Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Rokopisov ne vrača.
PoŠ* a plačana v gotovini.
fi JRSRfl STRflZfl
Izhaja vsak četr* zjutraj in strr poštnino \r<' celo leto 24P ji leta 12 P 'Ar 11
... f/ fcilISILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7.
ZS. s.
/
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številim 75 p
Bsnjs Kadpna, imZl. junija 1523.
V. leto.
Bolgarski memento osem ki n resnici [ubija narod in domovino, služijo v resnici in iščejo pravico.
Kakor smo zadnjič na kratko poročali, je izbruhnila na Bolgarskem revolucija, nekak državni preobrat. To je dogodek prošlega tedna. Brezdvomno je preobrat delo pregnanega Koburžana Ferdinanda, uspeh intrig preostalih ostankov Habsburžanov in vseh priveskov teh mir in kulturni razvoj razdirajočih elementov. Najznamenitejša osebnost, ki je stopila v ospredje vseh velikih političnih dogodkov je bil Aleksander Stambolijski, predsednik prejšnje vlade, ljudski vodja in dolgoletni, izborni publicist in politik. — Koncem svetovne vojne je padla na Bolgarskem politika absolutizma in skrajnega imperijalizma in tedaj je dalekovidni Stambolijski prišel v ospredje ter razumel pridobiti sebi večino. Njegov ideal je bil velika kmečka država. Pri volitvah je res dobil ogromno število glasov: dobil je sijajno večino. Med najznameniteiša njegova dela spada zgodovinskovažni zakon o prisilnem delu. Zanašajoč se slepo na maso, ki je zanj sicer glasovala, ni pa bila organizirana in disciplinirana, kakor bi to bilo potrebno — se ni oziral na razvoj in delo njemu nasprotnih strank, vzlasti nacijonalistov. — Le ti so s pomočjo užaljenih potentatov organizirali protirevolucijo ter vrgli številčno močnega, a slabo organiziranega nasprotnika. — Ime Stambolijski ostane v zgodovini jugoslovanstva neizbrisno, večno. On je bil tisti, ki se je odločno in odkrito boril za idejo nove Bolgarske, ki bi se naj naslonila na Jugoslavijo. Raditega si je nakopal med nacijonalisti in raznimi šovinističnimi elementi smrtne sovražnike.
Lev Aleksander Stambolijski je mrtev. Padel je kot žrtev nezvestobe lastnih pristašev. To suho dejstvo je glasen memento vsem, ki v resnici ljubijo domovino, služijo resnici in iščejo pravice.
Ponosna Bolgarska, katero je vodil modri, razumni in dalekovidni Stambolijski je nam že nudila bratsko roko; vendar je že v teku 24 ur po izbruhu revulucije se prodala stari, iridentistični politiki, ki nam ne nudi več bratske roke, ki odbije naše sodelovanje in vsak sporazum na podlagi bratske slovanske vzajemnosti — ter sega poželjivo na našo Makedonijo. Za našo državo je nastal zelo resen položaj. Upajmo, da bosta razum in srce nadkrilila vse predsodke, ki motijo glave naših političnih vodij.
Iz bolgarskih dogodkov pa sledi nauk za nas Slovence: Vzgojimo v ljudstvu politično zanesljivost, disciplinirajmo mase, ki sicer glasujejo, pa se dajo kaj lahko zapeljati z demagogijo. Zato proč z demagogijo iz naše politike! Zlata sredina nam bodi smernica. Sporazuma je treba in vstrajnosti. Poglobimo v narodu smisel za kulturo : Književnost, umetnost, znanost. Čim bolj bo naš narod izobražen, tem bolj bo iz vseh slojev našega naroda izginjala mentaliteta suženjstva. „Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!“ poje Gregorčič v pesmi „Hajdukova oporoka", kjer se opisuje suženjstvo
brata Bolgara. Ravno zato, ker masa, ki je sicer glasovala za lepi program Stam-bolijskega — ni bila dovolj izobražena, zato se je dala zavesti od nacijonalističnih demagogov ter izdala svojega vodjo. Žalostno je, prežalostno če enonočna revolucija vrže nadštevilnega nasprotnika, prej ponosnega in grozečega — v suženjsko pokornost.
Gojimo daije v našem narodu značaj ; ukrepimo mu njegovo nacijonalno in državljansko zavest, s katero zamore v zrelem času zahtevati svoje pravice.
Ako bo naš narod vsestransko resnično izobražen, bo postal istinsko svoboden. Popolna svoboda pa je cilj velikega Slovanstva, ki se bo zgradilo na temelju slovanske vzajemnosti. — Vsem, ki ljubimo svoj narod in domovino svojo bodi Bolgarija glasen memento!
Dopisi.
