teto LXV_po8tntna » _f Ljubljani, v sredo, dne 3. novembra 1937_ Stev. 252 a '	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^ .^^flPH^^.	Cek. račun: Ljnb-
za ^^^^^^^ ^^^^ A ^^^	Ijana it.
^^m ^^ ^^m v m ^	10.349 za ce ^^m ^^B m ^^HkHB^ m
^^^^^^ ^^m	^^m	M ^^m w m ^K^^M ^^M	^^m
inozemstvo 120 Din	^^M	tf	^^K	Vj^B
v ^^^gf^F Jt/Lml^P JL^ ^^^^^	U prava: Koprtar-
Kopitarjevi ul.6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Tajne okrog Ankare
Med državami, ki so zadnje dni proslavljale svoj državni praznik, je bila tudi Turčija, ki je praznovala svoj 14. rojstni dan — kot republika — v posebnih okoliščinah, na katere je morala postati pozorna evropska politična javnost. V Ankari je napravil svoj obisk grški ministrski predsednik Metaxas. Komaj je z.apustil turško prestolnico, se je najavil romunski ministrski predsednik Tatarescu, ki je pri svojem prihodu še luhko stisnil roko iraškemu zunanjemu ministru Tevfiku Elfivejdiju, ki jc v imenu uove po državnem udaru nastale iraške vlade prišel slovesno potrdit lanski pakt, isan v Saadabadu. Medtem ko so državni-
podpi; ki pri
d prihajali in odhajali in ko so bile izredno uspele jubilejne slavnosti po vsej republiki, so bolj v tišini zborovali šefi generalnih štabov štirih držav Balkanske zveze, Jugoslavije, Grčije, Romuni je in Turčije ter do vseh podrobnosti izdelali način, kako bodo v bodoče s skupnimi močmi branili na eni strani nedotakljivost meja držav Balkanske zveze, na drugi strani pa mir sploh na jugovzhodu Evrope in v severno-vzhodnem delu Sredozemskega morja. 28. oktober je bil torej v Turčiji dogodek izredno da-lekosežnega pomena, ki mu ob pičlosti uradnih podatkov danes še ne moremo dati prave vsebine, ker nam niso znana področja, o katerih so se sporazumevali politiki in generali.
Poseben poudarek p4 so ta dogajanja dobila s tem, da je tik pred velikimi vojaškimi manevri, ki so jim sledili ankarski politični prazniki, Izmet Ineni, ki je stal vso povojno dobo na čelu turške vlade in s katerim je tesno povezana vsa zgodovina turške obnove in turškega preporoda na vseh poljih, nehal biti predsednik vlade. Evropska javnost je bila na to opozorjena po kratkem pismu predsednika Ataturka na gospodarskega ministra Dželala Bajarja, kjer ga predsednik republike suhoparno prosi, naj se pripravi, da prevzame nasledstvo za Izmet Inenijem, ki da odhaja na daljši dopust. Tako se je zgodilo, da Izmet Ineni ni mogel več videti končnega uspeha svojega dolgoletnega prizadevanja, da vrne turški armadi vso njeno udarnost v najmodernejšem pomenu besede, niti da osebno vodi važne politične razgovore, ki naj Turčiji dajo nove smernice za njeno sodelovanje v sestavu splošne evropske politike. To dejstvo je javnost brez dvoma osupnilo in je nenaden odstop tolikanj zaslužnega moža, brez katerega bi današnje Turčije gotovo ne bilo, zavil v še večjo tajnost ankarske sestanke ob priliki narodnega praznika. To nas navaja k razmišljanju o dejanskih vzrokih te spremembe, ker bomo samo tako vsaj v nekoliki meri doumeli nova pota turške politike, ki jih, zavita v tajnost, nakazuje zbiranje politikov in generalov v Ankari.
Ko se je lani Turčija na dardanelski konferenci v Montreuxu v Švici čisto vidno odmaknila od sovjetske Rusije, na katero je bila vsa njena dosedanja zunanja politika tako tesno povezana, so v svetovnem časopisju govorili o »novem kurzu«, ki je napočil v Turčiji, ln res, vse mesece sem do danes se je Turčija obnašala zelo hladno do sovjetske Rusije, kjerkoli jc na mednarodnih poljih imela priložnost z njo sodelovati ali skupno z njo obravnavati dnevna mednarodna vprašanja. Posebno v Ženevi je to obnašanje naravnost v oči padlo. Izmet Ineni pa je bil tako rekoč živi predstavnik tega davnega prijateljstva, in smemo zategadelj reči, da odmik od sovjetske Rusije ni prišel na njegovo osebno pobudo, marveč so ga povzročile močnejše osebnosti. Močnejši kot on pa je bil v Turčiji sam Ataturk. Izmet Ineni je hotel zrahljanje prijateljstva s sovjetsko Rusijo, ki mu ni prišlo od srca, nekako nadomestiti s tem, da je iskal političnega in gospodarskega oslona pri drugih evropskih velesilah, kar bi dalo še večji poudarek popolni vsestranski neodvisnosti njegove politike. Iskal ga je pri Angležih in ga tudi našel. Skupni interesi v reševanju Sredozemskega vprašanja so to pospeševali. Angleški kapital se je naselil v turško železno industrijo. Iskal ga je tudi pri Francozih in nedavni sporazum glede sandžaka Alexandrette, ki ga je že včeraj Ataturk v svojem velikem govoru pohvalil, je bil vnanji znak, da je bil francoski odziv dober. A Izmet Ineni je iskal tudi stikov z Italijo. Sovjetska vlada je sicer pritiskala v Ankari, naj se Turčija ne spušča na to pot, vendar je ministrski predsednik, zvest svojemu načelu, da bo Turčija najmočnejša, če bo z vsemi velesilami enako prijateljska, a od nobene odvisna, prizadevanja nadaljeval. Zaželjenega uspeha pa ni dosegel. Verjetno je tukaj treba iskati vsaj eno razlago za njegov odstop, kajti Ataturk, ki je odobraval zbližanje z Anglijo in s Francijo, očividno ni naklonjen zamisli,
da bi prišlo do kakšnega tesnejšega sodelovanja s tisto Italijo, ki danes odkrito izjavlja svoje težnje po nekem varuštvu nad mohamedanskimi narodi. O Ataturku je znano, da je bil zelo nevoljen nad Mussolinijevim govorom 1. 1934, ko je šef italijanske vlade govoril o Afriki in o Aiiji, kjer da se bo bodoča Italija razvijala, in da se je takrat v krogu svojih prijateljev izrazil, češ, »ako hoče Mussolini postati novodobni cezar, bo on, Ataturk, postal novodobni Atila.« Do nasprotstev je baje prišlo tudi tudi v vprašanju Nemčije. Ataturku močne metode hitlerjevske države ugajajo. Svojih naziranj ni glede tega nikoli prikrival. Njegov ministrski predsednik, modri in skrajno previdni Izmet Ineni pa si je o Nemčiji ohranil svoje mnenje, ki si ga je kot general najprej, potem pa kot diplomat in gospodar v teku svoje kariere pridobil. Nemško prijateljstvo je Turčijo že enkrat stalo življenje. Prehuda jc bila not oibnove, da bi ga še enkrat brez potrebe riski-rala. In Izmet Ineni je Nemčijo enostavno obšel. Verjetno so torej navedena zunanjepolitična navzkrižja, ki tičejo sovjetske Rusije, Italije in Nemčije, na predsednika Ataturka takp močno vplivala, da se je ločil od najboljšega državnika, kar jih je nova Turčija poznala, in hoče poskusiti svojo srečo z drugo ekipo.
V ta okvir bo treba torej spraviti dogodke v Ankari, če je sploh umestno že zdaj govoriti o kakšnem določenem okviru, dokler se edini
Nemčija postavlja na dnevni red vprašanje svojih kolonij
Angliia odgovarja Mussolini ju: Začnite prvi!
London, 2. nov. TG. V londonski spodnji zbornici je bilo včeraj stavljenih cela vrsta zunanjepolitičnih vprašanj na ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Ker je Chamberlain še vedno bolan, je odgovarjal zunanji minister Eden.
Na vprašanje o pomenu italijanskih vojaških okrepitev v Libiji na egiptski meji, je Eden dejal, da angleška vlada z veliko pozornostjo zasleduje vse, kar tiče varnosti Egipta. Vladi pa ni znano, da bi se bili pripetili kakšni veliki mednarodni dogodki, ki bi utemeljili italijanske okrepitve vojaških posadk v Libiji.
Na vprašanje, če mu je znano ,kaj je Mussolini dne 29. oktobra dejal o nemških kolonijah, je Eden dobesedno odgovoril sledeče besede:
Kakor je članom te zborniee znano, sc jo zadnje dni neka država zavzela za nemško zahteve po kolonijah. To jo tista država, ki jc sama od konca svetovne vojne pa do danes v Afriki dosegla velike pridobitve in to od takšnih držav, ki so v svetovni vojni bile njene zaveznice. 0 tej zahtevi se nočem podrobneje izraziti, v kolikor tiče Nemčije in nas, toda čutim, da sem dolžan jasno in brez ovinkov izjaviti, da ne dajemo pravice nobeni vladi, da bi se na nas obračala, da nekaj
prispevamo, dokler ni dokazano, da je tndi tista vlada pripravljena svoje prispevati k nemškim zahtevam.«
Ves angleški tisk piše danes, da je Eden izrazil mnenje angleškega imperija. Eden jo tudi omenil vest dopisnika *l)aily Telegrapha* iz Moskve, ki poroča, da je za sovjestko Rusijo Španija šele na tretjem mestu izmed tistih držav, ki jih Rusija podpira.
Mi bomo vse storili, da rešimo mir in pogovarjali se bomo z vsemi o vsem, če to no bo škodovalo našim življenjskim interesom. Tudi naj nikdo ne poskuša spraviti angleško znnanje politike na druge temelje. Svoje mednarodne obveze hotno izvršili, vendar tako, da ne bomo kršili Kcllogovo pogodbe. Mi smo prepričani, da se lahko vse zadeve rešijo mirnim potom in se ne bomo priključili niti protifašističnemu in tudi ne protikomunističnemu bloku. Nas zanima samo zunanja politika drugih narodov, ne pa njihova notranja politika. Sodelovati hočemo z vsemi, nikdo pa nam ne bo mogel ukazovati.
Glede konference v Bruslju in sodelovanja z USA je Eden rekel, da popolnoma odobrava stališče opozicijo. Mi želimo razčiščenje razmer na
Daljnjem vzhodu. Mi gremo celo dalje in želimo, da ne bi v teh vprašanjih zaostali za USA. Zagotavljam vas, da bom v Bruslju opravljal delo, ki mi ga nikdo med vami ne inore zavidati.
Hitler bo odpovedal kolonialne točke versajskega mira
Pariz, 2. nov. AA. Havas: Pertinax piše v današnji številki lista ^Echo de Paris> o položaju v Evropi in pravi, da ima informacije iz Berlina, po katerih bo kancler Hitler v kratkem izjavil, da nemška vlada nič več ne prizna čl. 119 in 127 versajsko pogodbe. Omenjena člena te pogodbe govorita o odstopu vseh nemških prekmurskih posestev zmagovitim državam. S to izjavo ho vodja rajha osporaval veljavo kolonijskih mandatov, ki jih je Zveza narodov odstopila posameznim državam. Portinax prihaja do sklepa, da Edenov govor dokazuje, da so bo no samo Francija, temveč tudi Velika Britanija postavila po robu takšni nasilnosti.
Prazniki v Skoplju
Skoplje, 2. novembra. AA. V vrsti svečanosti za 25 letnico osvoboditve so davi ob 8.30 vzidali spominsko ploščo na hiši, v kateri so po letu 1890 obnovili prvo srbsko osnovno šolo v Skoplju. Pri tej priložnosti je imel prosvetni minister Magara-ševič govor, v katerem je dejal:
Tu so tla, kjer je živel ustvarjalni srbski narodni genij. Z upravičenim ponosom in zadovoljstvom naj ugotovimo dejstvo, da je posebno naša stara umetnost segla daleč iz okvira stare srbske države in da so se njeni vplivi videli in čutili v umetniškem, posebno cerkvenem življenju v Bolgariji, Romuniji, Grčiji, Rusiji, naši Dalmaciji in Dubrovniku. Ko so se tudi poslednji sledovi srbske državne samostojnosti izgubili, je ostala naša narodna kultura nezavarovana in je prišla v fazo petstoletnega boja za svoj obstoj. In tako se
je vse naše kulturno življenje preselilo v samostane in cerkve, ki so v tem času postale še večje narodne svetinje. Kulturne vrednote, ustvarjene z elementarno silo in izrazitim duhom srbskega naroda in njegovih najbolj prosvetljenih duhov, se tudi v času stoletnega humbuka niso mogle uničiti.
Ob 10 so na trgu kralja Petra posvetili zastavo skopljanske prostovoljne gasilske čete, ki se ji je poklonila gasilska četa iz Prage. Obenem so posvetili gasilni tank skopljanske prostovoljne gasilske čete. Posvetitvi zastave je kumoval armndni poveljnik Ječmeriič.
Na koncu je povzel besedo minister za telesno vzgojo, ki je imel lep nagovor.
Ob 11 so slavnostno odprli muzej Južne Srbije. Svečanost je otvoril prosvetni minister M a -garaševič z daljšim govorom.
H. hrvatski socialni teden
Pobudo za podrobnejši študij socialnega vprašanja 6ta dala na I. katol. kongresu v Zagrebu leta 1900 univ. prof. dr. Bresztyenszky in dr. Vojnovič, toda njuna skorajšnja smrt jima ni dala, da bi svoje načrte tudi izvedla. Pravo razumevanje za študij socialnih vprašanj je pokazal šele dijaški pokret dr. Mahniča. Socialni tečaj leta 1908 v Zagrebu je dal pobudo, da se je več duhovnikov in laikov povsem posvetilo socialnemu študiju. Ti eo dali pozneje tudi pobudo za hrvatski socialni teden.
Tečaj socialnih predavanj (4. do 10. decembra 1932 v Zagrebu) je bil že prvi in uvodni socialni teden. Organizirala ga je Osrednja katoliška narodna zveza, ki je predstavljala takrat začasno vodstvo KA med Hrvati. Pokroviteljstvo nad tednom je prevzel dr. A. Bauer. Za temelj vsega dela so postavili papeške okrožnice: Ouadragesimo anno, Časti con-nubii in Caritate Christi compulsi. Tečaj eo pričeli s sv. mašo. pri kateri je govoril dr. fra P. Grabič o Cerkvi in socialnem vprašanju. Predavali so: prof. dr. M. Ivšič: »Socialna in gospodarska kriza — kriza duha«; dr. J. Ščetinec: >Smernice socialne obnove po okrožnicah Quadragesimo anno in Rerum novarumt; dr. o. B. Perovič: sObnova družbe po stanovskih organizacijah«. Predavanja sta dopolnili dve anketi z referati in debato. Na prvi eta govorila prof. dr. S. Bakšič o družini kot temelju človeške družbe in dr. B. Pire o zakonu, družini in bodočih pokoljenjih, na drugi pa A. Metzger, ravnatelj zagrebške »Karitas« o krščanski Karitas ter dr. V. Nuk o problemih karitativnega dela na vasi.
8. decembra 1932 pa so začeli dijaki s svojim posebnim tečajem. Na uvodni akademiji sta govorila akademik S. Puratič o našem dijaštvu in socialnem vprašanju ter profesor P. Grgec o socialnem in še drugih stališčih do književnosti. Naslednje dni so imeli predavanja v lokalu »Doma-gojac. Dr. J. Ščetinec je predaval o socialni politiki, o krščanskih etrujah v socialni politiki in o sodobni socialni zakonodaji, dr. o. B. Perovič pa o pomenu anket v socialnem delovanju, o delavskem in kmečkem vprašanju ter o kapitalizmu in socializmu.
Dnevni red
Ker je prvi tečaj dobro uspel, je škofovska konferenca, ki je rekonstruirala vodstvo KA, obenem
mož, ki vodi usodo Turčije, to je Ataturk sam, ni jasno izrazil, če mu je bilo na tem, da spremeni smer turške politike, ali samo ljudi, ki njegovo voljo izvajajo. Obiski balkanskih državnikov in šefov generalnih štabov za zdaj dokazujejo, da bo tudi po Izmet Inenijevem odhodu njegov duh, ki ga je vdahnil vsemu življenju nove Turčije, ostal na vladi, kar za-zdaj zadostuje kot močno jamstvo, da 06tanc Turčija v sestavu Balkanske zveze steber miru in zvestega sodelovanja, v sestavu evropske politike pa področje, kamor trenja med velesilami ne bodo segla in kjer razni »dinamični imperializmu ne bodo našli ugodnih tal, da se ukoreninijo in povzročajo vznemirjenja po okolici.
naložila 12. decembra 1935 novi nadškofijski centrali KA v Zagrebu, da kar najprej pripravi osnutek stalnega socialnega tedna. Ko je centrala KA sporočila predsedništvu škofovskih konferenc, da so priprave končane, je predsedništvo imenovalo izmed delavcev v različnih katol. organizacijah in ustanovah ter strokovnjakov širši odlior z nalogo, da organizira socialni teden še pred novembrom 1937. širši odbor je izbral nato ožji odbor, ki ga je episkopat tudi potrdil. Predseduje mu prof. dr. J. Ščetinec, člani pa so prof. dr. M. Ivšič, dr. J. Nagy, prof. dr. A. Živkovič, dr. S. Bakšič, p. S. Poglajen DJ, p. M. Vodanovič, Ivo Oršanič, dr. I. Schreckeis in dr. S. Podolšak, tajniki dr. Gj. Gračanin, dr. V. Deželič in p. dr. B. Perovič, ekonoma pa Milan Ro-gič in Bogdan Babič.
Delo letošnjega hrv. socialnega tedna je bilo [Kisvečeno preučevanju družine, ki je temeljna edi-nica človeškega družbenega življenja.
V ponedeljek, 25. oktobra t. 1. ob pol 5 pojiol-dne je v nabito jx>lni cerkvi sv. Katarine prevzv. dr. A. Stepinac jioklical sv. Duha, nato pa govoril o moralnem in nadnaravnem pomenu družine.
Nato je predsednik dr. J. Ščetinec v jx>lno zasedeni dvorani bivše hrv. zbornice uvedel občinstvo v delo in poudaril njegov namen, da izgradi krščanski socialni nauk in da smernico za praktično delo.
Sv. Oče Pij XI. je jioslal socialnemu tednu blagoslov in željo, da dobro usj>e. Sv. Očetu je bila jmv slana vdanostna brzojavka. Pokrovitelja dr. Bauerja je zastopal dr. Stepinac. Navzočih je bilo 15 škofov, med njimi dr. Gnidovec, dr. Srebrnič in dr. Toma-žič; drugi odličniki: rektor univerze dr. Lovrič, rektor ekonom, komercialne šolo Filip Luka«, zastopnik rektorja višje pedagoško šole dr. V. Petz, prodekan teol. fakultete dr. S. Bakšič, zastopnik Bogoslovne akademije dr. Barac in drugi. Po jx>-zdravih, ki so vsi jx>udarili posrečeno izbiro obravnavanega vprašanja in po prečitanju pozdravnega pisma predsednika francoskega soc. tedna dr. E. Duthoita iz Lilla jo govoril predsednik dr. Ščetinec o družini in družbi. Poudaril je, da je družina naravna družba, ki jo je treba pojmovati socialno organsko in zavreči indvidualistično in etatietično pojmovanje družine. Imeti mora samostojno sfero delovanje, avtoriteto očeta in zagotovljeno gosjio-darsko podlago za življenjo.
Od torka do sobote ©o predavali še: prof. dr. A. 0ah6 o zgodovinskem razvoju družine, prof. dr. A. Živkovič o družini in krščanstvn, zdravnik dr. J. Schreckeis o družini in potomstvu, rektor dr. E. Lovrič o zakonu v sodobni zakonodaji, prof. dr. M. Ivšič. o družinskem dedovanj«, prof. dr. Sladovič o družini in državi, p. O. Poglajen DJ o komunizmu in družini, L. Perinič o družini in šoli, p. dr. H. Boškovič o vzgojni vlogi družine ter p. dr. B. Perovič o družini in društvih KA. Sobotna predavanja so bila namenjena ženam. Govorili sta ga. S. Brajša o verski in vzgojni vlogi žene v družini in profesorica dr. M. Kralj o socialni in ekonomski vlogi icnn v družini. Razen teaa je hvarski škof dr. PušiS govoril v sredo zvečer v frančiškanski cerkvi na Kaptolu o nerazvezljivosti zakona in v soboto
Kraljica Marija
v Romunijo
Belgrad, 2. nov. AA. Nj. Vel. kraljica Marija se je danes dopoldne odpeljala v Balnok v Romuniji, kjer bo ostala nekaj časa v gosteh pri svoji sestri. V spremstvu Nj. Vel. kraljice je polkovnik Branko Pogačnik.
