do strica Franca na Savi pri Litiji.
Sploh pa je France že kot študent .ckoro vse proste dneve preživel pri duhovnih, stricih in starih stricih. Po-slušajmo Lenko, kako lepo govori o svojem bratu pesniku:
»Frence je bil toliko pri stricih, c'a jo natančno poznal duhovske vesel r?, p;j tudi težavne ure. Zato *fi v sa-
mem sebi sklepal, da ni za duhovski stan.«
Prav posebno res ni nihče silil Franceta v lemenat; tudi mati ne, čeprav pa bi rada videla vse tri sinove v duhovskih opustih. Modri in dobri stari stric Francetov, žup-.nik Jožef Prešeren (1752-1835) je še posebno blažil in miril: »Le to želim, da bi bil Frence v poznejšem življenju srečen. Če ne bo dobil veselja za duhov.;ki stan, mu bom pa jaz na Dunaju pomagal.«
In res so strici Franceta kar širokogrudno podpirali. Bil pa je nečak zelo ponueo-ven; ni znal prav ceniti denarja. Eden od stricev mu je nekoč rahlo poočital:
»Ti imaš denar za lečo, prav tako dober kup kakor lečo!« Drugi stric pa je vzdihnil: »En fajmošter bi moral imeti denarja za en cel bajer, da bi lahko tolikokrat dajal.«
Je pa tudi strica Jakoba na stara leta pestila stiska. Kot župnik v Lešah ni imel kaj prida dohodkov pa se je jezil: »Leše, to niso Leše — to so kleše!«
DOKTOR FAUSTUS
Na Šmarni gori pa je bil stric Jakob zadovoljen. Laže je izhajal, saj je imel poieg pokojnine še kar lepe dohodke od maš in drugih obredov. Dosti hoje ni zdržal. Imel je močno otekle noge že v Borovnici. Zato pa je temraje imel družbo pri sebi doma.
»Stric Jakob so bili strašno fletni in družabni. Frence je na Smarino goro prav velikokrat pripeljal dohtarja Cro-batha in prefezerja Kersnika. In vesela družba je koj tu nastala. To še posebno, če je iz Gameljnov gori prišel znani zdravnik Gradišek, ki mu Frence nikoli ni drugače rekel, kakor doktor Faustus.«
Kdo pa je bil ta mož, ki mu je šegavi pesnik vzdel tako imeniten vzdevek?
Matevž Gradišnik, rojen 1. 1776 v Zgornjih Gameljnah, je že v zgodnji mladosti vstopil v red usmiljenih bratov in dobil samostansko ime Faustus. V Pragi se je pozneje izučil za kirurga, kar pa v tedanjih časih ni bilo enako pravemu zdravniškemu naslovu. (Tak kirurg, Tomaž Pire, je živel v prvi polovici preteklega stoletja v Kranju in tudi poizkušal zdraviti na smrt bolnega doktorja Prešerna). Gradišnik nI bil duhoven, ampak le brat. Saj je red usmiljenih bratov bil namenjen le strežbi siromašnih-bolnikov, ne pa masnim opravilom.
Gradišnik je vrsto let vneto opravljal svoje človekoljubno poslanstvo v ljubljanski bolnici usmiljenih bratov, potem pa se je, že čez-petdesetletnik umaknil v svojo hišico pod Šmarno goro. (Se danes hišica stoji in nosi
hišno številko Šmartno 42). Tu je zdravil po homeopat-skih metodah in tudi sicer pomagal ljudem, kjer je le mogel. Njegovi hišici se je reklo tedaj »puščava«, Gradišniku pa so domačini rekli kar »prejor«, ker je bil pred upokojitvijo prior v svojem samostanu. V svoji hišici si je uredil kapelico pa še vrsto higienskih in varnostnih naprav. Biti je moral kaj" svojevrsten možak, vendar zelo priljubljen med ljudmi.
Imel je posebno strast do pridigovanja in do govorništva sploh. Skoraj redno, vse nedelje in praznike, je hodil v letih 1826 do 1834 na Šmarno goro asistirat duhovnom pri mašah. Čeravno Gradišnik ni bil pravi duhovnik, je vendarle smel na Gori pridigo-vati. Posebno v dneh, ko se je zaradi navala romarjev, moralo opraviti kar več maš po vrsti. Bil je Gradišnik znan širom po deželi kot goreč pridigar, v ožji družbi pa kot duhovit in šegav sogovo-rec. Tak pa je »doktor Faustus« tudi res lahko bil v pesnikovi in njegovih prijateljev družbi.
Leto 1037 je bilo za pesnika kaj žalostno. Kar drug za drugim so pomrli trije možje, ki jih je France tako ali drugače rad imel: 20. junija je umrl stric Jakob, 22. septembra oče Simen in 11. novembra »doktor Faustus« ...
Jakob Prešeren je umrl in bil pokopan na Srnami gori. Do 1. 1850 je stal na njegovem grobu železen križ z vdolbino, ki jo je krasila pokojnikova oljna podoba. Tomo Zupan se je še spominjal te slike iz svojih mladih let: majhen mož s sivimi lasmi, oblečen v talar in roket. Grob Jakobov je bil prav blizu vrat, ki vodijo z grobišča v zakristijo. Zdaj ni več ne groba ne nagrobnega križa.
ROMANCA
O ŠMARNI GORI
Prešernov umetniški genij se je kar v dveh obsežnih pesnitvah dotaknil božjepotne gore.
Pesem »Šmarna gora« spada prav v isto polemično zvrst kot znana »Nebeška procesija«. S šmarnogorsko pesmijo »v romarski viži« je hotel Prešeren osmešiti jan-zenistično gonjo zoper božja pota. Čeravno pesnik 6eveda ni mogel biti kak prepričan privrženec božjih poti, so ga vendarle jezili oni moralistični cerkveni oblastniki, ki so zatirali količkaj bolj 'vedre oblike ljudske pobožnostl. Z janzenisti pa je imel Prešeren že stare račune, saj so bili že dalj časa njegovi literarni nasprotniki.
Pesem o šmarni gori je bila zložena že 1. 1843, a cenzor Kopitar jo je surovo zavrnil. Zato se je poslej širila
le v prepisih, šele 1. 1848, ko je izšel 5. zvezek Čbelice, je bila pesem prvič natisnjena. Obsega pa pesnitev osem osemvrstičnih kitic.