Gornja Radgona. Raznoterosti. -- Glasbena Matica Maribor pride v soboto, dne 23. junija k nam, da priredi v dvošani Posojilnice umetniški koncert. Ker nastopi nad 90 pevcev, se obeta izredno lep užitek za prijatelje pevske umetnosti. Vstopnic^.pridejo v podrobno predprodajo, kakor hitro dospejo semkaj. Dolžnost vsakega Slovenca je, da pride ta dan na koncert Glasbene Matice. Pevci se drugo jutro odpeljejo v Ljutomer, kjer prirede istotako koncert. — Proslava Ciril-Metodovega d né. Tukajšnje Bralno društvo naznanja, da je zaradi predhodno nepričakovanega gostovanja Glasbene Matice odložilo nameravani koncert za proslavo praznika Sv. bratov Cirila in Metoda ter se bo dne 4. julija 1923 zvečer predstavljala zanimiva ljudska igra v 3. dej. „Fernando, strah Asturije“, — s petjem primernih pesmi. Igra se za podeželsko občinstvo ponovi v nedeljo, dne 8. julija. Ostali vspored se bo pravočasno objavil. — Obrtna zadruga trgovcev, krojačev, čevljarjev itd., 2. skupina v Gornji Radgoni da naznanje, da se bode vršil v nedeljo dne 1. julija ob 8. uri zjutraj gostilniških prostorih gosp. Alberta Horvath v Gornji Radgoni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Prečitanje ln odobrenje zapisnika zadnjega izvanrednega občnega zbora z dne 20. maja 1923.
2.	Sprejemanje in vpisovanje vajencev. 3. Opro-ščanje in skušnja oziroma presojevanje predloženih izdelkov tistih učencev, Jd so svojo učno dobo dovršili. 4. Slučajnosti. Člane obrtne zadruge se vljudno vabijo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Ako ta občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo eno uro pozneje istotam drugi, ki bo ob vsakem število navzočih članov veljavno sklepal. — Obrtna zadruga trgovcev, krojačev, čevljarjev itd., 2. skupina v Gornji Radgoni, dne 19. junija 1923. — Načelnik: Franc Jančar 1. r.
Ljutomerske novosti. Na štirirazredni meščanski šoli v Ljutomeru se vrši vpisovanje za 1. razred v soboto, dne 30. junija ob 9. uri dopoldne v šolskem poslopju. Prinesti je s seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni list. Z učenci (učenkami) naj pridejo tudi stariši, oz. redniki. Pogoji za sprejem so: 1. vsaj pet šolskih let; 2. v vedenju vsaj red pravilno (2);
3.	v pridnosti vsaj red dobro (2); 4. v učnem jeziku in računanju vsaj red dobro (2) ; prav dober red (1) iz kakega predmeta izenači zadostnega (3) iz kakega drugega predmeta. — Razstava risarskih in ženskih ročnih del se vrši na mešč. šoli v Ljutomeru dne 28. in 29. junija. Stariši in ljubitelji mladine se vabijo, naj si ogledajo razstavo. Vstop prost. -- Ljutomersko orlovsko okrožje priredi dne 1. julija v Ljutomeru, javno telovadbo v Serše-novem logu ob 3. uri popoldne. Preskrbljeno bo tudi za okrepčila. Svira orlovska godba od
Svetinj. Vabijo se pa to prireditev vsi prijatelji naše mladine. Bög živi! Odbor. — Glasbena Matica iz Maribora koncertira pri nas v nedeljo, 24. t. m popoldne ob l/2 4. uri v telovadnici Narodne šole. Vsi Ljutomeržani pozdravljamo to misel najiskreneje. Naj nikdo ne zamudi te ugodne prilike slišati prvovrstni zbor v številu od 80—90 grl 1 Slišali bomo najlepše slovanske skladbe od priprosto narodne do naj-umetnejše pesmi. Naši mili gostje se pripeljejo z vlakom ob 11. uri dopoldne. Pridite v obilnem številu na kolodvor! Upamo, da jih pričakuje tudi naša godba, ki je ta dan slučajno v trgu. Okrasite hiše ter osipljite požrtvovalne goste s cvetkami vznak hvaležnosti in ljubavi ! Na svidenje mili gostje, kajti tu najdete hvaležno občinstvo! — Šolska sl a vn o st. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. t. m. ob 3. uri popoldne priredi Nar. šola tu pomembno šolsko slavnost v proslavo šolsk. ravn. g. 1. Robiča in učiteljice gdč. J. Wessnerjeve, ki zapustita vsled upokojitve šolsko delovanje. Za šolsko mladino s vrši slovesnost že 28. junija. Spored: A. 1. Pree mrl: „Pesem mladine“, pevski valček s klavirjem" 2. Dr. Lampe: „Pri zibelki“, sopransolo s kla-’ virjem. 3. E. Adamič: „Da imel bi perutničke“, dvogl. zbor s klav. B.) Kosi: „Ven na plan, v prirodo krasno!“ Spevoigra z deklamacijami, dvo-in triglasni zbori s spremljev. klavirja. C.) Rapè: „Ujedinjenje“ zgodovinski prizor^ v enem dej. Vstopnina : 7 Din, 5 Din in 2 Din. Čisti dohodek namenjen za Podporno društvo. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo dekJ. in deške šole. -- Nezavednost naših ljudi. Še vedno najdemo pri nas lokale brez našega krajevnega glasila „Murske Straže“, kar seveda ni na mestu. Somišljeniki, agitirajte v novem polletju za razširjenje našega lista, ki je splošno priljubljen.