Med Francijo in Italijo postaja napeto
Poslanik odpoklican iz Pariza
Pariz, 1. nov. TG. Italijanski poslanik Cerulti je odpotoval iz Pariza. Pred odhodom je izjavil časnikarjem, »da odhaja na dopust za nedoločen čase Posle poslaništva l>o vodil odslej odpravnik jioslov svetnik Prunas. V diplomatskih krogih pravijo, da je odpoklic poslanika odgovor, ki ga je Mussolini dal francoski vladi, ki je svojega jioslanika v Rimu upokojila že pred letom dni, na njegovo mesto imenovala novega poslanika St. Quentina, ki pa žo leto dni čaka, da bi odjx>toval na svoje službeno mesto. Francoska vlada mu tega dovoljenja noče dati, ker Italija zahteva, da pri nastopni avdijenci prizna italijanskega kralja za cesarja Abesinije, česar Francija noče. Francosko jx>slaništvo v Rimu vodi sedaj že leto dni odpravnik poslov Blondel. Mussolini je 7. odjiokli-com svojega jioslanika v Parizu »|x>ložaj izenačile.
Italijanskega poslanika Ceruttija, ki je odjx>-toval iz Pariza v Italijo na daljši dopust, so na postaji pozdravili jajx>nski fioslanik Sigimura, odpravnik poslov italijanskega poslaništva, osebje poslaništva in osebje konzulata, člani italijanske kolonije in mnogi jx>slanikovi prijatelji. Njegova soproga bo šele v 15 dneh odjx>tovala iz Pariza v Italijo. Cerutti je ob svojem odhodu dejal, da obožuje Francijo ne le zaradi njenih privlačnosti, nego predvsem zaradi tega, kar v resnici jo.
Vladna kriza v Belgiji
Finančni minister de Man je kralju vrnil mandat, ki ga je dobil za sestavo nove vlade. Kralj je sedaj pooblastil katoliškega senatorja P i e r 1 o t a z isto nalogo. Njegova naloga jo, da sestavi vlado narodne zveze na dosedanji jiodlagi.
Grški kralj v Rima
Rim, 2. nov. (Havas) Grški kralj Jurij III. je prišel s posebnim vlakom v Rim, kjer je bil sprejet od kr. j>obočnika admirala Benettija. Grški kralj misli obiskati še druga glavna evrojiska mesta.
I
zvečer jx> zahvalni pesmi dr. Njaradi o preizkušnjah in zmagah v družini. Poleg predavanj so se vršile tudi anketo, pri katerih je referatu sledila debata. Razpravljali so dr. V. Deželič o meščanski, Rudolf Petek o delavski in župnik P. Matijevič o kmečki družini; o stanovanju, hrani in obleki je re-feriral dr. J. Rebok, o varovanju zdravja zdravnica dr. K. Vojvoda, o pravni in ekonomski zaščiti družino je prebral referat zadržanega dr. Kuntariča dr. Brajša; o moralni zaščiti družine dr. Gračanin; o družinski vzgoji in delavnosti prosvetnih in športnih društev salezijanec J. Tkalec in dr. L. Marako-vič o vplivu književnosti, gledališča in kina na družinsko življenje.
Predavanja in referati so bili skrbno in veslno pripravljeni. Obžalovnti bi bilo morda le to, da so so lo redki predavatelji znali omejiti na svoj Čas,
Nadaljevanje na 2. sIrani
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme jio vsej kraljevini. Deževalo bo v zapadnih predelih in ponekod v notranjosti. V podunavju dokaj močna košava. V vzhodnih in severnih predelih bo toplota nekoliko padla.
Dunajska vremenska napoved: V nižinah zelo oblačno in megleno, na vzhodu še jasno, zelo milo.
Zagrebška vremenski napoved; Toplo s poslabšanjem.
(Nadaljevanje s I. strani)
razen tega pa eo predsedniki brez prave potrebe z uvodi in za-^ovori zavlačevali; vendar pa občinstvo ni bilo nestrpno in je n. pr. pri predavanju prof. dr. Sladoviča samo zahtevalo, noj še nadaljuje, čeprav je njegova ura že davno potekla.
Predavanja so bila v Jeroniluski dvorani, ki je bila s cirka 250 sedeži in stojišči vedno nabito polna. Udeleženci so bili večinoma iz Zagreba, sredi tedna pa se je število poslušalcev pomnožilo še 7, udeleženci tečaja 1CA za kmečko elito, ki eo ee deloma udeleževali poleg 6vojili predavanj tudi teh.
Preobširno bi bilo poročati o vseh predavanjih. Upam, da bodo izšla v tisku (kakor so ona iz 1. hrv. soc. tedna) in bodo tudi za na6 dragocen študijski vir. Na splošno je bilo več pričakovati od predavanja g. rektorja dr. E. Lovriča, ki je govoril o zakonu v sodobni zakonodaji. Skoraj prav nič se ni dotaknil novega načrta in ni opozoril oa nevarnosti tega načrta za katoličane. To je pa dobro dopolnil pri anketi o pravni zaščiti družine prof. dr. Belič, ki je na kratko povzel točke načrta, v kolikor z njimi ne soglašamo (o tem je že ponovno pisala »Straža v viharju«) in postavil zahtevo, da bodi vprašanje zakona za katoličane tako urejeno, kakor mi verujemo. Njegova izvajanja je podkrepil še dr. Markulin o pomanjkljivostih sedanjih zakonov in opozoril na nov izraz v pravu: neporočena žena (uveden v delavskem zavarovanju, odkoder 60 ga prevzele tudi zasebne zavarovalnice in celo katoliške!), ki je član obitelji. Pravice zakonske žene dobi, ko se vpiše v člansko izkaznico (kjer jo je mogoče vsak čas zopet izbrisati; analogija uradom za registracijo), vpis pa 6e izvrši oa potrdilu policije, da živita dejansko v konkubinatu. Pri vsem tem pa je dolžnost policije, da konkubi-nate razganja!! Pod vtisom teh izvajanj je bila takoj potrjena posebna komisija (dr. Belič, dr. Markulin in dr. Brajša), ki naj 6estavi primerne resolucije, da se bodo kot zahteve katoličanov predložile javnosti in oblastem.
Referat g. Petka je pokazal žalostno stanje delavcev, pri katerih niti 50% ne zasluži toliko, kolikor zase potrebuje, kaj šele, da bi dobival plačo, ki bi bila zadostna za vzdrževanje družine.
Iz govorov dr. Pušiča povzemamo: Cerkev se jc zlasti v 19. in 20. 6tol. borila za pravo pojmovanje zakona. Pa tudi katoličani imajo dolžnost: 1. da ee V6ak v svojem življenju in teoriji drži popolnoma kršč. nauka o zakonu; 2. da zahtevajo, da starokatoliški župni uradi in cerkvena sodišča z razvezo zakona ne uvajajo protizakonite bligamije; 3. da se mladina pripravlja na zakon 6 poukom in molitvijo ter da obnovi lepo navado, da 6e izvrši poroka pri 6V. maši z obhajilom; 4. da se bore proti mešanim zakonom, ker se s tem širi indife-rentizem in pospešuje odpad; 5. da store vse, da se iztrebi bela kuga; 6. da delajo za tako socialno in ekonomsko ureditev družbe, da bo vsakdo lahko z lastnim delom vzdrževal družino.
Zelo aktualno je bilo predavanje p. Poglajena D. J., ki je pokazal odklonilno stališče marksistične teorije in Lenina do zakona in družine ter preobrat, ki ga najjasneje kaže zakon z dne 27. VI. 1036. ki omejuje splave, otežuje razvezo zakona in zvišuje alimentacijske zneske. Tudi uradni komunistični tisk nastopa ostro proti rušilcem družine in je tako n. pr. tudi Ilija Ehrenburg dobil zaradi svojega pisanja ukor. Naša tako imenovana »socialna literatura«, ki 6impatizira z marksizmom in boljševizmom, pa se bori proti družini, je tudi za komuniste zastarela za 20 let. Njegova izvajanja so napravila še globlji vti6, ker je oprl V6e svoje dokaze na prve vire.
Čeprav se je socialni teden končal že v eoboto, so bile resolucije, potrjene od cerkvenih oblasti, sprejete in razglašene šele v nedeljo na proslavi Kristusa Kralja v dvorani zagrebškega zbora, kjer 6ta govorila novinar dr. Ivo Lendič in prof. P. Orgec. Popoldne pa so imeli svoja zborovanja predstavniki društev KA iz Zagreba in iz province.
Celotna prireditev je v celoti vseskozi uspela io moremo katoliškim Hrvatom k njihovim uspehom le čestitati.	—eš.
Strašna japonska letata
5 motorjev — 20 Ion ekrazila — Neranljivo
Davi jc na vse zgodaj priletelo nad nove kitajske položaje 25 velikih japonskih bombnikov, ki jih |e spremljalo ogromno število lovskih aparatov. Med temi japonskimi bombniki je bilo 10 orjaških, ki so bili opremljeni s petimi motorji. Ta letala so neznane konstrukcije. V vojaških strokovnih krogih so z ogromnim zanimanjem spremljali razvoj borbe in leta teh aparatov, ki so ponesli vsak po 20 ton eksploziva s seboj. Vojaški strokovnjaki so zaenkrat krstili orjaške japonske bombnike z »misterioznimi letali«, za katera se šc ne ve, kje so zgrajena, po kakšnih načrtih in kakšna je njihova kapaciteta. Vojaški krogi so bili najbolj iz-nenadeni, ko so na lastne oči videli, da so granate protiletalskih topov večkrat zadele misteriozna japonska letala, ki pa m mirno nadaljevala svoj polet vse dotle), dokler niso spustila poslednje bombe na kitajske položaje. Vojaški strokovnjaki so prepričani, da so letala zgrajena iz neke kovine, ki je odporna proti topovskemu zrnn. Pojava japonskih bombnikov je napravila zelo neugoden vtis na kitajske vojake, ki so bili kakor začarani, ko so videli, da granate ne delujejo. Brez dvoma bo imelo to katastrofalne posledice za kitajsko vojsko.
Sanghaj, 2. novembra, b. Vrhovno poveljstvo japonske vojske v Šanghaju poroča, da so japonske čete prekoračile reko Sučau ter zasedle važne strategiine položaje na južnih obalah te reke, V
tujih vojaških krogih eo prepričani, da je japonska ofenziva zadnja faza borb okrog Šanghaja. Nobenega dvom. namreč ni, da je kitajski odpor občutno oslabljen, ker so Japonci v tako kratkem času lahko prekoračili reko Sučau, kar predstavlja ogromen fizični napor. Akoravno eo imeli Japonci ogromno človeških žrtev, pa trdijo, da je njihov uspeh na tem delu bojišča usodnega pomena. Kitajci so v borbah okrog Čiangvana in Čapeja pokazali izredno močan odpor, toda zaradi hudih izgub je disciplina zelo padla. To pa ni nič čudnega, saj je od 18. do 87. kitajske divizije, ki sta šteli 58.000 borcev, ostalo vsega skupaj zdravih le še 1000 mož Kitajci svoje izgube priznavajo, vendar pa trdijo, da so na poti novi transporti, ki bodo zopet izpolnili vse odprtine, ki so se pojavile v njihovih bojnih vrstah.
Mongolija že ima svojo vlado
Peiping, 2. novembra, c. Nova vlada notranje Mongolije je sklenila, da bo njen sedež v Suijuanu. Vlada je sedaj dokončno sestavljena. Vlada je že izdala proglas, v katerem pravi, da bo skrbela za izobrazbo širokih plasti ljudstva. Kot glavno svojo nalogo pa smatra vlada borbo proti komunizmu in se bo za to borbo zvezala z Japonsko. Ta naloga je najvažnejša!
Protihomunistična zveza
Japonska - Nemčija - Italija
Japonske protiusluge med muslimani v Afriki in Aziji
„Težhe prilike
a
Berlin, 2. novembra. Pogajanja med Italijo, Nemčijo in Japonsko so napredovala tako daleč, da je v kratkem času pričakovati pristopa Italije k protikomunietičnemu bloku.
Pariz, 2. novembra. AA. Današnji »Figaro« poroča iz Rima o dogovorih med Italijo in Japonsko. Slišijo se glasovi, pravi list, da bodo Japonci po tem dogovoru podpirali kampanjo, ki jo zadnje čase dela Italija ▼ Afriki in na Bližnjem vzhodu. Znano je, kako se zadnje čase borita za premoč britanski in italijanski vpliv v Iraku in Hedžasu. Boj teh dveh vplivov je že nekajkrat povzročil
krvave spopade, če bi Japonska podprla Italijo, bi se ta boj mogel prenesti celo na mohamedanske predele Srednje Azije. V tem primera bi se vojna brez vojne napovedi, ki divja na Daljnem vzhodu, mogla razširiti še na Rdeče morje. Morda se bodo ▼ tem boju pojavila še nova ognjišča državljanskih vojn. Nekateri posebno nespravljivi fašistični prvaki mislijo, da Italija ne sme obstati sredi poti, ko si je zagotovila podporo dveh najmočnejših vojaških držav sveta. Ti prvaki mislijo, da je skrajni cilj, ki ga ima Italija doseči, revizija vsega sistema kolonijskih mandatov.
Zunanja politika Romunije
„Dobri z vsemi državami brez izjeme"
Bukarešta, 2, novembra. AA. Reuter: Na seji izvršilnega odbora liberalne stranke je imel predsednik vlade Tatarescu velik govor, v katerem je obrazložil rezultate svoje štiriletne vladavine. Glede zunanje politike je vlada utrdila tradicionalne zveze in prijateljstva, obenem je pa zboljšala razmerje z vsemi državami brez razlike. Naše sodelovanje e Češkoslovaško in Jugoslavijo v okviru Male zveze je čedalje plodovitejše za usodo treh narodov. Ista politika označuje razmerje v Balkanski zvezi in zvezo Romunije s Poljsko. Sistem naših regionalnih zvez se naslanja na zahodu na naše prijateljstvo do Francije. Teene zveze s Francijo ne izvirajo samo iz duhovnega sorodstva, temveč iz realne skupnosti stalnih političnih interesov. Prav tako kakor nasproti Franciji gojimo takšna čustva tudi nasproti Veliki Britaniji v želji po konstruktivnem miru in v veri v načela in metode DN.
Tatarescu je nato poudarjal, da ni nič narav-nejšega kakor to, da misli romunska vlada, da ima
Vprašanje veleblagovnic
Naprošeni smo za objavo sledečega pojasnila o vj>rasanju veleblagovnic:
V četrtek dopoldne so nenadmo in brez vsakršne napovedi zaprli trgovske lokale. Na zastrtih izložbenih oknih so sc pojavili bombastični letaki 6 protestom proti tujemu kapitalu, ki grabi naše zemeljsko in narodno bogastvo. Protestna manifestacija je trajala polna dva delovna dneva v času, ko smo si sicer od krize žc zelo opomogli, pa vendar še nc živimo v izobilju.
Presenečena javnost sc je spraševala po vzrokih, ld so tTgovski svet pripravili do tako hrupnega nastopa. Prepričani smo bili, da sc je morala pojaviti velika nevarnost za naše javne interese.
Zadeva ima svojo zgodovino. Leta 1933 — ne pod sedanjim režimom — je bila v Belgradu ustanovljena družba Ta-ta z namenom, da osnuje trgovski magazin, kakršnih je dosti po vseh večjih mestih 6veta. Ustanovitev družbe je bila dovoljena in pravila potrjena, nakar je tvrdka prijavila nameravano obrt. Ker je bila takrat kriza na vrhuncu, so konkurenčne tvrdke dokaj razdraženo nastopile proti novemu podjetju. Upravne instance eo zahtevam teh krogov skušale ustreči in eo ovirale izdajo obrtne pravice, vendar zaman. Ob času namreč, ko se je družba potegovala za ta obrt, je pri nas že veljal novi obrtni zakon, ki je zavzemal stališče absolutne svobode v trgovini. Za to načelo, ki »c je takrat (leta 1931) pozdravljalo kot moderno, so bile tudi V6e trgovske zbornice in organizacije, ki so imele na sestavo novega zakona pretežen vpliv. Vsa upiranja upravnih instanc zalo niso nič zalegla, zadeva je šla pred državni svet in tvrdka Ta-ta je zmagala. Leta 1934 je sicer izšla ministrska uredba, ki je prepovedala ustanavljanje novih veleblagovnic (magazinov), toda tvrdki, ki je imela že pridobljeno pravico, uredba ni mogla škodovati.
Kakor že prej v zadevi Bata, so tudi to stvar pograbili nekateri profesionalni interesenti za borbo pro in contra in napravili problem še bolj pereč, nego je bil. Nenadoma se je javnost začela inte-resirati in govorice o ogromnem prilivu tujega kapitala so bile sicer zelo pretirane. Same veleblagovnice tudi pri nas niso neznana stvar, saj imamo že etare tvrdke te vrste n. pr. Kastner & Ohler v Zagrebu, da ne naštevamo takih tvrdk na slovenskem ozemlju, Ta-ta ni kakšno ogromno podjetje in tudi sicer ni uvedla posebno učinkovitih novih metod.
Kakor znano, je kraljevska vlada ta teden na novi osnovi uredila vprašanje veleblagovnic, da napravi konec nepotrebnemu razburjenju nekaterih Krogov in to trgoveko vejo potrebam časa smotrno uredi, Gospod minister trgovine in induetrije dr. Vfbanič je izda! komunike, v katerem se je izjasnil o nagibih, ki so ga vodili pri sestavi nove uredbe. Njegov cilj je bil iti po srednji poti in veleblagov-
nice ne več prepovedovati, ker 6e s tem nikomur ne koristi, pač pa jih koncesionirati in v več pogledih omejiti. Dovolila za nove obrate in za vsako razširitev sme izdati samo ban po svobodni pre-eogi in krajevni potrebi le v mestih z nad 50.000 prebivalci. S to uredbo je kraljevska vlada ukinila sistem svobodnega ustanavljanja trgovin za to vejo, kakršna je uzakonjena v obrtnem zakonu, da čim bolj ustreže trgovskim krogom in tako pokaže, da iskreno želi likvidirati vse, kar je nezdravega in neurejenega zapustil prejšnji režim. Zahtevati, da bi šla vlada še korak dalje in naj bi samo zato, da sc odvzame tvrdkiTa-ta pridobljene pravice, izdala poseben lex Ta-ta, bi pomenilo upor proti vsakemu pravnemu čutu, ki 6e z ničemer ne bi mogel opravičiti.
Ljubljanski trgovski »štrajk« je imel še svojo posebno ost, pod spoštovanim geslom stanovske solidarnosti. Način, kako se je stavka izvedla, drastično besedilo letaka in končno nedvoumen nastop onih, ki so si od proteetnega sestanka v petek obetali uspehov, so pokazali zopet neizogibno politično ozadje.
Mi sledimo akcijam predstavnikov teh trgovskih krogov in vidimo, da še vedno skušajo vleči trgovski stan po absolutno negativni poti. Ni še davno tega, ko so se njih centralni predstavniki zelo aktivno vmešali celo v protikonkordatsko gibanje, kakor da se ta stan nima za nič nujneišega in potrebnejšega zanimati, kakor za varstvo osamljenih političnih postojank prejšnjega režima. Mi teh krogov ne razumemo, ko jim vendar mora biti jasno, da imajo pričakovati koristi samo od iskrenega sodelovanja z vlado, od opozicije in protestov pa ničesar.
vztrajati izven vseh ideologij in ideoloških diskriminacij v zunanji politiki, prav tako pa tndi zunaj vmešavanja v notranje režime, ki si jih vsaka država izbira po lastnih potrebah. Romunija je srečna, da je po normalni poti uredila razmerje med Romunijo in Sovjetsko Rusijo v duhu prijateljstva in dobre soseščine. Naše razmerje do Nemčije temelji na dobrem prijateljstvu in ima svojo oporo v skupnosti gospodarskih interesov, ki se razvijajo popolnoma zadovoljivo. Naše zveze dobrega in tesnega prijateljstva z Italijo so dobile svoj naravni izraz v sklenitvi številnih gospodarskih in letalskih konvencij.
Tatarescu je končal 6voj govor z izjavo, da se poslanstvo njegove vlade pa 4-letnem parlamentarnem zasedanju bliža koncu. Splošni položaj bo ponovno proučen in krona bo v krizi, ki se bo ob tej priliki otvorila, normalno intervenirala.
Volitve v Akademsko akcijo za izpopolnitev univerze v soboto so ves kulturnobojni kader v Ljubljani tako razočarale, da tega ni mogoče več prikriti Po tolikih pripravah in po letih diktature, v katerih so edino oni mogli zbirati srednješolsko mladino in jo pitati s svojimi paradami, ko so kdo drug niti prikazati ni smel med njo, vse to .lini je dajalo upanje, češ, letos pa bo, letos pa bomo prodrli kot najmočnejši. Pa tudi letos ni bilo nič. To je tako kakor s padcem vlade in njihovim nastopom v vladi, samo da to merijo na mesece, pričakovanje svojih zmag na univerzi pa le na leta. In kakor padca vlade ne dočakajo, tako tudi niso dočakali svoje zmage na univerzi. Ako levičarji, marksisti ali po domače tudi komunisti imenovani ne bi letos tako nazadovali, bi bili »kljukarji« najšibkejša skupina na univerzi. Le padcu marksističnega števila (za celih 107 glasov) se imajo zahvaliti, da so vsaj druga skupina. In to jih najbolj peče, da morajo pobirati ostanke razbitih levičarskih vrst. Prej pa toliko obetanja, take grožnje in zaklinjanja, da letos pa bol Zato je bilo razočaranje toliko bolj hudo.