Druga Prešernova umetnina, ki ji je bila pobuda Šmarna gora in ki bi se utegnila celo »puščavnika« Gradišnika dotikati, je »Romanca od Strmega gradu«, pesnitev v štirih delih. V eni izmed ohranjenih rokopisnih inačic ima romanca naslov »Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori«.
Ko smo sedaj znova omenili svojevrstnega moža Gradišnika, bo kar prav, če otme-mo pozabi še enega izjemno zanimivega skrbnika te božje poti. Mislimo na Petra Pia-centinija, ki je bival na Gori od 1.1899 do 1.1911. Piancen-tinl je bil doma iz Furlanije, služboval pa je v piemontski pokrajini, v vaseh okrog Torina in Vercellija. Biti je moral svojeglav in uporen, tako da je bil celo suspendiran kot duhoven. Kruh si je moral poslej služiti kot vaški učitelj. Proti koncu življenja se je vrnil v duhovski stan ln služboval v naših krajih. Imel je nenavadno veselje i konji. Kupoval jih je od Ciganov. Rad se je vozil ■ kolegijem, v katerega je za-pregel kar več parov konj! Pokoj je Piacentini preživel na Šmarni gori. Umrl je kot popoln siromak, star 87 let.
Se ena posebnost! Odi. 1916 do 1. 1926 je skrbel za maše na Šmarni gori profesor šentviške škofijske gimnazije Josip Prešeren, rojen 1. 18R8 v Smihelu pri Novem mestu.
SLIKARJI NA GORI
Prav posebno mikavnost za številne obiskovalce, pa naj-sibodo romarji ali le izletniki, predstavljajo slike v šmar-nogorskem svetišču. Največji delež ima seveda Matevž Langus, ki je slikal obe kupoli. Privlačnost teh fresk sfl tudi portreti 22 sodobnikov, ki jih je Langus vključil v svojo slikarijo. Tudi sebe samega je upodobil poleg te-y danjega vodiškega župnika Jerneja Arka. L.1887 je tesli« ke obnovil Matija Koželj, Svoj delež so prispevali šel gluhonemi slikar Janez Potočnik, Gašper Goetzl in Jurij Subic.
Pobudo za res veličastno slikarijo v cerkvi je dal duhov« ski naslednik Jakoba Prešerna, kurat šmarnogorski Anton Jamnik. To zvemo tudi iz napisa v bohoričicl, ki ga je naslikal Langus na steber sredi freske:
»S pomozhjo romarjev so g. Jernej Arko, fajmoshter v Vodizah, in g. Anton Jamnikj duhoven tukaj, vneti za zhast Marije Ln lepoto te zerkve nevtrudneno skerbeli da sim malo kuplo in velkl altar v L 1842, velko kuplo pa v L 1846 in 1847 smalal. — Ma-tevah Langus ■ Kamnje go-rize na Gorenskem.«
Ko bomo spomladi spešill na šmarno goro, da pogledamo mogočni Langusov slikarski opus in da se z vrha razgledamo po vsej naši ožji domovini, ne smemo pozabiti, da je prav v tem kraju pod Šmarno goro dne 22. julija 1. 1941 počila prva partizanska puška na Slovenskem in 9 tem dala znak za vsonarodno vstajo in začetek osvobodilnega boja.
ČRTOMIR ZOREČ
PROBLEMI ŠOLSTVA
NAČELA
»Razvita« občina ne more rešiti niti
63 od 567 pregledanih učencev na osemletki A. T. Linharta v Radovljici ali 11 odstotkov ima okvare na hrbtenici; morali bodo posečati ortopedsko telovadbo. V vrtincu statističnih podatkov, ki osvetljujejo gospodarska gibanja in družbeno aktivnost, to številko prezremo. Radi govorimo le o naših uspehih. Navedena številka pa Je na videz nepomembna in vendar grozljiva za vsakogar, ki ob njej pomisli, da gre za šoloobvezne otroke, za ljudi v času njihovega telesnega razvoja.
Prosvetni delavci v Radovljici so prepričani, da leži velik del krivde za takšno stanje v nemogočih pogojih, v katerih šola deluje. Šolski poslopji sta stari in preobremenjeni, saj se n. pr. v enem zvrsti preko dneva v sedmih učilnicah 500 in več otrok. Poslopje je bilo pred 15 leti prirejeno za šolo Iz stanovanjske hiše. zato so orostori
neprimerni za šolski poide Tudi pohištvo je dotrajano, pa še tega ni mogoče, zaradi pomanjkanja prostora razporediti tako, da bi ustrezalo starosti in velikosti otrok. Šola nima svoje telovadnice, 805 učencev, 148 vajencev iz \Tajeniške šole in vse sekcija športnega dru'tva Radovljica imajo na razpolago telovadnico šnortnesa doma. Tri
-1 .
PO DRŽAVNEM PRVENSTVU V HOKEJU NA LEDU
Zakaj je bleda deseta zvezdica
Jeseničani so osvojili popolnoma zasluženo deseti zaporedni naslov državnih prvakov v hokeju na ledu. V tekmovanju so bili precej boljši od svojih nasprotnikov, vendar moramo povedati, da smo od njih pričakovali še zaneslivejšo zmago.
9 dejali, da so zadovoljni z © odnosom hokejske zveze, 9 ker je dovolila, da bodo
Njihova srečanja z ostalimi konkurenti dajo precej misliti — Jesenice : Partizan 3TI (1:0, 2:1, 0:1), Jesenice : Olimpija 8:1 (2:1, 3:0, 3:0) in Jesenice : Medvcščak 7:3 <2:», 3:2, 2:1). Razlika v golih 18:5 sicer tudi ni slaba, a od Jeseničanov smo pričakovali predvsem lepšo in boljše igro.
V letošnji sezoni nas več-lrrat presenečajo novice z Jesenic. Več najboljših igralcev je zahtevalo izpisnico. Albin Felc se je, kot kaže, že dokončno odločil, da bo zapustil svoj kolektiv.