Sv. Jurij ob Ščavn. Pri blagoslovljanju lične kapelice Štelcarjeve v Sovjaku so gostje darovali za „Dijaško večerjo“ 303 K. V imenu obdarovancev prisrčna hvala ! -- Lep kup lesa za „Društveni dom“ ob cesti priča o požrtvovalnosti Slaptinčarjev, ki so se vsi brez izjeme odzvali vabilu ter s tem vlili korajže tudi sosednim Seliščarjern. Bog živi vse, ki so že pripeljali ali pa še bodo v kratkem ! — V četrtek,
7.	t. m. je bil dan veselja za naše malčke. V cerkvi so prvič prejeli Jezusa, v šoli pa so dobili gorki zajutrk, ki so jim ga omogočili s svojim darom 600 K radodarni gostje, ki so se zbrali ob priliki blagoslavljanja čedne kapele Lukovnjakove na Jamni v hiši gostitelja in lastnika kapele g. Josipa Lukovnjak. -- V eni izmed zadnjih številk vprašujete, kdor ve kaj o nekem Užičaninu, ustanovitelju narodno-gospodarske stranke, se naj oglasi ! Mi Jurjevčani znamo toliko, da je njegov shod na trgu klaverno izpadel, da bolj klaverno ni mogel izpasti. Prejšnji teden je pripravljal po fari tla za svojo stranko. V soboto zvečer je prišel celo gosp. župniku, ter ga je prosil pomoči. Nikakor pa ni hotel izdati tajnosti svoje nove stranke, kdo ga namreč pošilja in finansira. S šopom listim pod pazduho je kakor kak sfaliran študent ali agent stopil na stol oznaniteljev, da bi prodal svojo modrost radovednim poslušalcem. Tedaj pa stopi naprej g. župnik, ki ga predstavi ljudem kot velikega farbarja in lažnjivca. Njemu je na dolgo in široko razlagal, da je bil že v vseh delih sveta razen v Afriki, da se’ piše Užičanin, medtem pa je prišlo na dan, da je to-le goljufija. Piše se namreč Arnož ter ni taka zvezda, za kakoršno se izdaja, marveč ima veliko maslo na glavi. Kakor je nabarval mene, bi rad menda tudi vas, je rekel g. župnik. Komaj je razkrinkal gospod govornika, že je- sfrčal z odra ter izginil v bližnjo Domajnkovo gostilno, kjer je nekaterim radovednežem razlagal program svoje stranke. Bog mu daj srečo ! (O V. Arnožu pl. Agiču — dr. Užičaninu smo dobili še druge informacije, katere objavimo prihodnjič. Uredn.) -- Kruta smrt nikoli ne miruj e. Dne 14. t. m. nam je zopet vzela iz naše sredine pridnega fanta Alojzija Klemenčič, 21 let starega posestniškega sina iz Rožičkega vrha. Umrli je že dalje časa bolehal na posledicah rane na nogi še iz pretekle zime, ko ga je eden domačih fantov po noči s sekiro težko telesno poškodoval. Umrli je tudi v mesecu februarju nastopil vojaško službo a je bil vsled hibe na nogi postal nesposoben. Vendar
pa bolezen ni ponehala pač pa ga je po dolgem trpljenju spravila v prerani grob. Za njim žaluje vsak, ki ga je poznal, kar najbolj dokazujejo mnogobrojni izrazi iskrenega sočutja vseh, ki so ga med časom bolezni obiskovali kakor tudi spremljali k zadnjemu počitku. Naj počiva v miru v domači zemlici, ki jo je tako ljubil.
Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi v Društvenem domu v nedeljo, 1. julija ljudsko veselico z zanimivo burko „Babilon“, petjem, godbo, plesom, šaljivimi nastopi. Začetek točno ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Negova. Društvo požarne brambe Oče-slavci-Ivajnci-Ivajnševci priredi dne 24. t. m. ob
16.	uri v dvorani graščine Negova dve predstavi „Trije tički“ in „Pri gospodi“. Po igri prosta zabava, ples, šaljiva pošta itd. Svirala bode godba domače gasilne župe — Gornja Radgona; od tam je obljubilo pevsko društvo „Zora“ sodelovati. Toraj v nedeljo vse v Negovo, graščina je dala najboljše vino na razpolago.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Pomenljiva igra „Kneginja Marija z Lilijo“ se na splošno željo zopet uprizori na Petrovo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v Slomškovi dvorani. Kdor je zandjič ni videl, naj ne zamudi te priložnosti. Obenem uprizorijo fantje zadnjič izostalo igro „Spomin na mater“, ki je tudi vzgojnega pomena. Razume se, da nastopijo nazmes pevci in tamburaš^ deloma z novimi točkami. Vstopnina znižana. Pridite v obilnem številu. Odbor brain, društva.
Gostilničarji ljutomerskega sodnega okraja se vabijo, da pridejo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne na gostilničarski sestanek, ki se vrši pri tovarišu F. Kosi v Križevcih. Predmet tega posvetovanja je ustanovitev gostilničarske zadruge, katere pomen se bo razložil. Izvoli se tudi pripravljalni odbor. Ker so sedanji časi za gostilniško stroko zelo neprijetni in naravnost slabi, vsledčesar se ta stroka ne more uspešno braniti, dokler ne bo nastopila organizirana v strokovnih zadrugah, katerih centrala je močna zadružna zveza in ker hočemo priti do cilja, se naprošajo vsi tovariši gostilničarji, da se tega posvetovanja sigurno in polnoštevilno udeleže.
