"^SK?" UfO LXIL flCV, 34. u UMUonl,»teren i uprla 19Z9. Ceno Oln 1.— Izhaja vsak dan popoldnc, izvzemši nedelie in praznike. — Inscrati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inscratni davek posebej. »Slovenski NjroJ« velja Ietno v Jugoslaviji 144,— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopbl se ne vračajo. — NaJc telefonske številke so: 312?, 3123, 3124, 3125 in 3126. Reorganizacija vrhovne državne uprave Novi zakon o vrhovni državni upravi bo tvoril podlago za vse nadaljne reforme v državni administraciji, revizijo uredništva in uradniskega zakona Beograd, 2. aprila. V nedeljo popol-dne je bila v ministrstvu pravde kratka konferenca ministra pravde dr. Srskića >n predsednika vlade generala Zivko-vžćat po kateri sta ininistra dr. Srskića poset'la minister narodnega zdTavja dr. Uroš KruJi in minister ver dr. Tugomir Alaupovič. Po tej konferenci je bil predsednik vlade general Zivković sprejet v avdijenci od kralja, ki je ob tej priliki podpisal zakon o vrhovni državni upravi. Po tem zakonu se ukinjajo štirj minlstrstva: ver, narod- itega zdravja, agrarne reforme ter pošte in brzojava. Nadalje ostanejo ministrstva: natra-njih d&l, pravde, prosvete, vojske in mornarice, zimanjih dei, prometa, jav-nii dci, kmetijstva, trgovine in industrije, šii'in in rudmkov ter socialne politike. Ministrvo ver se združi z minlstr-stvom pravde, mi'iiistrstvo agrarne reforme z ministrstvom za kmetajstvo, ministrstvo pošte z ministrstvom za javna dela, ininćstrstvo nar. zdra^-ja pa z ministrstvam socijalne politike. Ministrstvo sociafcie potitikc se bo v bodoče imenovalo ministrstvo sociaine politike in narodnega zdrav ja. Direkcija vod prekle iz mimistrstva za kmetijstvo v ministrstvo za javna dela. Direkcija za zgradbo železnic pre* ide iz ministrstva za promet v ministr-stvo za javna dela. ProjektiTamje železnic se bo vršilo s sodelovanjem mina-strstva za promet. Inicijativa za zgrad-bo pristaroišč spada v pristojnost ministrstva za promet, do-im spada projektiranje in graje nje sanio v pristojnost ministrstva za javna dela. Državna statistika in splošna po-roče-valna služba se podrejata predsedstvu vflade. Predsednih vlade bo s posebno uredbo določil število oddelkov (direkcij in generalnih direkcij) v posameznih mini strstvih. Ministri bodo vsak v svojem resoru z uredbo predpisalii štcviJo in področje odsekov, referatov, mest in položajev, kakor tuđi kvalifikacijo za vse osohie v iniiiLstrstvih (sistematizacijo položa-jev). Ministrom bodo dodeljeni prvi po-močniki (1. skupina I. kategorije) in po-močniki (2. skupina I. kategorije). No-beno ministrstvo ne more imeti več kot enega prvega pomoćnika. Zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z objavo v »Službenih novinah« Rok za likvidacijo posameznih ministrstev ni določen, pač pa se bo likvidacija pričela izvršavati takoj po objavi zakona. * — Beograd, Z aprila. Po kazenskem za* koniku in zakonu o kazenskapravnem po stopku je sedaj uveljavljon zakon o vrhov« ni diržavni upravi, ki bo v bodoče tvoril podlago vscj administrativni reformi. Navi zakon o vrhovni državni upravi temelji na zakonu o kraljevski oblasti in vrhovni dx* žavni upravi z dne 6. januarja 1929 ter do* loča točno število minhtrstev, ki se zniža od 16. na 12. Obenem odreja njihova pod* počje ter organizacijo. Novo je, da se ministrstvo ver popol* noma ukine ter podreja ministrstvu pravde Mtniatrstvo ver je bilo osnovano po prc> vratu zaradi potrebe ureditve m ilversfcih odnošajev. Sedaj, ko je treba pripraviti za* konodiajo ra organizacijo cerkev in ver, se smatra, da bi moglo to delo naruspešneje ^rvršiti ministrstvo pravde. Ministrstvo narodnega zdravja in mini« strsrvo socijalne politike se adružita zaradi •oTodnosti rvojik poslov. Nobcno teh mini« »trstev ni imelo doetej toliko po&lov, da bi moralo r>s*ati kot posebno ministrstvo. V ministrstvu za javna dela so osredoto* čeaii vsi posli ph javnih delih in zgradbah. Grajenje železnic in melijoractje so prešle v pristojnost ministrstva za javna dela, ra* Ten tega pa je priključeno rudi ministrstvo za pošte z ozirotn na veliko potrebo novih zgradfb. Ministrstvo za agrarno reformo se je združilo z ministrstvom za kmetijstvo, pri čemer se je izvedlo načelo, za predpise o uredrtvi vseh podrejenih oblasti in strok, kakor tuđi števila položajev in čmov urad* ništva. Z uredbami, ki jih bo izdal pred* sedm'k vlade, se bo določilo število direk* cij v vseh ministrstvih z uredbami posa* meznih mfnistrov pa število natporrehnej* šili rne5t v posameznih poklicih. S sistemrzacijo uradndških mest po vseh resorih s« box*o mogli osebni ird»tki točeo ugotoviti za daljšo dobo, kar bo omogočilo smotreno revizijo števila državnih uradnU kv po dejanskih potrebah, pri čemur se bo dobita pravilno podlaga za proračune osebs nih izdatkov v posameznih ministrstvih. Le na ta način bo mogoče izvesti pravilno revizijo državnih ushižbencev in iz'boljsanje njihovih gmotnih razmer. Potrebne uredbe, ki bodo v kratkem iz* dane, bodo služile kot podlaga za revizijo uradniškega zakona. Ko bo to izvršeno, bo ustvarjena jasna situacija, v kateri bo raz* vidno, da zakon o uredit vi državne uprave ni zmnnjšal samo število ministrov, temveč je prinese! tuđi prihranek in poenostavlje* nje državne uprave. Važno je, da pTihaja državna statistika \> pristojnost predsednika ministrskega sve* ta. S tem se je hotela dati te) važni panogi večji pomen, kakor ga je imela doslej, ker je izkušnja pokazala, da dosedanja stati* stika ni odgovarjala svoji nalogi. ker se je preveč zancmarjaTa. Pod vodstvom pred« sedstva vlade bo predstavljala večjo avto* riteto in je pričakovati, da bo v bodoče na* ša statistika nudila boljše irspehe. kakor doslej. Značilno je tuđi, da se ustvarja enotna poročevalska služba pri predsedniku mini* strskega s\>eta, to je skupen tiskovni urad. Ta koncentracija naše poročevalske službe se smatra kot neobhodno potrebna, ker se ho pisanje fujega in doniačega tiska kon* troliralo z eneefa samega mesta, na drugi strani pa se bo politika naše vlade napram javnosti zastopala potom poročevalne služ* bc istotako z enega sanie^ii me^t?. Pri tem je služila za vzijied Nemčija, kjer je vsa poročevalna služba osredotočena v pristoj« n*ost državnega kancelarja, Ukinjenje mest državnih podtajnikov odgovarja popolnoma novemu redu v drža* vi. r>osedanii podtajniki so bili kot p= pravne transakcije, ki bi jih ministri pod* vzeli, v svrho onemogočanja materijclne odgovornosti pobijati na "sti način kakor pri državnih uslužbencih. Sodne ob^a^'nave proti cb to ženim ministronr: bodo javne, pravica izvršitve razsodbe pa pripada pred* sedniku ministrskega sveta. Z uveljav ljenjem nove ga zakona n vr« hovni državni upravi se otvarja dohj velikih 7akonodajnili refor^t ^- dc^ povišanje najbrž izbruhnila stavka : Spomenica zveze ncm^klh /clciitiskih : dela\cev ima značaj ultimatuma. Ako ' zahtevam železniških dela\wc% ne Imi ' nsodeno v določenem roku, NkIo pu vsej drža>i prenehali delati. Nj ta n.i- { čin bi mo^la /c v kakjh |(l dneh i/- 1 bruhniti /elezničarska >tavka. Poldrugo milijardo za madžarsko voisko Nesorazmerno povišanje madžarskega vojnoga proračuna Razorožitev Madžarske iluzorna? Budimpešta, 2. aprila. Madžarsko vojno ministrstvo je i/idelalo svoj proračun za prihodnje proračunsko leto. Listi ohširno komentirajo vesti o nacrtu proračuna, ki vrbu ja mnogo skrbi. Izdatki v tem prora* čunu znašajo poldrugo milijardo pengo, kar je za majhno povojno Madžarsko ogromna vsotd sprito dejstvo, Uj je njeno obo rože van je omejeno i mirovno po^<>db«>. Lin^Li proračui:ski i/daiki mje/j Ac„:» vojnoga ministrstvj s<* /našali 3H> mili)<>« nov period. Nd-ilo m nesora/mernu palj«» jn Dajla>il, da *o po-v>em neo^novajio govorire, da uampra\j]O opcovati Kumunija, Madžarska in f*olj*ka novo obrambno zvero, ki bi bila nar»erjc»na proti Rusiji. Sedanja rumun^ka vla dujeio 2c več dni tajinstveno sobarico. ki je ukr^dla grofici G'israan \Cb njen nakit v vrednosti milijon frankov. Grofica