Duška temu svojemu duševnemu razpoloženju, ki jih je prevzelo takoj ob proglasitvi izida, so dali v članku v nedeljskem »Jutru«, iz katerega kar piha sapa starih liberalcev. Kakor so bili vajeni v dobi svojega največjega cvetja, so tudi sedaj brž izračunali, da je njihov vedni in edini resni nasprotnik, to je tabor katoliških akademikov, od lanskih volitev padel za 11 glasov. Ce bi pri tem povedali, da je volivna udeležba letos padla za 42 glasov, bi kaj takega seveda ne mogli reči, zato so to zamolčali. Slednjič jim ni ostalo drugega kakor običajni vi ozirom na razmere« smo se šo dobro odrezali, kar se v »Jutrovem« žargonu glasi: »kljub težkim prilikam«. Ti ljudje že desetletja žive »v težkih prilikah«, kadar niso prvi, takoj jim postanejo »prilike težke«. Gorje pa drugače mislečim, če se jim »prilike izboljšajo«, io kdaj le postanejo prvi. Ker pa na univerzi še ne vladajo take razmero, kakor so si jih znali v svojo rešitev v našem javnem življenja vpeljati pred leti, zato na univerzi ne morejo in ne morejo postati prvi. Odtod ta jeza, to razočaranje in ne-volja na vsakega, kogar srečajo.
V tej nevolji jim je seveda pero tudi spolzelo na tisto polje, ki so ga najbolj vajeni in na katerem 80 kakor doma, t. j. na farško gonjo. To je zanje! Ob vsaki smoli se obnašajo kakor rojeni farježrei. Tudi ob tej priliki so se razodeli, da bi jih bil vsak Gobbels veseL Po njihovem abiturient postane pol-akademik samo takrat, če se ne vpise na teološko fakulteto; če hoče postati cel akademik, se mora najprej izogniti vsakemu stiku s katoliškim svetom, nato pa se Se vpisati v kako njihovo društvo. Akademičarke so jim 6amo tiste, ki so oblečene po njihovem eksaltiranem okusa, če pa kaka slušateljica ni v njihovih društvih, zlasti pa še, če je redovnica — takim pa sploh ne priznajo akademske časti, čeprav študirajo iz istih učbenikov kakor vsaka druga. Nad tem reakcionarstvom se je res treba zamisliti, bi rekel znani uvodničar »Jutra«. Tako nazadnjaštvo je njihov vzornik G6b-bels naredil za sistem. In ta kulturnobojni 6istem jim je najbolj všeč, zato v velikem zadovoljstvu nad samim seboj lezejo vanj in razvijajo zmožnosti nekdanjih liberalcev, da bi vsaj s pompom in vpitjem obrnili pozornost od svojih porazov. Klavrna naprednosti
99
Ho od" v Barceloni
Angleški parnih potopljen
London, 2. nov. TG. Angleška admiraliteta je dala največji vojni oklopnici «H o o d» nalog, naj nemudoma odpluje v Barcelono, da preišče, katero letalo je z bombami potopilo angleški parnik «Jean Weoms». Na krovu oklopnice «IInod» je admiral Cunninghani. ki ima nalog, da sproti poroča admiraliteti o uspehih preiskave, ki bodo merodajni za nadaljnje ukrepe angleške vlade. Ko jo bil parnik «Jenn Wcčms» od piratskega letala potopljen, je nosil angleško zastavo in je imel na krovu dva uradnika mednarodne komisije za nadzorovanje. Napaden je bil 35 km daleč od Barcelono na odprtem morju. Letalo je vsnlo nanj 20 bomb in jc posadko obstreljevalo tndi s strojnico. Letalo je imelo na spodnji strani kril znak mrtvaško glave na črnem polju. Potopljeni parnik jo meril 2455 ton. Posadka jc štela 24 mož in sc jo rešila, ker ji je letalo dalo 5 minut časa. da prestopi v žolne, v katerih je tndi pritekala na katalonsko obalo.
Konferenca proti terorju
Ženeva, 2. novembra. AA. Včeraj se je sestala tu konferenca za mednarodno pobijanje terorizma. Predseduje ji grof Carton de Wiart. Konferenca se je sestala v Ženevi na podlagi sklepa sveta Društva narodov od 27. maja 1937. Konferenca bo proučila dva načrta konvencije o varnostnih ukrepih za mednarodno pobijanje terorizma in o ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča. Načrta je sestavil odbor, ki ga je izvolil svet Društva narodov decembra 1934 po končani razpravi o mar-sejskem atentatu. Jugoslovansko odposlanstvo tvorijo vseučiliški profesor dr. Toma Živanovič kot prvi odposlanec, vseučiliški profesor dr. Slavko Stojkovič kot drugi odposlanec, in predstojnik odseka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu dr. Stojan Gavrilovič kot pravni strokovnjak.
Sporazum o nevmešavanju skoraj dosežen
London, 2. nov. e. Popoldanska seja odbora za nevmešavanje bi se morala začeti ob 16. Ker pu se je malo poprej začela seja ožjega odbora niinislrov angleško vlade, so sejo za nekaj ur odložili.
Pred sejo se je še zvedelo, da sta na eni strani sovjetska Rusija in na drugi strani Italija že toliko popustili, da smo tik pred splošnim sporazumom. Ta sporazum je bil izobUkovan na včerajšnjih sestankih med lordom Plymouthom in zastopniki Italije, Nemčije in sovjetske Rusije.
Spopad med hmeti in orožniki
Belgrad, 2. nov. AA Drugo poročilo o spopadu med kmeti in orožniki v Novem Gradcu (okraj Virovitica):
Po naknadnih obvestilih so pri spopadu med pristaši bivše 11SS in organi orožništva dne 1. t. m. v Novem Gradcu, o čemer jc včeraj izšlo poročilo, našle smrt ne tri, temveč štiri osebe.
Med osmimi ranjenci jih je 6 nevarno, 2 pa lahko ranjena.
Martin Mesarov, narodni poslanec na listi g. Mačka, je nevarno ranjen s strelnim orožjem v pleče in je njegovo stanje zelo resno. Današnja preiskava je ugotovila, da so napadalci streljali na orožnike. Našli so izstrelke 14 nabojev iz re-
Belgrajske vesti
Belgrad. 2. nov. m. Ker do nocoj kazenski odbor Jugoslovanske nogometne zveze še ni prejet poročila zveznih delegatov o izključitvi igralca Ljubljano Bertoncljn 2 in Ivkoviča iz BASK-a, o teh izključitvah kazenski odbor ni mogel sklepati v svoji nocojšnji seji, zaradi tega bosla oba igralca lahko nastopila v svojih moštvih pri nedeljskih tekmah.
Belgrad, 2 nov. m. Na današnji seji sodnij-skega odbora Jugoslovanske nogometne zveze je bil sprejet sklep, da bo sodnijski odbor Jugoslovanske nogometne zveze pozval avstrijski sodni zbor, dn določi sodnika, ki bo sodil nedeljsko tekmo med Ljubljano in Gradjanskiin v Ljubljani. Avstrijskega sodnika je zahteval Gradjanski. Nedeljsko iol;;>,r, mori Olvninom in Amnlorioni v ("Vljn bo sodil Rosenfrld iz Zagreba. Namestnik jc sodnik Višnik, prav tako iz Zagreba.
Belgrad. 2. nov. ni. Prometni minister jo izdal odlok o povišanju p I a t. i e 1 e z n I š k i m delavcem. Povišanje plač jo diferencirano po dragiujskih razmeruh, slično kot nradniško pluče in po kvalifikaciji delavstva.
Belgrad, 1. nov. AA. Prometni minister je dovolil jiolovično vozno ceno na državnih železnicah vsem udeleženeem proslave 150-letnice rojstva Vuka Karadžiča, ki bo v Belgradu in Loznici od 6. do 8. t. m. Popust velja od 2. do 12. nov.
Belgrad, 2. novembra. A A. Polovična voznina na državnih železnicah je dovoljena naslednjim:
Udeležencem občnega zbora Zadružne zveze dne 8. novembra v Ljubljani; popust velja od 6. do 10. novonibrn
f'l.inom jugoslovanske plavalne zveze, ki se udeleže občnega 7,bora dno 14. novembra v Zagrebu; popust velja od 11. do 17. novembra.
volverjev in 2 iz lovske puške. Našli so tudi 4 revolverje, iz katerih so napadalci streljali na orožnike, med njimi tudi revolver poslanca Me-sarova, iz katerega je ta streljal.
Milijon din za podporo
prizadetim po toči
Belgrad, 2. nov. m. Na posredovanje slovenskih ministrov je finančni minister podpisal kredit za podporo prizadetim po toči. Odobriti ga mora še ministrski svet. Od tega kredita je dodeljeno dravski banovini 1 milijon dinarjev za nakup živil, ki se bodo razdelila v kraje, ki so bili letos prizadeti po raznih vremenskih nezgodah.
Osebne vesti
Belgrad, 2. nov. m. Za šefa policijskih agentov VII. skup. je napredoval Franc Žajdela, viSji nadzornik policijskih agentov v Ljubljani. — Za okrajnega načelnika IV-1 je prestavljen v Rogatec Josip Znidaršič. banski svetnik isto skupine in stopnje kr. banske uprave drinske banovine. — Za okrajnega načelnika IV-1 je postavljen v Bo-siljgrad Franc Podboj, banski svetnik iste skupine in stopnje kr. banske uprave dravske banovine.
Aljehin s Euwe 7 in pol s 4 in pol
Amsterdam, 2. nov. b. Dvanajsta partija med
Aljehinom in Euwejem se je končala remis. Euwe je b:l v začetku zelo agresiven, vendar pa se je Aljehin odlično branil. Stanje T,i za Aljehina proti 4 'A za Euweja.
Žaloigra tatov in tihotapcev
Dva mrtva, eden ranjen od avstrijskega lovskega čuvaja Ukradeno motorno kolo
Poznana je strastna tihotapska trojica, brata 32 letni Janez in 19 letni Jožef Beton iz občine Cerklje pri Kranja, ter 25 letni Miklavž Rupret iz Šenčurja pri Kranju, kmetski sinovi, prvi je presedel že daljšo ječo, njegov brat je bil v stalnih konfliktih z varnostnimi organi, a Rupretu 60 še sredi septembra t. 1. varnostni organi na Jezerskem zaplenili kravo, katero je hotel v družbi sebi enakih vtihotapiti v Avstrijo. — Navedena trojica je 19. oktobra t. 1. zopet nenadoma zginila iz rodnega kraja ter se je že 21. oktobra pojavila v Železni Kaplji v Avstriji. Tam so kot stari znanci prav kmalu izvohali, da se na dvorišču tamošnjega župana Klavore nahaja motorno kolo. Ker je njihova pot peljala še v notranjost Koroške, 60 se poslužili ugodne prilike, izmaknili omenjeno kolo in se vsi trije na njem odpeljali proti Borovljam, kjer 60 imeli še važno tatinsko delo. Imeli pa so na vožnji smolo, ker je motornemu kolesu zmanjkalo bencina, zato so ga pustili v obcestnem jarku in jo peš mahnili v Borovlje.
Tatvina lovskih pušk
in revolverjev
V noči od 23. na 24. oktobra pa je že bilo vlomljeno v skladišče puškarne v Borovljah in pokradenih 15 lovskih pušk, 5 revolverjev in 1000 komadov nabojev za revolverje, v vrednosti okrog 30.000 din. Tatovi so zginili brez vsakega sledu ter je vse zasledovanje od strani avstrijskih varnostnih organov ostalo brezuspešno.
Usodno srečanje
z lovskim čuvajem
25. oktobra okoli 16 pa je službo vršeči lovski čuvaj, 32 letni Jožef Urbas, zaposlen pri grofu Thumu, opazi! kake pol ure od vasi Korte tri sumljive moške, ki so sedeli na malem hribčku in jedli, poleg njih pa so ležali trije 6vežnji sumljive vsebine. Lovski čuvaj se jim je približal z name-
Brat ubil brata
Maribor, 2. novembra.
Iz Hrastovca pri Poljčanah nam sporočajo o zločinu, ki je pretresel vse okolico. V nedeljo, dne 31. oktobra je bil ubit na pragu svoje hiše 23 letni posestniški sin Jožef Sajko, ubil pa ga je njegov lastni 20 letni brat Martin. Oba brata sta se sovražila in večkrat sta se tudi stepla. Jožef je v nedeljo prišel domov vinjen v družbi svojega prijatelja Franca Miheljiča. Oba sta bila oborožena, in sicer je imel Jožef na jermenu privezano železno matico od vijaka, Miheljič pa je imel samokres. Oba sta vprašala, kje je Martin, ki pa se je vrnil domov šele okrog 9. ure zvečer. Ko je stopil Martin v sobo, že je nastal med bratoma zopet prepir. Jože je potegnil svoje orožje iz žepa ter jel udrihati s težko matico brata po glavi, dočim je Miheljič zagrabil za stol ter z njim navalil na mlajšega Sajka. Martin je dobil nekaj hudih in nevarnih udarcev, pa je zbežal v sosednjo sobo ter se tam zaklenil. Brat Jože je še nekaj časa razbijal po vratih, ko pa je videl, da ne more vdreti v sobo, se je podal pred hišo ter tam čakal na Martina, da ga napade, ko bo prišel iz hiše. Martin pa je našel v miznici dolg kuhinjski nož ter je s tem orožjem oborožen stopil na hišni prag. Ko ga je Jože zagledal, je planil proti njemu, priletel pa je na nož, s katerim je Martin sunil svojega brata v prsi ter ga je smrtno zadel. Ranjeni se je zgrudil, oblit s krvjo, ter je v nekaj minutah izdihnil. Martina Sajka in Franca Miheljiča so orožniki iz Poljčan naslednjega jutra aretirali ter ju odgnali v sodue zapore.
nom ugotoviti, da-li niso to divji lovci. Ko se jim je približal na kakih 10 korakov, jih je vprašal, kaj imajo v zavojih. Namesto odgovora 60 vsi trije bliskovito potegnili pištole in pričeli streljati na lovskega čuvaja, toda tudi slednji ni zgubil prisotnosti duha. Četudi je bil oborožen z lovsko puško, se je ni poslužil, ker bi bilo prepozno, pač pa je tudi on hitro potegnil pištolo ter oddal na napadalce pet strelov, s katerimi je dvakrat zadel starejšega Betona, da je na mestu obležal mrtev, Ru-preta je zadel v trebuh, mlajšega Betona pa v koleno. Ker je imel v pištoli samo pet nabojev, a je v obrambi vseh pet izstrelil, se je umaknil pred napadalci, ker 6ta Rupret in Beton še vedno streljala za njim. Lovski čuvaj Urbas je bil sicer od napadalcev trikrat zadet in sicer dvakrat v prsa, a mu je rešila življenje njegova pipa, katero je imel v ustih, v katero sta se odbila dva 6trela, ter mu jo je šele drugi izbil iz ust, tretja krogla mu je preluknjala suknjič, četrta pa je prestrelila uho njegovemu spremljajočemu psu. — Lovec je po umiku pred napadalci hitel v največji naglici prijavljat dogodek varnostnim organom v dve uri oddaljeno Železno Kapljo.
Težko rameni Rupret se ustreli
Po umiku lovskega čuvaja 6ta se Rupret in mlajši Beton zavlekla v že navedeno obmejno vas Korte, kjer je lažje ranjeni Beton šel k nekemu
posestniku prosit za pomoč, v trebuh ranjenega Rupreta pa je pustil zunaj vasi, hoteč mu pomagati, ko se vrne s potrebnimi obvezami. — Ko so domači nudili Betonu prvo pomoč, so šli na prostor, kjer je Beton pustil Rupreta. Našli so ga pa že mrtvega, ker 6e je sam ustrelil s pištolo, katero j« še zmerom krčevito držal v rokah.
Brat noče spoznati
mrtvega brata
Dne 26. oktobra zjutraj pa je že prišla 6odna komisija iz Železne Kaplje ter je na licu mesta ugotovila dejanski stran. Ranjeni Beton se je pokazal, dasiravno šele 19 let star, za izredno zakrknjenega ter je trdil, da mrtvega Rupreta Ie od daleč pozna, za drugega mrtveca (brata) pa je trdil, da mu je sploh nepoznan in da je to neki Tone iz Avstrije, s katerim so slučajno prišli skupaj. Pri tej svoji trditvi je ostal vse dotlej, ko je dne 29. oktobra prišel iz Jugoslavije v Železno Kapljo na Koroško njegov oče, ki je zvedel za dogodek od prijateljev v Kranju. Oče je spoznal po stvareh od že pokopanega starejšega sina, da je bil to njegov sin Janez, v aretirancu pa svojega mlajšega sina Jožefa. Ob tej priliki je oče rekel svojemu sinu Jožefu: »Vajino življenje je bilo pač tako, da ni bilo pričakovati drugačnega konca.«
V svežnjih, katere so nosili s 6eboj, je komisija našla vse orožje, ki je bilo pokradeno v puškami v Borovljah. — Mrtveca so prepeljali v Železno Kapljo, kjer je bila obdukcija. — Pogreb Betona je bil cerkven, Rupreta kot samomorilca so pokopali na prostoru za samomorilce.
Beton Jožef je bil izročen sodišču.
Požigalec pozigal iz naslade
Priznal je doslej sedem požigov
Maribor, 2. novembra.
Ogromno pozornost je vzbudila v Razvanju in Hočah ter v vsej mariborski okolici vest današnjega »Ponedeljskega Slovenca«, da 6e je posrečilo izslediti proslulega razvanjskega požigalca. Saj so živeli prebivalci Razvanja in Hoč že
nad dve leti v neprestanem strahu,
da jim ponoči zgori streha nad glavo. Skoraj ni minil teden, da ne bi bilo požara v enem izmed obeh krajev. Pred dvema letoma se je požigalec šalil z Razvanjčani na ta način, da je zažigal vsako nedeljo zvečer, tako da so se vrstili požari dva meseca točno vsako nedeljo. Ljudje so proti koncu tedna 6 strahom pričakovali nedelje, ker 60 vedeli, da bo zopet gorelo, gasilci pa so v nedeljo zvečer stali že kar pripravljeni, da 60 na najmanjši znak ognja naglo pohiteli na kraj požara. Potem jc bilo požigalcu teh šal dovolj, pa je opustil požiganje ob nedeljah. V samem Razvanju so imeli v zadnjih letih
17 požigov,
nadaljnjih 10 požigov pa je bilo v Hočah. Ljudje si skoraj V6e noči niso upali zatisniti oči, neprestano so stražili svoje imetje, organizirane so bile patrulje, ki so hodile ponoči okrog, orožniki iz Tezna in Hoč so noč za nočjo sedeli v zasedah in pazili, pa vse je bilo zaman. Požigalec je umel z nenavadno prebrisanostjo izrabiti priložnost, da je varno izvršil svoj zločinski namen. Pri tem je imel tudi veliko 6rečo. Orožniki so ga sumili že dolgo, vendar niso mogli dobiti proti njemu pravih dokazov.
Kako so požigalca lovili
S požigi je imela največ opravka orožniška postaja na Teznem, kamor spada kraj Razvanje. Tezenski orožniki 60 prvi osumili brezposelnega 22-letnega ključavničarskega pomočnika Franca Lubajnška iz Radvanja. Domnevali so, da požiga negdo iz gole naslade, saj ni imel od svojih zločinov prav nobenega profita. Ko so opazovali sumljive ljudi v 6vojem rajonu, eo ugotovili, da je Lu-bajnšek v nenavadni meri čudno izprijen. Tako je užival v razbijanju kozarccv v gostilnah, rad je
gledal požare itd. Druga sumljiva okolnost je bila, da so požari v Razvanju docela ponehali, ko je Lu-bajnšek pred poldrugim letom odrinil k vojakom. Ko se je letos julija vrnil od vojakov, so se požigi zopet ponavljali. Tezenski orožniki so ga v začetku septembra aretirali in zaprli. Njegovi svojci so na orožniški postaji zelo obtežilno izpovedali, pozneje pa so se pred sodiščem pričevanju odrekli. Preiskovalno sodišče je potem Lubajnška izpustilo, komaj pa je bil na svobodi, že je
zopet zagrešil nov požig.
Kakor smo poročali, je Lubajnšek zažgal v noči na 1. novembra okoli 2. po polnoči gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Jakoba Grašiča v Bohovi pri Hočah. Požar je uničil poslopje do ta! ter znaša škoda 100.000 din, zavarovalnina pa dosega komaj polovico te vsote. Požigalcu pa ta požar še ni bil dovolj, pa je nekaj minut po prvem požigu zažgal sredi polja stoječi stog slame, last tovarnarja Tavčarja iz Maribora. Ker pa je bila slama mokra, je ogenj 6am od sebe ugasnil.
Pismo izdalo požigalca
Poleg napo! zgorelega stoga slame so orožniki iz Hoč našli pismo, ki je bilo naslovljeno na Lubajnška. Ugotovili so tudi, da se je Lubajnšek mudil v Bohovi, ko je spremljal iz Pivole svojo prijateljico domov. Lubajnška je dobila orožniška patrulja v ponedeljek ob 10. dopoldne doma. Pri preiskavi so našli pri njem še oblalene in mokre hlače, ki jih je imel oblečene pri svojem nočnem požigaUkem poslu ter jih je oblatil, ko je moral prekoračiti potok za Grašičevim hlevom. Lubajnšek je skraja vsako krivdo tajil, potem pa je le priznal, da je zažgal Grašičevo imetje in 6log slame na Tavčarjevi njivi. Ko so spravili enkrat to priznanje iz njega, je začel priznavati tudi druge požige Danes so Lubajnška pripeljali na poveljstvo orožniške čete v Mariboru ter je prevzel vodstvo preiskave poveljnik čete kapetan Davorin Mavrič. Dosedaj je Lubajnšek priznal že sedem požigov, samo one, ki so bili izvršeni v Hočah. Danes dopoldne so ga tezenski orožniki odpeljali v Razvanje, da ga zaslišijo na mestih, kjer so bili v
Ljubljana spominu pokojnih
Ljubljana, 2. novembra.