Razstava v Murski Soboti. V dneh od 25. junija do 1. julija 1923 bo v risal-nici tukajšnje meščanske šole razstava risb in ženskih ročnih del meščanskošolskih učencev in učenk. Opozarjamo posebno na krasna ženska ročna dela, kakor: blazine, prtiče, perilo, namizne preproge, brisače itd., ki so bila pohvaljena od merodajnih oblasti. Starši in prijatelji mladine, oglejte si to razstavo, da se prepričate o uspehih meščanske šole na tem polju. Vstop je prost. Tudi bližnje šole v okolici imajo lepo priliko, da si ogledajo razstavo.
Drž. meščanska šola v M. Soboti. Vpisovanje v meščansko šolo v Murski Soboti se vrši v poletnem roku v dneh
29.,	30. junija in 1. julija 1923 v predpol-danskih urah v ravnateljevi pisarni (I. nadstropje). Učenci in učenke se lahko pri-
Roman Bendé:
Čudotvorna pijača.
(Kmečka burka v štirih dejanjih, prirejena po humoreski iz moje mladosti.)
(9. nadaljevanje.)
Miha: Tristo kosmatih medvedov, salamenska vrata, vse zvezde sem videl. — Ta vrata in kako sem se udaril. Najbrž me je čula copernica, če še ne spi---------- (vstopi)
2. prizor. (Urša in Miha.)
Miha: (prav nalahno vstopi; bos, na obrazu zelo črno namazan, ni za spoznati, pijan; v rokah nosi škornje, v njih obe steklenici; ko zagleda Uršo, se hipoma ustraši, vendar tega ne pokaže. Svoje škornje odloži v kot in se postavi pred Uršo).
Urša: (skoči s postelje, se jezno razkorači, roke ob bokih, spusti roke, hipoma se prestraši) Ježeš, ježeš, sveta Pornagalka — sam zlodej je
prišel----Kje je Mihec, moj možek, moj zlati
možek! — Oh, jaz -- gre-e-ešnica !
Miha: (flegmatično, se ne zmeni za kričanje, zapne mirno suknjič in zavrisne trikrat prav visoko, fantovsko) Holdri-ohoho-holadrio-juhuhu ! (Nato se prekopicne, odn. postavi kozolec sredi sobe.)
Urša: (kriči) Moj možek, moj možek, zlodej ga je vzel — o, jaz nesrečnica! (Trepeta in silno joče).
glasijo že prej (tudi pismenim potom) in predložijo zadnje šolsko spričevalo (svedo-čanstvo) in rojstni list. V prvi razred se sprejmejo učenci in učenke, ki so obiskovali osnovno šolo — 5. šolsko leto z dobrim uspehom. — Ravnateljstvo drž. meščanske šole v Murski Soboti.
Murska Sobota. Akademija naših gimnazijcev. Državna realna gimnazija v M. Soboti, priredi ob priliki dovršenja nižje gimnazije na Vidov dan, dne 28. junija t. 1., v prostorih sobočkega kina akademijo s sledečim sporedom: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Bože pravde (Jenko). Poje gimnazijski pevski zbor. 3. A. Aškerc: Mi vstajamo. Deklamacija. 4. Kaj je Mitra šepetala? Deklamacija. 5. Preradovič: Zora puca. Deklamacija. 6. Kolo (ruska narodna, harm. E. Beran), Večerna (po Beethovnu), Tam z visoke, sinje^ gore (maloruska narodna, uredil H. Družovič). Poje gimnazijski pevski zbor. 7. S. Gregorčič: Soči. Deklamacija 8. S. Gregorčič: Kmetski hiši. Deklamacija. 9. Triglav (Jakob Aljaž); Slovenec, Srb, Hrvat (Vilhar). Poje gimnazijski pevski zbor. 10. Gogolj: Revizor. Komedija, igrajo dijaki. 11. Nagovor četrtošolca Fr. Horvata. Začetek ob
9.	uri. Vstopnina prosta; prostovoljni doneski se sprejemajo v prid Dijaške kuhinje. Isti dan se bo vršila risarska razstava v gimnazijski telovadnici, dne 17. junija ob 11. uri pa nastopijo gimnazijci v parku soboške graščine kot telovadci. Prijatelji šole in mladine se vabijo k vsem tem prireditvam!	Ravnateljstvo.
Hrastje-Mota. Zahvala. Kolesarsko društvo Hrastje-Mota se zahvaljuje vsem darovalcem in obiskovalcem, kateri so nam pripomogli pri naši prireditvi. Posebna zahvala darovalcem g. Šperc, g. Klobasa, gdč. Milčiki Belak vsi od Kapele; g. Vaupotič, g. Korošec, g. Horvat in g. Dibelčar iz Gornje Radgone; g. Dr. Dostal, g. Viijec iz Radinec; g. Bratkovič iz Turjanec; g. Rantaša iz Mote; gdč. Katika Korošec iz Hrastja in sploh vsem kateri so nam kaj pripomogli pri naši prireditvi. Zahvaljujem se vsem dirkačem, kateri so prevozili 12 km z veliko brzino napr. Mati jas Novak 17 m. 2 sek. Križanič Franc 17 m. 7 sek., Lasbaher Fridol 17 m. 45 sek. in Jerič Štefan 18 m. 15 sek. Sicer si želim da bodo ob drugi priložnosti še boljše vozili. Vsem skupaj se zahvaljuje Ivo Kosi t. č. predsednik k. k.