je pred več mesevi sprejela v službo neko Mar^areto Miiler, ki se ie iz* karala z. najbcljšimi sprićevali uglednih pa« riških aristokratskih rodbin. pri katerih je navodno že služila. Ker je hila zelo inte!i* gentna in diskretna mladenka, si je v naj* krajšem pridohi'a naklonjenost in p^polno zaupanje svoje gospodarice. Pred p^r dnevi je odsla grofica v £leda* liSče. K.o &c je vrnila domov, je na svoje največje začudenje dognala, da je izginila sobarica Margareta, ž njo pa tuđi ves dra* '^oceni rodbinski nakit. Vrhu tejia je iz* maknila grofici rudi njen porni list, ra ka* kor je policija doslej ujjotovila, je zamenja» la fotografije ter p^be^nila r nakitom v inozemstvo. Policiji do sedci šc ni uspelo, da bi od* krila sledove za nevarno pu^tolo^-ko. E>o* jinala je lc to, da ie izvriiU tuđi žc prej par več jih tatvin. Najraje fce je bavila * [ ratvinami nakitov. fšćejo jo policije ra/nih j dežel. Druga žena. o kateri Pariz dane* naj\ei govori, je ga. Mcstorino, žena biv^e^a pj» riškega juvclirja, ki je bil obsojcn /aradi umora trgovca z dijamanti Trupht-ma na cosmrtno ječo. Ga Mestorino je sklenili, da se poda skupoj c možem na Hudičeve otoke, kamor bo kot kaznjenec deportiran. \* to svrho je že dobila dovoljenjc iranc«.* ske vlade. Na otokih se bo udej\t\(wal.i kot bolničarka in se bo stalno nahajala v blizini svojega mo/a. Zanimivo je, da st.- je med sodno obravnavo lzkazalo. da jo ic mož varal z njeno sestro, vendar pa inu ona sedaj, ko je v taki nesreći, tega ne za* mtn ra mu bo o>tala tako z\csta tuđi v križih in nadlo^ah, ki qa čakajo kor dcpor» tiranca. Požrtvovalno /ero hvali ws Pariz in jo stavlja za vzgled ženske p3žrtM>>al* nosti. Novi oficirji Beograd. 2. aprila. S kraljevim ukazom je bilo danes 300 gojencev vo.me akademije prevedenih v čin podporoČniko^. Med do vimi oficirji je tuđi okrog 100 Slovcncev. \"si novoimenovani podporoeniki so bili da* nes popoldue sprejeti na dvx>ru v skupni avdijenci. Pri tej priliki je kralj izročil pod* poročniku Vladimirju Stanojeviću, najbolj-šemu gojencu tega letnika, kot svoj dar le* po izdelano sabljo. Drugo darilo, samokres, >e dobil Slovence Milan Mikcc. Akcija žen-uradnic Po inicijativi Zenske^a pokreta se ie vršilo v nedelio v Skor>l:u vj'iko zbero-vanie žen. ki so v državni s!užb:. Z'^jrjvaT-ke sn se posebno bavile s Doložiij.n orno-žene zenc-uradnice. Sozlasno ?e bila SaIc-n:ena revolucija. >estoicća ir ra*u*lr.'ih tc^:-:* On oženi ženi. državni urad.iic;. rai *•? povrne škoda, ki i; ie bib ninravl'eni % uredbo o dokladah. Vsi urad.rki ne rVdc na seo! in nrofesiio nai av:o'n.triči:3 ro ie-tih službe napredujem v višie skutr:ne. Tuđi uradnicam nai se — kak^r vsctr državrun* uradnikom — Drizna stinu ina St^narire na« bodo deležne tuđi ^niože;;e »lržsvnc uradnice. Stanarina nai bo Drirnerna ceni stan-ovanj onesa krala, v kj:o-?m državni uradnik ali uradnica ^lužhtiie. Drazin-rke in družinske dokKide nai s;e urad'ticain zvi-šaio. Kadar se bo pripravili nov nradni^ki zakon, nnj se zaslišiio *jdi nred^avnlcc rradntc. To resoluciJo so zaorava 1a.1 ';dD)sl:4e nredsedniku vlade, vrho^-criii za'vonodai-neniu svetu in centraii 2cnsk2za pokreta ' Bol^ari bodo priznali albansko pravoslavno cerkev Sofija, 'i- aprila. * J'ra/Inu k«» \V-tj-jjoročajo, da s<* bo «bol?arski Sveti >ino.| na svojem sedanjem 7asifHianju bavi! z »j>:a-šan.em priznanja albanska avtokeftilti^ jtr;i-vo-lavne i-erkve. lio!par*ki Sv. »in albansko pravcs'. cerkev priznal. z^htevsl pa bo, uaj se imenuje v v/hrwini .Mb;itiiji en bolcarskt vladika. Kralj Boris se vrne še le maja Sofija, '2. aprila. hi>t »,xifija j'or»M« iz poučenih kromov. <\h ho kralj Br>ri> <>-.t;i! v inoif»ni«tvu *<* vo, iji.'anr nrvril hr/'-.■ -i,«* do pričetka maja. V vsakern Dri;neru. pra\i Itft, bo povratak kral;':i «Hon*a prin^*»*l rit-do*t boljrarsik^mu naro*1u. Borzna poročila. LJtB«Lj4NSK\ n• -'-'.*55 H2.b2$\. Ber: a I3.>>^ 13.525 (13.51). hr-u*e'« 7.«IW. Bllđui«»e5ta - -:sv Cr-li 1"«M4 - I0M7.4 11^5.9) —276.M (276.4.i> N«u-y».rtc 56.a5. Ptr.i 222+2. \x:iSi l«-32 — 1<»0 '- 1168.7J). Trvt 777 — Jft ZAOREB<.k\ BORZA IV vize: I ^LKia: M10.55. licMn 1351. Pad »upe -š-a «W^8. Lonšcn 276.12. MJan ?«g. HevhđH* 56M, Pari 2:2.62. Prtg* 1*8.7:. $w* \**%± CfHri: Vo-na flu-da 4J4. t 5 v IINOZCMSKE BOmZZ. Ca-r'.h: Bf-^ffrad 0 121. I>aT3i 73.05. ftuJi«>«it« W5o, Berten 12335, Ptaga I5.J9. Mita« 27.195. Puu 30.11, Londoo 25^2. Ncwywk 519.75. Stran 2 »SCOVENSKT NARO D* dne ?. aprfla 1020. St z zelo neznatnim številom personala. Kontrola dohodkov v Beogradu, k) vrši ostali obračun, do« , seže samo okrog 80.000 pošlljk. ima pa j neprimemo večji stalež osobia, kakor kontrola tdohodkov v Mariboru. Centralizacija kontrolne službe pa tud! ni potrebna baš v Beograda, ker ie računska služba docela neodvisna od ostale zeiezniSko-prometiie službe in ni potrebno, da mora biti baš na sedežu *•" neradne direkcije, odnosno prometne** ministrstva. Mariborska občlna pa Je vrh tega tud! pripravljena poskrbett za nastanitev eventualnih nadaUnDi ura-dov, ki bi se premestili v Maribor za prhner, da bi se v Mariboru centralizirala celokupna kontrola dobodkov, vse potrebne uradne prostore. Premestitev tolikega števila urad.nl-kov v Beograd tuđi ne bi povoljno vpli-vaJa na pomanjkanje stanovani v Beogradu, dočim irnajo prizadeti uradmki v Mariboru svoja stanovanja m bi se tuđi za eventualno nadatjno osobje moglo najti potrebna stanovanja. V interesu kutturnega in aospodarskesa razvoja obmejnega Maribora, bi vsekakor bilo, da se kontrola dohodkov centralama v Mariboru ali pa vsaj pusti sedam je stanje. Jakob Šolar contra Narte Velikonja Obidfcofemo, da je izšla »Ilustracija« iz katoliSrih krogov . . ; Mar f* našim podjetjem maaj prepovedano, kar obsojamo pri drugih? V drugi itevilki >glasila ka-toliftkega razvijajofcega se rodu< >Križ na goric obsoja urednik ftolar »Iluatracijoc, ki jo izdaja Jugoslovenska tiskam a. Trci i, da ni niti najmanj v skladu z reaničnim katoliškim gibanjem. Kakor irvemo, poSiljajo duhov-nikl na deieli oštre proteste proti imenovani reviji. Sr«di poata nam je pust rodil novo revi->0. Tri •• J# hrupno natnanjala in |>ri|X)ro- laU __ pozneje p* marnikoga razočarala. Rdini program revije ]e njen naslov: >pri-ntitti življenje v slikahe. Ob takem programu flovek n eno te pomisli: biblia paupernm, isran, ki mu je prva številka dala še posebno nelaakavo vsebino. Naj nihČe ne misli, da smo pri >Križu< tako fari&ej«ko n©dolini, da bi nas »IluMra-nija< pohujš«vala. Smo pa kljub svoji Tnla-dotti toliko reini, da na v«a usta izjavi jamo: taka >Ilu«traeijax todi pred pultom Slovpn-««iii ni potrebna, še ma nj kori*>tn.i, n»jm*nj pa j« t skladu z resnifnim katoliškim gibanjem. Od prve do zadnje strani (od naslovne maske pa do reklamne Peko; je številka iaraz. obialovanja vredne plitvoati naših me-Kanskih krogov; kar je samo na »ebi ne- i oporečno, je oskrunjeno po razporeditvi. Ce \ j« revija zrasla ix resničnega poželjenja naših meŠćanskih krogov po taki brani — je aamo tilen dokaz, kako neizmerno plitva je U dručba v svoji notranjoeti. 