Skoraj vse dni v drugi i>olovici meseca oktobra je bilo vreme zelo ugodno, tako da so Ljubljančani mogli prav lepo okrasiti grobove svojih dragih na vseh ljubljanskih pokopališčih in seveda tudi na glavnem pokopališču pri Sv. Križu. Lepo vreme jo bilo tudi zadnje dni, čemur se jo pridružila še okolnost, da so bili letos kar trije prazniki skupaj, to je nedelja, praznik Vseh svetnikov in pa praznik Vernih duš. Toda žo v petek in soboto je vladal na pokopališču pravi naval prebivalstva. V nedeljo je obiskalo pokopališče okoli 20 tisoč ljudi. Na praznik sam je bilo na pokopališču najmanj 30.000 ljudi in danes, na praznik Vernih duš, pa je pokopališče obiskalo tudi najmanj okoli 15 tisoč obiskovalcev.
Pokopališče pri Sv. Križu je bilo spremenjeno v en sam cvetoč vrt. Letošnjo jesen namreč ni bilo tako hude slano in so se krizanteme, dalije ter drugo jesenske cvetice po večini ohranile, zato so si mogli omisliti to cvetje prav vsi sloji. Grobovi so bili skrbno urejeni, 6tezice [>ovsod posute s peskom, na V6eh grobovih so gorele luči in sveče. Tudi promet je bil vzoren.
0 raznih žalnih svečanostih na praznik Vseh svetih je poročal že »Ponedeljski Slovenec«. Omeniti moramo, da so so množice z veliko pieteto in ob ogromni udeležbi klanjalo spominu nadškofa dr. Jegliča, čigar grob jo bil zelo okusno in v preprostem slogu okrašen, dalje spominu dr. Janeza Ev. Kreka, na katerega grob je bilo položenih veliko število vencev, spominu pokojnega muče-nika Rudolfa Dolinarja, okoli katerega so je zbirala pretežno mladina pa tudi drugo občinstvo. Gasilci so počastili s častnimi stražami in venci grobova svojih voditeljev Barleta in Turka, pevci so z žalostinkami in venci izkazali čast Davorinu Jenku, Mateju llubadu in Emilu Adamiču. Lepo so bili okrašeni grobovi Cankarja, Ketteja in Murna. Primerno so bili počaščeni tudi grobovi narodnih mučenikov Adamiča, Lundra in VVindisc.herja. Ob treh popoldne so bile pred osrednjim križem na pokopališču molitve ljubljanske duhovščine za pokojnike, pevci pa so pod vodstvom g. Prelovca zapeli troje žalostink.
Ob pol štirih je bila žalna slovesnost pri vojaških grobovih, katere so se udeležili divizijski general Tonič z drugimi častniki, mestni župan dr. Adlešič, zastopnik bansko uprave g. Lovec in zastopniki raznih organizacij. Pri slavnosti je sodelovala častna četa vojakov, četi« orožništva, vojaška godba in ljubljanski pevci. Cerkvene svečanosti je ob asistenci opravil g. kurat Kogej, pomemben žalni govor pa je imel trnovski župnik in bivši kurat g. Cegnar.
Šempetrski bojevniki so imeli ob pol 11. žalno službo božjo, ki jo je daroval v cerkvi g. župnik Košinerl in ki je imel tudi lep cerkven govor. Pri spomeniku je cerkvene obrede opravil prav tako g. župnik Košmerl. Te žalne slovesnosti se jo udeležilo mnogo občinstva z odborom šempetrske skupine bojevnikov s predsednikom g. Zupančičem na čelu. Žalni govor jo imel pred spomenikom g. Ivan Rozina, pevci pa eo zapeli nekaj žalostink.
Žalna svečanost je bila tudi na Suhem bajerju, kjer sta cerkvene obredo opravila župnika gosp. Barlo in gosp. Cegnar. Gosp. Cegnar jo imel pri tem lep govor, v katerem 6e je spominjal tu pokopanih žrtev, katerih zadnja je bila ustreljena pred 20 leti in katero je kot duhovnik spremljal gosp. Cegnar sam.
Razvanju izvršeni požigi. Gotovo ima on v6e te požige na vesti. Prižnal je tudi, da je
požigal samo iz naslade,
in sicer takrat, kadar je bil malo vinjen. Ko je odhajal ponoči iz gostilne domov, ga je prijela taka strast do ognja, da se ji ni mogel ustavljati ter je zažgal najpripravnejše poslopje, ki 6e je takrat nahajalo v bližini.
Vlom v Kranju pred senatom
Ljubljana, 2. novembra.
V stanovanjske sobe nekega hotela v Kranju, kjer 6o stanovale članice nekega pevskega zbora, ki so prirejale nočne koncerte, je bilo ponoči 24. marca vlomljeno. Na poslu 6ta bila dva mlada vlomilca. Pevkam sta odnesla 7500 din gotovine, mnogo raznega perila in drugih stvari, tako da je bila celotna škoda nad 10.000 din. Ta vlom sta zagrešila dva pekovska pomočnika Leopold Pra-protnik in 24 letni Gabrijel Dolenc, doma iz Do-brepolj na Dolenjskem. Praprotnika so kranjski orožniki kmalu prijeli ter je vlom prostodušno i>ri-znal. Nekaj denarja je bil že zapravil. Praprolnik je bil preti malim kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Njegov pajdaš Dolenc pa je pobegnil in se je dalj časa klali! po raznih letoviščih. Bil je celo na rivieri. Neko noč pa je prišel v Šiško v pekarno mojstra Zupana. Prosil je, da bi mu kdo izmenjal tisočdinarski bankovec. Šele 2. julija so ga prijeli in odvedli v ljubljanske sodne zapore. Gabrijel Dolenc je tatvino odločno tajil. Izgovarja! 6e je, da je hotel jicke v Šiški potegniti in preslepiti, ker jim je kazal le reklamni tisočak tvrdke »Tivar«. Hotel se jc pred njimi pobahali. Kot priče zaslišani peki pa so točno in jasno potrdili, da je Dolenc držal v rokah pravi tisočak. Dolenc je bil že kaznovan zaradi tatvine. PTed malim kazenskim senatom, ki 11111 jc predsedoval 6. o. s. gosp. Ivan Brelih je bil danes Gabrijel Dolenc obsojen na 1 leto 111 0 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Dolenc jc prijavil priziv zaradi previsoke kazni.
Ob 25 leinici kumanovske bitke
V sredini zgoraj: Spomenik na Kumanovskem polju, padlim v bojih leta 1912; na desni: spomenik kralja Petra L; na levi: spomenik kralja Aleksandra I., oba postavljena ob 25-letnici kumanovske bitke. Spodaj v sredini: Nj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu predsednika vlade dr. Stojadinoviča, vojnega ministra generala Marica in drugih dostojanstvenikov; ob obeh straneh: pogled na narodne noše v Južni Srbiji. — Ob tej slovesni priliki je mnogo odličnih gostov prepotovalo Južno Srbijo in vsi so se prepričali, da nobena pokrajina
v državi v vsej dobi Jugoslavije ni tako napredovala kakor prav Južna Srbija
mnocom.
(oda z
BONBONI
preprečiti KaUV
tiocoajE/
Položnice
prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vse poštne naročnike, da se z njo poravna naročnina za čas od 1. novembra dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. — Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo čim prej, da ne bo ovire pri dostavljanju lista.
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo dediči onih p. n. naročnikov, ki so imeli ob časa nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda.
Oni p. n. naročniki, ki bi položnic trenutno ne potrebovali, naj jih shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njimi novih naročnikov. Številka čekovnega računa 10.650.
Koledar
Sreda, 3. novembra: Viktorin, Skof; Vene-!rida, devica. Mlaj ob 5.16. Herschel napoveduje sneg in vihar.
Četrtek, 4. novembra: Kari Boroniejski, škof; Vital; Modesta, devica.
INTENZIVNO DELO
ustvarja uspeh v življenju. Edino le zdravi in močni ljudje morejo popolnoma razviti svoje duševne in telesne zmožnosti ter korakati od uspeha do uspeha. Sile, ki se porabijo za časa dela, najbolje obnovi koncentrirana okrepilna hrana Ovomaltine. 2—3 žlice Ovomaltine v mleku za zajtrk in južino ustvarijo novo moč, ki zagotovi uspešno delo.
Samo 2 Ovomaltine te doseže Ovomaltinski uspeh' Stotiioii to to ie preizkusili, prepričajte te tudi sami.
Kupite še danes škatljo zdravja — škatljo Ovomaltine!
Dobi se povsod od Din 6'50 navzgor.
Osebne vesli
—	Promocija. V sredo bo na univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja prava g. Jan vid Klere iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Postavljeni so: za okrajnega načelnika v Kamniku dr. Dionizij M ara ž, doslej v Šmarju pri Jelšah; za okrajnega načelnika v Šmarju pri Jelšah dr. Ilerbert K a r t i n, doslej banski svetnik kr. banske uprave dravske banovine; za banskega svetnika kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani Ciril Poklukar, doslej okrajni načelnik v Brežicah; za okrajnega načelnika v Brežicah Anton Krajše k, doslej okrajni načelnik v Krškem; za okrajnega načelnika v Krškem dr. Josip Zomšič, doslej okrajni podnačelnik istotam.
= Iz državne službo. Za pristava VIL pol. skup. je postavljen pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine dr. Boris Zaje, doslej pogodbeni uradnik istega zavoda. Napredovali so: za gozdarskega svetnika IV/2 na okrajnem načelstvu v Ljubljani ing. Franjo Miklavčič, gozdarski svetnik V. skup. s prvim periodičnim poviškom, in okrajni gozdarski referent istega načelstva, za gozdarskega svetnika IV/2 na rudarskem odseku kralj, banske uprave v Ljubljani ing. Viktor Novak, rudarski svetnik V. skup. s prvim periodičnim poviškom: za rudarskega svetnika VI. pol. skup. na okrajnem načelstvu v Kočevju ing. Bogoslav Žagar, gozdarski višji pristav VII. polož. skup. in ok rajni gozdarski referent istega načelstva; za gozdarskega svetnika VI. pol. skup. na okrajnem načelstvu v Mariboru ing. Joža Miklavc, gozdarski višji pristav VII. skup. in okrajni gozdarski referent istotam; na rudarskem uradu v Ljubljani ie napredoval za rudarskega višjega pristava VII. polož. skup. ing. Julij Kubias, rudarski pristav VIII. pol. skup. s prvim periodičnim poviškom. Za davčnega uradnika IX. pol. skup. je postavljen na davčni upravi na Susaku Vladimir Turnšek, pomožni davčni uradnik na davč. upravi v Novski.
^ Iz vojaške službe. Imenovana sta za inž. poročnika topniško-tehnične stroke uradniški pripravnik Slavko Zlatič in za nižjega voj. tehničnega uradnika IV. razr. topniško tehnične stroke uradniški pripravnik Ferdinad Šmuc; upokojena sta kapetan bojnega broda Riliard Kubin in strojni stotnik I. razr. Emil Ajhler; odlikovani so z rodom sv. Save 5. razr. strojni stotnik Emil Ajhler in 7. zlato kolajno za vestno vršenje službe topniški poročnik Zvonimir Otnajner iii topniški na-rednik I. razr. Anton Puškaš.
Fine tkanine
ne preneso pranja z jedkimi sredstvi. Zato uporabljajte
PERION
ki pere blago, izdatno in snežnobelo. — Prav poceni je ta naš domači, slovenski izdelek.
—	Udeležencem glavne skupščine Zadružne zvcz« dne 8. novembra 1.1. je dovoljena od ministrstva za promet polovična voznina. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozovnico in železniško legitimacijo. Kupljena vozovnica velja za brezplačno vožnjo nazaj. Treba je dati železniško legitimacijo na skupščini potrditi. Ta ugodnost velja od 0. do 10. novembra t. 1. za vse razrede na železnici.
—	Izšel jp koledarček Kmečke uveze za leto 1938. Naroča se pri tajništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17/111., v prodaji pa je ludi v knjigarnah in pri Cirilov! tiskarni v Mariboru. Cena koledarju je 10 din. Koledarček je v lepi in močili platneni vezavi v zeleni in modri barvi z znakom Kmečke zveze. Vsebina koledarja jo pestra. Poleg Člankov stanovskega značaja, o kmetijski zbornici in pregledu krajevnih in okrajnih organizacij vsebuje tudi mnogo praktičnih tabel, katere so potrebne tako kmečkemu človeku kakor tudi drugim. Nobena kmečka hiša ne sme ostati brez njega. Prosimo, da ga člaui naročnjo po svojih krn-
PRIDE! KINO SLOGA - Telefon 27-30 pride i
Velefilm pretresljive vsebine in romantične ljubezni
PARADA SMRTI
V glavnih vlogah: Friderik Marsch, Warner Baxter, Lionel Barrjmore in lepa June Langova Ves svetovni tisk navdušeno piše o tem velikem filmu, ki ga človek ne gleda, ampak doživlja Premiera j n t r i! Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Premiera jutri!
jevnih odborih, da bo pošiljatev skupna in zato cenejša. Izdala ln založila ga je Kmečka zveza v Ljubljani.
— Hnda avtomobilska nesreča ljubljanskega trgovca. Na praznik Vseh svetih zvečer se je blizu Razdrtega že onstran državne meje ponesrečil s svojim avtomobilom ljubljanski trgovec g. Filip Bizjak, ki se je peljal s svojo ženo in s hčerko Silvo ter svakom Antonom Dolencem obiskat grobove svojih pokojnikov v Vipavi. Ko so se zvečer vračali po gladki asfaltirani cesti, je avto zavozil nekoliko v stran, tako da se je zaletel v drevo. Pri padcu si je Bizjak zlomil desno nogo, prav tako tudi 18-letna hčerka Silva, najhujše pa je poškodovan svak Dolenc, ki si je zlomil nogo in si pretresel možgane. Ga. Bizjakova je dobila le manjše praske. Neki avtobus je naložil vse ranjence ter jih odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da stanje nobenega ranjenca ni nevarno za življenje, seveda, če ne bo komplikacij. Avto je popolnoma razbit.
— Pri motnjah v prebavi, pri napeto' sti, vzdigovanjn, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Osi. rog. 8. br. «0474/39.
—	Razpisana je služba zdravnika uradniškega pripravnika t banovinski bolnišnici v Celju, — Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnoeno banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. — Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. novembra 1937.
—	Šest diplomiranih inženirjev (3 strojne, 1 elektrotehniške in 2 tehnološke stroke) in pet diplomiranih tehnikov (4 strojne in 1 elektrotehniške stroke) sprejme štab zrakoplovstva vojske. — Sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega listat, slran 1419—1422, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in ua vseh orožniških postajah.
—	Udeležite se izleta v Trst dne 13. in 14. novembra. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. št. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
—	Službene Novine prinašajo v št. 245 od 28. oktobra trgovski zakon, zakon o sladkovodnem ribištvu ter uredbo o veleblagovnicah (trgovskih hišah); v št. 248 od 1. novembra pa odlok o odkupu bombažnega vlakna, avtentično tolmačenje uredbe o kmetskih dolgovih, sprememba pravil o polaganju praktičnega učiteljskega izpita ter otvoritev telefonskega prometa med Cerkljami pri Kranju ter Trstom, Reko, Milanom in Rimom, med Ljubljano ter Castelnovo d'Istria in Maserom ter med Tržičem in Lovrano.
—	Rahmanova Alja: Tovarna novega človeka. Poslovenil Leopold Stanek. Ljudska knjižnica, zvezek 62. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1937. Strani 294. Cena 48 din. — Rahmanova je zaslovela v zadnjih letih po vsem svetu e svojimi dnevniki iz ruske revolucije in tudi med nami Slovenci je vzbudila z dvema svojima deloma že pred par leti izredno pozornost v najširših plasteh čitajočega občinstva. Jugoslovanska knjigarna nam je pa sedaj poklonila njeno najnovejše delo, kl je dobilo predlanskim v Franciji prvo nagrado kot najboljše svetovno protiboljšc-viško delo. Snov tega pretresljivega romana je zajeta iz prvih dob boljševiške revolucije in nam 6lika na eni strani propadanje osnovne celice človeške družbe, to je ruske družine, na drugi drani pa mučeniško vlogo ruske žene, katere ljubezen in žrtvovanje bosta odrešila nesrečno Rusijo strašnega moralnega razdejanja. Ta napeti roman, ki je živa slika moralnih razmer in razkrajanja družine v komunistični Rusiji, obenem pa prelep slavospev ruski ženi, nam govori več nego celi kupi učenih razprav. Zato bi ga moral vzeti v roke prav V6ak slovenski človek, zlasti pa šc delavstvo in izobra-ženstvo. Ker sta tudi prevod in zunanja oblika knjige zelo lepa, smo prepričani, da bo našla povsod hvaležen odmev.
Mariborske Wogererjeve hrenovke
dnevno s veže dobite v delikatesi
JANC - Židovska
—	Za 4 dni z avtom v Gorico-Trst od 6. do
9. t. m. se osebno (fotografija, rojstni podatki) lahko priglasite še do 4. opoldne pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Prepovedan tisk. V našo državo ne 6mejo pariški časopis »Le journal de Moscou«, »Me jou-nar de Barcelone«, »Agence Espagne« in »Regarda« te ameriški »The Anti-Nazi Economie Bulletin« ter knjiga Gottfrieda Fitbogna »Was jeder Deutsche von Grenz und AuslanddeuUchtum wissen muss«, ki je izšla v Monakovem.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Umor v Črnem grabnu
Lukovica, 31. oktobra.
Med Lukovieo in Krnšnjo v Črnem grabnu sc je v vasi Trnjavi pripetil to dni grozen dogodek, ki je pretresel vso okolico. V noči na soboto je namreč padel kot žrtev do sedaj še neznanega morilca kmečki sin France Okoren, edini sin gospodarja Primoževe domačije, 70 letnega posestnika Gašperja Okorna, ki mu je f*edaj ostala samo še hči Liza.
V soboto zjutraj je oče Okorn slišal domačega psa nenavadno divje lajati. Vstal je, pregledal domačijo ter našel svojega sina mrtvega na kozolcu. France je ležal v senu, glava mu je bila razmesarjena, tako da so izstopili iz lobanje možgani. Takoj je bilo jasno, da je Franceta Okorna nekdo udaril s sekiro po glavi. Orožniki so uvedli natančno preiskavo ter so začasno aretirali očeta in 30 lelno sestro Lizo, o katerih domnevajo, da bosta vedela nekaj podrobnosti o umoru. Okornovi so živeli zelo snini zase. O pokojnem fantu trdijo sosedje, da je bil zelo delaven, trezen in miren fant ter povsod na dobrem glasu. Šo prejšnji večer je pomagal pri sosedu spravljat! steljo, na!o pa je šel po svoji navadi jx>?ivat v seno na domačem kozolcu. Njegovo Iruplo jc bilo prepeljano v mrtvašnico v Krašnji.
Ljubljana
dne 3. novembra 1937.
i Gledališče
Drama. Sreda, 3. novembra: «Viničarji*. Red Sreda. — Četrtek, 4. novembra: »Firma«. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 5. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju; Dr.) — Sobota, 6. novembra: »Vozel«. Izven. Proslava 35 letnega pisa-teljskega delovanja g. Pecija Petroviča.
Opera. Sreda, 3. novembra: »Evangeljnik«. Red B .Gostuje g. Josip Gostič. — Četrtek, 4. novembra: »Amaconke«, Red Četrtek. — Petek, 5. novembra ob 15: »La Boheme«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Predavanja
Prosvetno društvo Trnovo otvarja novo sezono drevi ob 8 v Društvenem domu Karunova ulica 14 s prvim rednim prosvetnim večerom, na katerem bo imel zanimivo skioptično predavanje g. prof. Janko Mlakar >0 deieli polnočnega sonca na Spitz-bergih*.
Prireditve in zabave
Društvo »Jeglič« bo proslavilo svoj društveni praznik sv. Stanislava v petek, dne 12. novembra ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Na dnevnem redu je med drugim priložnostni govor tov. dr. Viljka Fajdige. Po proslavi se vrši redni letni občni zbor ljubljanskega kluba. Opozarjamo tudi na komemoracijo za pokojnim nadškofom dr. Jegličem, ki jo priredi Prosvetna zveza 7. novembra ob 11 dopoldne v veliki dvorani Uniona. Pridite obakrat v čim večjem številu! — Odbor.