Črešnjevci. Dne 15. junija je umrl mladenič Lojze Vreča v starosti 22 let. Meseca februarja smo pokopali njegovo sestro Justino Hamler v starosti 26 let. Jetika je bila vzrok njune prerane smrti. Bodi jima zemljica lahka. Ostalim naše sožalje.
(Ili sem poravial naročnino?
Miha: (zavrisne ponovno enkrat in se prekopicne).
Urša: (ihti) Kje je moj ljubi možek? Moj
možek-------Gospod zlodej, ali si ga odnesel
ti? (Kriči in ihti).
Miha: (zavrisne ponovno prav visoko in se tako prekopicne, da skoro zadene Uršo, ki odleti v kot).
Urša: (kriči, ihti nerazumljivo).
Miha: (hladnokrvno, se zravna pred njo in začne važno, kakor na odru)
Molči zmaj! Če ne, razbijem tebi glavo koj!
Znaj, da sem uničil takih kač nebroj!
Urša: (ki je prej od strahu se stisnila v kot in počepnila, ko se je vzdignila s tal, začudeno zakriči) K-a-a-a-a-a-a-a-a-j ? ! Zlodej je, zlodej !
Miha: (nadaljuje vehementno, z gestami, govori silno, z naglasom in maha z rokami)
Enkrat še, golazen grda resno ti svetujem:
Brž umakni se, drugače kruto se maščujem!
Urša: (vsa preplašena) Sveti mučeniki — (se skuša prekrižati) izženite hudiča!
Miha: (se stopnjevaje razkorači, še bolj divje, gestikulira)
In beseda moja, ako ne zaleže nič,
hrbet grešni tvoj izbičal bo škorpjonski bič!
Urša: (kriči in se trese) Za božjo voljo! Zlodej mi je vzel možeka, pa hoče še mene — jejmene, jejmene! —
Miha: (se ne zmeni za Uršo, deklamira še bolj vehementno kot prej)
Tedenske novice
Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1923/24 se vrši dne 29. in 30. junija t. 1. vsakokrat od 8. do 12. ure na Zrinjskega trgu 1/1. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo predložiti krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. Vnanji učenci in učenke naj pošljejo omenjeni listini po pošti ravnateljstvu šole najkasneje do 4. julija. Pošiljatvi mora biti priložena znamka za odgovor. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpiti vred v prvih dneh septembra. Vsled pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred na tukajšnjem zavodu ukinjen.
Vinotoči, pozor! Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker mora po taksni tarifi zakona o taksah in pristojbinah (Uradni list 100/1921) polletno plačati kako takso, se opozarja, da naj izpolni to obveznost za drugo polletje 1923 najkasneje do 15. julija 1923. Take takse so: Polletna taksa po tar. post. 64 (za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom) 250 Din. Polletna taksa po tar. post. 65 (da se točijo pijače v baraki) 250 Din. Proti taksnim zavezancem, ki ne bi do 15. julija 1923 vplačali polletne takse, se bo kazensko postopalo.
Obveznice neunificiranih predvojnih posojil bivše avstro-ogrske se vzamejo iz obteka. Finančna delegacija objavlja uradno: Po razpisu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D. br. 9970 z dne 25. maja 1923 se vzamejo iz obteka tudi vse obveznice neunificiranih predvojnih posojil. Med to spadajo pred vsem 3% obligacije dvorne komore za oddajo cerkvenega srebra 1. 1809 (3% Hofkam-merobligationeu für die Kirchensilberlieferung im Jahre 1809). Lastniki takih obligacij, ki istih ali še niso oddali ali pa so jim bile vrnjene, naj jih nemudoma pošljejo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu.
Ogrske priprave na volitve. Na
Madžarskem se vrše priprave k novim volitvam na pristen madžarski način. Uradni organi črtajo iz volilnih listin vse volilce, ki so na sumu, da drže z opozicijo. Samo budimpeščanski magistrat je črtal 140.000 volilcev. Tako ostane v Budimpešti le še 350.000 volilcev.
Prenos vrednostnih papirjev, ki se hranijo pri poštni hranilnici na Dunaju v našo kraljevino. Po nalogu poštne štedionice v Beogradu se podaljša rok za vlaganje prijav za prenos vrednostnih papirjev iz poštne hranilnice na Dunaju v našo kraljevino do vštetega 31. julija 1923. Vsi lastniki vrednostnih papirjev, ki so shranjeni pri poštni hranilnici
Vreči dam te, črna duša v vlažno ječo — med kače, kušarje, golazen nikdar spečo! Urša: (zakriči, si zakrije obraz) Pomagajte, pomagajte, zlodej je tul --
Miha: (se ne zmeni za Uršo, deklamira še bolj navdušeno, gestikulira z rokami in dela geste kakor bi hotel kakega nasprotnika zadaviti) Zalega gadja, čuj, kaj zdaj ti resno pravim: S pestmi orjaškimi kot pišče te zadavim ! (Pomoli Urši pod nos svoje črne pesti, vse s teatralično pozo in navdušeno. Vsak smeh izključen. —)
Urša: (zajoče in kriči) Pomagajte, zlodej je prišel, odnesti me hoče, U-j-j-u-jjuj !]
Miha: (Hudobno, silno možko se zadere) Le cmeri se! Iz ust izbijem tebi slednji zob --z bodalom ojstrim ti razrežem grešni drob ! Urša: (kriči in joče, se drži za glavo, bega iz kota v kot) Na pomoč! Znorela bom,
vrag ga je odnesel.-------(Zbeži po sobi in išče
v temi vrata, kriči zunaj) zdaj hoče še mene, pomagajte, pomagajte! (Ihti, joče silno).