Zakaj naj bi bila bleda nji-bova deseta zaporedna zmaga na državnem prvenstvu? Predvsem zate, ker je jasno, da v kolektivu le ni vse v redu. Tu ne mislimo, da bi bila nesoglasja znotraj samega kolektiva ali pa da bi bila krivda za zaskrbljujoče dogodke na kolektivu. Mislijo predvsem na to, da ni v fedu adnos, na katerega Je putletel, lahko bi rekli, naš edini kvalitetni hokejski ko-
^ Smo pred pričetkom sve-tome ga prvenstva t ho-
^ keju na ledu. Ali nf ču-
^ dno in nenavadno, da bo-
^ do  Jesenice stale vsem
#9 dogodkom ob strani? Ali
^ ni nenavadno, da ni bilo
9 mogoče zagotoviti sredstev
O za pokrito drsališče v kra-
O ju,  kjer se je pokazala
O največja potreba in kjer
4P se je tudi že pokazala ko-
4k ristnost vlaganja in polno
^ razumevanje za ta šport?
fp Ko smo govorili z jeseni-
^ škimi funkcionarji, so nam
njihovi igralci lahko na-© stopili v ekipi v tekmo-0 vanju za pokal evropskih % prvakov. Mislimo, da je © takšno dovoljenje vseeno © premalo in da je zveza © dolžna Jeseničanom veliko © več in ne samo dovoljc-© nje in C skupino na sve-© lovnem prvenstvu.
Seveda se sedaj ne da narediti ničesar več. To nam pove le to, kakšen je odnos zveze do kolektiva.
Drug©' je vprašanje odnosa samih Jeseničanov do njihovega hokeja. Čeprav so ljudje že velikokrat dokazali svojo dobro voljo, vseeno izgleda, da kolektiv ne more zagotoviti nekaterim igralcem tistega, kar so od njega pričakovali. Funkcionarji pravijo, da se bodo morali pač na Jesenicah odločiti do kakšne meje naj razvijajo svojo kvaliteto.
Izgleda, da so v »Igro« okoli Izpisnlc jeseniških igralcev vpleteni tudi ostali hokejski klubi. Čeprav na Jesenicah nimajo dokazov o »nagovar-
janju« s strani funkcionarjev, pa vedo povedati, da to vlogo opravljajo ostali igralci na pripravah reprezentance. Po številu zahtev po iz-pisnici lahko zaključimo, da jo uspešno.
Ko smo Jeseničane vprašali, ee zaradi teh pojavov obstoja možnost, da bi izgubili primat, so odgovorili, da za to ni bojazni. Pravijo, da imajo na »zalogi« celo vrsto mlađih igralcev. Hokej je kolektivna igra, v kateri zmage ne prinašajo posamezniki, vendar če bo do napovedanih selitev res prišlo in če se bo to nadaljevalo, bomo vseeno morali v hokejskih kolektivih pričeti šteti koliko' je Jeseničanov in koliko do- * mačih igralcev, kot je to slučaj pri nekaterih nogometnih ekipah.
© Čestitamo Jeseničanom za © osvojitev naslova prvaka.
• Njihova zmaga je rezultat © večletnega napornega dela. © Zaradi tega smo mnenja, © da nima nihče pravice, da
• meče bled sijaj na njiho-© vo deseto zvezdice. Vsak,
• ki poskuša ribariti v kal-© nem, naj si jih vzame za © zgled in sam vzgoji svoje
• kvalitetne igralce. To je © težavnejša pot, vendar Je © edina moralno opravič-© ljiva. P. Čolnar
V KRANJSKI OBČINI
Občni zbori strelskih družin
V teh dneh se vrstijo v kranjski občini redni letni občni zbori strelskih družin. Po dosedaj opravljenih zborih lahko sklepamo, da bodo le ti letos dokaj bolj živahni od občnih zborov prejšnjih let. Pri tem ne gre za toliko večjo dejavnost in vnemo za ta šport, ampak se strelske organizacije vedno bolj borijo z raznimi težavami, predvsem finančnimi.
V kranjski občini je 24 strelskih družin z nad 2200
člani. Vendar kranjski strelci nimajo urejenega potrebnega strelišča. Načrti in lokacija zanj se pripravljajo domala 13 let. Kljub težavam pa imajo doma in na tujem izredno lepe uspehe, zlasti kar zadeva malokalibrsko orožje.' Kar zadeva prostore, pa sa jim obetajo boljši časi, saj jim je občina Kranj dodelila poslovno stavbo na Hujah,' ki jo bodo preuredili % »Strelski dom«.--č.
NA EIĆIPNEM NAMIZNOTENIŠKEM PRVENSTVU SLOVENIJE
Kranj pred Triglavom
V Stražišču je bilo odigrano finalno tekmovanje za prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Za največje presenečenje so poskrbeli mladi igralci Kranja, ki so osvojili drugo mesto. Tako so gorenjski klubi Kranj, Triglav in Jesenice zasedli drugo, tretje in četrto mesto.
Rezultati srečanj gorenjskih klubov: Kranj (Olimpija 1:5, Triglav 5:4, Ilirija 5:0, Ljubljana 5:2, Jesenice 5:0, Maribor 5:3, Fužinar 5:0); Triglav (Ljubljana 5:3, Jese-
SMUČARSKI TEKI
Kerštajn zmagovalec
Na preglednem tekmovanju v smučarskih tekih je v Kranjski gori zmagal Ratečan Kerštajn pred re-prezentantom C. Pavčičem.
Med starejšimi mladinci so bili najuspešnejši tekmovalci iz Gori j, saj sta Jakopič in Dornik osvojila  prva   oziroma drugo
mesta
Pri mlajših mladincih je zmagal Pintar iz Jesenic, a pri članicah Pšenica iz Mojstrane.
V RADOVLJIŠKI OBČINI
IN PRAKSA
najnujnejših problemov šolstva
leta, kolikor je trajala obnova te telovadnice, pa so bili otroci brez pouka telesne vzgoje. Preureditev stanovanjske hiše v šolo pred 15 leti in obnova telovadnice je vse, kar je Radovljica, kljub razvoju mesta, dobila na področju šolstva. Problem šole v Radovljici pa ni edini v občini. Podobno je s šolskimi prostori tudi na Bledu in v Bohinju.