Koncer svetovnoznanega umetnika na violončelu Enrica Mainardija. Drevi ob 20. bo v veliki filharmonični dvorani koncert na čelu, ki ga izvaja eden najslavnejših sodobnih umetnikov svetovnega slovesa čelist Mainardi. Vse koncertno občinstvo opozarjamo na edini nastop velikega umetnika nocoj ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Vsej kulturni javnosti! V petek zveSer kon-certira v frančiškanski dvorani >Ljubljanski godalni kvartetki si je pridobil upravičen sloves. Naši odlični umetniki, gg. profesorji L. Pfeifer (I. violina), F. Stanič (II. violina), V. šušteršič (viola) in G. Miiller (čelo), bodo predvajali svetovna dela IIaydna, Ravela in Dvoraka, ki predstavljajo bisere kvartetne literature. Opozarjamo vse ljubitelje resnične glasbene umetnosti na ta edinstveni koncert naših priznanih virtuozov. Vstopnice so v predprodaji v koncertni poslovalnici v frančiškanski pasaži. Istotam se sprejemajo tudi abonenti in člani Glasbene akademije.
Akademski klub montanistor v Ljnbljani bo priredil dne 7. decembra po dveletnem presledku svoj tradicionalni >Skok preko kože«. Naprošamo vsa društva in ustanove, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev.
Sestanki
Šentjakobski dekliški krožek vabi na sestanek v sredo, dne 3. novembra ob 8. zvečer v društveni sobi gostilne Zagorc, Florijanska ulica. Predava novi duh. vodja gosp. Jožko Jamnik.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno jiobožnost v četrtek, 4. novembra v uršu-linski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. masa, ob jk>1 šestih pridiga in ob šestih sv. maša z blagoslovom. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharislične pobož-nosti v uršulinski cerkvi.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih prične svoje letošnje delovno leto s sestankom, ki bo drevi ob 20 v prostorih jezuitskega samostana; vhod Zrinjskega cesta 9. Iskreno vabljeni tovariši novinci-kongreganisti in vsi oni, ki hočejo resno iskati svoje duhovne poglobitve. — Prefekt.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: nir. Rakarčič, Sv. Jakoba Irg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c 20 in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Izgubljeno. Na praznik Vseh svetnikov zvečer je bila v tržiškem avtobusu, ki je vozil na progi Sv. Križ—magistrat, izgubljena črna usnjata doza za cigare z znakom V. E. Doza je drag spomin. Najditelja prosimo, da jo proti primerni odškodnini vrne v upravi »Slovenca«.
VELIKA FILHARMONlCNA DVORANA DREVI OB 20. URI
KONCERT
Zelista MAINARDIJA
Vstopnice v Matični knjigarni.
— Ce komu še ni znano, naj bo s tem opozorjen, da je v stolnici vsako noč pred prvim petkom č e 5 č e n j e presvetega Srca pred izpostavljenim sv. Reš. Telesom. Od devetih zvečer do štirih zjutraj se vrste samo moški stražarji Jezusovi v glasni molitvi (po eno ali več ur), uporabljajoč knjigo »Večna molitev«. — Možje, fantje, gospodje! Kdo ima šc voljo in toliko odločnosti, da se nam pridruži in da daruje vsaj eno nočno uro božjemu Zveličarju!? Poskusite in prepričali se boste, kako izredno notranje veselje in zadovoljstvo čuti človek, če prenese to malo žrtev in jo daruje na oltar božjemu Srcu Jezusovemu v spravo in zadoščenje. Pridite! Od polnoči dalje so vrste bolj redke, zato bo pa za-služenje tem večje! Ali poznate Pariz in baziliko Srca Jezusovega na Montinartre! Tam je vpeljano večno če šč o nje, ki dobiva kljub težkim pariškim razmeram vedno večje število moških udeležencev. L. 1927 so prevzeli moški 13.548 molitvenih ur; 1. 1935 pn že 22.836, — da ne omenjamo onih ur češčenja, ki jih prevzema žen-stvo in jih je trikrat toliko. Na nogo vsi, ki sto med dnem zaposleni, pa se hočete pokloniti svojemu Zveličarju v tihi nočni uri!
1 Maša zadušnica zn pokojuim zdravnikom dr. Francitom Verblecm bo v četrtek, dne t. no vembra ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Prijatelji ln tovariši rajnega pridemo vsi pomolit za pokoj njegove duše.
Srajce, kravate, Karnlčnlk, nebotičnik.
1 Karitativne organizacije, ki so lani sodelovalo pri določitvi božičnega obdarovanja, vabi mestno poglavarstvo v Ljubljani, da se po svojih zastopnikih udeleže prve skupne seje, ki bo v petek, dne 5. novembra ob 18 v mestni sejni dvorani. Na sestanku se bo določil način sodelovanja pri letošnjem božičnem obdarovanju.
NAJNOVEJŠI	~
VZORCI
A.&E.SKABERNČ
_LJUBLJANA_
1 »Sedeja družina« opozarja na vse neprijetnosti in nevšečnosti prihajajoče zime, ki morejo zadeti naše brezdomce in brezposelne. Zato smo v okvirju S. D. ustanovili socialni odsek, ki naj bi imel nalogo lajšati bedo v prvi vrsti našim članom, ki so pomoči potrebni. Obračamo se do našega članstva in do ostalega cenj. občinstva « vljudno prošnjo, da bi blagovolili kaj prispevati za naš socialni odsek, bodisi v obleki ali obutvi, v denarju ali katerikoli drugi obliki. Izvolite po dopisnici sporočiti in obvestiti našo pisarno, ki ima sedež na Zrinjskega cesti 8, če imate kak predmet, ki bi ga lahko odstopili v namene našega socialnega odseka, da ga potem pride iskat naš odposlanec. Ne samo iz krščanske, ampak tudi iz ljubezni do rodne krvi smo dolžni in to ne samo nepotrebnega se znebiti, ampak tudi dejanskih žrtev. Vsem, ki se bodo temu vabilu odzvali, že v naprej naš hvaležni: Bog plačaj! — Pri tej priliki sporočamo, da bo sestanek Sedejeve družine prihodnji četrtek, 4. novembra ob osmih zvečer v dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ulici 12/1. Na sporedu so recitacije in predavanje prof. dr. J. Lovrečiča pod naslovom: Goriška v dobi čitalnic in taborov.
Za preproge trajna
SMTRNA VOLNA
Toni Jagor — Kongresni trg 1 — Ljubljana
1 Uprava Kino Matice obvešča, da jo danes predstava 6amo ob 16 popoldne, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta.
I Foersterjevi koncerti. V proslavo 100 letnico rojstva znamenitega našega skladatelja Antona Foersterja, ki ee bo vršila tekom meseca novembra, imamo prva dva koncerta v nedeljo, dno 7. in v ponedeljek, dne 8. t. m. V nedeljo, 7. t. m., je ob pol 6. zvečer v stolnici cerkveni koncert, na katerem izvajajo Foersterjeve skladbo trije ljubljanski cerkveni zbori, in sicer iz cerkve sv. Jožefa, cerkvo sv. Cirila in Metoda in zbor ljubljanske stolnice. Deloma nastopijo zbori vsak zase, dvakrat pa v skupnem zboru. Poleg tega bosta igrala nekaj skladb za orgle naša dva mojstra mons. Stanko Premrl in prof. Matija Tome. Sedeži so po 8 din, stojišča po 4 din, dijaška po 2 din. V ponedeljek, dne 8. t. m., pa bomo slišali v veliki dvorani Uniona najprvo moški zbor slovenskih pevovodij, ki šteje 50 članov, zatem pa veliki mešani zbor Pevske zveze, v katerem nastopi 300 ljubljanski in okoliških
gevcev in pevk. Vsi pod vodstvom prof. Marka ajuka, ki je naštudiral zbor pevovodij in tudi skupne zbore Pevske zveze. — Za ta koncert so vstopnice od 20 din navzdol. Obe predprodaji bosta v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
M. Drenlk
volna za ročno pletenje, smyrna, perzer hi kelim
Ljubljana - Kongresni trg 7
1 V bolnišnici povožen otrok. Včeraj ob 2 po-jioldne se je pripetila v splošni bolnišnici huda nesreča. 2 letni Vinko je prišel v bolnišnico obiskat svojega bolnega očka, banovinskega slugo Okorna, doma iz Mivke 23. Na vrtu pa je otroka podrl neki osebni avto. Otrok si je pri nesreči zlomil nogo in dobil hude poškodbe na glavi. Moral je seveda ostati kar v bolnišnici.
Celje
c Notranji minister dr. Anton Korošec v Celju. Včeraj zjutraj se je pripeljal z osebnim avtomobilom v Celje notranji minister g. dr. Anton Korošec. V farni cerkvi in sicer v kapelici je opravil žalno sv. mašo, nato pa je obiskoval po mestu svoje številne prijatelje ter znanoe. Ob 3 popoldne ee je odpeljal iz Celja.
Spornimi svojcev, prijateljev in znancev so so Celjani letos odzvali na celjskih pokopališčih v velikem številu. Lepo vreme je nadelo praznikom še lepše lice in kar cele trume ljudi so romale na okoliško, mestno in vojaško pokopališče. Ob 3 popoldne so peli združeni moški zbor Celjskega pevskega društva, Oljke in celjskega Zvona pod vodstvom g. Cirila Preglja na okoliškem, ob 4 pa na mestnem in vojaškem pokopališču. Pevsko društvo Oljka jc zapelo svojim rajnim članom in prezgodaj umrlemu pevovodji Mirko Videčniku Borvarjevo nagrob-nico >Ob gomili«.
DANES V SREDO godovanjc vseh Korlnov v gostilni »Pri mostne. Poje pevski »bor.
c Občni »bor Glasbene Matice v Celju. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno delo in lop napredek šole, ki jo v naši javnosti med prvimi tovrstnimi zavodi in uživa velik ugled. Saj poučujejo same odlične učne moči. Zavod je obiskovalo 142 gojencev in poučevali so klavir, gosli, eolo-petje in teorijo ter orkestralno glasbo, šola jo pokazala svoje lepe uspehe na treh sklepnih produkcijah v mestnem gledališču, na katerih je bil del sporeda posvečen sjiominii pokojnega skladatelja Emila Adamiča. Vseh nastopov, koncertov in sodelovanj ,e bito 14. šola se vzdržuje v glavnem iz prispevkov šolnine, državne, banovinske in občinske podpore. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno stari odbor Ves občni zbor je potekel gladko. Želimo, da "i šola Glasbene Matice tudi v bodoče želu take uspehe, kakor doslej.
OJubl ixu«<4« fcdmadje
vaših oteok.
ODOL varuje pred infekcijami in nudi tako varstvo zoper nahod, bolečine v vratu In zoper druge nevarnosti. ODOL osvežuje In oživlja. ODOL ohrani zobe In ustno duplino zdrave. Zaradi tega naj va5l otroci 2e zgodaj začno negovati usta z ODOL-om, upoštevajoč prlslovlco: Ohrani z ODOL-om zdrave zobe, bezgavke. vrat In usta!
®je oznaka še bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovanje je Se v večji meri zvišano.
Bakteriološke in klinične preiskave so znanstveno dognale, da ODOL uničuje bakterije.
Spor glede klirinških aviz
Z ozirom na naše poročilo iz Maribora pod naslovom »Narodna banka in izvozniki« objavljamo naslednje pojasnilo:
Tožba g06p. Ignacija Žoharja 6e nanaša na klirinški avizo v znesku 1123.17 mark, ne pa na 39.011.84 mark.
Narodna banka izvršuje izplačila klirinških aviz po kronološkem redu. To je bilo vedno razen v dobi od 26. decembra 1935 do 31. januarja 1936. Tedaj je Narodna banka izplačevala predvsem avi-ze pod 1000 mark, da na ta način pomaga gospo darsko slabšim izvoznikom. Od 1. februarja 1936 dalje pa plačuje Narodna banka vse zopet v kronološkem redu.
Jasno pa je, da ee mora izvršiti izplačilo nagim izvoznikom le v toliko, v kolikor jc bilo vpla-
I z plačilo vlog
do 10.000 din
Anketa, ki jo je izvršila Narodna banka, je dala Narodni banki podatke 180 denarnih zavodov, ka* je razmeroma veliko število z ozirom na preobremenjenost denarnih zavodov za pošiljanje najrazličnejših podatkov. Skupno znašajo hranilne vloge pri • zasebnih denarnih zavodih 6300 milijonov, polovica od tega je pri zaščitenih zavodih, polovica pri nezaščitenih. Vlog do 10.000 din je pri zaščitenih zavodih okrog 210 milijonov din. Ukrep Narodne banke, da bo dajala posebna posojila za oprostitev vlog do 10.000 din, je prav za prav šele začetek akcije Narodne banke za ureditev razmer na denarnem trgu.
O tem ukrepu se je kot prvem govorilo tudi že v prejšnjih letih, vendar brez uspeha. Sedaj bo ta ukrep povečal likvidnost denarnih zavodov in pripomogel k postopni mobilizaciji tudi ostalih vlog pri zaščitenih zavodih, tako da računajo v belgraj-skih krogih, da bodo imele samo delniške banke na koncu leta 1937 na razpolago za izplačilo svojim vlagateljem nad pol milijarde dinarjev na podlagi likvidacije kmetskih dolgov iu posebnih kreditov Narodne banke.
Poraba domačega bombaža
Izšla je ministrska uredba o odkupu bombažnega prediva. iz katerega posnemamo, da 60 pro-ducenti prijavili proizvodnjo 630 ton bombažnega prediva, dočim 60 uvozniki prijavili potrebo
čil v kliring pri Narodni banki od jugoslovanskih uvoznikov iu da torej izvozniki ne pridejo na vrsto, četudi ne bi Narodna banka izvršila izplačil gospodarsko slabšim izvoznikom, z ozirom na stanje kliringa in prispelih aviz za izplačilo.
Izvozniki 6ami morajo vedeti, kakšen je sistem kliringa in njegov 6aldo. Iz tega lahko vedno sklepajo približno, kdaj bodo prišli na vrsto. To ie merodajno za njih pode. Čakanje na plačilo, ki je neobhodno v zvezi z izvozom v Nemčijo, je znano vsakemu izvozniku in oni gotovo jemljejo tudi to okolnoet v poštev pri svoji kalkulaciji ob izvozu.
Končno je omeniti, da izvršuje klirinško službo Narodna banka samo kot mandator države, odnosno ministrstva financ.
31.045 ton (po carinski statistiki 6mo lani nvozili 16.107 ton bombaža, letos v prvih 9 mesecih pa 13.614 ton).
Prijavljena količina 630.000 kg ee razdeli na dve skupini kupcev: prvo skupino tvorijo tvornice, ki bodo kupile od dveh zadrug v Strojnici, 6kupno 472.500 kg, ostalih 157.500 pa kupi druga skupina industrijcev pri ostalih proizvajalcih: v Djevdie-liji, Piravi (okraj Dojran) in Valandovo. V uredbi je naznačen tudi kraj prevzema. Odkupna cena znaša 17.50 din za kg za kvaliteto nad 17 mm e 5% krajših vlaken. Dobavni roki 60: 30. oktobra, 10. novembra, 30. novembra, 20. decembra in 25. januarja 1938.
•
Trgovski sakon so kraljevino Jugoslavijo jo objavljen v »Službenih novinah« z dne 28. oktobra 1937. Zakon je zelo obsežen: ima 513 členov. Z objavo pa še ni stopil v veljavo, ker je treba za stopanje v veljavo še posebnega zakona.
Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji dolgov. Pravosodni minister je izdal naslednji avtentični tolmačenji uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov: čl. 24., točka 5. finančnega zakona za 1937-38: Postopek za ugotavljanje skupne vsote dolgovanja, oceno imovine in ugotavljanje zneska dolga in imovine, ki pride v vsoto do 500.000 din, se more spraviti v tek tudi na zahtevo upnika. — Cl. 43.: V predmetih iz čl. 43. uredbe sklepa sodišče po nepravdnem postopku po predpisu čl. 54. uredbe. Po izvenuradnem postopku se bodo reševala tudi vprašanja izbrisa vpisov, postavljenih v zvezi s posli čl. 43. uredbe za zavarovanje skupne cene.
Privilegirana družba za izvoz deielnih pri-
Idelkov ima redni občni zbor 29. novembra 1937 v Belgradu.
Naš cestni problem. Pretekli teden je bila v Belgradu seja Društva za ceste v Belgradu, katero je vodil predsednik g. Milosavljevič, iz Ljubljane pa sta seji prisostvovala tudi predsednik g. dr. Vinko Vrhunec in podpredsednik inž. Viktor Ska-berne, načelnik gradbenega oddelka banske uprave. Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri društvo zahteva čimprejšnje uveljavljenje zakona o cestnih skladih, nadalje povečanje rednih proračunskih sredstev za vzdrževanje cest ne samo iz državnih, ampak tudi banovinskih občinskih sredstev. Končno naglašuje resolucija, da je treba nadaljevati z deli iz enomilijardnega kredita. Zaradi tega ponovno naproša društvo za ceste kr. vlado, da do uveljavljenja novega zakona o cestnih skladih zagotovi nova finančna sredstva za nadaljevanje teh del.
O meničnem eskontu Narodne banke. Dr. Vla-deta S. Vuksanovič, nradnik Narodne banke, je napisal zanimivo razpravo »O meničnem eskontu Narodne banke«. Ta razprava o sistema eskonta pri Narodni banki je aktualna posebno sedaj, ko se upravni odbor Narodne banke bavi z vprašanjem mobilizacije našega kreditnega sistema. Knjiga je izšla v založbi Francoskosrbske knjigarne A. M. Popoviča v Belgradu.
Ekspozitura Hranilnice dravske banovine v Kočevju. Ob 117 letnici obstoja 4. novembra 1937 odpre Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, prej Kranjska hranilnica, svojo ekspozituro, ki se bo bavila z V6emi hranilniškimi posli. Lokali ekspoziture 60 v Kočevju, Trg kralja Aleksandra.
Danica, d. d za kemične proizvode v Koprivnici sklicuje izredni občni zbor za 8. november. Na dnevnem redu je znižanje glavnice s skuplje-nimi lastnimi delnicami. Glavnica znaša 24 milijonov dinarjev.
Borza
Denar
2. novembra.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80.
Avstrijski Šiling jo v Ljubljani malo popustil na 8.72—8.82, v Zagrebu na 8.705—8.805, dočim je v Belgradu beležil 8.68—8.78.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.18—29.88, v Belgradu 29.25-29.75.
Nemški čeki so na naših borzah narasli na 13.90—14.10, nada'!e so beležili za konec novembra v Zagrebu 13.85 14.05, za sredo in konec decembra 13.683—13.785.
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 2,196.982 din, v Belgradu 6,070.000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 663.000 din.
LJnblJana — teftajt ■ primom.
Amsterdam 100 h. gold. , , . 2382.66—2897.25
Berlin 100 mark...... 1731.03—1744.91
Bruselj 100 belg...... 729.45- 734.51
Curih 100 frankov .,,,,„ 996.45—1003.52
London 1 funt.......213.56- 215.62
Newyork 100 dolarjev .... 4279.75—4316.0/
Pariz 100 frankov...... 145.21— 146.65
Praga 100 kron ...... 150.93- 152.01
Trst 100 lir........226.44— 229.52
CuTih. Belgrad 10, Pariz 14.606, London 21.485, Newyork 438.93, Bruselj 78.25, Milan 22.80, Amsterdam 239.36, Berlin 173.85, Dunaj 80.10 (81.75), Stockholm 110.75, Oslo 107.975, Kopen-bagen 95.90, Praga 15.15 (18.65), Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.96, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, llelsinglors 9.485, Buenos-Aires 128.375.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% inv. pos. 93.75—95, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 420—422, begi. obv. 77.50—78.50, 4% sev. agrarji 51.50—53, 8% Bler. pos. 94—95.50, 7% Bler. pos. 85—86, 7% poe. DHB 100—101, Trboveljska 220—230.
Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 94.50 den., agrarji 53.50—55, vojna škoda promptna 418.50—419.50, za konec decembra 418.50—421 (421), begi. obv. 78 den., dalm. agrarji 76 den., 4% sev. agrarji 53.50 den., 8% Blor. pos. 94 bi., 7% Bler. poe. 85.50-86, 7% poe. D11B 100—100.75, 7% stab. pos. 86 den. — Delnice: Narodna banka 7500 den., Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 220—240, Gutmann 45—60, Osj. sladk. tov. 140— 165, Dubrovačka 410—430, Jadr. plovba 410 den., Oceania 275 den.
Belgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 95 den., vojna škoda promptna 418.50—420 (419, 418.50), za konec decembra 419 bi. 417.60—419), begi. obv. 78.25—78.75, dal. agr. 76.25 den. (76.50), 4% sev. agrarji 54 den., 8% Bler. pos. 94.50 -95, 7% Bler. pos. 85.75-86.25 (86), 7% pos DHB 100 —100.25, 7% stab. poe. (90). — Delnice: Narodna banka (7520), Priv. agr. banka 212 den. (212.50 drobni komadi).