Miha: (kriči divje za njo)
Nič ne pomagajo ti mačje solze! Brž umri, da vidim skoraj tvojo črno, svinjsko kri!
Urša: (zunaj še ihti, zamolklo kriči; imitirati kakor izdaljave.)
na Dunaju in ki prijave še niso izvršili, se v lastnem interesu poživljajo, da to storijo čim preje. — Potrebna pojasnila dobe stranke pri vsaki pošti.
Madžarska. Madžari imajo v Zala-egerszegu tabor ozir. ječe za internirance. Zvečine so tam zaprti Čehi, Rumuni, Nemci in Jugosloveni. Zaprtih pa je tam tudi mnogo Madžarov zlasti delavcev, ki nočejo piskati na Horty-jevo piščalko. S temi interniranci so madjarske oblasti postopale tako slabo in surovo, da so se v vseh civiliziranih državah začeli brigati in zanimati za te siromake. Madjarski sami pa je ravno to njihovo nekulturno postopanje škodovalo v inozemstvu največ in zato tudi madžarski državniki in diplomale pri antantnih silah niso mogli doseči ni-kakih ugodnosti za madžarsko državo. Sedaj so Madžari sami uvideli, da to, kar oni počenjajo z interniranci, nikakor ni primerno za državo, ki se hoče vštevati med kulturne. Zato so sklenili, da se bodo poboljšali. Kakor vse kaže namerava novi minister pravde dr. Nagy odpraviti interniranje. Bodočnost bo pokazala, je-li imajo Madžari resno voljo, napraviti red in po človeško postopati s svojimi in s drugimi ljudmi, ki slučajno niso Madžari ali pa niso pristaši vladnih strank.
Češki listi poročajo, da se Madžari pripravljajo, v da napadejo svoje sosede Rumunsko, Češko, Jugoslavijo in N. Avstrijo. Kontrolna komisija je baje odkrila velika skrivališča orožja in municije. — Madžari bi torej radi vojno. Ker jih je komaj 6 miljonov, a je Nemčev, Čehoslo-vakov, Jugoslovanov in Rumunov skupaj nad 50 miljonov, se pač naj Madžari ne veselijo že naprej, drugače jih bodo njih sosedje zdrobili.
Stroge obsodbe naših ljudi na Madžarskem. V Budimpešti se dnevno vodijo razprave proti našim sonarodnjakom iz Baranje, ki so za časa okupacije podpirali naše vojaštvo. Baš minule dni so nekega Sima Kokotoviča obsodili na 2 in V2 letno ječo, ker je žalil madžarsko narodnost. V Kapošvaru je bil Gergej Stepar obsojen na dve leti, ker je prijavil našim oblastem Madžare, ki so nosili orožje. Ako pomislimo, kako se vedejo pri nas mnogi Madžari, ki pri vsaki možni priliki kažejo svojo mržnjo do vsega, kar je slovensko, potem si pač oni sami lahko mirno priznajo, da Slovenija ni Balkan in da je pri nas tisočkrat več svobode, kakor pa v „orszagu“ svetega Štefana. Mi Slovenci pa si lahko vštejemo v čast, da sedaj, ko smo gospodarji na svoji zemlji, vendarle postopamo s svojimi sodržavljani neslovanske narodnosti velikodušno, kakor se to spodobi narodu, ki stoji glede svoje Culture višje kakor pa nekdaj tako mogočni-madžarski narod.
Ruski bolševiki so se odrekli centralizmu in urejujejo svoje države federalistično. Iz Moskve poročajo, da so zastopniki raznih sovjetskih republik Rusije sklenili, da se izdela za celo Rusijo t. j. za celo ozemlje, na katerem vladajo bolj-ševiki, nova ustava, po kateri dobijo posamezne republike oblast, upravljati se same in bodo smele tudi samostojno izdajati zakone. Zakonov torej ne bodo več izdelovali v Moskvi, ampak je bo izdajala vsaka federalistična sovjetska republika za sebe. Vsaka republika bo imela svoja lastna ministerstva. Tako ne bodo v celi Rusiji veljali isti zakoni. Ako se pomisli, da je Rusija sila obsežna in da biva na njem mnogo narodov s svojimi lastnimi, posebnimi navadami, običaji in jeziki, potem je smatrati ta preokret sovjetskih republik kot velik korak naprej. Prvotno je hotela moskovska sovjetska vlada centralizirati vse. Ker so pa uvideli, da državni
aparat ne funkcijonira, so se odrekli dalnjemu centraliziranju. Kakor se kaže, hočejo boljševiki urediti svojo državo po amerikanskem vzorcu, kjer imamo v Zedinjenih državah Severne Amerike, ki tvorijo same jedno veliko republiko, tudi nebroj malih državic, ki so tudi republike za sebe. Tam imajo svojo lastno upravno in lastno zakonodajno oblast. Da pa zveza vseh ruskih republik ostane na trdnih nogah, so se zastopniki posameznih držav zedinili tako, da bodo vse sovjetske republike imele skupno vojsko in da bo država tudi na zunaj nastopala enotno in imela enotno zastopstvo.
Tatvina poštnih znamk. Na beograjski glavni pošti je neki uradnik ukradel znamk za več miljonov dinarjev.