2ivi narareč « mode, plesa in čisto samo vnanjih ilraž-ljajev, ker nima v aebi nifeaar, kar bi ji moglo vrdxrievati duSevno življenje. Če naj aodimo po slikah — oprostite mi iskrenost __ i« v te] plitvosti dane« odlikuje zlasti ieoftki svet. Ce pa je revija trasla iz misli, da z vTigajanjem potrebe po taki hrani vr5i važno narodno-vzgojno in morda ćelo kulturno delo, potem «e čudim resnosti njenih o<«tov. Spet povdarjamo: >Krii< noče uikomur •kodovati in nikogar uniČevati, a k grehu moUati ne more. Ker naloge naiega časa ra-mmevamo čisto reino, zato pri bi jamo: V miss<\ če 24 ur na dan skrbi le 7a svojo lepoto in morda še za svojega prijeka — a delati v potu obrazu po 16 ur v največji vročini in skrbeti z^ ćelo kopico otrok, ki si jim mati, je pač nekaj drugega. In vendar buržujska družba danes visje cpni lepo krilo, vitko postavo in elegantno kretnjo, kakor v mučeništvu posvećeno mater in v delu :z-mozgano delavko. Konfno trdimo: Tuđi ilustriran list more in mora izhajati ii neke nii^elnosti in mora imeti mojo orijentacijo, ki jo *ku£a uv*»lja-viti tuđi pri drugih, če naj ima svojo kulturno upravičenost. Neorijentiranosti in pli-tve brane je pri nas že davno preveč. da bi jo morali množiti ludi tišti krogi, od kate-rih resni ljud;e upravičeno pričakujejo več smisla za resna sodobna vprašanja, kakor od dmgod. Zato obžalujemo, da je iz katoliških krogov izšla revija, ki se je s svojo prvo številko predstavila v kri&ecem nasprotju i zahtevami in potrebami čaaa. Mar naj bi bilo to glasilo odgovor na obSo sodobno U-htevo lajiškega apostolata katoliške akcije? Mar naj nas opravičuje kupčijsko-reklamni nameni. Mar je našim podjetjem manj prepovedano, kar obsojamo pri drugih? Plaia je plaža, le da je v salonu le vidnejša, kakor v hlevu, v cerkvi bolj kričeča, kakor na ple«išcu. J. (Jakob) š. (Solar). Jubilej podgan Tud i pod-gane imajo svoj jubilej. Te d-ni je tninilo 200 let, ođkar se je nekenm astrahanskeniu trgovcu zazdelo kakor da ie Volga nenadorna oživela. Iz vode so molele 5rne glavice in blesteče oči rn kmahi se je nabralo toliko čudnih vodnih prefoivalcev z dol2wni golitmi rei>i, da so ponekod zakrili vodo. To so bile i>od£ane. ki so se izselile iz svoje azijske domovine najbrž zato, ker jm je začelo primarjikovati tirane, morda pa t)UK!i zarad: potresa, ki >e zasul vse njihove brloge. PoćKane so s« sekle v ogromrwh množicah proti zapadu in se-v«roza>piadu a pozneje so preplavile tuđi Evropo. V Rvrort se je njih §tevi4o zsnatno pofrmoži'o, ker so se )itn pridružile še •podszane z zaipada, ki so jih prepeliati ansrlešflv- parniiri iz Indije. In ktnalu s© ie \^nei v kleteii in kanaKh bo-j na ftvlienje in smrt. V kletoh in karualih so kralieva.Tp. d*o tfstega Časa iz Azije iyvirak)če Crne podsrane. ki so doteo enerp^no branilo svoje pravice m kHubovale rsi>jiv!tm priscljencetn. Azijske podgane so pa kmahj podle« e mocne^mi. ki so zmaga-le in zavladale po vscj T.vrooi. Kdor oglašuje, ta napreduje! Zločin ljubosumnega ženina Zidar Tišman je hotel zaklati svoto ljubico in sebe. — Ker nje-gora žrteT ni zahterala stroge kazni, fe bil obaojen samo na 1 leto ječe. Pred dv»ma letoro* j« prišla v Beograd iz rojite« Tasi Brestovac pri Pančevem mlada Marija Libgot. Ker je bila lep* io prid-na, ji ni bilo treba dolgo iskati »liriSbe. Dobila j« alužbo pevke v kavarni >Prest3lo-naal^dnik. Kmalu po naatopu filuibe je »po-Lnata nekega Djuro Ti«mana. ki je zahajal po končtnem težkem delu (bil je sidar) v kavarno in je po«luial lepo Marijo. Od tedaj datira njuno poznanstvo in pozceje Ijubezen, ki i^ koštala krvavo. Tragedija obeb saljubljencev je začela« ko te je Marija preselila in na jela sobo v hotelu »Pirotc ▼ Sarajevski ulici. Nekega dne j# splesal ljubosumni Djuro v njeno sobo akoci okno in jo začel preganjati, naj se vrne k n>Biu, da ga ne bo kompromitirala • svojim redanjem. Ker ga nezveita ljubica ni poshilala, jo je Djuro napadel z velikim noiem in jo 12 krat labodel ter ranil še sebe. Zaradi tega zločina se je moral wgo-varjati pred beograjskimi sodniki. Marija, ki je ldtala itiri mesece v bolnici in Se ni popolnoma okrevala, je sodnikom izpovedala ćelo storijo ivoje nesrečne lj,u-bezni in niti ni preveč obremenjevala ivo-jega bivšega Ijubčka. Ko tem prišla v Beo-jp-M. )e pripovedovala, sem ?pczn&la r»;u-; in takoj tva se vrij ubila, da se ni sva mogla ▼e£ ložiti. Zivela sva kakor moi in fena. Ljubesen te je pa kmalu ohladila. Jaz sem odpotovala domov, on je pa ostal brez *luž-be. Pomeje sem se vmila v Beograd in se nastanila ▼ hotelu >Pirotc. K meni je pridno zahajal Diuro in je bil ves vesel, ko sem mu dejala, da sem se vrnila v Beograd, ker ga ne morem por ab i ti. Med nama so pa nastali prepiri zaradi Djurove brerposelnosti. Uaodnega dne sem odprla okno, da bi pre-zraČila sobo. Nenadoma je skoSil skozi okno v sobo Djuro. PrestraiiU sem se in zakri-Čala. On je pa potegnil ispod plaič* nož in me zaČel neusmiljeno obdelovati. N"ato je Se «ebi prerezal vrat. Popolnoma drugare j« teveda izpovedal Djuro. Ko sem jo prvič zagledah »em se ta-ljubil v njo, ;e zafel svojo storijo zidar Djuro. Imel sem resen namen vzeti jo ta ženo. Bila sva tuđi zaraćena. Vse bi bilo dobro, ie bi se Manji ne vrnila zopet v Beograd in najela sodo v hotelu. Službe ni ime-La in vendar je iivela udobno. Zato sem dvo-mil o njeni zvestobi. Vedel sem, da je začela živeti nemoralno in sem ji to o^ital. Ona se je i/govarjala. Obiskal sem jo ve^f-krat v hotelu, toda nikdar je nisem dobil doma. Izogibala se me je. Tuđi v kavami «e mi je vedno skrila. Ka vam a r me je nekega večera eelo vrgel iz kavarne, ko sem hotel x njo govoriti. To mi je bilo dovolj. Usodnega dne sem akoČil skozi okno v sjeno sobo in y prigovirjal, naj te vrne domov in me počaka. Ker o tem ni hotela ničesar elilati, s^m potegnil irpod plaiŽa velik nož in jo rabodel. reko^: Bova pa oba umrla! Ko je ležala na tleh v krvi in nezavestna, sem zabodel 5e sebe. Marija je prišla pred sodnike v Crni obloki. Bila je bi eda in Še tako slaba, da jp komaj odgovarjala na vprašanja. — Ali sahtevate, da ga obeođimo? — Xe, vse mu odpuleam, ker sem ga imela res rada. Zaslisana je bila kot priča tuđi neka Milica Kitič, ki je videla nmnaaega moSkega, koje skočil v Marij,ino sobo. SU je v sobo in nudil se ji je strasen prisor. Djuro je kakor besen tolkel z noiem po krvavem telesu Marije, ki je klicala na j.omn? ^os^Kvlarja Aleksa. Obvestila je kuharja Topsloviča, ki je pohitel v sobo. Tuđi njemu j,e Djuro /a-grozil, da ga bo labodel, kakor svojo neve-sto, če priđe v sobo. Kuhar je Sel ro oroi-nika, ki je vdrl v sobo in ivezal pobesne-lega zaročenea. S^odiKe ga j* obsoiilo pa eno leto ječe, vltevM mu 100 dni preUko-valnega zapora. Prazniki v znamenju izictov L|t*Jiani< 2. aprila. Dočim je danes april lt rx)kazal roge in smo dobili prvi većji pomladatisfci naliv, smo imeli za praznike naravnost krasno, idealno vreme. Oba dni je bilo l«po in !z-redno toplo vreme. Zato ni čuda, da so j'o Ljitbljančani mahn'Ii v prosto naravo, na hribe in planine, na Dolenjsko m Gorenj-sko, v Pckel pri Borovnici, na 5marno zoro in Katarino in *p!oh na vsak količkaj pomemben griček". Brez pretiravan:a lahko rečemo, da je odšlo za prainike na^manj polovica l.jiibljančanov tr mesta. Samo z vlak! se ie odpcljalo \z Ljubliane okoli 17.000 četnikov. V Komnik se je v ncdcl>o odocljalo 8(Ki. v ponedeljek 1501.) Liub'jančanov. Naravnost ogromen Je bil naval na >(iorcn;ca«. V nedcljo se je odDeljalo na Oorenis^o 1450, v ponedeljeV 4S00, skur>ai torej 6000. Malo manj je bila ohiskana Doleniska, kamo r se je v nedeljo odpeljalo 130i>. a v ponedelfek 1700, torej skupa; okoli .v0. V Uub!;ano se je v nedelio prpe!"alo 2100 izletnikov. v ponedeljek pa 6500. Bili so — zlasti v ponedeliek — veči-noma domov vračajoC: se izletnik:. Oba praznika se je odpcljalo iz Ljubljane okoli 17.00O, pripeljalo pa okoli 8600 izletnikov. Manjka nam samo 5e statistika o sobotnem prometu. Gotovo je, da se je v soboto odpeijalo iz Ljubljane najman: 3000 izletnikov in zato lahko mirno rečemo, dn je za praznike zapustilo Liubljano nad 20.000 izletnikov. ne vstevši one. ki so se r avtobusi odxUaIi na krajše izlete in man^e ture. kakor tud; ne številne avromobiliste, rrotacikliste in kolesarje. To priča, da promet pri nas od leta do leta narašča, obenem je pa dokaz, kako se je pri nas razvilo izletnistvo. da ne govorimo o turfs-rfld. smiKarstvu itd. Tuđi Ljub-tiančan? so prišli do spozrtanja. da \t bolie preživeti ncde!:e in praznike zunai na sve-Itm zraku, ne^o sedeti doma in prega-n:ar! doljjčas. In prav ie tako. Podpore za povzdigo šolstva v ljubljanski oblasti Komisar oblastne samouprave oblasti ljubljanske je nakata 1 za pondigo *ol«wa naslednje ineske: a) za nove Sole: Mrzlava vas 210.000 Din; Zg. Siska pri Ljubljani 15.000 Din, Li pegla v in Javorje, oboi na Do-brunje za vsako po 25000 Din; Sela pri Kamniku 20.000 Din; Gaberje pri Nov em me«tu 30.000 Din; obeina Sv. KaUrina nad TrtiČem ia solo v Lomu 26XW Din; za lolo v Zg. Dolini 15-000 Din; zar solo v Zaplani 30.000 Din; Skofja Loka 50.000 Din; b) sa popravilo iole: ReteČe občina Stara Loka laOOO, Smarjeta na Dolenj*ktMD 30.000 Din; Trfišce SO.OOO Din; Velika DMi-na 25.000 Din; Mirna P«č 30000 Din; Bani« Loka 30.000 Din; Homec 10.000 Din; Studeaec nad Krikem 15.000 Din; š*nt»to-tard 10.000 Din; Šmarje pri Ljubljani 10.000 Din; Trata nad Skoljo Loko 10.000 Din; Velike Laifo 10.000 Din; Zalog pri Komendi 20.000 Din; Leskovec pri Krikem 10.000 Din; Studenec-Ig 10.000 Din; Brdo pri Lu korici 6000 Din; Svibno pri Radecah 20O> Din; BuSca 5000 Din: Nomenj 8000 Din; Planina, okraj Crnolelj 5000 Din; Javorje nad Škofjo Loko 30.000 Din; Sela pri šum-berku 30.000 Din; Sv. Antoti pri Rajhenbur-pu 25.000 Din; melcanska Sola v Breži-ah 'J5.000 Din; r) sa $o!*ke vodnjake. vrtove, vrUie ojfra-je, gremice, učiteljska stanovanja itd.: Jar- Še 1000 Din; St. Lovrene na Dolenjskem 3000 Dio; Mocel; 1500 Din; Trstenik 2500 Din; JavorniSci Rovt 8000 Din; Korin .VKM) Din; SkaniSna 2500 Din; Zalna 50D> Din, D. M. ▼ Polju 1000 Din; Radeče 10.000 Din; Crnuče 5000 Din; Zvir*e 5000 Din; 2užem-berk 10.000 Din; Gor. Pirniče *J50^^ Din; Boslivaloka 3000 Din; Kamm gorica 5000 Din; Kriie pri Tržiču 5000 Din; §ent Jer-nej 1000 Din; Smartno pri Kranju 50CO Dia; Rakek 15.00 Din; Bo&tanj 'JOOO Din; Turjak *2000 Din; Breznira 5000 Din; Božakovo 1000 Din; Blanca ob Savi 5000 Din; St. Juri pri Grosupljem 2500 Din; Veliki trn 2000 Din; Kapele 10.000 Din; Lesce 1000 Din. Ruski dečji dan v Ljubljani Na pobudo ruskih pro$ve*n:1i organiza-cij v Pragi se priredi letos po vseh sredi-šćih ruske amigracije Ruski dečji dan v pomoć ruskim otrokom. \'sako leto pozabi vedno večic Štcviio ruskih otrok materinščino in izgubi vsake vezi z rusko kulturo. Starii, \aterih nai-bližja dolžnost je skrb za otroke, nišo sami nikakor kos težki nalozi prepreCiti raznaro-dovanje ruske dece. Inozemski viri, odko-dcr so poprej doliajala za to potrebna sredstva, pojenjajo vedno bolj. Već tisoč ruskih otrok se nahaja v obupnem stanju. Nezado-sina hrana, slaba obleka, Životarjenje po nirlzlih in vlažnih stanovanjih in prenapor-no delo v z^odnji mladosti povzroćajo \ ed-no večji razmah s'abokrvnosu. ietikc in drugih bolezni. Ruska podporna društva v inozemstvu napeitjajo vse siTe, da b: obvarovala rusko deco popolnega telesnejra propadanja, po-zabljanja ruske^a jezika n odtu'enja veliki ruski kulturi. V svojem prizadevanju so deležna posebno izdainc podpore v slovan-skih državah. Tud: Iju-bljanske prosvetne in podporne ruske organizacije skušaio i>o svojih mo-čeh in sredstvih priskočiti na pomoč ruski deci. Nabirajo denar za vzdrževanje po-irebnih ruskih otrok. prireja:o čez poletje otroSke tejaje. nabavljalo vedno novo štivo za rusko otroško kn;ižn:co i- t. d. Ruska Marica. Ljubljanski Ruski odbor in ruski Rde3i križ prirede v svrho nabira-nja zaklada za poinoc ruskim otrokom dne 6. aprila ob 20. v prostorih Ofcirskega doma na Taboru »Ruski dečji dan« s literar-n'm in z!asben:m sporedom. lzva]a!a se bodo de!a ruskih pisatelicv in skladate'iev ter so prijazno obljubili svoje sodclovanje: ;rspe M. NablocVa, A. Kunova. T. Popovt '.u zz. De-Make, Dm:4riievt Drlza, Mesn»a-jev ter zbor bala!afk. Omeniena ruska društva irpajo, da bo r/jt.el njih namen širok: odmev pri ruski ko!on:ji \n tud: med prratelii ruskeza na-rr^da Slovenci. Srbi, Hrvati. Nesreće in pretepi Li«bl)ana. 2. apri.a. Velikonočni praznik: so v Ljubljani pn-tekli brez \-sakih posebnih dozodkov. Na rolicfji so imeli vse tri dni mir in ražen par piiančkov, ki so morali radi prevelike Kinjenosti prespati noč v zai>oru. ie bila policijska kronika suhoparna, če izvzame-mo dve man'ši nesreči in poskušen ^mo-mor. ki pa je bil izvršen divi. V soboto zvečef so morali v bolnico prepeliati de* lavca Jožeta Zormana, ki ga je po nesreči s f!obertom ustrelil v slavo pckovs!\i po-^očnik Markič. Markič «e te namreč v jto-s:i!ni pri ^knfu ni Krakovskem nas:pu 'jra! s flobcrt-pištolo, ki se je nenadoma sprož-!a. Krozla je orrtičaki Zorrranu v zlavi n Jta precej nevarno rani'a Hruca nesreća se je pripetila na Karad/ičevi cesti, kier ie vČeraj popoldne z balkona prveja nad-^tropsa padU na rlocn V 5!ctna pečarjeva hčerka Marija Horn. Dekletce se je po- ftođonio ii potopio na obrazu ter i»j JTlavL V bolnico je ntortl tuđi di.ik Jo/e ^., cl !• bil »oči v vfĆJt družb: v operni kleti. N'enadoma ie nastal v ^ler prepr in med Prezirom ja je nekdo oplazil » ^*eklemw'> po fdavi. \' bo'n'ci %o dijaka obvezali ir» Posla.: domov. Davi si je na 2abickj posna: krosln v i:Iavo nekt Ivan 2. Telko ranjene« «> pr^-pcljal* v bolnico. \fiego\o stanie ie ?do kritično. Kij ie \ 7r^k ^amomora. n: rndt\<>. baje pa so druiinske rafmere. 7. jf imel ljubavno rizmerje z nekn Ti'adenko i« im st z ženo ništa razume! j Šino:1 - o Se! z doma in ga vso noi n; hi:o doirov. davi se je pa na 2abjeku k;er ie bi zaposlen, ustrelil. Z dežele so v nedeljo in včeraj pr.pe-ljali več žnev ve!ikonoCn:h pretepov n pozojev. Tako ]o je me -Kunil Zajca z noiem v prsa in z* težko poik«-dova! — S!i£na nersoda je doleteli tuđi čevljarja Trinca Jenka iz Sv. Valr»urre n?-Smledniku. Med prepirom ga je nekdo su-nil v pna. V«e tri so pret>e1ia!i v bolnico. žBeležnica Kofedar. Daaes: Torck, 2. aprila, katoltčaiti: Tranc; pravoslavni: 20. ^irca. Jovan i Serri. DanainJ« prir^dUrc Kfeo Matica: Pa: n PaticKon. Kino Id«al: Krmar - Bus^er Keaton D^žvree l*kar»«. Da«*«: Trnkocz^, Meftni ni, Rimor. Miklo5i:e\a cesta. *ak* jfia Jert d» Slj Saj Sa i Snor* — Službeno im LHP»b Prr. tekmovanj« za potnlrndoo sejono 1929. prične z dn«m 28. apnla. Po ŽTebvi se odijgrtjo tek me v •iodecem rodu: 3B. aprila ?^C Pt«) : Maribor v Ptuju, Sfc. IHriia : .\5K Primone na icjh^u Ilirije, 5. maji SK Mura: 1 \SK Maribor v Munkt Soboti, SK Pnij : A5K Primorje v Ljtjbljaai, IX m«)« SK Mut« : ASk Prmvorja ▼ Murtki Sabati. SK. Ptuj : SK Ilirija v Ptuju, 26, maja ^K llmja ; ^k Mura v Lj ubij adi, 1 SSK Maribor : A^K. Primorje v Mariboru, 30. mtia I SSKi Maribor : SK Ilirija v Mariboru. SK Ptu) : SK Mwi v Muriki Soboti. Klubi, ki potu* jejo v s#dež svojega j>rotnrnika, tmejo po «kHpu glavne skupAčire zahtrvati urno po» lovično vožnjo m prehrano ?a čas bWmja v sedežu protivnika, veodar Mmo za •« daru vse »amo tm. devet oseb. Zrebacje po tekem II. razr. Ijublj. okrožja se objavi kasnejc. — Tajnica. — SA"* Iliri)* (ženska tekcijm) THnm popokkte od 1S dalje lfthkottlettkt trmmj na io rmf»«.h cetiah. \m\. — t>H >0.: L'tof^ljeoka. LM*ka pr«4tfiva ?« im- foefa :«nah. lxv. Ne4«lja, 7.: ob 15. I. N. R. 1. Ljudska pr«4wtv« po aniianih oe«»h. Uv. — Ob 20.: Dobri v". >*k Sve*. LJvdaka predstava po tm*aiw% Op«r«: Sreda, 3.: UobcKn treh krati«v. t?*<* C Ccmek. 4.: Gro Luloewb*irik!. Ocra« «. la- đić. R«<1 B. P«u» * i I«e«i cr-ru jpvrs*nc ooere nori« ca. ZiiAi \'rlfaa-ICia»-ćera ter tt Betett«. Marčec n Ort«* Opero ft-riBra V«jxJw1t r ^tntof. Grof LskMMtorlid z g. Litffctto Ili^ć«^ ko: tostom v naalova: vloai %t po]t v t^ufea)a«tln j operi v otme* 4. t. m. Ptrerv> vi^oiaa v prv«n to, ki ;« pravi solisMčni koenad m prveca \4to~ haista. Trm. Sca«m nun prutaia rtamrrMit* i«io *«iU lcro«n#fiBe 6«ttrac^e v oanteama. <^-ćam )e faai« pra«\i perpetuum mobile Vtt pri-ji oto*čijmh ko«icerFrane Joaefovec greirfic«. Preditojoiki uaiTtr*i-tetnih ženakih klinik »oglasno bvalijo priat-no »Franc Josefovoc vodo, k<*r •• lahko po-uiije io »e milo odpirajoni ufin#k raji^»lji-vo pokal* v kratkem «atu braz n#prij«tnili •tranakih poJa^OT. Dobi ae v ya«h le)Laraah, drogerij>h in ipecerijakih trfwt»ab. Stev. 74 »SEOVENSKI NAROD« dne ?. aprila 1729. SiranJ Dnevne vesti. — Izpremtmb« v naši vojski. Službe rezervnoga ofictrja sta razreSena trtiliedj-ski poročnik Ridoslav Osterman in pebot-ni porocnik Jtnko Sesula; za izvrSBca dolfnosti komandanta HL dnmjona aio-nvsfke artiljerijske brigade je imenovan doseđanji poveljnik 4. čete I. pojka trdnjar-ske artiljerije artiljerijski kapitan I. klase Branko Tomhišek; vpokojen in v rezervo je preveden arožmiki kapitan I. klase Josip Karba; za s*aine*a nlžjesra voinega *ve-čenika ie Imenovan duhovnik FTanc JeraJ. — Iz prosretne thtlbe. Za stalno ie Imenovana začasna strokovua učiteljica na gospodmiski Soli na Jesenicah \1ktoriia — Redukcija cUnnazli. Finančni mini-»ter je izjavi!, da bo 21 nižjih rimnazij ukinjenih. 19 popolnih firimnazij se pa reducira na Štirirazredne. — Podpora ŠoldUm kuhlojam. Glavni odbor Podmlađka Rdcčeja križa ie poslal novo podporo šolam za ustanavljanje in vadrževanje kuhini. Podpora znaša 388.545 Din. Od te podpore sta dobili dve Soli v Sloveniji 2000 Din. — Zakon o odvetnikih. »Uradni list« *t. 32. z dne 2. aprila objavlja zakon o advokatih za kraljevino SHS. — ČeŠčina na beozrajskl univerzL Pro-svetni mftiister je Imenoval na filozofski fakulteti beograis!aj štirih razredor osnovne sole, če ni prej obiskoval tega priprav-Ijalnega tečaja. SkuŠnja namreč uči, da taki proeilci brez prejšnje temeljite priprave ne dosežejo povoljnih uspehov in je nai ia njihov trud skoro zastonj. Učenci pripravljal-nega tečaja imajo po dovrlenem tečaju tuđi prednost pri sprejemu v redno solo v 6ol-skem letu 192930 pred vsemi drugimi pro-silci in sicer na brezplaSna mesta v celoletni in zimski loli. Pogoji sprej,ema v tečaj so: 1. staroat ne nianj kot 16 in ne vec kot 19 let. 2. dovršena osnovna Sola (če tuđi Ie eno-ramrednica). 3. telesna in duševna sposobnost. Prošnjani, Uolkovaaim z Din 5.20 je priložiti krstni list, domovnico in zadnje ftolsko spričevalo ter jih poslati najpozneje đo 20. nprila 1929 ravnateljstvu Kmetijske hole na Grmu, p. Novo mesto. — 0 sprejemu te obveste prosilci po 20. aprilu pismeno. V«a potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. — Morilca Toni Schlegla ni mogoče najti. Preiskava v umoru uovinarja Schlegla je priila na mrtvo točko. Anton Metesi, ki ga je ovadil beograjski trgovec Dakić, je doka-zaI svoj alibi in je bil tekoj izpuSčen iz za-pora. Ravno tako je dokazal alibi upravnik >Vidovdana< Rapajje. Zato policiji ni pre-oatajalo drugega, uego da nadaljuje preiska-vo in zaslišuje vse, ki bi mogli dati kake podatke o morilcu. V tej smeri se preiskava nadaljuje. Te dni eo zaslišali nekatere priče, ki so Izpovedale razbremenjevalno glede ne-kega zagrebskega profesorja, bivšega novl-narja, ki je bil aretiran. Zdi se pa, da bodo todi tega kmalu ispustili. Javnost Ie vedno pri&kuje z veliko napetostjo uspeh ftkeije ^jrebfiko policije. — Dve nesreći na Stolu. Na veHkonoć- no nedeljo dopoldne si je neki smuČar \z LjubMane zlomil nojo na velikem snefl&u I nad Valvazorjevo kočo. Tcžje se je pone- I »rećila g^dč. Jožica Lozej, uradnlca. hči mest. užitnin. paznika. Isti dan, v nedeHio okoli 8. zjutraj je hotela prikoračfti zlede-nelo snežišče in spodrsnila ter rdrčala na-vrdol preko pečin. Pri padcu se je moCno pogodovala, ranila na slavi, očesu in si slomila roko. Prenesli so jo turisti v Val-vaxorjevo kočo kjer sta ji nudila prvo po-moč dva zdravnika. — Vreme, April bo menda tuđi Ietos po-tTdil svoj sloves, kajtj že prvi dan Je nam prinese] nekoliko dežja, danes dopoldne pa je poSteno UIo, a med dežjem je padala dfbela toča, kar ie v tem času pač redek pojav. Vrremenska napoved pravi, da bo ▼reme oblačno in deievno. VĆeraj je bilo po vseh Arajih naše driave boli ali manj f>blačno. PrSilo je v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Maksimalna temperatura Je zna-lala v Splitu 18. v Liubtjani 17.8, v Zagrebu 17, v Skoplju 16, v Mariboru 15, v Beogradu 13 stopinj. Davi je kazal baro-meter v Ljubljani 748 mm, temperatura je zntiala 8 stopinj. Sodeč po stanju barometra je računati z deževnim vremenom. Morda doblmo še sneg. ___ Nororoj«nfck ▼ kleti V ulici Stevana Vkokega v Beogradu je služkinja zdravnika Ristića Ana Beri naSla truplo oovorojenrka. fela je v klet po drva in zagledala v kotu »aroj, ki ga je dvignila. Na njeno veliko presenecenje je iz iavoja pa dio tmpelce no-▼Dro^eneTui. Poklicala je takoj policijo, ki ]e odpeljala trnpclce v prosekturo bolnice. Zdravniki »o ugotovili, da je bilo truplo ie nad meaec dni v kleU. ZloČioska mati je najbrž kaka »luikinja v hiši. __ Kr*sao Treme v Primorju. 3 SuSaka poročajo, da «o imeli v Primorju za praznike najlepie vreme. Od Sušaka do Raba je bilo vse polno turistov, ki to prebili praznike na tolncu. Priapelo je tuđi veliko Stevilo tiijcev, ki so prebili velikODOčne praznike v raznih krajih naie ririjere. Največ go«tov je bilo v Crikvenici in na Rabu. Voe kaže, da bo letoioja sezona prekosila po Itevilu tajcev vte dosedanje. — Tragedija bedoih na veliko sobeto. Na veliko »oboto sta se odigrali v Zagrebu • dve tragediji. Na ta dan, ki je dan veselja slehernega človeka, fita si hotela konca ti £iv~ ljenje dva obupanca. Prva tragedija se je odigrala na Medveščaku. Slovenka Ana Je-zernik iz Ljubljane, 27 let stara je izpila deciliter lizola. Nesrečnica &e je zgrudila na tla v hudih krčih in je klicala na pomoe. V bolnici &o ji nudili prvo pomoč. Popoldne je pa izpil v Meanićki ulici večjo količino lizola pekovski pomočnik Josip Uroić. Tuđi tega j,e rešilni voz odpeljal v bolnico. Pred posku^om samomora je napisal poelovilno pismo svoji ženi v katerem navaja kot \Tzrok samomora bedo in pomanjkanje, zaradi ka-tere je hotela v smrt tuđi Jezernikova. — Tragedija naivne uradniee. Katica M-, zasebna uradnica iz Zagreba je dopolnila le-tos že 30. leto, toda kljub temu je ostala ze-Io naivna. Potožila je prijateljici, da se boji, da bo ostala stara devica, Čeprav ni tako grda in nima drugih napak. Kako bi si želela moža, g katerim bi živela lepo v zakonu. Prijateljica ji je dala nasvete, kako je treba ujeti moža. Bodi intimna s fantom, ki se zanima zate( pa boš vidla, da te bo vzel za ženo. Katica je res začela intimno razmerje z nekim uradnikom, ki jo je imel že dolgo na piki. Hodila sta skupaj po kavarnah in na izprehodih. Nekega dne je pa zdravnik povedal Katici, da je noseča. Vsa vesela je povedala fantu novico in se že veselila na prstan, ki ga bo ji dal za poroko. Fant jo je pa zavrnil, češ, da nima namena ženiti se. Katica si je prizzadevala na vse načine, da bi jo fant vzel, toda zaman. V obupu j,e skle-nila konČati si življenje. Ko je hotela skočiti skozi okno, se je zgrudila na tla neza-vestna. Odpeljali so jo v porodniSnico, kjer je rodila mrtvo dete. To je tragedija naivne Katica »i je prizadevala na vse načine, da sane prijateljice. — Krrara žala ncinanca. Iz Karlovca javljajo, da je pri5el v krojačnioo krojaža Vinovrškega neznanec, ki je začel kazati pomočniku Despotovćiu svoj samokres. Ke-kel je rudi, da orožje ni nabito. Nameril je samokres na pomočnik a in mu rekel: Zini, da ti ne bom pokvaril zob! V sobi je počil strel, samokres je bil nabit in krogla je šla pomočniku skozi usta v grlo, kjer je obti-čala. Neznanec je tedaj pobegnil iz krojač-nice. Težko ranienega pomočnika, ki mu je sele 21 let, so odpeljali v bolnico, toda ni mogel povedati, kdo je nezjianec, ki ga je ustrelil v usta. — Smrtna kosa. V soboto opoldne je preminu-1 v Ljubljani knjisovodia tvrdke Bergmann g. Martin Maicen. Pokojni je bil vzor vestnega uslužbenca in simpatičnega, značajneg-a moža. Dosege! je visoko starost 77 let. Včeraj popoldne so ga položili k veČnemu počitku. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Krvava bitka kmetskih fantov. Iz Karlovca poročajo, da so včeraj aretirali šest kmetskih fantov, ki so se med seboi krvavo stepll V tei krvavi bitki med fanti je bilo več težje in lažje ranjenih. Tež^o ranjen je Anton Radaković iz Jelše, ki se v bolnici bori s smrt?o. KarlovSka policija je uvedla preiskavo da ugotovi. Vako je nastal krvav pretep. — Zločin sinahe. Dne 22. p. m. je nena-doma umri v Palanki v Bačli 781etni Ilija Radakov. Zdravnik je dal dovoljenie in starca so pokopali. Po pogrebu so se pa po vaši razširile vesti, da starec ni umri naravne smrti. Orožniki so uvedli preiskavo in aretirali starčevo sinaho Danico, ki ie osumldena, da je umorila Radakovića. Med preiskavo je sinaha priznala, da je Rada-jfovi^a zadavila. Stari Ilija je imel v hranilnici okoli 30 tisoč Din, ki bi jih dobil njegov sin sele po nejesovi smTti. Ker sinaha ni mogla čakati na Ilijino smrt, se ie odločila, da 2a zadavi. Radakov ie bil visok, močan starec. Sinaha za ie napadla od zadaj, mu vrria brisačo za vrat in jo zadimila ter ga vlekja tako dolgro po sobi. da ie izdifi-nll. Mogoče pa je, da je preje starca oma-mfla. Te dni je priSla v Palanko Tdravni-Ško-sodna komisija, ki ie odkopaJa grob in preiskala truplo umorjenega starca. — Odrectte se kajenla, ker dim kvari zavese. — Le, če vzatnete za pranje SCHICHTov >RADK)N«, lahko kadite brez sVrbi ^^^^ Gradska Ijekarna^^^^^^^^ Kamenita uh 11. Prosim, poJljite mi pet steklenic oldne je sneg pobelil strehe. Ce bo ves april tak, kakršen je začetek, bo treba znova obleči zimske suknje. Siccr pa pravi pregovor, da pomenf slab začetek dnbcr konce. —lj Laetniki konj, o>1ot, tntigor, mu| in toIot se ponovno opozarjajo, da morajo naj-katneje do petka t j. do 5. aprila U v svrho vojalkega popisa prijaviti svojo živino mestnemu vojaSkemu uradu na Ambroie-vem trgu št 7/1. Za živino, ki je vojaSko že bila pregledana, naj prineeo s eeboj vojno-etočni list Zamudniki bodo najstrožje ka-znovani, zato naj vsakdo v la«tnem interesu pravoSasno zglasi svojo živino. Kdor ne po-•eduje ve5 živine, ki jo je svojecasno sicer zgLaeil, pa doslej še ne odglasil, naj to ne-mudoma izvrši, vsaj, pa do 5. t. m., sicer ga doleti oštra kazen; kajti ▼«ako tpremembo je dollan ^proti prijarljati. —lj Podoknica dr. Cerinu. Drevi ob 20. prirede godbeniki dravske divizije svojemu kapelniku dr. Jos. Cerinu ob priliki de-setletnice ustanovitve godbe, podoknico pred njegovim stanovanjem v (kraposveteki ulici. Častilci dr. Cerina se vljudno vabijo, da iz-kažejo ob tej priliki priljubljenemu kapelniku s evojo udelefi«, zasluženo Čast in priznanje. —lj Sestaoek hi«ih potestnikor ljubljanskih in okoliških se bo vriil v sredo, dne 3. aprila t. I. ob 6. uri zvečer v telenj dvorani hotela »Union< v Ljubljani. Na »estan-ku ee bo razpravljalo o stališeu hišnih pc-sestnikov o etanovanjskem vprasanju, razjasnile so bodo trditve zagovoraikov stano-vanjske zasčite ter se bo razpravljalo tuđi o zadnjem sklepu občinskega sveta ljubljan-skega glede podaljšanja stanovanjskega ta-kona, kakor tuđi o meetnem proračunu v letu 1929. Društveni elani se vabijo k polno-številni udeležbi. 220/n —lj V počaščenje spomina blagopokojne £ Marije Meden-ove, poklanja »DeCjenru domu kraljice Marije« Kn 50 obitelj ravnatelja Fran Gerbičeva. Srčna hvala! Iz Novega mesta — Sportne vesti. Prvi topli pomladan-ski dnevi so že privabili nogometaše na igrišče ob Krki. Treba bo pridno trenirati za prvenstvene tekme, ki se v kTat&em prično. Tuđi tenisigrri$če že pripravljajo za otvoritev, ki se bo vršila ob ugodnem vremenu že v bližnjih dneh. Lansko poletje nanovo zgrajeno ijrrišče je Ietošnjo nena-vadno oštro zimo dobro preneslo in je Ietos zanimanje za beli sport zelo veliko, zlasti ker bo tuđi letovišćarjem igranje omogočeno. Na novo se snuje laMcoatlet-ska sekcija, ki prične te dni z rednim treningom. Na letosnjem sportnem dnevu SK Elana v Novem mestu bodo vse sekcije imele priliko me riti svoje moči in rutino s tujimi klubi. Od NovomeSčanov pa je priča-kovati, da bodo vse prireditve SK Elana pridno in številno posečali in s tem pripomogli k napredku in procvitu sporta do-lenjske metropole. — Izkaz sreskega ekonomata navaja, da je bilo lani v vsem novomeškem sreru 3404 konj, 19.218 sroved, 13.204 praSIčev, 20.075, ovac. 980 kozr 53.585 perutnme ju 3150 čebelnih pmjev. Kakor znano, meri srez 931 km2 in ima 50415 prebivalcev. Gospodarstvo Naš izvoz v februarju Občutno nazadovanje Generalna direkcija carin objavlja podatke o našem izvoru v februar ju. V fe« bruarju smo izvodili 246.709 ton blaga v vrodnosti 385,073.770 papirnatih ali 35 miii* joacrv 140.239 zlatih Din. Lani v februarju je znasal naš izvoz 294.760 ton v vred* nosti 438, 962.558 papirnatih adi 40,069.369 zlatih Din. V primeri s februarjem lan* skega leta je tore? naš izvoz Ietos po teži in vrednosti nazadoval. Po teži je nazado* val za 48.051 ton ali 16.30 odstotkov, po vrednosti pa za 53.888.788 Din ali 1Z28 od* stotkov. V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo izvozili 545.666 tem blaga v vred* nosti 810,781.554 EHn, lani v istem času pa 606.248 ton v vrednosti 869.261.808 Dim. V primeri z lanskim letom je torej nazadoval naš rzvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta po teži za 60-582 ton, po vredno*ti pa za 58,480.245 Din, Občutno nazadovanje našega izvoza, ki je doseglo v februarju visek. je nedvomno posledica hude zime in prometnih ovir. Letošnja zima je vpli* vala rudi na zunaujo trgovino drugih di> žav. Za nas je to zelo neugoden pojav, ker bo znatno vplival na poslabšaiije naše tr* govinske bilance, tem bolj, če se uvoz ne prilagodi zmanjšani tupni moči na$ega ljudstva, Nazaoovanje izvoza je bilo v februarju zelo občurno. Nazadoval je zlasti izvoz otrobov, fižola, kronrpirja, svež»ga sadja, suhih sliv, marmelade, jaje, živine, svinj* ske masti, telečjih, ovčjih in kozjih kož, ekstrakta za sfrrjenje, sode, karbida, fe* leza svinca, bakra itd. Nekoliko je na* rasel samo izvoz pšenice, Špirita, opija, prediva, drobnice, mesa, lesa in cementa. Splošne dolžnosti davkoplače-valcev t IL četrtletju 1929 I. Dmibeoi davek. Davcni zavezanci, ki plačujejo davek na dobiČek podjetij, zavezanih javnemu polaganju racunov (družbeni davek), predlože prijavo v petih meeecth po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15. dneh po glav-nem zboru, na katerera so bili končni računi odobreni. Utluibenski daTek. Gospodarji so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku v^akega mese-ca. Oni pa, ki redoma nimajo vec nego pet zaposlencev, odpremijo pobrani davek do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, za me-6©ce januar, februar in marec 19C9 torej do dno 15. aprila 1929. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo oprav-Ijenega prometa, to je poleg družb oni, kojih promet je v letu 1928. presegel vsoto 3GO.0OO Din, so dolžni do 30. aprila 1929. odpremiti davek od prometa, opravljeoega v I. cetrtletju 1929. — Ostali davkoplaČeval'i. to je oni, koji plačujejo davek na poslovui promet pavšalno, plačajo soča>no z drugimi davki tuđi drugi obrok davka na poslovni promet za 1. 1929, ker ta še ni odmerjen po visini predpiea za 1. 1938. , IV. Do«pelo>t direktnih davkov. Dokler ge ne izvzrši odmera poediaih davčnih vrst po novem zakonu, se pobira davek po predpisu v ustrezni davčni oblik i minulega leta. Neposredni davki za II. četrtletje 1929. so dospeli v plačilo dne 1. aprila 1929., pla-t-ati pa se morajo najka?neje do dne 15. maja 1929. V. Tak-a na kupoue ali dividende in na ta-tieme. Od kuponov ali dividend iu od tantiem «-e pobira po priponibi 5. k tarifni postavki 10. taksne tarife enoodstotna taksa. Plaćati jo je v 15 dneh po odobritvi bilance. VI. Dopoinilna pren««aa tak^a. Drugi obrok do^lniloe preuosne takse, ako presega letni predpis znesek Din 500.—, je plača ti od dne 1. do vltetega dae 15. aprila t. 1. Dr. Koref izvršil samomor V i>etek popokine so potegnili iz Dunava moškega utopljenca, pri katerem so našli legitimacijo na ime odvet-n&a dr. Koref a. Truplo, ki je ležaio priMižiK) že tri mesece v vodi, je bilo zmrznjeno in dobro ohranjeno. Odvet-nikov nećak in njegova tajnica sta ugo-tovila. da gre res za dr. Korefa. Afera nesrečtiega odvetnika je xna-na. Dr. Koref je dne 14. januar ja brez stedu izginil z Dunaja. Po njegovem begu so ugotoviH. da je poneveril okoli 200.000 šilingov, to je v naši valuti nad poMrugi mifijon Din. Dr. Koref, ki je bil star okoli 50 let, je bil namreč imenovati za upravnika konkurzne mase podružnice Slavenske banke na Dunaju. V svrho prisilne poravnave i-n da za-vodie upTLjie. je bilo v roke konkurz-nega upravitelja dr. Korefa založenih 200.000 šilingov. Upniki so se zadovoljit s prisilno poravnavo. katero je tuda potrdik) lani v aprilu trgovsko so-dišče. Radi rekurza dveh upnikov pa >© bH konkurz nad banko u kinjen sele 9. januarja. Upravitelj konkurzne mase bi moral zdai upnikom izplačati 200.000 ši-Rngov. Dr. Kore! kot upravitelj konkurzne mase je izjavil konkurznemu komisarju, da si po zakonu pridrži še 14 dnevni rok. Se preden pa je rok potekel, je pobegivl z Dunaia. Oblasti so ugotovilc. da je dr. Koref poneveril okoli 170.000 šihngov in samo konkurzna masa je bila oskodovana za 130.000 Din. Dr. Koref je prejel kot prvt obrok za izptfačilo upnikov večje šte-vilo delmic, ki ih je pa kot kritje za svoj zasebni konto založil pri neki vc-leb^nki. Ker pa je bi] njegov konto rwi banki že precej izčrpan. j€ banka del-n:ce. ki so bile vredne 77.000 ši-linKov, porabiJa in prodala. Toda odvetnikov dolgovi so vedno naraščali in da jih poravna, ie sezel po denarju konkurzne mase. Dr. Koref je bil vdovec in je imel hčerko. katero je zelo ljubt!. Zdclo se je. da živi zxneano in reclno. v re&moi je pa vodtl dvojno žtvtaue. lm«J je Uu-bavno razanerje z neka vdovo, ki ga je znaia spretno izmoz^avati. Ko iz tost-nih sredstev ni mogd \*^č ugoditi njenim zairtevam. je segd po tujem denar-jai. \ obupw je končno izvršH samomor. Vest, da so ga prijeti v BiKH-m-pe§ti, je bila tore] neresniCna. Neverjefen etnizem morilca Iz Madrida ix>roćax> n miru, da se najć. MorilČev cinizem je ta-ko radcačil ljudi, da so na hitro roko postavili vezala, hoteč Gurtirera obes:-t!. Morala je intervenirati policija, sjecr H bili ra«jarjefli me^čatii sami sodrli rtrr>-r^lca. _________________ n nafoeocjtcl SKROMCN DIJAK. — Mamica, danes me je go§pod učitelj pohvaliL — Kaj ti je pa dejal? — Da ima v razredu šc večje lcau-he, kakor sem jaz. „Moj moi srne kaditi/4 pravi mlada gospa Mica. „Ne Škodi, čc so zastori malo za-ka/eni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam," RADIOM | pere sam ? Varujc perilof Stran 4 »SrOVENSKI NAR O D* dne 2. anrila 1939." Stev ' 4 Aleksander Jab!on&ki: Čarobna pravljica Moji pokojni roditelji so gojiii prijateljske stike z lepo damo, vdovo po , generalu. Korvinu K—sko, bogato vele-posestnico v eni južnih guberni'j. Bil sem takrat se deček, dočirn je bila ona dama skoro že starka. Spo-•minjnjn po se se dobro, kako ponosna, samo-zavestna in dostojanstvena ie bila. Na njene«) velem obrazu so bili že sledovj kozmetike, te priče ženskega poraza v borbi z neiziprosno naravo. Toda oči je imela še živahne !n prekrasne. Take oca vidimo samo na starih portretih ;z dobe carice Katarine, a v aureoli širih lasarj se zde vedno posebno ognjevite in izredno mladostne. Zdi se, kakor bi se skrivali sredi tega sivega zatišja vsi demoni vesele, grešne bujne mladosti. Dama je govorila vedno z vsemi y nekakem pokroviteljskem tonu in mi-sKiTi, da drirgače sploh ni znala govoriti. Vsi ljudfe njene okolice so se ji zdeli majekeni in brezi>cmiern>bni od njenega zdravnika, ki ga je nazivala kdove za-kaj »moj vrtnac«, do jru-bernatorja, ki Ka je d os led no nazivala »ta ubogi Fa-lalej.« Dama sn-Ioli ni iimela nobenih zvez z ruskiim dvorom, toda zadostovalo je po-sedeti z njo deset minut, pa je kar sipala Izraze dvor, na dvoru, k dvoru, avdijence, recepcije, dvorna parada, milost Niiinih Vel čanstev itd. : Generalova, ki je "bivala stalno na I svojem domu am pa si je hodiila | v Karlove Vary leči-t bolna jetra, ni vi-dela in menda sploh n! hotela videti na-Šega dolgočasnega bednega, enoličnega življemja. Vedno je bila v duhu »ta-m« na dvoru, kamor svoj živ dan ni imela dosto-pa. toda kjer je vedno krožila njena duša in kjer je za njo sijalo večno solnee. Cesto ni niti veđela, kako je ime njeni kuharici. KlicaJa k> je kar »mila maja«. Pač pa so ji bfla dobro znana imena vseh dvornih lo n:%Jk*5£. da i-n zane- se usođa r.ekam daleč, kjer začne s!ed-nj!č ono pravo in dostojno življenje. i oda svoj živ dan menda nisem na-letel na človeka. ki bi tako razmetaval denar in Ra tako znal zapravljati, kakor ona. Taiko radodarne, zapravljive in lahkomiselne ženske menda ni bilo na vsem svetu. — Saj ni mo'goče. da bi dvor po-polnoma poza-bil name. — je trdiia ve-nomer. B;l sem še premlad, da bi razume!, zaka? polaga ta sivolasa, ponosrra dama ki nikoH ni bila na dvoru, vse svoje nade baš na dvor, in zakaj na pr., kq nj mogla plaćati protestirane menice, ni govorila o sodnem komisarju, marveč o dvornem maršalu Narisfcinu in o tem, kako se je car Gosudar zadnje čaše očividno postaral, dasi je še vedno očarljiv. Sele poz»ncje secn avedel njeno storijo ali bolje rečeno njen *j>ritnerc in Voe mi je postalo iasno. Evo te storije. Nekoč bi se moral peliati Aleksander II. na povratku z vojaške parade v Varšavj skoz: našo'sru'berniio. Vsa jru-bernija ga je nestnpno pričakovala in vse je bilo postavljeno na fflavo. Med plemstvom se je jro-vorilo o nlesu, ki so ga baje pripravljali fn o veliki pojedini, ugibalo se ie, kdo in kje bo car ju predstavljan, kaksna bo parada itd. V tem pa je prispela z dvora vest, da ni treba nobenih priprav, da bo dvor-ni vlak sa.mo vozi] skozi našo gubernijo in da se mora gubernator s starešino, plcmičev sauno predstaviti na kolodvoru kjer bo vlak stal kveČjemu pet minut. To je bil hud udarec za visoko gospodo, a gubernator je viđel v tem ćelo znak nekake »nemilosti.« Toda poma-erati se ni dalo in da bi bil sprejem vla-darja vsaj malo olepšan. so pustili na kolodvor deset izbranih članov plemstva. Med drugimi je posetil gubernator — to ie bil »ta irbojzn Falalej« — trudi srospo Korv inovo K—sko. takrat Še mlado vdovo do generalu in prosil io je kot najlepšo damo ćele guberniic, naj cariu izroči Š0T>e>k. To ie bil tor*:j dogodek, ki je posta-vil na glavo v^e življenje generalove vdove. Takrat je bila še v cvetu svoje izredne, o-čarlsjive Iepote Bilo ji ie 25 let, moški so se zavolio nje streljali in spoprijemali v dvobojih. toda ona se v sru'bernifi ni čutila na svoiem mestu. Se- deč pred zrcalom, kjer ie česa!a svoje zlate kodre. je često plakala „kajti zavest, da take Iepote Piliće ne vidi«, ji je bila neznosna. Da. če bi ž;ve!a v Pe-trograd-u, kjer je toliko ve'ikih knezov, kjer je dvor. kjer prebiva vse visoko plemstvo ... Ah kako lepo bi bilo priti v Petrcgrad. Seveda je opravi I »ta ubogi Falalej s svojim predk'gom mlado lepotico v neponisno zadrego. Kaj misi:te, da je šala izrocit: carju šopek? Samemu carju! Toda vse to je šio gladsko od rok in čisto drugače^nego so spočetka mislili. Lepa vdova si je pripravila govor ?n se ea je doma pridno u>čila, sestavila je s'krbno \^se kar je hotela carju reci, in pred zrcalom je delala srloboke poklone Toda na kolodvoru ni videla carja. rnarveč samo \isokejra, stasitega mo-škega, ki io je s priiazmm moskim pogledom premeril od nosr do jjlave Mo-ško se je zasmejal in jo moško nagovo-ril. Tn kakor da je zakrož:l tišti hip med naima nekak tok. ni bilo tu več ne caria i ne ^r>rdložn!ce. bila *fa samo krepak ■ moški in lepa žen^a. Mlada vdova je s svoiirn žens:kiin čuto:n takoi razumeja to in takoj. nehnte. proti svoji volji in podzavedno ie prešla na :sti ton in za-Čutila je v sebi žensko, samo žensko, ki io moški pozira z očmi. Car je bil s tem »Lrbogftn Falalejem« skoro osoren in starešini plsmičeA- ie podal samo mimegrede roko. Toda z njo je govorit, njej se je smehljal. njene rože je đuhal. A to še ni bilo v^se. Po-vahil V> 'e, njo samo v svoj vlak na sladoled, kajti pritis-kala je neznosna vročjna. A ko so prinesli sladoled na mizo. je car samo zamahnil z roko in vlak je i oddrdral... — A! — je bilo vse. kar je spravila mlada vdova iz sebe. Toda car se ie sme-hl-jal, polj-ufoljal ii je roke in jo prošli — tako smesno jo je orosil — naj sra s-premi do Petrograda. Ta čas ie stal na kolodvoru »ta ubogi Falalej* kot Lotova žena raz-koračenih nos: in razprostrtfli rok. Starcšini plc-mičev •:: znal reci dru-gega. nesro: — Odipeljala se je! A stareSina p'emičev x tu<& razr>»ro-strl roke in mu r?ritrd:l: — Odbijala se je. (Konec jutri.) Maršal Foch kot človek in vojsko vod ja Zanimivi momenti tz življenja davnega vojskovodje. — Invalidski dom, kjer počiva maršal Foch »Temps'< prinaša nekaj karakteristič-."i:h podarkov \z življenja slavTiega fran-eoskega vojskovrdie. Bilo ie leta 1907. ko je Clemenceau kot šef kabineta po-ver'l Fochu vodstvo vojne sole. Ko ;c Jabil laskavo ponuđbo. je Foch odso-voril: Gotovo veste, gospod mrnistrski r>redsednik. da je moj brat jezuit. Vem. toda to je postranska stvar, je odgo-voril Clemenceau. Vi nam boste vzga-iali dobre častnike in to je glavno. Foch sam ie pri-povedoval naslednjo zanimivo anekdoto. Bilo ie med prvo Hitio na Marni Ko'odvor Fere Cham. r>enoise je nam gr>rel nad glavo ko snw štuđrali zem!jev!de. Granate so e^P^o-dirale. toda nihče se ni rmenil za to. Delo ie bilo zelo naporno in ponoči sem ♦rdno zaspal V hiši ie vlada] vso noč rl.e»Dopisen direndaj. kar rne pa ni motilo, da bi ne mozel na stari blazrni sladlko i regnala spa-nec. Noči so bile zelo hladne, odei •vnloh nismo ime;i :n brez tabaka *mo bili že osem dni. Bilo je 31. oktobra 1916. Nemci so zasedli Gheluzelt in so prodirali proti rtooire. Po hudili boiih so se začeli An-irieži bati za usodo svojih postojank. Treba pa ie bi!o držat: pozicje v^saj se en dan, da bi orspele na pomoć fran-coske Čete. In s'učajno sta se srečala Foch in French. An-gle-ški vrho\-ni po-veljnik ie CKikrito priznal. da je ob-upan. da so njegove zadnne rezer\e iz-črpane. da se ne bo moiroče več boriti in da bo treba umreti. Ne, jrospod maršal, je odgovoril Frencb simeje. najprej e treba vzdržati do konca, za smrt bo ^e itak dovolj časa. Drž te se do večera, ^>a vam pridem na po-moc Ko pa Frerich tud: s tem zajjotavilom ni bil pomirjen, se ie Foch rr.zburil. rekoč: Ce se stara Welline Foch izjavi', da n; nikoli komandiraj. ?4. juliia 191^. ko je šio za odločiln! ko-rak. < katerim hi bila vojna koncann. >e po vabi] k sebi povelšnikc \-sch treh Jfa-vezni^-kih armad in ';m roja^nil svfo) ofenzivni nacrt. Vsak noveVrnik \e imei s\*oje pomi^leke. Foch bi hi! iahko zdal striktno povelje, ker e bil vrho\-ni rx>-veljnik. toda zaveda! ^c je dobro. *ia podrejenost ne more biti dobra, če ni prostoA-oljna. In zato je upoiteval vse pcmrisleke rv^velmi^ov zavezniSkih armad. Kot vojskovođi ie stal vedno na stalvšču. da ie treba rarumeri one. > ka-terimi ima 5'ovek npraviti. Rnako je sodil Foch o optjmizimJ. Optimi7em :n r^simizem sta bila zanj dve b"ezpnrnemti*ni besed*. Po Focrn^-vem mnerr'j ii?ra pri človeku slavno vlofco tenvperament Kot \r)}sknvod^ia je vclial splošno za opt^mMi. ker »e IVI vedno prepričan, da bo rmagal. Ne-irspeh je sip^oh :zflcijučeval. Po nJesovem Trme-nju mora biti zlasti vrhovni r>oveljnik vedtno dr>bre volje }n trdno prepn-Čan o zmasri. kaiti sicer se tvolasti pod-rejen;h rovelin^ov ma!odu5>c in s tem je h'tka napoj že izdubljena. Truplo slavnega vo:skovodje te r *<> položemo k večnemu p^č rku v veliki dvorani Tnva!:d*kega doma v Parizu, kjer počiva tuđi Napolcon 1- Napoleo-nova grobnica sredi dvorane, okrosr *o pa kapelice, v katerih počivak) trupla đrmr:h slavnih mož. V kapefei sv. Te-rez::je ie pokopan Vaii'ban. v kape'ici sv. A\-snJsr'na kralj Jerom Napolcon. v kar>clic: Sv. Jeronima Icrali Josef Bona-parte. v kapcVci Device Marije Turen-ne, v kapelici sv. Ore«f)rjj p3 srce Toura d' \uver^ne» Kanerica. v katcrl je pokopan maršal Foch, je b'a ?elc pred leti r>osvečena sv. Ambrozu. Ta kape'ica -e na dc^ni ^rani v ottJ?u P^-slopia. Blizu marŠa'oveza srroba je oltar, za katerim je vhod v cericev sv. Ludvika. Vier sta pokopana znamenita eenerala T>urr in Bcrtrand. Tuđ general SerraiL ki je umri neka i c*ni po ro-enovi smrt; nociva v Tvalid dormi. vseh uvoznih to izvoznih m tranzitnih pudiljk o&krbi bitro skrbno io po otjnižji tarifi RAJKO TTJRJC carioslu posred oik, LJUBLJANA Masarv^ova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilne?* ga.račuop.v-anja carine po meni deklarira* neg« blaga tn vse informacije brerplaćno 1 61 Tvorniški objekt odldamo v naiem s hišo za stanovanje s 3. $pbami in kuhinjo, ležeč rta glavni prometni cesti v Spl&u, površina 1000 mk, pir- praven za katerokoli obrt. *Za poiasnilo obraiti se na našlo; nnte Cukrov Split, Sibentška 9. 620 Prevajalec za snžlgSč'no in froncoiflno dobi takoj stalno zaposlitev Ponudbe na upravo Slov* Naroda pod š»fro „Perfekten" Klavirji Tovarna in zalog«* klavujev, pirvo-vrstnih inštruaneatov ra^lačnih tvrđ'k. kakor tuda !astnih Izdelkov. Poseben odđelek 2a popravila. — Uzlaševaoje in popravila za Koti-scrvatorij. G.asbeno Matico in dru-ce institut« izjrotavfia mo^a tvrtl-ka. Ore tudd na rve4ko, ks k-karoe dr Q Pic^oU-)a v Liabtjani-%* prlttoroč* b!«di:Ti. i'abotobri >sebaai ?57 Strojeoisni pouk, ućna ura 4 Din Večernl wi dnevni tečaj za začetnike io izvežban-ce Christofov a ini zavod. Domobranska cesta 7/1. 661 Uradnik z ve^etno prakso txur]eo v n«n-iki Io slovenski korespondecei knjigovodstvu (bila-ocis:). o«m5Jo :n slovenska steooeraiji. stroje-iMsju io v vsch pisaraiških delih, iSče službo pri veSjem podjetjn aU od-vetniški pisarni Nastoj> iahko ta-kol Dopise prosim na opravo »SI Naroda« pod »Samostalna moč 579«. Zatekel se \e v soboto zjutraj tuvajsid pes volč-Jak, preče] velik, ki sliii na lm« Rek. Kdor ve ka] o njem. naj stK>-roči proti nagrada KoHnsko tovar« v Uubiaani 678 Za pletenje isi popravila slolov se priporoča P Nekovar. stolar. Br«e. 14- 677 ifc^H^^ UuMlana ^.m^^ffg ******** htnrk » inrtiiri \tim ii »Mw Trgovce z gramofoni io plošćamj ka:eri;n je L-a tcai. du s*c U>Cno 1X»streren'i z dobrim blatni, vabimo, da si off!eda?o našo abortirano zaloso. — Gramofon, \ Ra5-berser. Li ubijan a. 643 2 spalnici iz iavorievćsa lesa, v-saka spatnica &esto]i iz 9 delov. s^akiici sta svetio politirani in znotraj poana-Tančno Lužini. Vsaka kompietno na dom aU bližnh kolodvor postavljena za ceiio 5500 D:n Stola A.aton, rrrizarsitvo .Spoduje L»^ke p. Lukovica pr: [kmža'ah 673 Kuhari co pjridno v delu in vestno, z dobri-brimi sprrčevali, *>.preimem na de-želo za dobro mt;Ščan>ko kuho. — Shižba stalna pri dobr1 plači In lepem ravnanju. — Nastop £imip.rej Pooudbe aa naslov Maca Jakil. Krme Ij. Doitnjsko. t>76 Posestvo ob^e^ajoče hišo ifi ioipodarsko poklopi«, z tivim in mmvim m^?n-tarjem. vse v dobrem sTanlu. njive ofesejane, ttp vinojfrad. sado oo&nik in vsakovrstne ho&te z^ po-seko. vsesa sku^a] okoli 50 johov. najj>rodal CMdaljeno od postaje I ta pol ore. cd cerlrvc, sole. pošte '.o trgovine pa po! ure. Zelo Lahki glačahu pozojl Na SKsma se oe odffovarja Vsak resen knpec j.' naj priđe r^s^stvo sam osiedat Pojas»Ja da]e Mart-ir. Vodo-vnik Sevnica ob Savi 46 6*4 Zaradi popolne opustitve prodaje obuval v Selenburgovi ulici štev. 1 v končna razprodaia v t*s\3 od 2, do vštevši 15. a Drila 1929 V zalogi je še mnogo damskih ćevljev, tako najfinejiih, kakor tuđi platnenih bele in rjave barve. CENE NAJNIŽJE! CENE NAJNIŽJE! V glorvok: žalosti naznanjamo, da nam je naš ^oprog; ;n oČl ■^-ispod Martin Maicen knjigovodja tvrdke Bergman u'iie 30. marca 1929 ob 3 Četrt na 12 opokkne, previ-den ^ to.až:.. sv vere, v 77. !etu starosti, j>o daljšem bolehanflu, bo-puvdino pre-minu:. Pogreb predrasega rajr>ika se ie vr&il v rxwiedeiuek, dne I aprila 1929 ob 3. uri popoMne iz hiše žalosr. Oosp-^vet^ka cest^ 10, na pokopalššče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. marca 1929. Roza Maicen roj. Prelesnik, soproga. — Roi« Maicen učiteljica, hčerka. — Dr. Martin Maicen, zdravnik, sir Otvorite« nove trgovine! mm kolesa, aramofone m livalne stroie Vprvem tednu apnlaotvor«m prodajatno. kicr dobite naizadovol neje kolesa f OilrkODP' m drugih znamk, gramofone in plošce .CO Umblft znamke in druge ter Mvalnih stf o ev Hlnervd" m vse v to stroko spadaioie dele. Lastna delavnica za mehaniko in popravila " Pridi e in oglejte si! TEHNIK Josip Ran jat LJUBLJANA. Prožokova ulic9 (Pala^ „Liubl answega dvora*) Makulaturni papir kg * Oin 4'-orodaia unraua **Slow N*r«ifla'* UnJUjK Jotfp &g*ua&, ~ Z*