Dunaj. Zaradi slabih tendenčnih poročil z inozemskih tržišč je tudi dunajska borza poslovala brez pravega razpoložonja in v slabem raipolože-nju. V kulisi so vsi tečaji nazadovali, v znatnejši meri Donaveko-savsko-jadranske obligacije, Alpine, Rima, Wagner, Salgo in Semperit. V zagradi (»o tudi nazadovali vsi papirji z malimi izjemami. Znatnejše je bilo nazadovanje delnic inontanske, papirne in petrolej6ke industrije. Beležili so: Donavsko-savsko-jadranska obligacije 61.05, delnice Credit-anstalt-Bankverein 259, Narod, banka 162.50, Graz-KSflach 26.10, Steg 26.10, Magnesit 86, Trboveljska 20.80, Alpine 48.80, Rima Murany 83.50, Stevr -Daimler-Puch 227, Semperit 80.30.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. 173-175; srem. 172-174; slav. 173—175; ban. 168—177; bč. ladja "lisu 178—180; bč. ladja Bege j 177—179. — Koruza: bč., srem. 106—108; ban. 102—104. — Moka: bč., ban. Og. Ogg 265-275, 245—255, 225-235, 205— 215, 165—175, št. 8 neizprem.; srem., slav. Og, Ogg 262.50—272.50, 242.50—252.50, 222.50—232.50, 202.50—212.50, 162.50—172.50, št. 8 neizprem. — Fižol: bč., srem. beli 2% 2<W—206; srem. beli ladja 208—210. — Tendenca slaba, promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 173—175; srem., gor. bč., gor. bn. 176—178; slav. 174—176; bn. 169—171; bč. ladja Kanal 177—179; bč, ladja Begej 179—180; bč., ban. Tisa Slep 179—181. — Ostalo neizpr. Tendenca mirna. Promet slab.
Živina
Dunajski goveji sejem 2. novembra. Prignanih je bilo 456 volov, 348 bikov in 612 krav, skupno 1.416 glav, od tega iz Avstrije 1.162, iz inozemstva pa 254. I. voli so dosegli čvrste cene preteklega tedna, srednji in slabši so se podražili za 3 do 6 grošev, dobre krave eo narasle v ceni za 2—3 groše, I. biki za 2—3, srednji in slabši za 3—5, klavna živina za-3—5 grošev pri kg. Proti koncu sejma so cene malo popustile. Bile »o naslednje: voli 0.93—1.24, biki 0.90—1.17, krave 0.86—1.13 in klavna živina 0.65— 0.85 Sil. za kg. žive teže.
Dunajski prašičji sejem 2. novembra. Prignanih je bilo 5.137 pršutarjev in 5.592 špeharjev, skupno 10.729. od tega iz Avstrije 2.201, iz inozemstva pa 8.528. Zaradi slabe ponudbe so cene naraslo in je bilo poslovanje dobro. Lahki pršutarji so v ceni narasli za 5, težji pa za 3 groše. Tudi za špe-harje jo bilo znatno [»vpraševanje in so kmetski špeharji narasli za 1 groš, madžarski veleposestniški za 2 in banatski za 3 groše. Cene so bile naslednje: I. špeharji 1.60—1.61, srednjetežki 1.56— 1.58, stari 1.53—1.55, kmetski 1.57—1.68, križani 1.64—1.74, pršutarji 1.55—1.80 Sil. za kg. žive teže.
Kulturni obzornik
Prva slovenska knjiga v madžarščini
(Cankarjev »Hlapec Jernej«)
Končno jo prišel Cankarjev Jernej oznanjevat 6vojo pravico tudi med naše sosede — Madžare. Dasi smo že vajeni, da si osvaja to delo jezik za jezikom, je ta najnovejši prevod, ki je izšel celo isti mesec kot pred tridesetimi leti izvirnik, posebnega pomena. V isti knjigi je izšel tudi prevod Cankarjevega Potepuha Marka, zato sta obe deli prva knjižna prevoda v madžarščino. Ker je bil prevod v tem listu prvič napovedan, je umestno o njem obširnejše poročilo.
Presenetljivo je, da smo Slovenci in Madžari tako malo vzajemno prevajali, 6aj je del slovenskega naroda živel v ogrskem kulturnem območju. Zato bi bilo naravno medsebojno zanimanje, kar je pa oviralo pri Madžarih precej razširjeno nazi-ranje o različnosti prekmurskih »Vendov« in Slovencev; pri Slovencih zunaj Slovenske Krajine pa je vedno bore malo poznavalcev madžarščine z literarnim zanimanjem. Zato so bili itak redki manjši prevodi prirejeni preko nemščine. Če pre-eremo drobiž, preveden v starejši dobi (Jokai), emo dobili v zadnjih letih v slovenščini lo eno delo: Petofijevo Krvnikovo vrv (Fr. Bevk), ki je vsaj zaradi pisatelja pomembno. Ostali prevodi pa so brez umetniške vrednosti. Precej so prevajali nekoč prekmurski književniki, zlasti dobro Janoš Kardoš. Edina boljša vez so v zadnjih letih nekatere črtice, prevedene iz madžarščine za naše časnike.
Še manj so poznali naše slovstvo Madžari. Iz našega pripovedništva skoraj gotovo niso ničesar prevajali do nedavna, ko so nekatere Cankarjeve črtice prišle, deloma po nemščini, v reviji »Vigilia« ln >Elet<. kar je bilo na tem mestu že omenjeno. Zato je bilo tem bolj razveseljivo prizadevanje našega rojaka iz Slovenske Krajine, profesorja dr. Avgusta Pavla, seznaniti Madžaro s slo-
venskimi literarnimi deli. Pri založništvih ni bilo tako lahko uspeti, dasi je že pred sedmimi leti madžarski kritik Mohdcsi Jeno v »Nyngatu« ob izidu Hlapca Jerneja, v nemščini napisal to-le: »Udarce čuti na svojo srce in stiskajo se mu prsi, kdor bere to zgodbo, mimo katere nikoli niso napisali preprostejše, pretresljivejše in prevratnejše. Kakor bi bila ljudska pravljica ali svetniška legenda ali poglavje svetega pisma... kakor bi je ne bil spisal človek, marveč bi se bila sama zapisala.« (Fo poročilo je tedaj omenil tudi »Slovenec«.) Ni čuda, da je sedaj izdalo prevod založništvo te revije. Oprema knjige je značilno poudarjena in za nae domača: čez sinje ozadje ovitka se vije postrani beli napis »Jernej«. Naslovna stran se glasi: »IvanCankar/— Jernejezolgalegeny/ az 6 igazsriga + Mihaszna Marko / če Matyae kiraly / Forditotta: Pfivel Agoston dr. / Nyngat kiado 6s irodalmi r. t.« (Založniška in književna d. d.) Tisk tiskarne llungarie v Budimpešti, str. 208. Pred vsako povestjo jo na posebni strani objavljen slovenski naslov.
Nedvomno je 6lavist in madžarski pesnik velikih stilnih zmožnosti dr. Avgust Pavel edini, ki je prevajanje zmogel. In srečno naključje je, da ta izbranec z besedo in dušo rase iz naše zemlje, prav tako pa tudi literarno in znanstveno sijajno razpolaga z madžarskim jezikom. Prepričan sem, da nobeno Cankarjevo in katerokoli slovensko delo še ni bilo tako kongenialno prepesnjo.no v tuj jezik, četudi so jih prevajali Slovenci (n. pr. Hlapca Jerneja L. Adamič, Glonar), kakor je uspelo to.
Prevajalec jc napisal knjigi pet strani uvoda z oznako Cankarjevega pomena za Slovence. Glede njegovega prevratnega nastopa ga primerja s pesnikom 'Adyjem pri Madžarih. Na primeru prevajanja Cankarja v italijanščino kaže prevajalec vpliv njegove umetnosti, pred katero klone tudi politično sovraštvo. Obširneje piše o prevedenih delih. Ob »Potepuhu Marku in kralju Matjažu« razvija ozadje te Madžarom in Slovencem skupne snovi, poudarja težko stanje našega naroda v minulosti ter njegovo veliko vero v boljše dni. V besedilu prevoda jc prevajalec, dal ležeče natisniti v IV. pogl. (Zbr. sp. 8, 323) odstavek vZakaj bi jim kratil to koprnenjc« z opombo, da lo v tom izražena osnovna misel
povesti, obenem pa ena najznačilnejših in najbolj tragičnih potez slovenskega naroda. A. Pavlu jo snov o kralju Matjažu posebno blizu, saj je o literarnem izročilu o njem pri južnih Slovanih pisal že madžarske razprave, kjer je prevajal tudi naše pesmi o Matjažu. — O »Hlapcu Jerneju« pran, da globoko pretresa in opozarja na vnebovpijočo kri-vičnost današnjega družbenega reda in na strahotno nasprotje med mišljenjem ter dejanjem. »In več je pisatelj komaj da hotel povedati. Srečen jo narod, ki dobi po takem čudovitem, resnično biblijskem spisu pouk o bistvu božje pravičnosti in ljubezni do bližnjega.« Te besede določno spominjajo na najmočnejše Pavlove pesmi, ki obsojajo teoretično »socialnost« »javnih delavcev« in »socialnih« pisunov-reformatorjev.
Ta uvod no prinaša širše oznake Cankarjeve miselnosti in njegove umetnosti; poudarek je na obeh objavljenih delih, kar tem močneje kaže pre-vajalčevo idejo: približati naše slovstvo ln našo kulturo sosednjemu narodu z delom, ki snovno oba naroda veže; to strpnost in vzajemnost, ki naj iz takega medsebojnega spoznavanja sledi, pa poudarja s človečanatvom, katerega glasnik jo drugo Cankarjevo delo.. To poslanstvo čuti določno, kdor pazno pregleda uvod, zlasti še, če pozna Pavlovo pesniško delo. Poleg literarne zaslugo no smemo prezreti še tega narodnega ln človečan-skega prizadevanja prevajalčevega, ki budi vero, da »končno ne bo orožje odločalo o usodi evropskih narodov in kultur, marveč vzajemnost, rojena iz mesijanske ljubezni najboljših« — kakor pišo Pavel sam v uvodu.
Zanimive so nekatere zunanje značilnosti pro-voda. Kakor je že v naslovu »Jernej« ohranjen v izvirni obliki (Česar nimajo vsi prevodi, zlasti ne glede pravopisa) in na prvem mestu — dasi Madžari te oblike imena nimajo —, tako eo tudi vsa ostala lastna imena ostala v slovenski obliki, n. pr. Ljubljana, Betajnova, Sitar, Stržinov itd. Na slovenstvo izvirnika opozarjajo tudi opombe med besedilom. Tudi uvod je datiran s »Soštanj-Golnik, avgusta 1937«. Opombe pa razlagalo pojme Betajnova. Koromandija in Kurent v »Hlapcu Jernoju«; v »Potepuhu Marku« (ki jc- doslei preveden menda le v češemo 1906) je v izvirniku objavljeno geslo
»Kadar bo kralj Matjaž kralj6val...«, ki ga jc prevajalec prepesnil, v opombi pa dobesedno prevedel; dalje razlaga »sedmino:, zlasti obširno pa izraz »matjaževanje«, za kar je prevajalec priredil kar tri madžarsko besede; tudi AJenčico je predstavil Matjaževi domovini.
O slogovni vrednosti prevoda jo reči le, da ni v njem napačno prevedenega mesta, marveč jo pesnik s kar najbolj ustrezajočim madžarskim izrazom povedal Cankarjevo misel. In da presaditev ni le gramatično pravilna ter zato morda estetsko manj učinkovita, o tem priča splošno priznanje Pavlovemu pesniškemu jeziku, ld so ga izrazili vsi madžarski ocenjevalci njegovi poeziji. Kakor ob njegovem prvem nastopu, sem prepričan tudi sedaj, da bodo Madžari priznali naravni, 6ugestivno učinkujoči ritem tega prevoda, kar bo delu in nam le v dobro.
Prav bo, da bi se tega kulturnega dejanja Slovenci vsaj v literarnih srenjah dodobra zavedli. Zadoščenje čutimo zlasti pripadniki tistega rodu. ki smo svoj prvi pouk dobivali na slovenski zemlji v madžarski besedi, pa daleč od slovenskega kulturnega življenja: sedaj vidimo, da jo eden od nas posredoval našo vrednoto v tem jeziku tujcem I To nas prepričujo o zmagovitem poletu duha. Prav zato se tudi zavedamo superiornosti kulturo in njeno narode približujoče moči. Doslednost in spoznanje terjata od nas, da so tudi ml udeležimo tega kulturnega posredovanja in izmenjavanja, da zavržomo lahkomiselno nebrižnost za sosede, ki smo delno cel6 živeli z njimi v istem območju iu nekaj tisoč Slovencev že živi pri njih.
Bil je dogovor: izdali bomo slovensko delo, Se bodo Slovenci izdali kaj našega. Tudi mi smo izbrali delo s snovjo o zgodovinskem Matjažu — kaka značilna izmenjaval —; Madžari so nos prehiteli, zato jo najmanj naša obzirna dolžnost, da jim pošljemo kmalu prvo dobro njihovo knjigo v našem Jeziku I
Presrčno želimo, da bi ta knjiga po Pavlovih besedah naj ne ostala zadnja Cankarjeva in naša ined Madžari; obenem pa tudi želimo Avgustu Pavlu razmaha in zadoščenja v kulturnem posredovanju med južnimi Slov uili, &iu5ii pa med venci in Madžari.	Vilko Novak.
Osservatore Romano je 25. oktobra prinesel članek o trpljenju misjonarjev na Kitajskem, kjer 6e 6edaj dogajajo najhujši boji. Med drugim pravi to vatikansko glasilo:
»Šibe vojske ne smemo primerjati s šibami lakote in bolezni. Vojska ne ogroža le življenja telesa, marveč tudi življenje duše. Ob lakoti in bolezni lahko cerkve in samostane spremene v ljudske kuhinje in bolnišnice. V vojski pa cerkve in samostane požgo. Doleti jih ista U6oda kakor pa hotele, gledališča in vojašnice. Kakor se ljuljka pomeša s pše-
V Rim je prispela sedaj prva stotniia sirot, ki so jim očetje padli v Španiji kot fašistični prostovoljci. Na obletnico fašističnega "pohoda na Rim so bili ti otroci odlikovani od samega Mussolinija. Ob prihodu v Rim so otroke sprejeli vodilni možje fašistične organizacije
Ta ženska je pa draga! Na dirkališču Longchamp pri Parizu je ta ženska prišla kazat najnovejšo modo: plaič iz krzna tako zvane modre lisice, kar je zelo draga zadeva. Morda pa jo je tjakaj poslala kaka modna trgovina za reklamo. Draga stvar utegne res biti, lepa pa zaradi tega menda še ni, vsaj za sedanje pojme
Kako fe močan palec na nogi
Nemški raziskovalec dr. Jožef Hahn je raziskoval moč prstov na človeški nogi. Zlasti ga je zanimalo, kako je močan palec na človeški nogi. In je mož ugotovil, da je palec na nogi tako močan, da more pritiskati s silo 25.7 kg. Kajpada ne pritiska s to silo takrat, kadar človek mirno stoji na tleh, marveč takrat, kadar človek hodi in delujejo vsi prsti na nogi. Kadar človek hodi, je pritisk palca na tla ali pod zelo velik. Včasih je njegova sila še večja kakor pa je zgoraj omenjeno. Moški palec včasih pritisne na tla celo s silo 35 kg, ženski pa 29.75 kg. Zanimivo pa je, da pri moškem levi palec bolj pritiska kakor desni. Drugi prsti na človeški nogi pa so v primeri s palcem pravi slabiči. Tako na primer prst, ki je zraven palca, ne pritisne več kakor 3.1—6.1 kg. Pri olrokih pa so vsi prsti s palcem vred razmeroma precei močni. Iz lega moremo tudi razumeti, zakaj sc otroci nauče tako lahko plesati po koncih prstov
V vsak prostorček vstavi po eno črko. V vsa-ki naslednji besedi pristavi prejšnjim črkam Se novo in jih tako preuredi, da bodo družno imele predpisani pomen. V drugi polovici pa vsaki naslednji besedi odvzemi po eno črko, preostale pa tako preuredi, da bodo spet imele odgovarjajoč pomen. Besede pomenijo:
1. samoglasnik, 2. tuja kratica za približno, 3. drugo ime za mlado kravo, 4. del obraza, 5. občutljiv fotografski aparat, 6. drug izraz za levo roko, 7. kmečko orodje za vejanje žita, 8. levi pritok Kamniške Bistrice, ki namaka Tuhinjsko dolino, 9. železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom, 10. del drevesa, 11. pomanjše-valno žensko krstno ime, 12. posmrtno bivališče pokorečih se duš, 13. del vodovodne napeljave, i4. ninožinska oblika osebnega zaimka, 15. samoglasnik.
Rešitev križanice z dne 27. oktobra:
Vodoravno: 2. bok, 4. Melik, 6. Maraton,
9.	Azov, 11. Kina, 12. Anior, 13. voda, 15. oral, IG. Mohamed, 18. rakec, 19. Bur.
NavpiP.no: 1 Kola, 2. bera, 3. kita, 4. ma-tador, 5. kozarec, 6. monom, 7. nomad, 8. šiv.
10.	vol, 14. Ahab, 15. Omer, 17. akut.
Vihar pobil nad 1000 ljudi
Iz Jeruzalema poročajo: Kraje severno od mesta Damaska je obiskal 6ilen vihar, ki je 6 svojimi vrtinci vse pokončal. Novice o tej veliki nesreči le počasi prihajajo, vendar je več kakor gotovo, da se je, kakor vele novice od 31. oktobra, v tistih krajih Sirije zgodila velika katastrofa. Mnogo vasi je docela uničenih, še več vasi pa je vsaj na pol v razvalinah. Katastrofa je zahtevala življenje več kakor 1000 ljudi. Ker pa je v noči od 30. na 31. oktobra še hudo lilo, kakor bi se bili povsod utrgali oblaki, 60 nastale velike povodnji, katere 60 ne6rečo še povečale.
Vas Madamyeh je docela razdejana in kakih 200 ljudi je bilo pri nesreči ubitih. V Nebeku je neurje pobilo 310 ljudi ter razdejalo 100 hiš. Vasi Demeir in Jersud sta docela izginili. Kljub temu pa je v prvi vasi bilo le 27 mrtvih, v drugi pa celo le 2.
V	Harasti je vrtinec raznesel 50 hiš in ubil 9 ljudi.
V	Barzi je v 10 hišah bilo ubitih 7 ljudi. V Menilli pa je razdejanih 20 hiš.
Cesto iz Damaska v Aleppo je podobna nesreča že lani docela uničila Kmalu pa 60 jo na novo dogradili, Sedaj pa jo je naliv znova razdejal ter jo je
I voda odnesla 15 lun na dolgo. Pri Nebeku je voda odnesla en mo6t, Tudi cesta v Bagdad je silno trpela.
Vas Demeir, ki šteje 8000 prebivalcev, 60 vode vso odnesle. Iz razvalin, v kolikor so še ostale, 60 doslej izvlekli nekaj mrličev. Ob vznožju gore Ka-lamoun leži 6 vasi. Te vasi so V6e razdejane. Tam stoji voda 5 metrov visoko. Vse hiše so 6eveda zelo poškodovane, zlasti, ker 60 razdivjane vode nosile 6 seboj cele skale ter jih butale v zidovje hiš. Na drugi strani pa je vodovje kar trgalo zidovje nesrečnih človeških bivališč.
Tam, kjer so 6e prej razpro6tirala cvetoča polja, tam je sedaj gola puščava. Razdejane vasi so od drugega 6veta docela odrezane. Nihče zato ne ve, kdaj bo nesrečnim ljudem, ki so ostali živi, mogoče prinesti pomoč. Voda je začela metati na suho trupla mrličev, ki jih je nosila s seboj. Vojaki te mrliče love ter jih takoj pokopavajo v skupnih grobovih, da se prepreči kaka kužna bolezen. Nevarnost nalezljivih in kužnih bolezni je namreč zaradi mrličev in slabe vode 6ilno velika. Zato 60 oblasti začele organizirati poleg reševalne službe tudi zdravnike in zdravila ter jih pošiljati v nesrečne kraje.
Tisti dan. ko je nastala ta velika nesreča, se je po cesti med Damaskom in Bagdadom vozilo vse polno avtomobilov, kateri pa niso prispeli na 6voj cilj. Zato so vsi zelo v skrbeh, kaj 6e je zgodilo z njimi. Doslej vsa prizadevanja niso mogla dognati, kaj se je z avtomobili in ljudmi v njih zgodilo. Nihče ne ve, kje so sedaj. Takrat je potoval iz Damaska v Bagdad tudi kancler arabskega kralja Ibn Sauda. Vedo le toliko, da ga je vihar na cesti ustavil, da ni mogel naprej. Kje pa je 6cdaj, tega pa nihče ne ve. Poslali 6o za njim in za drugimi avtomobili pomožne ekspedicije.
V sirskem parlamentu je vlada uradno sporočila, da je doslej nad 1000 ljudi mrtvih, da pa je le za 400 mrličev ugotovljeno kdo in kaj so. Dalje je uradno rečeno, da je škoda za sedaj cenjena na pol milijarde frankov. Zbornica je za žrtve te strašne nesreče takoj nakazala prvo pomoč v znesku enega milijona frankov.
Najmodernejša angleška tovarna letal v Coventryju, kjer noč in dan delajo letala za angleško oboroženo moč.
Misijonarji
na kitajsko-japonskem bojišča
nico, tako se sveto pomeša s posvetnim, slabo z dobrim. Sveta cerkev vpričo takih dogajanj moli z besedami svetega pisma: Razprši narode, kateri hočejo vojsko I Misijonarji, Kristusovi vojščaki, ki se bore v prvih vrstah duhovnega boja, se udeležujejo tudi materialnega boja v znamenju silnega Rdečega križa vere in kulture, V tej žalostni uri Cerkev manifestira večni evangelij s tem, da izvršuje vzvišena dela usmiljenja «
O usodi misijonarjev samih pa v tem poročilu ni še natančnih poročil. Pač pa je misijonska družba misijonarjev iz Scheute prejela s Kitajskega naslednja poročila:
Ko so Japonci zasedli sedlo Nankou severno* vzhodno od Pekinga, 60 njihove čete kaj naglo vdrle v misijone te pokrajine. Skoro docela so že zasedli vikarijate Si-Vant-se, Tatong in domači vikarijat Cining- Kmalu bodo še zasedli vikariat Soei-Jan. Sodijo, da bodo Japonci misijonsko ozemlje Santaho vključili v novo državo, katero 6nujejo.