O Radovljiško občino vedno O obravnavamo kot razvito ©) občino, ker pač leži na fp področju relativno razvite O Gorenjske. V sistemu dc-©) litve proračunskih sred-©) stev v preteklih letih, ki ©) je temeljil na subjektivni ©> oceni potreb posamezne 49 občine pa nikdar ni bilo O dovolj sredstev za gradnjo
© šole   v   Radovljici. Vse © prošnje, analize in opozo-© rila so bila doslej zaman. Ali bo zaman tudi prošnja
učiteljskega zbora, podpisana od 453 roditeljev, naslovljena te dni na skupščino občine? Ali pa more skupščina sploh kaj ukreniti? Odvisno je od tega, kakšen bo njem proračunski položaj v prihodnjem letu. Ta pa bo, kot kaže, vse prej kakor rožnat.
Prenašanju pristojnosti in nalog na občine ni sledila prepqrazdelitev sredstev. Od demokratičnega zakonskega načela, da vsaka politična skupnost samostojno-predpisuje obveznosti v skladu z možnostmi gospodarstva na svojem območju, je ostala občinam samo pravica, da samostojno   predpišejo pri-
spevke do omenjene stopnje, v okviru katere sta si zveza in republika že zagotovili kritje svojih potreb. Z drugimi besedami to pomeni, da so zagotovljena sredstva za opravljanje državnih funkcij, da pa je ostalo odprto financiranje širokega področja, ki je prepuščeno komunam.
Kje je torej rešitev? Ali naj si komuna Radovljica prizadeva priti kot sedemintrideseta na listo dotiranih občin v Sloveniji? Ali je pa merilo razvitosti, ki je bilo doslej usodno za radovljiško občino, res samo narodni dohodek, ki ga znamo kasneje preporazdeliti na vse mogoče načine in od katerega ostaja tistemu, ki ga ustvarja, premalo, da bi se sam razvijal? Ali ni merilo razvitosti tudi stanje šolstva in družbenih služb nasploh? In, ali se ob problemu -šolstva res ne zavedamo, da pot v visoko produktivnost, v humane odnose med ljudmi, do zavestnega odločanja samouprav-Ijalcev, vodi lahko samo pre-
ko oblikovanja in vzgoje ljudi, preko spoznavanja naravnih in družbenih zakonitosti in preko resničnega znanja, ki ga že otroci dobijo v šolah.
Grešili bi, če bi krivdo za 6fanje šolstva v radovljiški občini iskali samo izven občine. Tudi v radovljiški občini so zrasli spomeniki: festivalna dvorana na Bledu, sanacijske naprave za blejsko jezero in številni drugi objekti, ki bi jih moralo.financirati gospodarstvo. Vsi ti objekti so zrasli mimo volje in odločanja občanov, bolj pb sugestijah vplivnih posameznikov.
Prebivalci Radovljice z zavistjo spremljajo vsakodnevna poročila v tisku in RTV iz drugih področij: pričeli bodo graditi novo šolo, ... pred dograditvijo nove šole, ... odprli so novo šolo...
Sprašujejo se, kje so te občine dobile'sredstva in nemočni lahko podpišejo samo prošnjo — obtožbo dosedanjega načina delitve sredstev med političnimi skupnostmi.
niče 5:2, Ilirija 5:0, Fužinar 5:0, Maribor 5:0, Olimpija 1:5), Jesenice (Olimpija 0:5, Ilirija 5:3, Fužinar 5:2, Maribor 5:2).
• V igri ženskih ekip ni prt-© šlo do tako velikih prese-© nečenj. Tudi v tej konkur © renči je zmagala Olimpi-O ja, 2. Jesenice, 3. Trilgav, © 6. Kranj. .
Kranjska gora
se&ma
V Beogradu je hokejska ekipa Kranjske gore zasedla na drugem finalnem turnirju sedmo mesto. Posamezna srečanja so odigrali z naslednjimi rezultati: Mladost 4:2 (2:2, 2:0, 0:0), Beograd 6:6 (3:2, 0:2, 3:2) in Crvena zvezda 1:2 (1:1, 0:0, 0:1). Razlika v golih 11:10.
Trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom
»LESNINA«
Ljubljana, poslovna enota
KRANJ,
Titov trg 5, razglaša prosto delovno mesto
DELAVCA
za skladiščna in transportna dela.
Pismene ponudbe je poslati na gornji naslov z navedbo dosedanjih zaposlitev v obliki prepisa iz delovne knjižice. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Prednost majo kandidati s stanovanjem v Kranju oz. bližnji okolici, ker podjetje ne razpeoga s stanovanji.
OB POL DESETIH V NASOVČAH
Neprevidnost poplačali s smrtjo
i
m
V petek zvečer ob 21.25 se je pripetila na cesti Moste—Kranj huda prometna nesreča, ki je terjala dve smrtni žrtvi, tretji pa je utrpel hude telesne poškodbe. Materialna škoda na vozilih znaša okoli 600 tisoč dinarjev.
Proti Brniku so se peljali z osebnim avtomobilom KR 14-90, voznik Anton Žvab iz Kranja in sopotnika Anton Eržen, prav tako iz Kranja ter Vladimir Kramar iz Vodic. Pred osebnim avtomobilom KR 14-90 je peljal voznik konjske vprege 18-letni Albin Zagred iz Topol. Voz je imel naložen z deskami in dvema štedilnikoma, bil je pravilno osvetljen z belo in rdečo lučjo ter vozil po skrajni desni strani ceste. Za njim je pripeljal Zvab. Voznik vprege je opazil, s kakšno hitrostjo prihajal za njim osebno vozilo in to naravnost proti njemu. Zato je hitro odskoči! z voza. V tem trenutku je prišlo do trčenja. Osebni avto se je zaletel s Čelno stranjo v zadnjo stran voza. Deske so razbile sprednje steklo avtomobila in udarile vse tri potnike v zgomjd del telesa. Ugotovili so, davoznik, sploh ni uporabil niti nožnih še manj pa
ročnih zavor tako, da se je zaletel s polno hitrostjo v vprežni voz. Sopotnika Eržen in Kramar sta bila takoj mrtva, voznik Zvab pa je bil hudo telesno poškodovan, vendar pa je že Izven življenjske nevarnosti. Po mnenju članov TNZ je nesreči botroval alkohol, kajti v nasprot-
nem primeru bi se nesreča lahko pripetila samo takrat, če bi nastala na vozilu tehnična napaka, te pa v tem primeru ni bilo. Avtomobil je bil še dve uri po nesreči pravilno osvetljen.
Kot smo zvedeli je imel Kramar v krvi 1.36 promile in Eržen 1.75 promile alkohola. Za voznika nismo zvedeli podatkov.
0 Tudi ta vožnja je bila ena ® izmed tistih, ki se z vese-9 Ijem prične ln s smrtjo 0 konča, predvsem zaradi al-9 kohola. — J. JARC
PRVA ODLOČITEV:
3 leta strogega zapora
V predzadnji številki Glasa smo poročali o kaznivem dejanju obtoženega poslovodja poslovalnice s pohištvom trgovskega podjetja m-Preskrba« iz Tržiča Branka Klemenčlča. Poročali smo tudi, da bomo v današnji številki objavili odločitev kranjskega okrožnega sodišča o višini kazni.
Petčlanski senat pod predsedstvom sodnika Jožeta Vidmarja, ga je za kazniva dejanja obsodil na enotno kazen, in sicer tri
NAJVEČ NESREČ V NEDELJO
Velika materialna škoda
V nedeljo so bile skoraj vse ceste po Gorenjski precej poledenele. Zaradi tega se je pripetilo tudi veliko prometnih nesreč. Skupno je bilo ta dan enajst nesreč, od tega zaradi poledice devet. Materialna škoda znaša nekaj nad dva milijona dinarjev.
NEPREVIDNOST PRI VOŽNJI
Iz Kranjske gore proti Jesenicam se je peljal avstrij-
ROPALA STA PO GORENJSKI
Kokra »ujela vlomilca«
Ko je odpovedal sledilni pes, je priskočila na pomoč Kokra
V novembru sta bila prijavljena dva poizkusa vloma. V Škofjl Loki Je v noči cd 23. na 26. november neka ženska preprečila poizkus vloma v skladišče tobaka, 29. novembra pa Je Francka štular preprečila vlomilca, ki Je vlamljal v njeno stanovanje v Britofu,
Ko so pričeli iskati vlomilca, jim je bil edini kažipot opis obeh žensk. Vedeli so le to, da gre za mlajšega moškega. Tokrat je pri iskanju pomagal slučaj.
Ko so se organi za notranje zadeve vračali Iz Britofa, so zapazili na polju med Predo-sljami in Brdom mlajšega moškega, ki je tekel. Ker jim je bil sumljiv, so ga ustavili. Osemnajstletni R. B., delavec brez zaposlitve, iz Pongraca pri Celju jam je takoj priznal poizkus vloma in povedal, da je »delal« z brezposelnim delavcem T. K. iz Novega mesta.
T. K. so pričeli iskati s sledilnim psom. Pes jih je pripeljal do Kokre pred katero je ostal nemočen. Voda je zabrisala sledove in prepričani So bili, da jim je za nekaj dni vlomilec ušel.
1. decembra so vaščani iz doline Kokre zaslišali klice na pomoč. O tem so obvestili notranjo upravo, ki je prišla skupaj z gasilci reševat »ponesrečenca.« T. K. se je med pobegom skril v vdolbino ob Kokri in je nameraval počakati, da se raziskovalci umaknejo. Med tem časom pa je
pričela naraščati Kokra. Toliko je narasla, da je zaprla izhod vlomilcu, ki je bil prisiljen poklicati na pomoč organe za notranje zadeve.
Pri nobenem od vlomilcev niso našli večje vsote denarja, čeprav je T. K. priznal, da je naredil vlome tudi pri ZaL cu, Velenju in Novem mestu v vrednosti 600.000 dinarjev, ker sta naropane vrednosti prej »zapravila«. Zanimivo je, da pri njunem velikem nakupovanju (v glavnem v gostilnah) nihče ni posumil od kod jima toliko denarja.
Zadevo so odstopili javnemu tožilcu. P. C
, e letno naročnino „GLASA"
ski državljan z vozilom K-5661-A. Peljal je precej po sredini ceste. Nasproti mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila LJ 257-37. Zaradi poledenele ceste in še večje neprevidnosti avstrijskega državljana sta vozili trčili. Na obeh avtomobilih znaša materialna škoda okoli 250 tisoč dinarjev. Na srečo se ni nihče poškodoval.
AVTOBUS
V »KLETKI«
Voznik avtobusa LJ 14-95 je pripeljal iz Kranjske gore proti Jesenicam. Ko je prišel v neposredno bližino železniških zapornic v Kranjski gori, so se iste pričele nenadoma spuščati. Voznik je pritisnil na zavore, vendar zaradi poledenele ceste ni mogel zaustaviti. Prvo zapornico je zlomil, ker pa je obstal na progi, nasproti pa je prihajal vlak, je z avtobusom zapeljal naprej in polomil še drugo zapornico. V nasprotnem primeru bi bilo trčenje z vlakom neizbežno, škoda na vozilu znaša 150 tisoč dinarjev, na zapornicah pa še nI ugotovljena.
PREVRNJEN AVTOMOBIL
Skozi Mavčiče je peljal voznik osebnega avtomobila LJ 78-40. Pri hiši nasproti osnovne šole ga je zaradi neprimerne hitrosti ln poledenele ceste ter izrabljenih gum začelo zanašati tako, da se je zaletel v vogal hiše, od tu pa se je odbil in prevrnil na desni bole Pri nesreči je bil voznik lažje poškodovan, škodo pa so ocenili na 100 tisoč dinarjev.
NI UPOŠTEVAL POLEDICE
Iz Begunj proti Lescam je vozil voznik osebnega avtomobila LJ 130-11 s hitrostjo okoli 40 km na uro. V Lescah med hišama št. 98 in 100 je zaradi zelo poledenele ceste pričelo avtomobil zanašati z desne na levo stran ceste. V tem času pa je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila LJ 431-32 s hitrostjo 10 km na uro. Pred seboj je drugi voznik opazil vozilo in je zavil v levo, da bi se izognil trčenju. Vendar pa je tudi drugo vozilo zaneslo na isto stran in trčenje je bilo neizbežno. Nesreča je nastala zaradi tega, ker je voznik avtomobila LJ 130-11 prehitro vozil v času, ko je bila poledica. Skoda na obeh vozilih znaša okoli 800 tisoč dinarjev.
O leta strogega zapora. Poleg % tega mora povrniti znesek
# v višini 1,044.870 dinarjev, O ki ustreza doseženi pre-% možen j ski koristi ter ne-O katere manjše zneske po-% sameznim ljudem. PostO-% pek se bo verjetno nada-
# ljeval na Vrhovnem sodi-0 šču SRS, kamor se bo % obtoženec pritožil, -jj
ZVEDELI SMO
% Ta teden bo na okrožnem sodišču v Kranju pet sodnih obravnav ih sicer tri zaradi velikih tatvin in dve zoper splošno varnost, to je zaradi prometnih nesreč.
% V Podnartu v kulturnem domu bo danes (sreda) zvečer ob 19. uri predavanje Bojana Čebul j a: Križem po Evropi.
% Upravni odbor železarne je na svoji seji sprejel sklep, da nagradi na predlog oddelka socialno zdravstvene službe pri kadrovskem sektorju, Franceta Prešerna za požrtvovalno službovanje z ročno uro. O njem smo pisali preteklo sredo in sicer, da v 42 letih ni bil nikdar bolan.
6 Tudi letošnji novoletni sejem v Kranju je dobro obiskan. Tudi promet je dokaj dober.
% Po statističnih podatkih je bilo v kranjski občini od septembra 1962 do septembra 1965 organiziranih 738 izobraževalnih akcij. Akcije so trajale skupno 5.299 ur in se jih je udeležilo 28.422 slušateljev.
# Na Gorenjskem imamo 13.317 turističnih ležišč. Od tega jih je v gostinstvu 3.150, v počitniških domovih 2.319, planinskih domovih 1.699, zasebnih sobah 5.221, klimatskih zdraviliščih 676 in v ostalih dejavnostih 252. jj
NI SE POBOLJŠAL, ČEPRAV JE BIL ŽE KAZNOVAN
Ali ga bo kazen spametovala?
Pred dnevi Je bila na okrožnem sodišču v Kranju sodna obravnava proti 21-Ietnemu Milanu Končanu. Obtožnica ga je bremenila vloma.
Tako. je 2. novembra letos vdrl v bife TD Kranjska gora »Za gmajnico«. V njem je vzel večjo količino cigaret, vžigalice, razne pijače in podobno, v skupni vrednosti nekaj nad osem tisoč dinarjev.
Z ročajem kuhinjskega noža je razbil steklo na malem prodajnem okencu. Zatem je z notranje strani odprl okno in zlezel v bife. Sodišče ga je obsodilo na enotno
kazen 1 leto strogega zapora. Tako visoko kazen so mu dosodili zaradi tega, ker je pred časom že bil kaznovan z zaporno kaznijo Štirih mesecev, ki mu jo je dosodilo Občinsko sodišče na Jesenicah in je še ni prestal. Tudi na Jesenicah je bil kaznovan zaradi podobnih dejanj in odvzema tujega motornega vozila.
V kazen se mu všteje tudi pripor in preiskovalni zapor.
Frizerji! Prodam 3 rabljene Iiaube za sušenje las. Heda Simunac, Kranj, Koroška 16 6456
Prodam jabolka in 100 kg težkega prašiča. Zg. Brniki 96, Cerklje 6490 Prodam 80 basno klavirsko harmoniko s sedmimi registri eli pa zamenjam za moped z doplačilom po dogovoru. Žiri 110 6491
i Prodam pralni stroj REX nov uvožen. Naslov v oglasnem oddelku 6492
i Prodam plemenskega vola. Rovte 12, Podnart 6493
! Prodam brejo mlado kravo. Cerklje 57 6494
i Prodam slamoreznico, želez, ne brane in pajkelj. Jež Janko, Vodice 127 6495
! Prodam Junico, težko 450 kg, ki bo čez 14 dni teletila. Pivka 11, Naklo 6496
! Prodam večjo količino stres, ne. opeke (bobrovec). Novogradnja, Kranj, Partizanska 1 6497
!    Prodam 150 kg težkega pra-ilca. Sp. Brnik 37, Cerklje 6498
Prodam 6 tednov stare pra-fičke. Praprotna polica 11, Cerklje 6499
Prodam 200 kg težkega pra-iiča in 7 m suhih trdih drv. Sr. vas 50, Šenčur 6500
Prodam prašiča za zakol. Britof 84, Kranj 6501
Prodam 6 tednov stare prašičke. Moše 13, Smlednik
6502
Strešno opeko 1800 kom. cementno, ugodno prodam. Smledniška 23, Kranj 6503
Prodam prašiča za zakol. Voglje 49, Šenčur 6504
Prodam dobro ohranjeno motorno slamoreznico. Grad 43,  Cerklje 6505
Prodam prašiča za zakol, 150 kg težkega. Kranj, Jezerska c. 92 6506
Prodam dve telici za pleme. Kranj, Zasavska c. 30 (Ore-hek) 6507
Prodam telico v devetem mesecu brejo. Bohinc Valentin, Ljubno 22, Podnart 6508
Prodam nekaj zimskih jabolk. Rebernik, Šenturška gora 24, Cerklje 6509
Prodam 160 kg težkega pra-fiiča. Voglje, Kurja vas 95, Šenčur 6510
Prodam prašiča za zakol, Sp. Brnik 34, Cerklje 6520
Prodam prašiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 6511
Kupim 2 m suhih bukovih drv. Jereb, Sr. Bitnje 17, Zab-nica 6512
Kupim salonit plošče, nove ali rabljene. Naslov v oglasnem oddelku 6513
Kupim bukove plohe, vsako količino Zg. Bela 6, Preddvor (Hafner) 6514
Kupim vprežnl obračalnik za   seno in vprežne grabi je. Rozman Stane, Smlednik 10 6515
Preklicu jem neresnične besede, ki sem jih izrekel dne 14. 11 1965 Jožici -Mura :z Golnika, štefe Franc 6516
Na Visokem sem izgubil desno Usnjeno rokavico. Proti nagradi vrniti Visoko 78, Šenčur 6517
Rabim 200.000 din posojila. Vrnem v 4 mesecih s 50.000 din obresti. Naslov v oglasnem oddelku 6518
Za družbo silvestrovanja iščem starejšega, dobrodušne-
ga inteligenta. Ponudbe poslati pod »Domači kotiček« 6519
Večjo mizo ui gredenco poceni prodam. Kranj, Ručiga-jeva 20 6459
Ugodno   prodam   peč na
plinsko olje. Kosmač, Kranj Kurirska pot 33 6465 Prodam belo samsko opravo. Anica Jensterle, c. JLA 6, Kranj 6467
Ugodno prodam dobro ohranjen osebni avto Opcl-Record 57, ki je bil pred 5 meseci v generalni repareturi in pleskanju. Dr. Hribernik Ivan, Kranj, Stražiška 6 6521
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
razpisuje za dne 28. decembra 1965
javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto ZASTAVA 750
— karamboliran, prevoženih cca 5.000 km, leto izdelave 1964, izklicna cena
750.000 din
2. Dostavni avtofurgon DKW,
nosilnost 1 tona, v voznem stanju, leto izdelave 1958, generalno popravljen v letu 1965, izklicna cena
500.000 din
Javna dražba bo navedenega dne v Kranju na Sejmišču
številka 2 in sicer od 8. do 9. ure za družbeni sektor, od 9. do 12. ure pa za zasebnike. Ogled avtomobilov, ki bodo na javni dražbi, je možen dne 27. decembra 1965 od 8. do 12. ure na istem mestu, kjer bo dražba.
Na javni dražbi ne morejo sodelovati kot kupci delavci Podjetja za PTT promet Kranj.
.Podjetje za PTT promet KRANJ
OBLETNICA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubljeni
METOD KRIŽNAR
gozdni tehnik
V globoki žalosti se spominjamo dne 20. 12. 1964, ko je za vedno bre/ besed odšel od nas, naš nad vse dobri ljubeči mož, oče, sin, brat, stric in zet.
Globoko žalujoči: žena Ivanka, sin Bojan, hčerka Vanda, oče, mati, sestre Cirila, Angela z družino, brat Milan z družino in tašča.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nenadoma in za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča, svakinja
FRANČIŠKA ŠENK
Pogreb naše drage pokojnice bo v četrtek, dne 23. 12. 1965 ob 15. 30 uri izpred hiše žalosti, Kranj, Ručiga-jeva 3.
Žalujoči otroci: Tilka in Franci z družinama ter Ivica in Janko, zet in snaha, vnuki, vnukinje sestri Marija in Manca v imenu ostalega sorodstva.
Ob nenadni in težki izgubi dragega in skrbnega moža in strica
CIRILA ČRNIVCA
iz Zadrage 7, p. Duplje
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste v tako velikem številu prihiteli, da ga spremite na njegovi zadnji poti v mirni dom.
Posebej se zahvaljujem č. g. župniku iz Dupelj za tolažbo in pogrebne obrede. Iskrena hvala družinama: Jerajevi in Koseljovi za vso pomoč. Hvala za številne vence, pevcem za žalostinke in noscem.
Še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča žena Francka in sorodniki
OPEKA UGODEN NAKUP OPEKA LASTNIKI DEVIZNIH SREDSTEV!
LJUBLJANSKE OPEKARNE, Ljubljana, C. na Vrhovce 2
Vam nudijo priložnost za nakup
vseh vrst opečnih izdelkov
po zelo ugodnih cenah.
Za dobave vseh vrst opeke izkoristite
poseben popust
Vse informacije o načinu in plačilu dobite v prodajnem oddelku podjetja osebno ali po telefonu 20-965.
Bogat asortiman, dobava prompna. OPEKA    UGODEN NAKUP OPEKA
POSREDUJEMO PRODAJO
I. karamboliranega osebnega avtomobila
VOLKSWAGEN,
leto izdelave 1965
in s prevoženimi 4700 km
Začetna cena
Din 1,500.000.—
II. karamboldranega osebnega avtomobila
ZASTAVA 750,
leto izdelave 1965
in s prevoženimi 5000 km
Začetna cena
Din 800.000.—
Ogled vozil je možen vsak dan od 7. do 14. ure pri ZAVAROVALNICI KRANJ. Pismene ponudbe sprejema ZAVAROVALNICA KRANJ do petka. 24. 12. 1965 do 12. ure.
Kegljaški klub Triglav Kranj,
Sejmišče 3 Sprejme pridno
MLADO DEKLE
za postavljanje kegljev
v popoldanskem času. Oglasiti se je vsak torek in četrtek v popoldanskem času na kegljišču!
Podjetja - ustanove
ZGP
Mladinska knjiga
Kranj, Maistrov trg 1
vam nudi v svojem skladišču na debelo
— pisarniški in tehnični material
— pisalne in računske stre-je po grosističnih cenah.
Izkoristite ugodno priložnosti
Potrošniki!
Ugoden nakup novoletnih daril vam nudimo v prodajalni Delikatesa na Maistrovem trgu v Kranju.
Od 15. do 31. decembra 1965 audimo gospodarskim orga-aLacijam, ustanovam in ostalim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za vrednost 5.000,— din 5% popusta.
Vsa darila pakiramo po vaši fceJJi in odpremljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi Kranj.
glas v vsako hišo
99994
V KOMUNALNI BANKI ŠKOEJA LOKA
Zmanjšana posojila in povečane hranilne vloge
Po podatkih Komunalne banke v škof ji Loki, so se v desetih mesecih letošnjega leta na območju škofjeloške občine zmanjšali potrošniški krediti za 15,5 odstotkov, hranlne vloge pa so se v enakem razdobju povečale za 5 odstotkov.
Potrošniški krediti, ki so 1. januarja znašali 772 milijonov dinarjev, so se do 31. oktobra zmanjšali na 652 milijonov din. Največje zmanjšanje je zabeleženo pri kreditih za dobo enega leta (za 54 odstotkov) in za dobo dveh let (za 62 odstotkov). Tudi krediti za dobo treh let in krediti za nakup avtomobilov so se zmanjšali. Turistični krediti pa so se povečali iz 5 na 27 miiljonov din.
Hranilne vloge pa so v ena-
JESENICE:
Za ljubitelje tehnike in znanosti
V soboto in nedeljo so v kino dvoranah na Jesenicah in Koroški Beli predvajali zanimive znanstvene in tehnične filme iz Sovjetske zveze, Danske, Indije, Poljske in Nemške demokratične republike. Predstave so bile namenjene predvsem mladini, in sicer višjim razredom osnovnih šol, srednjih strokovnih šol in gimnazije, kakor tudi ostalim ljubiteljem tehnike in znanosti. Program kratkih filmov je pripravil občinski odbor ljudske tehnike g pomočjo Železarne, društva inženirjev in tehnikov ter zavoda za zaposlovanje in zavoda za prosvetno pedagoško službo.
kem razdobju znašale na dan 1. januarja 416.7 milijonov din, do konca meseca okto-brabra pa so se povečale na 439 milijona din. Število vlagateljev se je povečalo za 300.
Če primerjamo hranilne vloge s potrošniškimi krediti vidimo, da so 1. januarja hranilne vloge krile samo 54 odstotkov potrošniških posojil, medtem ko so jih konec oktobra že 67 odstotkov.
V. P.
ZA POPLAVLJENCE VEC KOT 6 MILIJONOV
Občinski odbor RK na Jesenicah — štab za zbiranje pomoči poplavljencem — je v glavnem zaključil z akcijo. Občani so darovali v denarju, oblačilih, pohištvu, živilih in raznih gospodinjskih predmetih 6,237.800 din. Pri akciji so se posebno izkazali prebivalci kot tudi člani osnovnih organizacij RK na Plavžu, v Kranjski gori, na Javorniku, Dobravi in drugod. Predmete so zbrali na sedežih osnovnih organizacij, od koder so j;h s kamioni prepeljali do skladišč Glavnega odbora RK v Ljubljani. Štab za zbiranje pomoču je zelo hvaležen sekeji za vzdrževanje proge in komunalnemu servisu, ki sta s svojimi kamioni te prevoze izvr-' Šila brezplačno.
B. B.
obrazi in pojavi
KAJ JE SKUPNOST ?
Prebivalci Visoč in Hudega grabna so z lastnimi sredstvi zgradili električno napeljavo. Vsak je prispeval od 40 do 60.000 dinarjev. V vaseh je zagorela električna žarnica.
To je bilo leta 1957.
Nekateri se niso strinjali z gradnjo. Dejali so, da je država dolžna napeljati elektriko brezplačno. Pri akcifi niso hoteli sodelovati.
Minila so leta.
Dva prebivalca, ki nista gradila napeljave se želita priključiti na omrežje.
Zbor volilcev je določil, da morata vplačati 50.000 din, ker pač nista pomagala graditi. Eden se je strinjal, a drugi se je pritožil na občinsko skupščino.
Država je dolžna brezplačno »narediti« elektriko!?
Kaže, da bo njegova obveljala. Upravni organ skupščine je namreč rad ali nerad moral privoliti v nje-
govo zahtevo. V to ga je prisilil pravni akt. Sklep o delih in samoprispevku, ki so ga sprejeli prebivalci, namreč ni bil objavljen v Uradnem vest-niku...
Prebivalci so ogorčeni! Ali ima skupnost sploh kakšno besedo? Kaj je sploh skupnost? Zakaj naj sploh še prihajajo na zbore volilcev?
Enak problem je nastopil tudi pri gradnji vodovoda, ki so ga gradili eno leto prej.
Sedaj so se pripravljali, da s samoprispevkom obnovijo eletrično napeljavo. Vsak bi moral vložiti z delom ali pa plačati 10.000 dinarjev.
Ali ne bi bilo tudi njim bolje počakati in kasneje zahtevati, da jim delo opravijo brezplačno?
Kdo jim pa kaj more? Kdo naj jih sploh še sili, da bi nekaj naredili? Skupnost!? Kaj pa je sploh to skupnost?
P. Čolnar
Požrtvovalnost prebivalcev
V čadovijah pod Storži-čem je bila v soboto (IS. decembra) zvečer slavnostna seja sveta krajevne skupnosti Tnstenik ob zaključku komunalnih del na tem območju, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki občine Kranj in družbeno političnih organizacij. V letošnjem letu so namreč dosegli pri komu* nalnih in drugih delih izreden uspeh, s katerim se lahko ponaša maiokatera skupnost. Največ so naredili prebivalci Čadovelj in Zabelj, Čeprav sta obe vasi po številu hiš najmanjši.
Eno največjih del je bila prav gotovo ureditev vaške
Kakor po vsej naši domovini so tudi pripadniki kranjskega garnizona JLA letos dostojno proslavili svoj Dan armije. Poleg osrednjih prireditev v Domu JLA so vojaki obiskali mnoge kolektive, se tam seznanjali z delom, življenjem in zaslužkom, zlasti pa o produktivnosti, o samoupravljanju ln podobno. Zelo prisrčni pa so bili njihovi obiski po raznih šolah" in še posebno obiski pionirjev v vojašnici Staneta Žagarja. iMali obiskovalci so si ogledali razno orožje, zatem pa ob zakuski napeto poslušali starešine, ki so pripovedovali o življenju v kasarni
kanalizacije. Vsa dela so v glavnem opravili saimi prebi-valoi čadovelj. Drugo pomembnejše delo je bilo opravljeno pri prestavitvi ce-
ste v čadovijah, kjer so pomagali tudi prebivaloi Zabel j. V čadovijah so uredili tudi most in opravili še druga dela. — č.
JE RES ALI NE?
Kamnik na Gorenjskem
Ni davno tega, ko smo pisali o »Kamniku na Gorenjskem« z dokazovanjem, fla ta kraj po vseh geoloških, geografskih, turističnih in drugih vidikh vsekakor sodi med našo Gorenjsko.
Morda je prav to dalo povod, da v Kamniku še več govorijo o nujni cestni povezavi z Gorenjsko. Ta je sedaj okrnjena prav zaradi 7 kilometrov ceste iz Kamnika preko Podgorij do Most. Samo ta del ceste bi bilo treba urediti za promet in povezava z Gorenjsko bi bila urejena. V Kamniku menijo, da bi potem lahko neko prometno podejtje vzpostavilo redno avtobusno zvezo "med Kamnikom in Kranjem, ki bi po njihovi oceni, bila prav gotovo donosna. Kamničani si večkrat želijo na primer na letališče Brnik, na Bled itd. Tudi kot obmejni kraj nimajo prehoda in so vezani na Ljubelj oziroma Jezersko. Hkrati je brez dvoma tudi med gospodarskimi organizacijam v tem delu precej prometa.
© Ker je že bilo večkrat go-9 vora o ureditvi te ceste in Q je vse ostalo na slepem
• tiru, pravijo šegavi Kam-
# ničani, da je prav to do-
9 kaz, da oni niso del Go—
# renjske oziroma,  da jih
0 ostali del te regije ne Šte.
6 je v svoj krog.     K. M.
0CIASAJTE V »GlASU«!
Izdaja in tiska CF »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta g. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835. 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo
B7B