Cene manufakturnemu blagu padajo v Zagrebu. Nekateri trgovci so zaradi zboljšanja dinarja znižali cene za 20 od-stotkoy.
Vagon sena zgorel. Na kolodvoru na Tezni pri Mariboru je stal vlak z več vozovi. Med njimi je bilo 5 vozov sena. Iskre lokomotive pa so zapalile vagon s senom. Ognjegascem se je posrečilo, omejiti ogenj na ta vagon.
Zanimiva razprava bode v kratkem pred okrožnim sodiščem v Mariboru. V noči od 10. na 11. februarja letos je več oseb vdrlo v tiskarno sv. Čirila. Pokvarili so stroje in povzročili katoliškemu tiskovnemu društvu, ki je lastnik tiskarne, blizu
50.000	Din škode. To dejanje so napravili politični nasprotniki Slov. ljudske stranke. Policiji in sodišču se je posrečilo ugotoviti, da so bili storilci člani Orjune. Državno pravništvu je sedaj vložilo proti 19 članom Orjune obtožnico, zaradi javnega nasilstva. Razprava bo pokazala, ali in koliko so Orjunaši res krivi in udeleženi pri tem slučaju.
Hude nevihte so razsajale minoli teden skorej po vseh krajih Jugoslavije, toda le ponekod so povzročili velike škode.
Zgodovina „Prostovoljnega gasilnega društva v Gornji Radgoni".
(Sestavil in predaval tovariš častni načelnik J. Vengust
ob 40 letnici društva dne 3. junija 1923.)
Častiti gostje! Cenjeni tovariši!
Zgodovina je najboljša učiteljica; ona nam kaže, kako moramo postopati, da dosežemo svoj smoter, ona nas pa tudi v težavnih položajih navdušuje, ker nam jasno kaže uspehe, oziroma neuspehe, če se nismo ravnali po zlatih zgodovinskih izkušnjah.
Zatorej Vas prosim, zaklenite za čisto kratek čas ušesa in oči vtisom zunanjega sveta okrog sebe, predajte se meni, da Vas povedem za 40 let nazaj v ono dobo, v kateri se je ustanovilo „Prostovoljno gasilno društvo Gornja Radgona“ in v družbo onih mož, ki so v najpopolnejši ljubezni do svojega bližnjega in brezmejni navdušenosti ustanovili, ono društvo, v katerem danes mi Gornjeradgonski gasilci tako ponosno nastopamo in katero ste Vi dragi, čestiti gostje in tovariši s svojim prihodom tako imenitno počastili.
Srce se mi topi veselja ob pogledu na četo zbranih tovarišev a kot mrzel pot me prešinja misel, da ta četa ni popolna, da manjka marsi-kater tovariš; kruta usoda je iztrgala iz naše srede junaške tovariše, ter jih vrgla v hladni grob. -- Ni se jim izpolnila srčna želja z nami obhajati 40 letnico. -- Neizprosna smrt jih je vzela v preteklost in zmanjšala naše vrste.
Mi pa, ki nam je bila usoda milejša in smo se zbrali danes k praznovanju, pa ne smemo pozabiti svojih tovarišev in prva naša dolžnost bodi, da se pri današnji slavnosti spominjamo teh nesrečnežev, naših pokojnih tovarišev --gasilcev — in v znak tega zakličemo njihovemu spominu: Slava jim .. .
Temelj gasilske ideje, vztrajno, neupogljivo voljo, so vcepili roditelji našemu društvu ob njegovem rojstvu. In to krepko voljo, ki diči in povišuje gasilske značaje, so gojili naši predniki od vrste do vrste in danes po 40 letih lahko tudi mi z mirno vestjo izjavimo in dokažemo, da nas še druži vzvišena misel naših prednikov, da smo in ostanemo krepki borci gasilske ideje.
(Dalje prihodnjič.)
Občina Gornja Radgona razpisuje dobavo stavbenega materijala in sicer rabi začasno 1 vagon apna 50 m3 peska, 20 m3 prodeca, 15 sodov cementa, 700 kg železnih vezi (Schließen) 1000 kg traverz, 10 komadov dimničnih vratič, večje število rolookenj velikost 100X200, okna brez rolo velikost 100X200 in velikost 80X160. Večje število vrat razne velikosti in nadalje okrog 400 m2 štukature nadalje žico za štukaturo, žebljiče in vijake.
Nadalje se razpisuje dobava lesa za strešni stol, ki se mora postaviti na stavbo, kakor tudi dobava lesa za pode z delom vred.
Konečno se razpisujejo vožnje opeke od opekarne v urešnjevcih do občinske hiše na. stavbišče.
Ves materijal se mora dobaviti na stavbišče ter naj navedejo ofertanti cene za apno od vagona, za pesek in prodec od 1 m3, za cement od soda, za vezi in traverze od 100 kg, za dimnična vratiča okna in vrata od komada, za štukaturo od 1 m2 ter za žico in žebljiče od kg.
Kar se tiče dobave strešnega stola in poda se naj stavijo ponudbe s ceno za 1 m2. Podrobnejši podatki, kakor tudi načrt stavbe so v občinskem uradu na razpolago.
Oferti se imajo vložiti na županstvo trga Gornja Radgona v zaprtih kòvertih brez navedbe imena ali firme na kovertu z označbo „Oferta za stavbo“ in sicer najpozneje do 27. junija 1.1.
Županstvo trga Gornja Radgona
dne 20. junija 1923.
Župan : Dr. Boezio.
„9h! te bolečine!”
Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in proi so botatine.
Drgnenja s Fellerjevim Elzafluidom je prava dobrodejnost. Umivanje s Fellerjevim Elzafluidom jača mišičevje in živce. Deluje antiseptično in osvežujoče. Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku. Za oči in ušesa. Zobe in glavo. Za vrat in usta. Za hrbet in ude. Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejše in izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
TO JE NAJBOLJŠE
KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri naravnih naročilih stane s pakovanjem in poštnino če se pošlje denar naprej ali po povzetju:
3 dvojnate	ali	1	špecijalna steklenica	24 Din
12 dvojnatih „	4	Specijalne steklenice	84	„
24	„	„	8	Specijalnih steklenic	146	„
38 „	„ 12 „	208	„
Na te cene se računa se še 5 % doplatka. Adresirati na tančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326 Hrvatsko.
Kr. Carinarnica v Gornji Radgoni
naznanja, da se vrši na Petrovo, 29. junija 1923 v sobi št. 3
dražba
raznovrstnega zaplenjenega blaga.
Začetek po 8. maši.
Veliko
doärootiranjeno vinsko prešo
odda
Franc Cobelj, Kapela
Nosite
r kaučuk pete ess® in kaučuk podplate
Znižana cena!
na dobri vodi se produ zaradi preselitve na svojo posestvo je na dva tečaja in priprava za olje delati-Več se izve pri Franc Kovačec, Lešnica, Ormož.
100.000 srečk	50.000 dobitkov
Glavni dobitki:
1,000.000 Din	600.000 Din
400.000 Din
400.000	Din	100.000	Din	60.000	Din
200.000	„	80.000	„	50.000	„
150.000	„	70.000	„	30.000	„
20.000 Din itd.
Dobitki se izplačajo takoj brez odtegljaja.
CENA SREČKAM:
cela 48 Din	polovična 24 Din
četrtinka 12 Din
Zahtevajte gratis prospekte.
Razprodaja in pošilja po pošti:
radi nabave večjih moči, sta na prodai. Eden z. 12 PS in eden z 25 PS pri Korošec, umetni mlin Sv. Lenart, Slov. gor.
Izvežbanega
čevljarskega
pomočnika
sprejme takoj, kot poslovođa vdova A. Sinko v G. Radgoni št. 55. Prednost imajo tisti, ki se izkažejo vsaj s triletnim spričevalom pomočnika. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru.
Zavarujte
■1	© J !u_ ' Vaše potrebščine, kakor
MllUillTffl blago za moške in illi I ženske obleke, zešita MBNIBJwflIllJ perila, ter špecerijsko n ti	blago v staroznani
trgovini Jožef Farkaš
pri sv. Jurju ob Ščavnici
kjer najdete bogato zalogo in bodete ustreženi po zelo solidnih cenah. — Priporoča tudi pristen firnež, lak, barve, šelak, Spiritus in morsko travo (afrik) za madrace.
Istotam najde službo pridna deklica iz poštene hiše, ki ima veselje za kuhinjska in domača opravila.
svoja poslopja, poljske pridelke, pohištvo, zaloge le pri požarnem oddelku, svoje življenje, otrokom doto, dosmrtno rento le pri življenskem oddelku
Ob bridki izgubi našega nepozabnega sina in brata
Lojzeta Vreča
pos. sina v Črešnjevclh
se prav srčno zahvaljujemo vsem, ki so ga prišli tolažit v njegovi bolezni.. Zahvaljujemo se vsem darovalcem mnogoštevilnih vencev in šopkov, pevcem in pevovodju za žalostinke, preč. duhovščini, mladeniški ' „Marijini družbi“, znancem, sorodnikom in vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku!
Rajnega priporočamo v molitev in blag spomin.
Črešnjevcl — sv. Peter — G. Radgona,
dne 17. junija 1923.
Žalujoči starišl, bratje in sestre.
ki je prvi in edini slovenske zavarovalni zavod.
Bukovo oglje in kovaški premog
Ino v zalogi usaHa množino, ter sodno najceneje pri LOVRENČIČ & DRUG
trgovina z mešanim blagom v Križevcih pri Ljutomeru.
1 motorno kolo
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši, da je veselje. Najrajši jih prodam
znamka „Wanderer“ 1 V2 PS se proda po zelo nizki ceni. Vpraša se pri Benjaminu Dibelčar v Gornji Radgoni
Int. telefon št. 2	Račun ček. urada št. 12.726
Sprejema Vloge na tekoči račun in vložne knjižnice
Financira trgovska obrtna in industrijska podjetja
Izvršuje borzna naročila in izplačila na vsa tu- in inozemska tržišča
Pospešuje izvoz in uvoz
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje
Prodaja srečk državne razr. loterije
v GORNJI RUDGONI
SPODNJI GPIS štev. 12
kateri plača po najvišju
dnevnih cenah.
Kupuje tudi vinski kamen po najvišjih dnevnih cenah.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
X. z. z n. z.	obrestuje vloge z 5% od sto, || daje raznovrstna posojila in
vezane vloge tudi višje, || izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168
Izdaja Konzorcij: „Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. — Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.