Miisjonarji se močno boje, da bi v njihove naselbine ne vdrli neorganizirani četniki, ki skoro povsod požigajo in plenijo. Treba pa je reči, da 60 Japonci cerkvam in misijoniščem prizanašali. Tolovaji 60 imeli ujete tri misjonarje-mari6te, po enega Nemca, Francoza in Španca. Vse tri so sedaj izpustili brez odkupnine.
Koliko knjig se tiska na svetu
V okviru sedanje svetovne razstave v Parizu so imeli 6voj mednarodni kongres tudi knjižničarji V6ega sveta. Pri tej priliki so ugotovili, koliko knjig je na V6em svetu. Pravijo, da je v 400 letih, odkar ljudje tiskajo knjige, bilo natiskanih kakih 30 mili« jonov knjig. Dandanes je že precej knjižnic na svetu, ki imajo nad 5 milijonov knjig v svojih omarah. Knjižnice dobivajo vsako leto nad 100.000 zvezkov novih knjig. Izračunali 60, da v6ako leto nanovo izide kakih 200.000 knjig. V tej zvezi je bila zanimiva ugotovitev, komu je posvečena večina novih knjig. Izkazalo se je, da je na prvem mestu Napoleon, s katerim se peča nad 70.000 knjig.
Demant
na novih potih
uspehom, ki mu jih bo prineslo prav to »pre-sedlanje« na resno umetniško noto. Predsedniško poročilo te družbe kaže, koliko je podjetje žrtvovalo, da je za svojo bodočo produkcijo pridobilo pravice za filmanje nekaterih literarnih del, ki so zadnja leta zaslovela po vsem svetu. Družba je plačala n. pr. tri milijone dolarjev avtorskih pravic Axelu Muntheju za njegovo glasovito knjigo »San Michele«, ki je imela zadnja leta na vsem svetu pač najmočnejši književni uspeh. Pisatelj se je dolgo branil, da bi delo dovolil filmati. Nazadnje se je le vdal — za visoko ceno. Drugo veliko umetniško delo, ki ga bo Warner Bros dal v prihodnji sezoni, bo »Igralec« po romanu Dostojevskega. Ta film režira mojster evropskega gledališča Max Reinhardt, ki je kot filmski režiser zaslovel s »Snom kresne noči«. Tretji film po znanem literarnem delu bo »Kraljevič in berač«, po svetovnoznani knjigi Marka Twaina. Četrto važno delo bo film o Zolaju i o Dreyfussovi aferi, ki bo dokunientarično, podobno lanskemu filmu o Pa-steurju.
Vse to priča, da je ameriški film zadnje čase res močno prekosil evropskega, ki nas povečini pita le z neužitno propagandno hrano in prepušča velike umetniške snovi — Ameriki.
Ameriški film
Angleški šel generalnega štaba sir Deverell, ki bo najbrž vodil angleško vojaško misijo na Portugalsko, s čimer naj se izkaže veliko prijateljstvo med Anglijo in Portugalsko
Kdo je iznašel gumijaste pete
Iz Londona poročajo, da je gumijaste pete na čevljih iznašel neki delavec, ki se piše 0'Sulivan. Mož je delal v neki tovarni, kjer so stroji tako ropotali, da se je tresla vsa tovarna. To tresenje pa je mlademu Sulivanu šlo močno na živce. Ker je tudi 6icer bil slabega zdravja, je dečko močno trpel zaradi tega ropota in tresenja, Nekega dne 6i je izmislil sredstvo, kako bi 6i pomagal. Prine6el je s seboj v tovarno kos gumija, ki ga je položil pod svoje noge, ko je stal pri 6troju. In je ugotovil, da se sedaj niti pol toliko ni treslo ko poprej. Čez nekaj dni pa je mladenič z žalostjo ugotovil, da mu je nekdo koristni gumi ukradel in zopet je strašno treslo. Vnovič je prinesel s 6eboj ko« gumija. Vendar pa je bil sedaj bolj previden. Iz kosa gumija je izrejal dva kosa v obliki pete ter ju pritrdil na 6voje pete. Tako je prav za prav napravil prvo gumijasto peto. Ko je videl, kako to dobro de njegovim nogam, je pustil službo ter s pomočjo pe-tičnih ljudi ustanovil tovarno gumijastih pet. Danes njegova tovarna spada med največje tovretne tovarne sveta.
Sloveče španske jame
Na ozemlju severnega španskega bojišča leže sloveče španske podzemeljske jame: Altamira, Ca-etillo, Hornos della Pena in druge. Bali so se, da bi te sloveče jame v zadnjih bojih škodo trpele, kar bi bila za vso Španijo nepopravljiva škoda. Kakor pa se sedaj glase zanesljiva poročila iz Španije, so te jame bele čete zasedle, ne da bi bile mogle za sedaj ugotoviti v njih kako večjo škodo.
Mož (ko je prišel domov, pozno, seveda): »Nocoj smo imeli pa pivsko tekmo.«
Žena: »Kdo pa je dobil drugo nagrado?«
Če je včasih označba »amerikanski filme pomenila prav toliko kakor »nedosegljiva neumnost« in je ljudem, ki so kaj verjeli v film, bila evropska proizvodnja vse, je treba zdaj priznati, da se je to vrednotenje zadnja leta močno izpre-menilo. Ne le, da so nam ameriška filmska podjetja zadnje čase dala nekaj zares mojstrskih filmskih del, ustvarjenih po najboljših evropskih literarnih virih, marveč je treba priznati, da se jo celotna raven ameriškega filma dvignila. To se je deloma zgodilo zato, ker je od večno ponavljajoče se eksploatacije malo vrednih literarnih snovi začel film prihajati v nemilost pri občinstvu, deloma pa zato, ker so hoteli Amerikanci preprečiti konkurenco Evrope, ki jim tehnično sicer ni bila kos, pač pa je imela mojstre v režiji in v igranju. Velike igralce in pomembne režiserje so ameriška podjetja čisto preprosto kupila, veliko pa jih je šlo tja zaradi tega, ker se jim je v Ameriki res nudilo dosti več možnosti za udejstvovanje kakor pa v stari Evropi.
Prihod cele množice evropskih umetnikov ni ostal brez vpliva na ameriško filmsko proizvodnjo oziroma na njeno kakovost. Kar na lepem se je Amerika začela zanimati za velika dela iz evropskih književnosti, dobili smo prve pomembne literarne filme, kakor »Ana Karenina«, Rein-hardtov »Sen kresne noči«, s katerim je tudi v filmu zmagovito vstal mojster Shakespeare, dobili smo »Romea in Julijo«, dobili Hugojeve »Bedne« — vse v tako mojstrski in prepričljivi filmski podobi, da moramo reči, da je prav ameriški film to najvišjo književnost naredil dostopno milijonom in milijonom ljudi po vsem svetu, ki bi jih vsa ta dela sicer nikdar ne zanimala. S tem je film pokazal, kako pomembno in narode zbližujočo nalogo lahko zaradi svojih kultumo-univerzalnib možnosti izvršuje.
Ta preobrat je bil le slučajen, film zaradi izčrpanosti ni mogel nikjer več dobiti motivov, pa je šel ponje v evropsko književnost, bo dejal kdo. Temu ni tako. To ameriško filmsko izpreobrnje-nje ni zgolj slučajno, marveč sistematično in priča o resni volji, dati filmu širše in globlje kulturno obeležje.
Pred kratkim je bil v Newyorku, v Waldorf-Astoria hotelu, letni občni zbor ene izmed največjih ameriških filmskih družb Warner Brosa. Ameriški strokovni tisk ta občni zbor razlaga ne le kot manifestacijo veličine tega podjetja samega, marveč na podlagi statistik in programov ponazarja finančna in umetniška prizadevanja, ki dokazujejo da gre ne le Warner Brosova družba, marveč kar ves ameriški film, naproti novim
Maribor
m Mariborska tekstilna industrija je zaključila svojo letošnjo poletno sezono proti pričakovanju z manjšim prometom, kakor je bila lanska. Vzrok tega je preobilica denarja v Banatu in Sremu ter ostalih žitorodnih pokrajinah, ki so zadnja leta glavne odjejnalke mariborske industrije. To zveni sicer kot paradoks, je pa resnica. Kmetje v tamošnjih krajih eo začeli zopet nalagati ves svoj preostali denar v zemljo, ki je zaradi dobrih letin zopet pridobila na ceni, pa nimajo denarja za nakup drugih predmetov.
m Mariborski sodi — velikani za Ogrsko. V bivši Gotzovi pivovarni, lci je sedaj last unlonske pivovarne v Ljubljani, so se nahajali ogromni sodi za prvo, ki so držali po 30—60 hI. Vsega skupaj jo bilo okoli 300 takih sodov, ki pa so te dni nastopili potovanje na Madžarsiko. Unionska pivovarna, ki že več let demontira opremo mariborskih obratov, je prodala sode na Ogrsko.
m Studenci brez telefona. Studenci eo dobili svojo lastno poŠto, ki pa še danes nima svojega telefona. Pošta sama se mora posluževati telefona pri poveljstvu orožniSke postaje, zasebniki pa seveda nimajo te priložnosti, pa bi zaradi tega zelo želeli, da dobi studenška pošta svoj telefon s telefonsko govorilnico.
m Mariborska opereta otvarja svojo letošnjo •eamo v soboto zvečer s priljubljeno opereto »Pri treh mladenkah«, ki je že celih 10 let nismo videli na mariborskem odru. Maribomska drama pa študira Schurekovo »Pesem s ceste« v Malčevi režiji.
m Ljudska univerza. Drevi se pričnejo ob 20 ▼ Trgovski akademiji predavanja v ekonomskem tečaja. V četrtek, 4. novembra predava dr. A. Gosar o temi: »Gospodarstvo — usoda ali načrt?«
m Kongregacija za gospe pri Jezusovem srcu ima sestanek v četrtek 4. t. m. ob pol 5.
m K notici o nesreči na železniškem prelaza med Slivnico in Račami nam sporočajo, da ne zadene kreteičarja nobena krivda, ker je zaprl kretnice po predpisih pet minut pred prihodom vlaka. Hlapec je moral zapeljati voz čez tire v trenutku, ko eo ee začele kretnice zapirati, pa je imel potem še dovolj časa, da je lahko izpregel konje. Voz je lokomotiva seveda zdrobila,
m Nogavice, jopice, dežniki! Ribarič, Rotovž. ta Carinski dohodki eo pri mariborski carinarnici v oktobru znašali 9,335.183.75 din, od tega pri izvozu 36.993.25 din.
m Veliki goljufiji so prišli na sled pri stavbenem podjetju R. Kiffman v Mariboru. Neki poliT je dogovorno z vozniki oškodoval tvrdko pri nabavi gramoza tedensko za 800 din, ker pa je vršil te manipulacije že od maja naprej, je povzročil podjetju nad 20.000 din škod«.
m Podlegla poškodbam. V bolnišnici je umrla posestnica Marija Leber, o kateri smo že včeraj poročali, da jo je y Loki pri Smiklavžu na Dra.y. polju povozil neki avtom ob ilist Pri nesreči ji i® počila lobanja, pa je umrla zaradi krvavitve v možganih. Državno pravdaištvo je odredilo razte-leeenje in preiskavo.
Gledalce
Sreda, 3. novembra: Zaprto. Četrtek, 4. novembra ob 20: »Sodnik Zala-ntejski«. Red A.
,,Slehernik" na odru
Rokodoisftega doma
V	soboto, 30. oktobra zvečer je uprizorila igralska družina Rok. doma misterij >Slchernik< v Zupančičevi prireditvi. Uspeh igre je bil odličen. Verska igra, misterij, je doživela največji razmah v dobi od 13,—16. veka. Iz cerkvenih in bogosluž-nih začetkov se je razvijala v tri smeri. Prvič v dogmatično, a tem da je uprizarjala skrivnosti krščanske vere (Kristusovo rojstvo, trpljenje in smrt). Drugič v legendarno čudežno smer, v kateri je kazala moč čudežev. Tretjič pa v nravno vzgojno stran; to pa na ta način, da je prikazovala kreposti in pregrehe v poosebljenih postavah. Prav te vrste — vzgojne — je tudi naša igra.
V	igri nastopi gospod Bog, ki hoče, da mu privede smrt Slehernika pred sodni prestol. Zivol je brez Boga in brez božjih zapovedi: užival jo svoje bogastvo v razkošju in bil neusmiljen do revežev. Mater, ki mu očita lahkomiselno življenje, zavrača, češ, da je še čas za pokoro. Sledi gostija, pri kateri postaja Slehernik mrk: vzbuja se mu misel na smrt, Naposled zagleda smrt, ki mu napove, da je prišel čas. Ali na to pot ga noče nihče spremiti. Obrne se tudi na denar, ki ga ima v skrinji. Tudi Mamon mu odpove pomoč. Nastopi Dela, slabotna, kakor so slabotna Slehemikova dobra dela. V nje pogledu dobi upanje na rešitev pred pogubljenjem in se skesa. Pride Vera, ki mu da zadnjo duševno oporo in ga napoti k spovedi. Mimo pride Slehemikova mati, ki jo slutila sinovo spreobrnjenje. Skesan in očiščen se vrne Slehernik iz cerkve, Vera in Dela pa ga spremita do groba.
To je dejanje našega misterija, lepo in pretresljivo.
Vrline igre so: hiter potek dejanja, izrazito označeno osebe, ki so življenjsko resnične, in živahen zaplet. Močno učinkuje močna oseba Slehernikov© matere. Posebno pa zagrabi igralca v dušo prizor, ko nastopi v razkošno dvorano med goste mrzla smrt. Nepozaben prizor!
Igra je bila uprizorjena tudi scenično prav lepo, kajti igrali so jo na prenovljenem in poglobljenem odru. Prav nič nismo pogrešali velikih gledaliških odrov. V igralskem pogledu so bile podane osebe zares izredno dobro. Najtežjo vlogo, »Slehernika«, je igral g. Majdič, dasi spočetka nekoliko boječe, v nadaljnem dejanju imenitno. Poleg njega so srečno pogodili vloge še Slehemikova mati, dolžnikova žena, Dela, Vera, debeli
Igralcem moramo le če-jeprav jo bila igra na
nečak, zlasti pa Mamon. stitati k taki uprizoritvi, delavnik, je bila prav dobro obiskana in bo gotovo še. To zasluži! Igro so ponovili v nedeljo in ponedeljek zvečer.	Gr.
Plui
Šolski vlak. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je uvedlo ob dnevih šolskega pouka na meščanski šoli in na realni gimnaziji v Ptuju pri-čenši s 3. novembrom 1937 do preklica na progi Ptuj—Ormož vlak štev. 1122 po naslednjem voznem redu: Odhod: Ptuj 12.53, Moškanjci 13.07, Osluševei 13.14, Vel. Nedelja 13.21, prihod v Ormož 13.27. Za mladino je to velika pridobitev, zlasti v zimskem času, ker bo šla iz šole lahko takoj domov.
Majniški hrošč — v jeseni. V zadnjih dnevih toplega sonca se je tu pa tam pokazal iz zemlje majniški hrošč. Ljudje pravijo, da bo hud mraz.
Ki
Spon
Česa so zmožne smučke?
C. J. Luther — Monakovo.
Pisce tega Članka, znani športni novinar, bo predaval prihodnji teden v Ljubljani, Celju in Mariboru.
Vsi zimski športi so lepi in mikavni, pri vsem tem pa še pospešujejo zdravje in vežbajo telo, ker dajejo priliko bivati po več ur ali dni na svežem zimskem zraku. Tako n. pr. je sankanje kratkočasno in vedno združeno še s kakšno šalo, zanosem in opojen, kot vsaka hitrost je bob s svojim vratolomnim metanjem po strminah ovinkov, živahno in veselo zabavišče nudi k e g 1 a -nje na ledu, pri tem pa tvori dobro preizkušnjo za ostro oko in zanesljivo roko — čudovito lepa za drsalca in gledalca je graciozna ritmika umetnega drsanja — nedosegljiva v ostrosti pa borba igralcev h o c k e j a — toda recite kar hočete, še mnogo bolj priljubljena in zaželjena pa je široko odprta, na nikako ograjeno igrišče vezana umetnost smučanja.
Kdor obvlada svoje telo ali pa, kdor ga je spravil s smuško telovadbo v primerno pripravljenost, bo občutil tudi že kot novinec velike mikavnosti in prednosti tega zimskega športa in prav kralu se ne bo več zadovoljil z naučenimi osnovnimi gibi. In če je v družbi na smuški turi tudi samo eden, ki zna bolje smučati in hitreje, tedaj se vzbudi v njem tisto tekmovalno častihlepje, ki vodi končno do športa in vidi svoj vzor v velikih uspehih in sposobnostih doseženih na smučkah. Gotovo je pot do vrhunskih uspehov dolga in naporna, toda prav gotovo se izplača postaviti cilj mojstrskim uspehom na smučkah tako visoko.
Oglejmo si tedaj enkrat česar vsega so zmožne smučke. Kot turistični uspeh ekspedicije stoji gotovo na prvem mestu ogromni smuški pohod Ro-ald Amundsena na južni tečaj in nazaj. V 99 dneh je presmučal s svojimi ljudmi 3000 km, moral jo pri vsem tem premagati najhujši mraz in ledeni-ško pogorje, pri čemur jo dosegel najvišjo točko pri 3225 m. Samo s smučmi in samo smučarji so mogli to doseči. Zato je tudi smel član Amundse-novega moštva Bjaaland, ki je bil doma v Tele-marken, voditi pohod k južnemu tečaju zadnji dan > v znak zahvale pogumnim Telemarkeem, ki na polju smučarstva toliko dosežejo! — Ta pohod Amundsena na južni tečaj, je gotovo ako se smemo tako izraziti, smuško turistični rekord.
V višino se je povzpel doslej najvišje Anglež Holdsworth. Dosegel je leta 1931 pri angleški Himalaya - Kamet - ekspedlciji 7160 m visoki prelaz s smučmi.
Kot najboljši tekmovalni uspeh moremo zaznamovati vztrajnostni tek v Lapplan-diji, ki ga je priredil švedski raziskovalec Nor-denskjOld leta 1884 ; 37 letni Lap je presmučal 220 km dolgo progo v 19 urah, 22 minutah, tedaj vključno počitke 11.3 km brzino na uro.
Najhitrejši tekmovalce v vztraj-nostnem teku je bil doslej Finec Antio, ki je potreboval leta 1901 za 30 km proge v ravnini 1 uro 46 minut, tedaj 16.9 km na uro. Zaradi daljše proge pa je pomembnejši uspeh Šveda Hedlunda in Unterstroma, ki sta lota 1928 pri Wasa teku na 90 km presmučala to progo v 5 urah 33 minut, ledaj nepretrgano tekla povprečno 10 km na uro in poleg tega prišla drug ob drugem na cilji Od-
ločiti je moral žreb in odločil je za Hedlunda. Toda niti Hedlund niti Utterstrom nista bila s tem zadovoljna. Prežagala sta vsak svojo zlato, odn. srebrno kolajno, ki sta jo prejela in ju sestavila tako skupaj, da je vsaka kolajna imela po eno zlato in eno srebrno polovico.
In končno skoki. Tu ni toliko odvisno od napredovanja znanja, temveč od pravilne povečave skakalnic. Dočim so se morali še leta 1895 najboljši Norvežani zadovoljiti s skoki 23 m, sta dosegla lota 1934 pri samein poskusnem skakanju na olimpijski skakalnici v Garmischu brez treninga Norvežana Raabe in Sorensen po 82 m, Birger Ruud pa 81 m. Kratko za tem so se ti rezultati še stopnjevali. V Planici, v jugoslovanskih Alpah, je dosegel Birger Ruud 92 m, njegov brat j Sigmund 95 m, ki pa takrat ni vzdržal velikega j pritiska pri tem skoku. Najboljši srednje evropski uspeh je pokazal pri tej priliki Gregor Holl z 89 m, a že leta 1936 ga je povišal Avstrijec Bradi na 101 m!
Na kakšno največjo brzino more priti smučar v smuku? Skakači na 92 m imajo gotovo ca 90 km brzine. Tako uren more biti smučar na nepripravljeni stezi lo kratko progo. Povprečno najhitrejšo brzino v smuku pripisujejo Helmutu Lantschnerju, ko je leta 1934 pri smuku z Marmolate s padcem strmine 1250 m presmučal 3.5 km v enem samem smuku v 3 minutah 29 sekundah, tedaj 60 km na uro! Večje brzine, o katerih se čuje tu i tam, se niso dale dokazati. In vendar je dana možnost še večji brzini v smuku, ali ne v naravnem svetu, temveč na posebni, za znani Kilometerlance v Švici pripravljeni strmini in pri uporabi posebne težke specialne opreme. Pri teh poizkusih je dosegel Avstrijec Gasperl do-

... dokler ni obrisala oirokov obraz pri prijateljici, ki pere z Radionom.
v
Čeprav imafe morda dovolj izkušenj v gospodinjstvu - Vaše perilo ti' moglo biti vseeno še lepše: s pomočjo RadionaI V primeri z bloščečo
»	v	n
belino z Radionom opranega perila, se zdi vsako drugo perilo sivkasfo* In zakaj? Ker navadna mila In pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, R a d i o n pa vsebuje kisik, ki skupaj s peno izbornega SchicMo-
vega mila prodira skozi tkanino in perilo temeljito in snežnobelo. Zato
« r>
je z Radionom oprano perilo bolj belo nego drugo perilo. Pri prihodnjem pranju uporabite Radion. Iti Vam bo pomagal, da boste dobili snežnobelo perilo.
opere
vsako
ScKichfov
'jik
Schidif"
RADION
pere sam!

RADION
pere sam
slej največjo brzino 136 km na uro. 136 km brez motorja! Samo človek, smel človek na 2 plohih. In to je pri smučanju bistveno! Ta dva ploha ima vsak: le uporabljati jih prav in vedno boljše, to je vse, kar zahtevajo vitke nordijske deske od nas. Kakor ima vsak vojak maršalsko palico v tornistri, tako ima vsak smučar možnost za vrhunske uspehe v nahrbtniku.
Liga-tekme preteklo in prihodnjo nedeljo
Presenečenja je bilo to nedeljo dovolj, največje pa jc bilo v Ljubljani. Po Ljubljani krožijo različne govorice, ki škodujejo celotnemu odboru SK Ljubljane! Skoraj vsi valijo krivdo na odbor in tehničnega referenta SK Ljubljane; toda po informacijah, ki smo jih prejeli z merodajne stra ni — odbora ne zadene nikaka krivda, ker stori vse, kar se. sploh da narediti in si prizadeva, da edini slovenski predstavnik ne sfrči iz liginega tekmovanja.
Svetujemo in priporočamo tehničnemu referentu, da odločuje sam in naj se znebi okolice.
Sedaj pa nekoliko o ligi preteklo in prihodnjo nedeljo: Hašk je katastrofalno pogazil Hajduka, ter s tem dokazal, da je danes klub v državi, ki ima skoraj najbolj efekten napad, kar se vidi že iz njegove goldiference 20 : 9.
Z istim rezultatom kakor Hašk je BSK potolkel zagrebško Concordijo, ter jo s slabšo gol-
Zapustil nas je nenadoma naš iskreno ljubljeni soprog, predobri in skrbni oče, odnosno tast, stari oče, brat, stric in svak, gospod
ANTON WOLF
tajnik Direkcije pošte in telegrafa r pokoja
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 4. novembra ob treh popoldne izpred hiše žalosti Komenskega ulica 16 na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana-Beograd-Trst, dne 2. novembra 1937.
Karol i na, soproga; ing. Bogo, dr. Marjan, sinova; Nina, sinaha; Marjanček, vnuk — in ostalo sorodstvo.
diferenco kakor jo ima Ljubljana vrgel na zadnjo mesto.
Belgrajska Jugoslavija, ki jo pomladila svoj team, se je v Zagrebu zelo dobro držala in lo nesrečno naključje je hotelo, da je zagrebškim purgerjem nezasluženo prepustila obe točki.
Jedinstvo je pa po zelo težki in trdi borbi komaj uspelo, da je zabilo en gol »Sarajlijaina«; toda z igro, ki jo goji pa prerokujemo, da je eden najresnejših kandidatov za izpad iz lige.
Naša Ljubljana je zagonetni vozel; kadar človek računa na neuspeh, ti zaigra v takem stilu, da vedno mislimo na najboljše. Pripoznati je treba, da ima moštvo dobro fizično kondicijo iu voljo vse do šestnajst metrskega prostora; od tam dalje pa vsi izgube prvič glavo in drugič slrel. Nc zavedajo se, da je tudi nogomet treba igrali z glavo, kajti šablonski nogomet je vedno bolj nekoristen kot koristen!
1.	par: Concordija : Jcdinslvo v Zagrebu. Tu se bo skoraj gotovo hotela Concordija maščevati za svoja dva visoka poraza v Belgradu nad Jedin-stvom, ter bo poleg točk hotela izboljšati tudi goldiferenco.
2.	par: Jugoslavija : fla&lc v Rclpradu. Težko prerokovanje, a še težja igra. Obadva bosta hotela doseči svoje. Hašk, da ostane na svojem mestu v tabeli, ali da se morda povzpne še celo na čelo tabele. Jugoslavija bo pa z ozirom na svojo igro v Zagrebu ter na jirednost domačega terena in občinstva na vsak način hotela izvojevati obe piki.
.?. par: Bask : Hajduk v Helgradu. Skoraj r. gotovostjo lahko prerokujemo dve nadaljnji točki Basku, ker s poletom, s katerim igrajo, jim smaj-stor sa mora« ne bo kos! Toda Hajduk naredi marsikaterikrat dokaj čudna presenečenja in lo ravno na tujih terenih.
4.	par: Slavija : BSK v Sarajevu. Težka pot BSK-a v Sarajevo; dn li mu bo uspelo nadvla-dati požrtvovalne in neumorne Sarajlije v Sarajevu, je še vprašanje, malo več šans pripisujemo vsekakor ruliniranim BSK-ovcem.
5.	par: Ljubljana : Gradjanski. Ali bo Ljubljančanom uspelo, da nadvladajo zagrebške purgor-Je, dali jim bo uspelo, da s to tekmo zabrišejo neprijeten vtis in blamažo pretekle nedelje! Moralno so dolžni, toda z njihovo voljo in zagrizenostjo lahko računamo, da se bodo oddolžili svojim navijačem, ki jim bodo skozi celotno tekmovanje zelo, zelo potrebni. Podrobnosti prihodnjič. Za danes samo toliko, da bo borba med Ljubljano iu Gradjanskim, ki se prične že ob 14.15, ogorčena.
SK <trafika. Danm ob 1!) vu/.uu odhorova sc.la. Nn to nejo pozivam tov.: BaPak, Fell«. Iloltauzer.
SK Rr.ka (smučarska sekcija). Sestanek Članstva kakor tudi aoja ickoi.iakiMra odbora lm I okru L i/.icmo ma v nrodo II. t. m. oh 20 v gostilni Konzuin, lilincr, TrSaJka cesln. R''dnl H«stanki ^tnnstvn bodo v bo-doOu vrak Četrtek.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'— t Jeni-tovanjskt oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek u mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lako] pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega coataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50l Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
VeliKl pustolovski film po romonu jack Londona
Upor no ladji Elslnore
Jean Murat	Vlnna Winfried
Danes predstave samo ob 16 url, obe večerni predstavi odpadeta vuled Koncerta.
■ggSB3LSDSC®
Danes poslednjlčl Veličasten zgodovinski velefllm
Lord Nelson
Nemški dialog.
UNION
Veličasten pevski film
San Francisco
Jeanette Mac Donald	Clark Gablo.
Grandiozno filmsko delo a najlepšimi pevskimi partijami lz Travtate tn Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Film Je v nemškem Jeziku

I
Službe iščejo
Služkinja
starejša, poštena ln pridna, išče primerno službo. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod 1773. (a)
\luzbodobe
Čevljarskega pomočnika
5n vajenca sprejmem takoj. Drmaž Josip, čevljarstvo, Ljubljana, Večna pot 7.	(b)
Služkinjo
v pomoč gospodinji — sprejmem za mesečno 100 din. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiva« £t. 17572.	(b)
Kupujte svoje
potrebščine pri
tvrdkah ki
inserirajo v našem listu
Natakarico
sprejmem. Nastop takoj. Sv. Petra cesta 15. (b)
Izurjene prešivalke
z zelo dobro plačo in za stalno mesto, sprejmem takoj. - Soss, Mestni tre št. 18. (b)
Mlajšega fanta
z lepo pisavo, sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe v upravo »Slov.« pod »NI stalno« št. 17576.
Veščega livarja
(Handformer), Iščemo za stalno delo. Pismene ponudbe na Brata B o h n , ljevaonica. Velika Kikin-da.	(b)
Dobra kuharica
ki jo vajena tudi drugih domačih poslov, se sprejme. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Ljubljana« št. 17428 do 6. novembra 1037. Cas nastopa službe in plača po dogovoru.	(b)
Potrebujem
slaščičarskega mojstra
prvovrstno moč z najboljšimi priporočili, ki je pripravljen Iti v Beograd. Ponudbe na »Publlcltas« a. d., Beograd, pošt. predal 60 pod št. 15977.
f*"* *HH1MW IKMUMMI
IJSmEtoJ
ESSSMotHBMOHEMSOM
Šivalni stroj
nov, pogrezljiv, poceni prodam. Poljak, Prisojna št. 3.	(1)
H	Revoluciia v gospodinjstvu
O	čisti in polira vse, vse ....
B	prava radost gospodinje in
B	postrežnice Novo pakovanje
Y zelene škatlje.	.
Zahtevajte povsod.
Kopalno kad
dobro ohranjeno, prodam. Naslov: Kongresni trg 2, X. nadstr.	(1)
k:
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva 9 Telefon 10-59
Pohištvo
in sliko naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17579.	(1)
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
r svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73
Stroje, motorje, aparate
orodjo za vsako obrt in industrijo, iz Nemčije — vam dobavi po originalnih tovarniških cenah: Ludvik lleršlč, Ljubljana, Rimska 13. Strojno tehnična pisarna. Zahtevajte ponudbo!	(1)
Orehova jedrca in cvetlični med
nudi najceneje J. Menart, Domžale.
Svež« najfinejše norveiko
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
*e priporoča bledim in slabotnim osebam
Posteljno perje volna žima vata afrik
WEKA Maribor
Aleksandrova c. 15
Širite »Slovenca«!
Kupimo
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wollova ulica šL 3
Črno in modno blago
za plašče ima nad 100 kom različnih najnovejših desenov na zalogi v cenah od 50'- do 280'- Din.
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.
Nove peči
štedilnike, oblogo, popravila: kličite telefon 33-57. A. Kovačič - Ljubljana, Viška ulica 3.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tel. 37-52
Al. Planinšek
LJubljana, Beethovnova 14
Telefon 35-10. Izposluje vse bančne tn kreditne posle, nakup tn prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu.
Stanovanja
IŠČEJO:
Štirisobno stanovanje
s kopalnico in prltikllna-mi, iščem za februar. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sredina« št. 17499.
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam. Grab-lovičeva 14 a.	(C)
Stanovanje
soba, kuhinja, podstrešno, takoj oddam. Zeljar-ska ul. 11.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam takoj boljši, starejši, maločlanski družini. - Tyrševa 91. (č)

Kakor
umctnlH
na svoji KLAVIATURI
išče pravi ton za svoje glasbeno delo, tako morete tudi Vi madam, iz barvnih vzorcev rdo-čtl za lico od Bonrjois izbrati pri svojem dobavitelja ono ni-janso rdečlla za lice, ki se poda najbolj vaši lepoti. Nikar se no znuesito samo na približno izbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bourjois vam je omogočeno, da takoj pri nakupa izberete ono rdečilo, ki je najbolj primerno Vašemu obrazu. Fard pašteti od Bourjois so ročni izdelki, sterilizirani v pari in ostnnejo na kvasti stalno mehki in puhasti do končno uporabe ter nikdar ne postanejo trdi.
BOURJOIS
di
Gramofonske pJoSCe
slovensko petle. harmonika, plesni m filmski Slagerji samo oo Din 30° -Vzamemo v račun tudi stare plošče)
PDHMNSH
I i7"tTi 4™J
Petstanovanjsko hišo
v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17573.	(p)
V Brežicah
in okolici so naprodaj hiše, krasna Ktavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi delt Attemsovega velo-posestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večjo število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Cene FASAN britvicam sedaf znatno znižane I
Dobe se v boljiih trgovinah
Glavno zastopstvo za Jugo&lavllo:
F. Tomažič. Maribor	_

10


Za sadovnjake, vrtove tn parke
najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba, ki ima 250 ha obdelanega sveta.
fgaracatti-Diante
SAONARA* PADOVA*
V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NAŠA DOBRA TETA, GOSPODIČNA
FANI LEBIČ
RESTAVRATERKA HOTELA BELI VOL
ZASPALA V GOSPODU DANES, 2. NOVEMBRA OB 1 POP. POGREB BO V ČETRTEK, DNE 4. NOVEMBRA 1937 OB POL 5 POPOLDNE Z OKOLIŠKEGA POKOPALIŠČA
CELJE, DNE 2. NOVEMBRA 1937
ŽALUJOČI OSTALI
Agnes Giinther:
132
Dušica - Rožamarija
Vzela 6ta s seboj konjarja, ki bi naj ostal pri konjih, dokler bosta hodila peš. Izprehajala sta se j>o pot i h, katere pozna le Sarlota, šla sta sem ter tja, čez drn in strn in hipoma 6tojita pred nekim travnikom. Allredu 6e dozdeva, da ga je že enkrat videl. Po čelu ga je zazeblo. Toda, moj Bog, gozdni travniki so si tako elični! Tale travnik so šele pred kratkim j>okosili in prijetneje je hoditi jx> njem nego po divjih jsotih. In tamle visoka hoja z nihajočimi vejami, hrastje v polkrogu! Alfred ob6toji in krikne:
»Sarlota, onstran ne maram iti!«
Toda la ga ne posluša ter gre naravnost v gozd. Hočeš nočeš je moral za njo. Nekaj korakov
gred njim v zemljo zasajen majhen drog! Hvala ogu da 6ta že v gozdu!
»Vrniva 6e domov, Sarlota! Bo že čas!«
»Samo še okoli ovinka, Alfred!«
Neš'eto poti 6e križa! Sta morda že na j>o-vratku? Toda Sarlota je neutrudljiva ter pokaže naravnost predse... Tam ju mora čakati voz. Nekaj se b'esti skozi hoje... In zopet 6ta pred travnikom in pred njima beli drog!
»Sarlota,« vzklikne Alfred ter se oprijema drevesa, mar meniš, da bi me mogla še kakJna sila privleči na ta prokleti travnik? Ti greš zdaj z menoj domov!«
Toda ona odgovori trmasto:
»Jaz še ne grem! Ti boš danes še nekajkrat hodil po tem travniku bratec moj! Natrgaj 6i vendar zOpet potočnic, tamle jih je precej!«
»Ti 6i grozna... Takoj greš z menoj domov!«
»Ne morem še, bratec. Mar misliš, da bi tega ne želela sama? Toda moram še enkrat tja! Potem sem to za danes poteptala v tla!
»Sarlota,« zavpije Alfred, «kaj hočeš poteptati T zemljo?«
»Ah, ne delaj se, kot bi ne vedel! Saj vendar veš, da po mojih žilah ne kroži voda kakor pri Brauneckerjevih.«
Alfred si zakrije z rokami obraz:
»Moj Bog, moj Bog, Sarlota, kaj 6i 6torila! Kaj si zagrešila!«
»Molči, 6aj ne veš, kako je prišlo do tega! Vedno znova sc moram vračati 6emkaj in teptati travo. Lahko poveš Thorsteincu, da je ne ozdravi nikoli več! Sem predobro merila!«
»Ti 6i tu 6tala in čakala na nas? Ti... Ti...«
»Ne, ni6em vedela, da pridete 6emkaj. Odkod bi mi naj bilo to znano? Toda hotela 6etn tod streljati, da bi Rožamarija čula in se jezila. Ona vendar noče, da 6e tu 6trelja. Starega Kristijana 6em pustila pri živali, da jo iztrebi, 6ama pa sem šla 6etn Vi 6te mi splašili srnjaka. Videla 6em ga pred vami. Glej tule... Tamle 6em stala, ne na onem mestu, kakor 6ta vidva mislila. Cemu pa ie dvigala roke? Nameravala sem ustreliti srnjaka in sem bila že pomerila. Zdajci si prišel ti! Cemu 6i šel k njej? Kar sem ljubila jaz, kar je bilo moje, vse je šlo na njeno 6tran, ti 6i bil jx>-6lednji.
Ona ima moj prstan, ona ima brauneškega dediča, ona mi je vzela mladost! In potem je dvignila roke! Kar mi je šinila kri v glavo in — ležala je na tleh! Jaz pa sem 6tekla proti križni grapi.
Obrisala sem 6i preko oči. toda slika ni hotela izginiti. Vedno še dviga roke in cvetlice proti večernemu nebu! In no tem travniku moram hoditi, sicer znorim. Ali sem kriva? Mar 6em ubi-jalka? —
Obiskala sem jo v Thorsteinu ter jo videla ležati v belih ovojih. Ne vem več, kakšna je bila. Neprestano jo vidim z dvignjenimi rokami. Zdaj pa že žari nebo! Ali ne stoji tamle?... Ah, zdaj je padla! Pojdi brž. brž, da naju nc opazijo!...«
Brat in sestra sta tekla, kar 6o ju nesle noge. Skoraj brez 6ape 6ta prihitela po zelenih potih na
mesto, kjer je stal voz. Mukoma je dvignil Alfred svojo sestro vanj in odpeljala 6ta 6e v Brauneck.
»Kaj nameravaš storiti? Boš to povedal Thor-6teincem?« šepetne Sarlota, ko stopata po stopnicah navzgor. Alfred pa odgovori:
»Ne vem!«
Stala sta na drugi galeriji, nad njima je 6ijalo zvezdnato nebo. Nihče iu ni mogel čuti.
»Jutri moraš zopei priti in me spremiti na travnik. 'I i moraš, ker ti si kriv! Ko bi te ne bila Videla z njo. bi tega ne bila storila. Ti moraš z menoj! Njhče drug ne zdrži pri meni!«
»Rajši si nocoj poženem kroglo 6kozi glavo in 6vetujem ti, Sarlota, da storiš isto. Kako moreš to zdržati. Sar ...«
»Jaz hočem živeti. Ne upajo si, da bi 6e me lotili. Kaj imaš od tega, če me izdaš? Moral bi obenem povedati, kaj me je tako hudo razdra-žilo... In na Thoreteinu bi ti potem ne mogel več ostati!«
»Ti hočeš, da postanem tvoj sokrivec, Sarlota! Da, to hočeš...« je tarnal Alfred.
»Jaz nočem biti 6ama! Ti pripadaš meni! Ti boš jutri zopet prišel, čuješ! Vendar ne boš takšno budalo. da bi to odkril Thorsteincem! Kako bi ti v tem hipu bilo pri srcu? — Ti prideš jutri!«
S temi besedami je kneginja odšla.
Alfred pa se je odpeljal v Thorstein ter je oddal Martu zlata konjička Nato je odšel v 6vojo 6obo, poiskal med svojimi stvarmi majhen zaboj-ček ter ga vtaknil v žep svojega svršnika. Potem pa se je usedel in zapisal:
»Dragi Harro! Upam, da mi ne boste zamerili, ako se j>o toliki ljubeznivosti in dobroti, ki ste mi jo izkazali, poslovim od vas na ta nevljudni način. Prosim vas, da gospe grofici Thonstein ne jKJveste. kako da sem izginil. Preveč se sramujem pred njo! Saj itak sami najbolje veste, kako neizrečeno malo 6vet izgubi z menoj Vaš Alfred Brandcnstein.
Teti Ulriki izročite moje pozdrave in naj vidi tudi v tem mojem ravnanju uspeh svoje vzgoje!«
Zalepil je pismo, ga vtaknil med 6voje stvari,
nato pa je šel prav tiho po 6topnicah navzdol. Doli 60 bila radi vročine tudi v sobo za kujanje,
deti, da je bolna. Trgalo mu je 6rce ob njenem pogledu in brž jo odhitel.
Rožamarija pa je dvignila glavo ter vprašala:
»Ali ni bil to Alfred?«
»Da,« je odgovoril Harro.
»Cemu ni prišel noter? Kaj mu je le?«
Teta Ulrika je odšla za njim ter ga vlovila v hipu, ko je hotel zapustiti grajsko dvorišče.
»Stojte, mladi gospod! V tretjič je že zagr-mclo in ne sme vas zmočiti, moj možicelj iz sladkorja!«
»Pustite me, teta Ulrika!« In hipoma 6e je sklonil ter ji poljubil roko. »Moram še na pošto, imam še nekaj oskrbeti.«
Teta Ulrika pa ga je še vedno držala z eno roko za 6vršnik, z drugo pa je z bliskovito naglico 6egla v njegov žep ter izvlekla revolver, katerega mu je podržala pod nos.
»Ha. streljati 6te hoteli in mi prestrašiti otroka tu gori! Mar še ni dovolj pokalo?«
Alfred 6e je vgriznil v ustnice ter zaprosil: »Pustite me, da odidem, grofica, in ne delajte mi zaprek! Jaz ne morem več tu gor, ne morem!«
Toda teta Ulrika je visela ob njem ter se ga držjla t železno roko, da je bila podoba kot bi ga prav iskreno objemala.
»Pridite prostovoljno, moj 6ladki možiček,« mu je šepetnila »Ali naj povzročim hrup in jx>kličem Harra ter mu pokažem tole igračko? In Roža 6e bo razburila!«
»Saj žc grem, grofica, 6aj že grem!« Teta Ulrika pa ie odkorakala s 6vojim ujet-5DO. Tam je zaklenila
nikom v
vrata,
njegovo sobo. Tam je zagnala v velikem loku 6trehio orožje skozi okno ter rekla:
»No, moj mladi gospod,.., zahvalite se, da 6em vam otela življenje!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič