Cena Din f—
Poštnina pialnna v gotoninl
Sten. 173
U £!ubliani, (umcdcliek, 2. avgusta 1931
leto II.
laponska že organizira
Severno Kitajsko
Maršal Bliicher je v Nankingu - Ruski beli gardisti pomagajo Japoncem
Tiencin, 2. avgusta. Poveljnik japonskih čet v nopejdki pokrajini, ki ima nalog severne pokrajine očistiti od Kitajcev, je izjavil zastopnikom tiska, da 1ma točne informacije o prihodu 20 kitajskih divi-Zlji k ijih je nankinška vlada poslala proti severu, da napadejo japonske čete. Položaj je torej zelo resen, akoravno imajo japonske vojaške operacije miroljuben značaj, in se japonska vlada še vedno prizadeva, da bi na miren način končala spor, ki je brez njene krivde nastal na severnem Kitajskem. General Kacukli je nadalje izjavil, da bo japonski narod z vsemi razpoložljivimi silami branil svoje pravice in se zoperstavljal boljševiški propagandi, ki je v ozadju vseh kitajskih dejanj, ter da bo doprinesel vse potrebne žrtve, da se moč japonske armade v severnih kitajskih pokrajinah ohrani in njena udarna sila še poveča.
»Narodni svet za ohranitev miru«, kakor se imenuje nova oblast, ki je bila pod japonskim vodstvom ustanovljena v Tiencinu, da predstavlja avtonomno oblast teh pokrajin, si je izvolila za predsednika Kaolinveja. Njegova oblast se razteza na obe pokrajini Hopej in Čahar m mu je japonsko poveljstvo stavilo na razpolago vse japonske vojne sile, da se uveljavi in od tamkaj prežene vse kitajske čete. V Tiencin prihajajo neprestano novi transporti topov in bombnih letal. General Kacukli je izjavil, da bo prisiljen dati povelje letalom, da tekom današnjega dne zopet napadejo nekatere kitajske postojanke, ker v interesu miru in samostojnosti severnih pokrajin ne more dovoliti, da bi se kitajske čete okrepile in da bi boljševiška propaganda pridobila na času, da nahujska civilno prebivalstvo k uporu proti avtonomni vladi v Hopeju in Čahar ju.
Bliicher v Nankingu
V Nanking je prišel vrhovni poveljnik vzhodne sibirske armade sovjetske Rusije, maršal Bliicher. Iz Moskve je odpotoval nepričakovano in nikdo ni vedel, da je sploh na pota v Sibirijo. Sovjetski generalni konzul je sporočil časopisom, da je maršal Bliicher prišel v Nanking »s posebnimi nalogami«, ki jih ima izpolniti v imenu sovjetske vlade,
Tokio, 2. avgusta. Iz Peip.inga poročajo, da zaseda »Svet za ohranitev miru« brez prestanka. Prvi njegovi sklepi se tičejo usode beguncev in dr»gih žrtev bojnih spopadov zadnjih dni. Drugi
sklep tega sveta velja čimprejšnji uspostavitvi prometnih zvez, ki so bile prekinjene, kakor tudi vzpostavitev zvez z inozemstvom. Svet je nadalje sklenil, da bo razdelil velike količine živil in obleke med oškodovance, ki so postali žrtev zadnjih bombardiranj pq letalih. V Peipingu kakor tudi v Tiencinu je bil organiziran rdeči križ, ki je prevzel nalogo, da organizira pomoč potrebnim. Svet bo končno storil vse potrebno, da pobije vso propagando lažnjivih vesti, ki jih širijo boljševiki, in da bo izdal potrebne zakone, ki bodo zaščitili zasebno lastnino.
Mikado je sprejel ministrskega predsednika princa Konoje, ki ga je obvestil o razvoju dogodkov na severnem Kitajskem. Mikado je naročil predsedniku vlade, naj nadaljuje v sedanji smeri, kakor to zahteva interes japonske države. Sklican je bil tudi parlament, kjer bodo posamezni ministri poslancem obrazložili položaj in od parlamenta zahtevali vsa potrebna pooblastila, da se začeta akcija nadaljnje do uspešnega konca.
Nevarni incidenti
Šanghaj, 2. avgusta. Iz Tiencina poročajo, da je prišlo med japonskimi četami in med inozemskimi diplomatskimi koncesijami do prvih sporov. Med-
tem, ko je italijanski poslanik japonskim četam dovolil, da smejo pri čiščenju mesta prekoračiti tudi italijansko koncesijo, sta angleški in francoski zastopnik to odklonila. Japonski častniki so nato izgubili živce in so francosko koncesijo, ki jo je branilo vsega šest vojakov, napadli ter enega vojaka ubili, dva druga pa ranili. Japonski vrhovni poveljnik se je sicer takoj opravičil pri francoskem diplomatskem zastopniku, toda verjetno je, da bo ta incident imel še druge neljube posledice.
Šanghaj, 2. avgusta. Po najnovejših poročilih so povzročili napad na francosko diplomatsko koncesijo v Tiencinu beloruski gardisti, ki so Japonce nahujskali, naj napadejo francoski konzulat. Iz Tiencina poročajo nadalje, da so ruski belogardisti napadli tudi sovjetski konzulat in ga oplenili. Pobrali so vse važne listine in jih prenesli na japonsko ozemlje. Prepeljali so jih na desetih težkih tovornih avtomobilih. Sovjetski poslanik Bogomolov je takoj vložil najostrejši protest pri japonski vladi, ki je sokriva te kršitve diplomatskega ozemlja, a istočasno je sporočil svoji vladi v Moskvi vse podrobnosti o tem napadu. Moskovska vlada je naročila svojemu poslaniku v Tokiu, da bo Japonska nosila vse posledice, ki bi morebiti nastale zaradi tega incidenta.
Kdo bo kralj Španije
V novi vladi sami monarhisti
Pariz, 2. avgusta. »United Press« poroča iz Sa-lamance, da je general Franco že sestavil listo nove vlade, ki bo v nekaj dneh zaprisežena. V novi vladi bodo imeli večino monarhistični ministri, kar izpričuje, da bo general Franco čimprej proglasil monarhijo v svojem delu Španije. Drugi vodilni monarhisti, ki živijo v Parizu pa pravijo, da general Franco monarhije ne bo proglasil vse dotlej, dokler ni gospodar nad vso Španijo. Tudi o osebi bodočega kralja za enkrat ne bo padla nobena odločitev, pač pa je res, da so med Anglijo in Italijo v teku že pogajanja glede kandidature tretjega sina bivšega kralja Alfonza, princa Juana Burbonskega,
Chamberlain piše
Hitlerju in Mussoliniju
Značilen preokret v angleški zunanji politiki
ljanske vojne v Španiji bo mnogo doprinesel k temu. da se gospodarski načrti, ki jih v imenu evropskih velesil pripravlja belgijski predsednik van Zeeland, uresničijo.
London, 2. avg. Danes dopoldne se je po Londonu razširila vest, da bo ministrski jpredsednik Chamberlain, ki je že poslal eno pismo Mussoliniju, sedaj napisal podobno pismo tudi nemškemu kanclerju Hitlerju. To vest je ponatisnil »Daily Mail«, ki pravi, da je Chamberlain z močno roko vzel krmilo angleške zunanje politike v svoje roke in da jo namerava potegniti iz slepih ulic, v katero jo je speljala Kdonova zunanjepolitična filozofija. Chamberlaina bo ves angleški narod podpiral v njegovem prizadevanju, »la približa nasprotujoče si velesile. Anglija priznava, da je sporazum '/. Nemčijo in Italijo velike važnosti ih da je treba mnogo žrtvovati, da pride do mirnega sodelovanja med temi tremi velesilami, sodelovanja, ki jo za 6edanji položaj v Evropi prav za prav edino trdno jamstvo za mir. List nadaljuje, da ima angleško javno mnenje vtis, kakor da angleška vlada le vse preveč posluša glasove iz Moskve, kar ugledu Anglije in njene politike le škoduje. List je mnenja, da se mora Anglija od Sovjetov odmakniti in iskati Cim ožjega sodelovanja z Nemčijo in Italijo.
London. 2. avgusta. Tukaj potrjujejo vesti, da je zadnje dni angleški ministrski predsednik Cliani-belain napisal daljše pismo ministrskemu predsedniku Italije Mussoliniju, v katerem mu izraža iskreno željo Anglije, da bi poravnala vse med Italijo in Anglijo obstoječe spore na Sredozemskem morju. Chamberlain baje v tem pismu izraža tudi svojo pripravljenost, da boz največjim razumevanjem proučeval italijanske upravičene težnje fa Sredozemskem morju in njega območju. Chamberlain pravi nadalje, da on ne vidi nobenih načelnih nasprotstev, ki bi jih ne bilo mogoče izgladiti, to pa tako dolgo ne, dokler italijanska vlada ne ho imela namena, da s svojo politiko obstoj angleškega imperija zanika in njegove prometne zveze ogroža. Angleški ministrski predsednik v tem pismu izraža svoje veselje nad zagotovilom italijanske vlade, da Italija ne išče v Španiji kakšnih zemeljskih pridobitev, kar bo samo olajšalo izgladi-tev vseh težkoč, ki med obema državama obstojata.
Včeraj popoldne se je po Londonu razširila tudi vest, da je podobno pisino poslal Mussoliniju tudi belgijski kralj Leopold III. Tudi belgijski kralj svetuje italijanskemu voditelju, naj sodeluje pri rešitvi španskega vprašanja, kot jo je zasnovala angleška vlada, kajti čimprejšen konec držav-
Noč strahu in groze nad Kostanjevico
Sv. Križ pri Kostanjevici, 1. avgusta.
Sv. Križ pri Kostanjevici je bil preteklo noč pogorišče, nad katerim se je z vso svojo strahot-nostjo razdivjalo katastrofalno neurje. Po malem je deževalo skoraj že ves dan, siloviti nalivi pa so se Pričeli okoli 7. Naenkrat so bila vsa polja in travniki pod vodo, ki je prepredla vso okolico z novimi strugami, trgala ceste ter podirala vse, kar je našla na svoji uničujoči poti. V hipu je bilo vse Prebivalstvo, ki je v strahu pričakovalo kaj bo, pri svojem reševalnem poslu. Voda je vdirala povsod v poslopja, po hlevih je tulila živina, slišalo se je obupno jokanje otrok. Voda je pridrla od vseh strani s takšno naglico, da je bilo že takoj v začetku nemogoče misliti na kakšno uspešno reševanje. To pa je bilo nemogoče tudi že zaradi tega, ker je legla nad vso pokrajino črna tema. Iz zvonika je proseče bilo plat zvona. Voda je začela vdirati tudi v stanovanja, kjer so ji brez uspeha skušali zastaviti pot. Na več mestih so tudi porušeni zidovi. Z besedo; Razdejanje je grmotgo (p pač nima
▼ tem kraju dosedaj primere. Popolnoma so poleg polja uničeni tudi vrtovi, ki so letos kazali še dosti dobro. Zavladalo je pravo siromaštvo in obup nad prihodnostjo.
Ne samo Sv. Križ, pač pa tudi vsa okolica je doživela danes strašno noč. Še silovitejši so bili nalivi po sosednjih hribih, kjer je sicer škoda nekoliko manjša kot v rodovitnih nižinskih predelih, vendar je tudi tu razdejanje strahotno. Vsa pobočja so naravnost razrezali siloviti hudourniki, ki so trgali in odnašali zemljo, podirali gozdove, do tal porazbili bujne vinograde. V Kostanjevici je ves letošnji predelek popolnoma uničen.
Toliko strahu tukajšnje ljudstvo še ni preživelo kot preteklo noč, pa tudi ni znano, da bi eno samo deževje napravilo pri nas toliko škode, kakor jo je sedaj. Ljudje, katerih življenje je pač tu odvisno samo od tega, kar pridelajo s svojimi pridnimi rokami, ne bodo mogli nadomestiti te škode. Zato se obračajo vsi obvpani z globoko prošnjo na vse merodajne činitelje, da jim nudijo takojšnjo pomoč.
in da je bil med londonsko in rimsko vlado v tem oziru že dosežen sporazum. Zdi se, da so Alfonza prepričali, da je najbolje, če se odreče 'španskemu prestolu in prenese vse svoje pravice na imenovanega tretjega sina. V novi vladi, ki jo Franco sestavlja, je edini general Queipo de Liano, ki ni monarhističnega mišljenja. On je prepričan republikanec. Verjetno pa se ob novi monarhiji ne bo zoperstavljal, ker je nedavno po radiu izjavil, da bo podpiral vsako nacionalno vlado, ki jo bo general Franco smatral za potrebno, da napravi konec anarhiji in komunistični diktaturi v Španiji. V novi vladi se ne nahaja ime Gil Roblesa in so torej vesti, da bo postal zun. minister bodoče Francove Španije, preuranjene. Gil Robles ima samo nalogo, da se v imenu generala Franca pogaja z Anglijo in jo pridobi za to, da bo podpirala težnje nacionalistične Španije. V tem pogledu je Gil Robles imel že prvi uspeh, ker je bil med zastopniki generala Franca in zastopniki angleške vlade že dosežen sporazum glede železnih rudnikov v deželi Baskov, kjer Angleži ohranijo neokrnjene vse dosedanje pravice.
Borbe med francoskimi fašisti
Bivši bokser - maščevalec
Pariz, 2. avgusta. V tukajšnjem glasilu desničarjev »Choc«, so nedavno izšli srditi napadi na voditelje socialne stranke »Ognjenih križev«, polkovnika de la Rocque, češ da je bil plačanec vseh prejšnjih francoskih vlad in da je prejemal velike vsote denarja, predvsem od Tardieua in Lavala. Kmalu nato je bil glavni urednik tega lista Guil-laume od neznanih atentatorjev napaden in skoraj do smrti poškodovan. Pariška policija je sedaj v zvezi s tem atentatom zaprla štiri osebe, ki so vsi člani stranke »Ognjenih križev«. To skupino je poveljeval bivši major Perigot. Izkazalo se je, da je ta skupina čisto navadna uradna celica, ki ima nalogo organizirati atentate. Atentat pa je izvedel bivši boksarski šampion, ki so ga »Ognjeni križi« najeli prav z namenom, da v udarni celici prevzame vlogo krvoloka.
130 pevcev se je zbralo v Breslavi na kongres, ki mu je prisostvoval tudi kancler Hitler. Vsa masa pevcev je zapela hitlerjevsko himno. Potem sta pa Hitler in Gobells pela slavospeve nemški pesmi.
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt se s svojo jahto vozi po morju. V njegovi družbi pa se nahaja tudi zunanji minister Hull, ki s predsednikom sproti motrita položaj na Kitajskem.
Ameriški senat je sprejel c&konski načrt o najnižjih mezdah s 56 :28 glasovom. Po tem zakonu bo ustanovljena komisija petih ljudi, ki bodo določili najnižjo mezdo in obenem najvišjo mero delovnega časa.
Obvestila
Sv. maša za pok. dr. Puntarja bo jutri, v to-rek zjutraj, ob sedmih v frančiškanski cerkvi. Prosimo znance in prijatelje pokojnika, da pridejo vsi, da se skupno v molitvi spomnimo našega dragega pokojnika.
Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 5. avgusta izlet v Št. Rupert, Veselo goro, Mokronog in Žalostno goro. Odhod iz Ljubliane a Kongresnega trga ob osmih zjutraj. Avtobus 40 din.
>OKOLI SVETAc, predavanje s skioptičnimi slikami, ki ga bo imel drevi ob 20. uri znani nemški in esperanta ki pisatelj g. Edmund Zscheile; r.rcrf in po predavanju ogled zgodovinskih zanimivosti. Predavanje piitrJi SEA in ho prevajano na slovenski jezijo Na zbudite redke ftrilikei
Položnice
za obnovitev naročnine od 1. avgusta dalje in p3* ravnavo morebitnih zaostankov prilagamo v današnji izdaji »Slovenskega doma« za vse poštne naročnike.
Račun poštne hranilnice 10.505.
Vesti 2. avgusta
Princ Albert Habsburški je bil lažje ranjen pri letalski nesreči blizu Buenos Airesa. Princ je hotel iz Argentine potovati v Paraguaj.
Ameriškemu letalcu Janesn Maternu je ameriško trgovinsko ministrstvo dovolilo polet čez Severni tečaj v Moskvo. Polet bi se izvedel v začetku prihodnjega leta.
Mina je eksplodb v Belfastu pred neko prazno hišo na ulici, ki je precej daleč od ulice, kjer je šel v sredo sprevod z angleškim kraljevskim parom. Eksplozija je hišo porušila.
Romanopisec je postal poljski tihotapec, Sergij Piaszecki, ki je bil leta 1926 obsojen na smrt pa pozneje pomiloščen na 15 let. Tihotapec je namreč poskušal ubiti linancarja. V zaporu je pa začel pisariti. Napisal je pet romanov, ki so vsi imeli velik uspeh. Ker se je dobro obnašal, so ga sedaj izpustili iz zaporov.
Oto Habsburški je obiskal madjarski paviljon na pariški svetovni razstavi. Potem pa je obiskal še avstrijski paviljon.
Proti združitvi socialistične in komunistične stranke v Franciji se je izrekla socialistična stran-* ka. Utemeljuje pa odklonitev s tem, da je strankin kongres v Marseilleu zaenkrat odklonil vso združitve.
Svojo ženo je med artistično predstavo v Long Beachu v Kaliforniji ustrelil znani artist Alfred Codona. Med tem, ko sta obadva preskakovala r. enega visečega droga na drugega, je Codona potegnil revolver in ustrelil ženo. Že v naslednjem hipu pa je tudi sebi pognal kroglo v glavo.
Že 29 je smrtnih žrtev strašne železniške nesreče v Villenoue v Franciji. 27 so namreč že mrtvih odkopali izpod ruševin, sedaj pa sta umrla še dva težko ranjena v bolnišnici.
Potniške vagone z železno konstrukcijo bodo odslej gradili v Franciji. Tako je sklenila vlada zaradi zadnje nesreče pri Villanouevi. Ko je osebni vlak iztiril, so se železni vagoni mnogo manj poškodovali in v njih tudi ni bilo smrtnih žrtev. Pač pa le r lesenih.
Kentski vojvoda in vojvodinja se mudita na obisku na Poljskem. Obiskala sta že Katovice in Krakov, kjer bosta gosta grofa Potockega, Iz Polj« ske bosta menda odpotovala v Jugoslavijo.
200 romunskih mladeničev, članov državnih or* ganizacij, je potovalo več tednov po Nemčiji. Romuni so s hitlerjevskimi mladeniči vred taborili v hribih pri Soningenu.
Varšavska policija je spet prijela 163 komuni« stov, med njimi 12 prvakov. Ko je protivojna zveza priredila zborovanje, je policija zaslutila, da se za prireditelji skriva komunistična stranka. Še pred začetkom zborovanja je vdrla v dvorano, aretirala komuniste in zaplenila mnogo hujskaških letakov«
Poljski sejem in senat sta nehala zasedati. Tudi senat je sprejel zakon za Gornjo Šlezijo, zaradi katerega so se Nemci tako razburjali.
V petek so v Parizu na svetovni razstavi spet odprli 12 paviljonov. S tem so odprti vsi razstavni paviljoni in je razstava popolna.
Na letalskih tekmah v Ziirichu je končno zmagal češkoslovaški poročnik Novak pred Italijani in Francozi.
Blizu Havane na Kubi sta trčila dva parnika.
Eden od parnikov se je potopil ter je ob tej priliki utonilo ali pa bilo ranjenih okrog 30 oseb.
Oddelek stalne vojske so Angleži poslali v. Belfast v Severni Irski. Ta oddelek šteje za enkrat 240 mož in 12 častnikov.
Angleški ministrski predsednik je odpotoval na Škotsko na dopust. Baje bo ta dopust trajal do konca septembra.
V Parizu se vrši mednarodni kongres na ka« tereni se obravnavajo vprašanja razvoja in gibanja narodov. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik republike Lebrun. Nemci so tjakaj poslali kar 30 zastopnikov.
Štiri veleizdajalce so spet obesili v Nemčiji« Dva sta mlada Berlinčana, eden je Vestfalec, četrti pa je Sas. Kaj so nesrečniki zagrešili, nem-* ško časopisje ne pove.
Nove cene za jajca je določil nemški komisar za cene. Določila veljajo enako za domači pridelek kakor tudi za uvoz.
Ekspresni vlak je skočil s tira blizu mesta Sideburry v ameriški državi Ontario. Nekaj vagonov je padlo v prepad. Osem potnikov je bilo ubitih, veliko pa ranjenih.
Sovjetski maršal Bliicher, poveljnik sovjetskih čet v Sibiriji, se baje mudi na Kitajskem. Nekateri časopisi poročajo, da se že tri dni mudi M Nankingu.
Nemčija bo baje pristopila k valutnemu spot razumu med Anglijo, Francijo in Združenimi dr« žavami zaradi tega, ker se boje inflacije. Gospodarski diktator dr. Schacht hoče marko nasloniti na angleški funt, ker pravi, da danes ni več mogoč sistem blokiranih mark.
Nemška državna policija Je prepovedala nemškim katoličanom romanje v Rim. Papeški nuncij bo zaradi tega protestiral pri vladi, ker je ta prepoved proti uredbam konkordata.
Usmiljenim bratom v Dortmundu bo država odvzela bolnišnico. Policija je najprej prepovedala bratom oskrbovati bolnišnico in jo nato izročila usmiljenim sestram. Ker pa usmiljeni bratje ne morejo vzdrževati bolnišnice in obenem plačevati postrežbe, bo prišla bolnišnica v konkurz, nakar jo bo država sekvestrirala.
Francosko časopsje napada Rusijo, češ, da ja preprefelg uspejo® dela adbfira za,
VI. Mariborski teden
>	Maribor,	1.	avgusta.
Včeraj 6© je začel VI. Mariborski terfen. Tudi leto« je prinesla ta prireditev, ki jo Maribor vsako leto 7. nestrpnostjo pričakuje, obdravskemu mesili svoje posebno obeležje. Sicer Maribor leto6 ni sprejel svojega tedna z dosedaj običajnim zunanjim slavnostnim razpoloženjem. Druga leta je bilo V6e mesto ves čas tedna v zastavah, letos pa so jih razobesili samo hoteli in kavarniška poslopja, ki na fa način opozarjajo tujce na sebe. Pa k'jnb manjkajočim zastavam ie zajelo Mariborčane posebno >t >-denskoc razpoloženje, nekakšna mrzlica, ki jih trese potem ves 10 dni trajajoči »teden«. Ta mrzlica se odraža v zahtevi, da se mora vsaj enkrat na dan, po navadi zvečer, obiskati veselični prostor, 6e udejstvovati pri vseh dobrotah, ki jih nudijo šotori ter obiskati vse atrakcije, med katere spada seveda tudi tobogan, a v tod ro m in vožnja z vrtiljakom ...
Slavnostna otvoritev
jo bila včeraj dopoldne. Izv.-šila ise je z običajno slovesnostjo. V imenu 'pokrovitelja trgovinskega ministra dr. Vrbaniča ter bana dr. Natlačena jo je izvršil načelnik trg. oddelka pri ban. upravi dr. Ratej. Prisostvovali so ji med drugimi mestni poveljnik general Stanojlovič, zastopnik prevzv. kne-zoškofa stolni prošt dr. Vraber, mestni župan dr. Juvan, predstavniki vseh državnih obiastev, gospodarskih ustanov v Sloveniji ter kulturnega in društvenega mariborskega življenja. Vse goste je pozdravil predsednik Mariborskega tedna odvetnik dr. Lipold. Po otvoritvi so 6i gostje razgledali
razstave
ki tudi letos ne segajo izven običajnega »tedenskega« okvirja, so pa prav zanimive in pestro sestavljene. Omenjamo predvsem obrtno razstavo, katero so mariborski obrtniki tudi letoe lepo organizirati ter pokazali, kaj vse ni ar5 barska obrt premore. Veliko zanimanje vzbuja zopet razstava mariborskih tekstilnih tovarn. Tujec in domačin šele na takšni razstavi dobi 6liko, kaj pravzaprav mariborska tekstilna industrija vse producira in kaj pomenja za naše gospodarstvo. Od najprimitivnej-ših tekstilnih proizvodov do najfinejših svilenih tkanin, vse to se producira v Mariboru in razpošilja širom naše države. Mariborske tekstilne tovarno so svoje razstavne prostore krasno in okusno opremile ter vzbujajo s proizvodi zlasti med stro-kovnjaki-trgovci in med ženskim svetom nedeljeno občudovanje. — Zelo zanimiva je tudi modna revija mariborskih obrtnikov, ki bi se po mnenju strokovnjakov lahko postavila v vsakem velemestu. Letos so prireditelji dobili tudi nadvse zabavnega in dobrega konferencierja Boža Podkrajška, ki je za takšno vlogo kot rojen. Zelo privlačna je za gotov krog obiskovalcev' poskušnja .štajerskih vin, ki spada med najbolj obiskane in najbolj vesele razstavne atrakcije. Tu je vsakodnevno shajališče ljubiteljev štajerske kapljice in izhodišče vttga do: brega razpoloženja, ki objema vso razstavo, zlasti pa veselični del.
Prav nazadnje — pa zato obširneje — pa omenjamo eno najbolj zanimivih razstav, ki je prva v naši državi, pa tudi menda prva v Srednji Evropi, fitopatološko razstavo, ki na silno zanimiv in nazoren način prikazuje obrambo proti rastlinskim škodljivcem s sredstvi, ki nam jih nudi narava sama. Ptireditelji te razstave, med katerimi omenjamo posebej neumornega profesorja gozdarske šole ing. Stanka Sotoška, so uspeli, da so prikazali borbo proti škodljivcem na način, ki je vsakemu laiku razumljiv ter ga s svojo zanimivostjo neobičajno privlači. Nalovili so same žuželke, o katerih so nam niti ne sanja, da so naši^ najboljši zavezniki v borbah proti rastlinskim škodljivcem ter so jih prikazali v številnih steklenih vivarijib v njihovem naravnem življenju. Eno najkoristnejših žuželk, »malo osico« (Apelinus mali), pa so naročili iz Avstrije, kjer imajo že pravcato tovarno za produkcijo te ušice. Te neznatna živalca je naj-hujši sovražnik krvave uši, katere se naši sadje-rejci tako boje, ker jim uničuje jabolčne nasade. Zanimivo je, da se ta osica izogiblje sadonosnikov, ki so škropljeni s karbolinejem. Našo dosedanjo Škropilno tehniko bo treba postaviti na čisto novo podlago! — V svrho lažjega razumevanja razstavljenih živalic in slik, ki jih je mojstrsko izdelal prof. Kos, so se razstavljala odločili, da se bodo vršila vsak dan med 4 in 5 popoldne v razstavi predavanja in sicer jih bodo imeli gg. ing. Golob, ing. Eiselt, ing. Sotošek, ing. Št rum, ing. Teržan in dr. Kovačič. Prihodnjo nedeljo dopoldne bo tako predavanje za kmetovalce
Prva dva dneva - dež
Letošnji Maril>orski teden se je začel v nesrečnem znamenju dežja. V soboto zvečer in danes je pokvarilo deževje razpoloženje na zabavišču. Razstave so bile sicer dobro obiskane, zato pa je na veseličnem prostoru vladalo mrtvilo. Redki obi-
Prcd hmeljsko sezono
Celje. f. avgu6ta 1937.
Z nobenim delom in nobenimi stroški kmetje toliko ne riskirajo, kakor z obdelavo hmelja. Vsak poljski pridelek se lahko porabi v domače potrebe, če se ne more dobro vnovčiti, edino hmelj je tisti, ki se ne da za nič porabiti, ako se ne proda. Tega pa se predobro zavedajo h meljski kupci, kljub temu pa ga še ne dajo hmeljarji za vsako ceno, rajši ga obdrže doma, misleč pri tem, če je letos tako pa bo drugo leU> boljše. Obdelava hmelja je združena z velikimi stroški, razven tega pa ima hmeljska rastlina toliko muhavosti. da se more boriti proti njim v resnici samo tisti, ki je vajen hmelja.
Naš savinjski hmeljar pa je močno povezan na svoj hmelj. Dobro se zaveda, koliko je težkoč toda privadil se je vsemu tako, da bi mu bilo zelo hudo, če bi bil primoran ločiti se od njega. Posebno sedajle, ko se bliža hmeljska sezona, obiranje, sušenje in prodajanje, se prične najbolj zanimivi del. obenem pa tudi odločilni. Že pred tedni je pognala hmeljska rastlina cvet, ki se sedaj razvija v večje in manjše kobule. Hmeljarji hodijo od hmeljavkc do hmeljavke in dobro pregledujejo, če so cveti gosti in če bodo dolge in debele kobule. Vsakokrat se skoro zdi hmeljarju drugače. En dan se mu zdi, da bo pridelek obilen, drugi dan pa je morda že nezadovoljen češ, da se kobule prepočasi razvijajo in da bodo morda le male ostale. Ob večerili pa ne zbirajo kmetje v gruče in se pomenjkujejo o cenah, kakšne kaj bodo. Cene so navadno odvisne od množine hmelja, zato pa si vsak kmet na tihem £eli, da bi ga le on imel veliko, dasi bi tudi drugemu rad privoščil.
Le še dober teden nas loči od hmeljevega obiranja. Rastlina je očividno letos zelo zdrava. Hmeljarji so hmelj letos prav pridno škropili z raznimi sredstvi proti peronospori, zato so na-mestu nade, da bo hmeljska roža lepo zelena in kot taka imela tudi primerno ceno.
skovalci so se stiskali pod pristreškt paviljonov, prater pa je s svojimi vrtiljaki, tobogani in sličnimi atrakcijami docela počival. Škodo trpi zaradi tega veliko tako prireditelji, kakor lastniki lokalov in pratra. Danes bi bilo na zabavišču gotovo izvan-redno razpoloženze, že zaradi tega. ker je prispelo na stotine Avstrijcev, ki so komaj čakali, da se iznebc svojih šilingov.
Prva nedelja v znamenju športa
Današnja prva nedelja je bila v znamenju športa. Mariborski teden je zvezan vedno s številnimi prireditvami, ki se vrše izven razstavnega prostora. Letos je priredil SK Železničar pester športni program, poleg tega pa so bile še druge Športne atrakcije. Železničar je imel dopoldne lahkoatletski dvoboj z zagrebškim Maratonom, ka-
Ljubljana, 2. avgusta.
Prireditelji svetovne razstave v Parizu so oznanili v začetku, da ima razstava na^en p1 kazati svetu ves razvoj tehnike in umetnosti od začetka sveta do današnjih dni. Vsaki državi, ki se je razstave v Parizu udeležila, pa je bilo očividno na prosto dano, kako si ta široki program sama predstavlja. Po svoji uvidevnosti in volji je vsaka država postavila svoj paviljon ter ga po svojem okusu uredila zunaj in znotraj. Treba je poudariti, da so se vse kulturne države na moč potrudile, da so v Parizu postavile paviljone, ki deiajo dotični državi čast in dolžno spoštovanje. Naj navedem samo Nemčijo iu Rusijo, ki sta s svojima ogromnima paviljonima že na zunaj pokazali vso svojo silo in polet. Niso pa prav nič zaostajale ostale manjše države, čeprav niso postavile tako ogromnih stavb. Manjše države so poskrbele, da so iz svoje pestre kulturne in gospodarske zgodovine postavile v svoj paviljon v Parizu najlepše, najdostojnejše, najreprezentativ-nejše stvari. Vsak paviljon je bil do podrobnosti okusno izdelan zunaj in znotraj; iz vseh prostorov je dihala topla prijaznost in privlačnost; vsaka država je tudi poskrbela, da so bili v njenih paviljonih ljudje, ki so znali radovednim tujcem tolmačiti lepote in druge zanimivosti svoje domovine.
In naša država?
Ko smo tako pregledovali po vrsti vse te lepe, dostojno urejene paviljone posamezuill držav, smo v našem domačem jugoslovanskem paviljonu na prvi korak ostrmeli. Povedali so nam bili že prej, da ta paviljon velja državo celih 6 milijonov din. Mislili smo, da se s tem denarjem tudi v Parizu postavi lahko kaj lepega. Tisti obiskovalci, ki so bili videli ta naš paviljon že pred nami, so nam rekli preprosto, da je to v resnici navaden kur-nik, ki ne dela časti niti prireditelju, še manj pa arhitektu, ki je stavbo zasnoval. Naj navedem samo, da je strop paviljona obupno zanikern. V prvi dvorani, kjer so postavljeni kipi naših umetnikov, se na stropu vidijo lise, ki jih je povzročila mokrota. Dobili smo vtis, da ob deževju strop prosto prepušča vodo in da od stropa na tla lepo kaplja. Morda je imel prireditelj tak namen, da pokaže v tem delu dvorane naše lepe podzemske jame s kapniki vred; k taki podzemski jami spada seveda tudi pronicanje vode izpod stropa, saj se prav na ta način tvorijo pravi kapniki. Tudi druga dvorana, kjer so upodobljeno na steklu v resnici lepe podobe iz stare srbske zgodovine, izpričuje skrajno zanikernost tistih, ki jim je bila poverjena skrb za opremo paviljona. Na stenah smo videli napise, sestavljene iz posameznih črk, katerim je manjkalo po polovico črk; bil sem tri dni zaporedoma v tej dvorani in teh manjkajočih črk nihče ni nadomestil z novimi. Strop v tej dvorani niti najmanj ni dostojno predstavljal niti naše stavbene umetnosti, še manj naših dekorativnih sposobnosti.
Predstavljali smo si naš paviljon vsaj tak, kakor ga je mogla postaviti vsa naša bližnja soseščina: Avstrija, Madžarska, Romunija, Grčija in Bolgarija. Kakšno strašno razočaranje smo doživeli! Povem po pravici, da nas je bilo vsakogar sram, ki smo hodili kot domačini v Parizu v našem paviljonu po svoji zemlji, pa nismo v njej videli ničesar značilnega, kar bi z lahkoto in ponosom pokazali tisočerim tujcem, ki so z vsega sveta prihajali gledat razstavo v Pariz. Po tem paviljonu pa je naša država izgledala obupno revna, naravnost beraška; nihče doslej naše države v tujini ni tako osramotil, kakor tisti, ki je odgovoren za vsebino in zgradbo tega našega paviljona v Parizu.
Kaj manjka v našem paviljonu?
Kaj smo na primer v našem paviljonu pogrešali? Mala Avstrija, ki ne prideluje sama tobaka, kjer niti nimajo tobačnega monopola, je ob svojem paviljonu razstavila celotno kolekcijo tobaka. Tudi Poljska je lep kos svojega paviljona posvetila svojemu tobaku, ki ga je razstavila v vseh oblikah in najrazličnejših izdelkih. Naša država, ki slovi po vsem svetu kot domovina tobaka; država, ki ji je tobak glavni izvozni pridelek; država, o kateri gre glas, da prideluje najboljši tobak na svetu, izdeluje najboljše cigarete, — ta država v svojem paviljonu v Parizu ni čutila potrebe, pokazati svetu te svoje posebnosti, fef več: v paviljonu je sedela v skromnom kotu, od treh sten dobesedno stisnjena uradnica, ki je pred seboj imela na bedni omarici tri ali štiri škatlice boljših cigaret, ki jih je prodajala redkim obiskovalcem, ki so v naš paviljon zašli. Niti v tej trafiki, če jo tako smem imenovati, ni bilo na razpolago vsega našega tobaka; uradnica mi je na vprašanje rekla, da francoska tobačna režija ni dovolila, da bi smeli prodajati v paviljonu vse vrste naših cigaret in tobaka.
Kje je elektrifikacija Slovenije
Male baltiške države, dalje Švedska. Norveška, Nizozemska, so pokazale na primer, kako je tam napredovala kultura v zadnjem stoletju. Velikanski relief je pokazal, kako je dežela elektrificirana. Pritisnil si na mal gumb in na reliefu so se pokazala na primer vsa mesta, vse vasi, ki imajo električno razsvetljavo, dalje zopet z drugim gumbom vsa mesta, kjer imajo električni tramvaj, kjer na elektriko kuhajo, perejo itd. Kaj naša Slovenija ni že tako mogočno elektrificirana, kaj ni že električna luč prodrla že skoraj v sleherno slovensko vas, — da bi s ponosom tak napredek, ki ni prišel v enem stoletju, marveč v dobrem desetletju, mogli pokazati v zboru drugih narodov. Severne države so pokazale tudi svojo industrijo sira, izdelke iz mleka, vse naprave in
terega so odločili Zagrebčanom z eno točko v svojo korist. Na dvoboju so startali tudi lahkoatleti Ra-pida, ljubljanskega Primorja ter murskosoboške Mure. Popoldne sta se vršili na Železničarjevem prostoru dve zanimivi mednarodni nogometni tekmi. V prvi sta nastopili reprezentanci nogometnih sodnikov iz Gradca in Maribora. Zmagali so Gradčani 3 : 1. Potem je sledila tekma med moštvom GAK iz Gradca ter mariborskimi Železničarji. Rezultat jo bil 4 : O za Gradec. Zanimiva je bila tudi motociklistična krožna dirka Maribor —Kamnica—Maribor, ki so jo morali tekmovalci prevoziti 10 krat. Tekmovali so motociklisti v štirih kategorijah. V kategoriij novincev je zmagal Komel (Perun, Maribor), v kategoriji športnih koles 500 ccm je zmagal Denzent (Dunajčan) z najboljšim časom dneva, povprečno 99 km na uro. V kategoriji športnih koles 230 ccm pa je bil prvi Mariborčan Lotz. V kategoriji športnih koles 350 ccm je zmagal Uroič iz Zagreba. V treningu za to tekmo se je včeraj hudo ponesrečil znani mariborski dirkač Gerič, ki si je .pri zaletu v brzojavni drog odtrgal tri prste na roki.
razvoj. In zopet so se naše misli vračale v domovino, kjer naši Bohinjci, pa Vrhničani, pa Stična in Rajhenburg, pa še mnogi drugi kraji izdelujejo okusne sire, pa se nihče ni spomnil, da tudi to pomenja napredek države — vsaj tako so ga pojmovale mnoge druge večje države kakor je naša.
... in naše čipke?
Če je mogla Nemčija pokazati svoj ogromni napredek tehnike, Italija in, Rusija svoj velikanski razvoj na vseh poljih, kaj ni prihajalo na misel našemu prireditelju v Parizu, da je tudi vsaj naš Belgrad pa Srbija po vojni naravnost skokoma napredovala v stavbah in zlasti v železniških progah. Pogrešali smo dalje naših lepih čipk, ki je šel še pred vojno glas o njih po vsem svetu in se je dogajalo celo, da so bile čipke iz Idrije poslane v Belgijo in tam zopet razpošiljane po svetu kot prave bruseljske čipke. Belgija je znala te čipke na okusen način pokazati" svetu, naš prireditelj menda sploh ne ve, da imamo doma lepo razvito industrijo čipk, ki nič ne zaostaja za čipkami iz Belgije. In kje je ostala naša domača obrt, ki so jo vse ostale države s čudovito ljubeznijo in nežnostjo postavile na najvidnejše prostore svojih paviljonov.
... pa pohištvena obrt?
Fotem naša pohištvena obrt? Kakšen interes je mogla imeti na primer daljna Japonska, da je v Pariz postavila v svoj paviljon kar več opremljenih sob z okusnim pohištvom. To sodobno moderno pohištvo sicer ni prav nič spadalo v okolje svojevrstnega japonskega paviljona, toda Japonska je očitno hotela pokazali, da je tudi v tej obrti povsem samostojna. Tudi v drugih paviljonih smo skoraj povsod mogli opazovati opremljene sobe s pohištvom dotične države. Lahko rečemo, da bi naši šentviški mizarji mogli uspešno konkurirati z vsem razstavljenim pohištvom, kar smo ga mogli videti v Parizu. Kaj take stvari niso sposobne dostojno predstavljati kulturo naše države med državami vsega sveta?
„Fovš" narodna noša
In končno naša narodna noša! Sicer so bile v paviljonu postavljene na ogled glavne naše narodne noše, toda tega je bilo mnogo premalo, tudi nič kaj okusno urejeno. In kar je glavno, te narodne noše niso bile pravi izraz naše prave narodne duše. Naša slovenska dekleta in žene, ki so tam na steni videle to slovensko nošo, so po vrsti _vse izjavljale, da nikdar v življenju slovenska žena še ni nosila take narodne noše. Tisti, ki je hotel lam pokazati slovensko ženo v njeni najlepši lepoti, bi se imel vsaj potruditi, da bi to nošo vsaj sam spoznal do vseh podrobnosti in značilnosti. K narodni noši bi spadal tudi primerno urejen kmečki dom, kakor ga je okusno uredila Romunija, Madžarska, pa tudi mnoge druge države. Naša domovina ima toliko značilnih lepih starinskih domačij, ki iz njih diha vsa naša zgodovina in naš razvoj v stoletjih, da je že samo to sramota zase, da takega razvoja nismo znali pokazati v Prizu.
Navajali bi tako lahko še dolgo vrsto stvari, ki smo jih pogrešali v našem paviljonu v Parizu, ki pa smo jih mogli občudovati v tujih paviljonih. Po vsem tem naj se nihče ne čudi, če je našega človeka v tujem Parizu objelo neko malodušje. Naša država sam je poskrbela, da nas svet smatra za berače in reveže. To pa pomenja sramoto za vse državljane in tistega, ki je z ureditvijo našega paviljona v Parizu to zakrivil, je treba poklicati na odgovor. Če spada pred sodišče revež, ki je svojega soseda ozmerjal z barabo ter , mu tako povzročil škodo na ugledu in časti, spada tja tembolj človek, ki je vso državo postavil pred vsem svetom na sramotni oder ter ji tako škodoval na časti in ugledu za dolgo bodočnost. To tem prej, ker je država tega človeka brez dvoma sijajno plačala za njegovo sdelo;:.	Fr. Strah.
Št. Vid n. Lj., 1. avgusta.
V Št. Vidu nad Ljubljano je bila včeraj odprta četrta obrtniška razstava, ki ie po svojem obsegu d« sedaj največja, kar snlo jih imeli. Za razstavo so pripravili vse prostore v šentviški ljudski šoli.
K otvoritvi se je zbralo veliko število domačinov, prihitelo pa je tja tudi mnogo udeležencev iz Ljubljane, med katerimi sm» zapazili tudi precej odličnih zastopnikov. S svojim obiskom je počastil to razstavo tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ki se je pripeljal kot pokrovitelj v št. Vid ob 11 dopoldne. V imenu šentviškega prebivalstva je g. bana pozdravil tamkajšnji župan g. Erjavec, v imenu Zveze slovenskih obrtnikov pa njen predsednik g. Karel Kavka, ki se mu je zahvalil za veliko naklonjenost, ki jo vedno izkazuje šentviškim obrtnikom. Ta naklonjenost je bila tudi povod, da je razstava tako lepo prirejena. Ob tej priliki je spregovoril tudi predsednik Društva slovenskih obrtnikov v št. Vidu g. Ivan Vrhovec, ki je pozdravil vse številne zastopnike, ki so prišli k otvoritvi razstave na čelu z g. banom Natlačenom. Z razstave so poslali tudi vdanostne, oziroma pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Pelru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku ter trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču.
Pred otvoritvijo je spregovoril tudi g. ban dr. Natlačen
Uvajanja g. bana so vsi uavzočni sprejeli z ve-
Prosvetni tabor v Cerknici
Včeraj je bila na vrsti s svojim taborom uasa notranjska Cerknica. Sicer nam je bilo vreme malo naklonjeno, vendar smemo reči, da je včerajšnji tabor po svojem velikem številu udeležencev in po navdušenju množic, ki so manifestirale slovensko misel in slovensko zavest, prekosil vse dosedanje. Včerajšnji tabor v Cerknici pa je zagnal resnico v obraz vsem tistim, ki so po naših krajih razširjali vsakovrstne govorice in s tem na brezupen način hoteli koristiti le tistemu malemu delu naše javnosti, ki ga zadnje čase odlikujejo žalostna dela, kakršna je razumna javnost že sama od sebe obsodila.
Da je tabor tako lepo uspel, kakor menda niti največji optimisti'niso pričakovali, je v veliki meri zasluga naših delavnih članov in članic prosvetnih društev v cerkniški dekaniji, ki so se že mesec dni pripravljali na včerajšnji tabor.
V soboto zvečer so kresovi po vsej cerkniški okolici oznanjali, da bo drugi dan Cerknica z vso okolico praznovala svoj praznik zaslužnega prosvetnega dela in da bo ta praznik kar najbolj svečan. Raz hiš so visele zastave, trg so krasili visoki mlaji, sredi trga pa je bil postavljen ves v zelenju in cvetju oltar, ob katerem se pričenjajo vsi naši prosvetni tabori.
Iz vseh krajev Notranjske so že na vse zgodaj pričele prihajati v Cerknico množice, tisoče in tisoče jih je prišlo z vozovi, avtobusi, s kolesi in peš. Odlična je bila organizacija tega tabora. Ob pol desetih sc je razvil po Cerknici
sprevod
ki je bil pač edinstven, kar smo jih imeli pr! nas. 33 postavnih notranjskih fantov je korakalo na čelu sprevoda v narodnih nošah.
V sprevodu sta igrali godbi logaškega prosvetnega društva in naših vrlih gasilcev. Lep je bil pogled na dolgo vrsto konjenikov, kolesarjev, članov ter članic v krojih in narodnih noš. Vsem tem se je priključil dolg sprevod navdušenih množic. Vse glavne cerkniške ulice so bile obrobljene z gostim špalirjem, iz katerega so neprestano, dokler se sprevod ni ustavil na trgu okoli oltarja, orili navdušeni vzkliki, vzkliki svobodnih množic, ki se jim je iz grl izvil klic slovenske zavesti in zmagoslavja.
Predsednik Prosvetne zveze, vseučiliški profesor dr. Lukman, je na trgu ob krasno pripravljenem oltarju daroval sv. mašo, med njo pa jo zbrane množice nagovoril s krasnim govorom, v katerem so je dotaknil smernic našega slovenskega prosvetnega dela v smislu velikih slovenskih vzornikov Slomška, velikega organizatorja dr. Janeza Ev. Kreka in pred nedavnim umrlega velezaslužnega nadškofa dr. Antona B. Jegliča, katerih delo bo v slovenski zgodovini ostalo ovekovečeno. Med sv. mašo je vse ljudstvo pelo ljudske cerkvene pesmi. Priče takšnih prizorov naj bi bili tudi vsi tsti, ki jim nikdar ni bilo na tem, da bi verovali, kar je svetega in kar je slovenskega, in ki so na vse te svetinje rajši gledali s prezirom in jih teptali v blato, kakor pa da bi si vsaj skušali prihraniti to svoje gnusno delo.
Tabor
se je začel z državno himno, ki jo je zaigrala godba in pela vsa zbrana množica. Za tem je takoj spregovoril kaplan g. Urbanc, nato pa je imel Izklesan nagovor agilni predsednik prosvetnega okrožja zdravnik dr. Pintar.
Po predlaganih udanostnih oziroma pozdravnih brzojavkah Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis« knezu namestniku Pavlu, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, škofu dr. Gregoriju Rožmanu ter banu dr. Marku Natlačenu, je stopil na govor-1 niški oder minister dr. Miha Krek. Spet je na-* stalo nepopisno navdušenje množic, ki so vzkli-* kale svojemu ministru, ki vselej, če ima le količkaj možnosti, počasti s svojo navzočnostjo veličastne tabore našega vernega slovenskega ljudstva. V svojem jedrnatem govoru je razložil pravi pomen slovenstva in pravega jugoslovanstva.
O socialnem smislu prosvetnega dela, posebno še, kolikor se tiče razmer pri nas med Slovenci, je govoril znaui socialni delavec g. Rudolf Smersu. Nakazal pa je tudi v kratkih obrisih našo bodočo smernice, katerih se mora držali naša prosveta.
Z njemu lastno prodorno besedo in borbenostjo, ki je vsem nam Slovencem toliko potrebni* posebno v današnjh časih, je govoril zatem slovenski književnik in urednik, cerkniški domačini Mirko Javornik, Jd ga kot neutrudljivega prosvetnega delavca pač dobro poznajo ne samo ožji domačini, pač pa tudi velik del slovenske javnosti. Govoril je o nalogah, ki nas čakajo na prosvetnem polju, s pikro besedo pa se je spomnil tudi tistih, ki to naše prosvetno delo skušajo na vsakem koraku le ovirati.
Navdušenje je zopet zajelo zborovalce, ko je med taborom prispel pozdravni brzojav, ki ga je poslal minister dr. Anton Korošec.
Popoldne
je bil lep telovadni nastop, za katerega so se naši telovadci in telovadkinje skrbno pripravili. Vse točke je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem. S vtem navdušenjem pa posebno ni štedilo, ko je pri orodni telovadbi nastopil naš odlični Varšek.
likim odobravanjem, nakar je sledil ogled razstave, ki zasluži resnično pozornost vse naše javnosti. K velikemu uspehu, ki so ga pokazali šentviški mi" zarji sto razstavo, je tudi g. ban izrazil svoje čestitke, ki jih je izrekel vsakemu mojstru posebej.
Nevarnost povodnji na Barju
Ljubljana, 2. avgusta.
Včeraj je v Ljubljani in bližnji okolici skoraj ves dan deževalo v manjših in večjih presledkih. Zlasti hud naliv pa je bil ponoči med deseto i'1 enajsto uro ter zjutraj od tretje ure dalje. Nad Ljubljanskim barjem so se razlile ogromne množine vode, ki so na mah preplavile travnike i'1 njive pridnih Barjanov. Zahodna dela Črne vasi ift Lipe sta pod vodo, vendar cestna zveza z Ljubljano do te ure še ni pretrgana. Voda je začel* l*o vaseh delati veliko škodo. Tako je Ljubljanif* skozi mesto danes dopoldne, ko so bili prisiljen* odpreti zatvornice v Trnovem, nosila posamezno tramove ter tudi cele ograje s seboj. Najbrž j° voda pobrala les po dvoriščih ter trgala tudi vrtne ograj'e. Voda na Barju še zmerom narašča ter so prebivalci v hudih skrbeh za svoje pridelke, ki so itak bili žc doslej precej uničeni zaradi dolgega deževja.
Naša sramota v Parizu
Vtisi obiskovalca pariške svetovne razstave
Obrtniška razstava v Št. Vidu
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 2. avgusta: Alfonz.
Torek, 3. avgusta: N. sv, Štefana.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. •Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste.
Kino Matica: »Ti si moja sreča:'.
TEI.
21-24
MATICA
Nallep&l pevski tilml
Benjamin Gigli pote poleg lepih pesmi arije n Toece, Manon, Norme
TI Sl MOJA SREČA
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 ur)
Prosvetni tabor v Izlakah 8. avgusta
V zvezi s proslavo 15 letnice Prosvetnega društva na Izlakah, ter blagoslovitve novega Društvenega doma istotam, priredi Prosvetno okrožje Zagorje srvoj prvi tabor. Od več bi bilo podrobno utemeljevati važnost tega dne za vso bližnjo in daljno okolico. Poročila iz drugih krajev govore, kako resno pojmuje naše ljudstvo te prireditve. Prepričani smo, da bo tudi pri nas vsakdo, ki čuti slovensko, storil vse, da bo prireditev čim sijajnejsa ter sadovi trajni.
Priznanje je dal našemu delu tudi gosp. ban dr. M. Natlačen, ki je z veseljem sprejel pokroviteljstvo nad prireditvijo, ter nas ob tej priliki tudi sam obišče.
Prijatelji, od blizu in daleč, v nedeljo vsi na Izlake! Kroji, narodne noše, prapori, za njimi pa strnjene množice našega zavednega ljudstva, pridite!
Spored in navodila.
Udeleženci s Hutnske strani in oni ki pri-flejo z vlaki, se zbero do 8 na stadionu pri Zadružnem domu v Zagorju. Ob 8 odkorakamo v sprevodu z godbo na Izlake. Pridite s prvimi vlaki. Poslužite se nedeljske olajšave na železnici. Udeleženci, ki pridete peš, s kolesi, na vozovih itd. na Izlake, bodite tam pb 9. Ob pol 10 sprejem gostov na »Drganiji«, nato se formiramo vsi v sj>re-vod. V sprevodu godba in petje. Ob 10 pred Zadružno mlekarno sprejem gosp. bana. Takoj na to blagoslovitev novega Društvenega doma in sveta maša. Med mašo cerkveni govor č. g. Fr. Mar-keža, župnika iz Zagorja. Po maši pesem: Povsod Koga. Sledi zborovanje, na katerem govorita gg. Guna in Avsenek. Zborovanje zaključimo s petjem državne himne in himne slovenskih fantov.
Kosila bodo poceni na razpolago v veeh gostilnah.
Ob 4 telovadni nastop. Fantje: proste vaje, orodna telovadba in štafeta, dekleta in mladci proste vaje. Nastop zaključimo s petjem Himne slovenskih fantov
Po nastopu prosta zabava. Ves dan sodeluje godba iz Zagorja.
Kolesarjem sporočamo, da bo na razpolago shramba za kolesa. Vlaki odhajajo iz Zagorja proti Ljubljani zvečer ob 20.55. proti Zagrebu in Mariboru ob 19.22, proti Zagrebu še izletniški vlak ob 23.24. Omogočen je torej zložen povratek. na postajo Zagorje. Morebitna pojasnila dajejo reditelji, v vsem se posvetujte z njimi, v vsem se jim podredite.
Zavedajmo se, da smo elani velike skupne 'družine. Udeležba naj bo vsakemu prijetna dolžnost!
Napad s kolom
Moravče, 1. avgusta.
Posestnik Oeepck s Poljan pri Pečah je našel v soboto proti večeru nedaleč od doma moškega, ležečega v obcestnem jarku. Kolo je slonelo zraven njega ob drevesu. Stopil je bliže in spoznal mladeniča Brinovca Jož. z Gore sv. Florijana. Na glavi nad senci se mu je poznal udarec s topim orodjem. Ko ga je skušal dvigniti, se fant m mogel opreti na noge. Tudi na vprašanje, kaj mu je, m bilo razločnega odgovora. Česar ni niogel izvedeti, mu je povedal kol" na drugi strani ceste. Brž je pozval domače, naj spravijo mladeniča pod 6lrebo, meneč, da mu bo odleglo, ko se odpočije. Zjutraj pa se Brinovec ni več zavedel. Odpeljali so ga v bolnišnico ter še ni znano, kako bo prebil nevarnost.
Napadalca so sosedje hitro pogodili. Fantalin, ki ga je videl nekdo bežati, ni bil nihče drugi kot Zupančič Avgust z Golezni onstran Gore. Z Brinovcem sta delala v Kanderšah pri graditvi novo ceste. V soboto popoldne je bilo izplačevanje v gostilni pri Banturju. Tedaj se je treba seveda primerno okrepiti s pijačo, ob kateri postanejo ljudje zgovorni. Fanta sla se menda nekaj sporekla, ni pa prišlo do spopada. Sele na Poljanah ob cesti na Vače je Župančič počakal tovariša tor ga napadel. Po storjenem dejanju se je izgubil v hosto. V Slivni, kjer se je oglasil, je povedal, da ga je oplazil * kolom. S prvim udarcem ga je pobil na tla, na kar jo še nezavestnega tolkel po glavi. Rekel je, da bo še dal za pijačo, ako je dobro napravil. Obljube pa podivjanec ni mogel izvesti, ker so ga orožniki poprej odvedli v zapore.
Brinovca, ki je na glasu kol dober in varčen mladenič, pomiluje vsa okolica, dočim tega o napadalcu ne more nihče trditi. Ljudstvo je mnenja, da mladih ljudi, ki imajo denar le za pijačo, ni treba sprejemati v nobeno javno delo. Ali pa naj bi vodstvo oddajalo plačo staršem ali varuhu takih ljudi. Tudi bi bilo želeti, naj bi se izplačevanje v bodoče ne vršilo v gostilni, marveč na kakem drugem kraju.
Tabor kmetske mladine na Polzeli
Polzela, 1. avgusta.
Polzela, prijazna župnija sredi Savinjske doline, je imela danes lep dan, katerega so se razveselili stari in mladi. Polzelski fantje in dekleta so že sredi tedna pustili domača delo in se pripravljali za današnji tabor kmetske mladine. Tega tabora pa se niso veselili zgolj Polzelani, ampak tudi sosednje župnije, katerim so še v s|>o-rninu lepi tabori, ki so bili pred leti na Polzeli. Vedeli smo, da bo polzelska mladina sedaj pokazala, da je ostala še prav tako zavedna, kakor je bila. Nismo se razočarali, nasprotno, presenetili so nas, skoro nismo mogli verjeti, da je mogoče ustvariti tako krasne uspehe v teku nekaj mesecev, v katerih je bila še razentega ta mladina zaposlena s težkim kmetskim delom. To je mogoče doseči samo v takih organizacijah, kjer ima mladina veselje, kjer se ne ustraši žrtev, truda, in ki hoče uspehov.
Ob 13, ko prispe na postajo vlak iy Celja, se je zbrala na postaji Polzela velika množica ljudi, da pozdravi celjske goste, predvsem pa gosp. prof. dr. Hanželiča kot pokrovitelja tabora in predsednika celjske podzveze gosp. prof, Bitenca. Po prisrčnem medsebojnem pozdravljanju sta stopila ta dva v pester sprevod, kateremu na čelu je korakala rudarska godba iz Velenja. Za godbo je jezdilo na težkih konjih 18 polzelskih fantov, za njimi pa je korakala dolga, dolga vrsta katoliške polzel-ske mladine, mož in žena. Iz hiš so plapolale državne zastave, nad cesto pa je bil krasen slavolok s pozdravnim napisom. Ves ta sprevod je krenil v polzelsko župno cerkev k slovesnim petim litanijam, nato pa se je spet strnil v sprevod in odkorakal na krasno prirejeno telovadišče na Bregu.
Kljub slabemu deževnemu vremenu se je tukaj zbralo nad 2000 ljudi. Ob z venci prepleteni ograji je stalo pet visokih mlajev, raz katerih so plapolale državne zastave. Uvodoma je zaigrala rudarska godba iz Velenja državno himno, ki so jo ljudje stoje in s spoštovanjem poslušali, nakar jo stopil na govorniški oder član polzelskega odseka Matevž Tavčar, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem pa gosp. župnika dr. Jančiča ii Št. Petra v Savinjski dolini, gosp. prof. ilr. Hanželiča in gosp. prof. Bitenca iz Celja. Za njim je govoril polzelski župan gosp. Pongrae Turnšek, ki je prav
za prav duša vsega prosvetnega gibanja na Polzeli. V dobro zasnovanem govoru je opisal delo naših organizacij, obenem pa tudi z obžalovanjem omenil one čase, ki so za nami, v katerih pa smo, kakor sedaj vidimo, ostali zvesti katoliškim organizacijam.
Od občinstva navdušeno pozdravljeni so prikorakali za teni govorom naraščajniki iz Polzele, ki so izvajali proste vaje tako, da jih je zbrano občinstvo ponovno nagradilo z navdušenim aplavzom tudi med vajo. Toda nič se niso zmedli ti naši najmlajši, ampak so še lepše izvajali vaje. Cim so v redu odkorakali iz telovadišča, so prispeli ob spremljavi godbe mladci, pravtako sami Polzelani, ki so telovadili tudi proste vaje. Najbolj pa so nas presenetili člani tega fantovskega odseka. Izvajali so krasno skupinske vaje, telovadili na drogu in to s takim uspehom, da so navdušili vsakogar. Zadovoljili so tudi z vajami na krogu in končno s prostimi vajami za leto 1937. Z izrednim razumevanjem so pokazali simbolično vajo »Oj Doberdob« ob spremljavi moškega zbora iz Polzele. Predno so nastopile članice dekliškega odseka v narodnih nošah, in sicer 5 po številu s simbolično vajo »Gor čez izaro:, je govoril g. prof. dr. Ilan-žeiič, ki je polagal mladini na srca oporoko pokojnega dr. Antona Bonaventure Jegliča, ki jo je izrekel slovenski mladini na celjskem taboru. Omenjal je zlasti besede, da so sedaj veliki časi, ker je hudobija velika, veliki časi pa tudi zato, ker rastejo in morajo rasli veliki možje in žene, ki se bodo borili priti tej hudobiji. Veliki možje pa so in bodo rastli samo iz naših katoliških organizacij. Njegovim jasnim besedam je dobro sledila mladina in čutili smo, kako odmeva v njihovih dušah klic tega ljubitelja mladine, čutili, kako prisegajo v srcih, da hočejo postati veliki možje, ki sc bodo neustrašeno in vzlrajno borili proti vsemu zlu in ga premagali.
Pred nastopom članov s prosto vajo za leto 1937 je čestital polzelskemu fantovskemu in dekliškemu odseku h krasnim uspehom v imenu celjske Prosvete in Fantovske podzveze gosp. prof. Bitenc.
Predno so je navdušeno ljudstvo razšlo, eo prikorakali ob spremljavi godbe naraščajniki, mladci, članice in člani, ki so stoje poslušali državno in na rodno himno, ki jo je igrala godba iz Velenja.
Zapostavljanje slovenskega športa
Ljubljana, avgusta.
Sedaj v dobi kislih kumaric je dovolj časa, da se ozremo malo po našem športnem torišču. Že vsak, ki zasleduje šport samo iz dnevnega časopisja, lahko spozna, da naš šport sicer vztrajno napreduje, da pa hi bilo to napredovanje vse živahnejše in plodovitejše, če bi prav tisti, ki jim je poverjena skrb za telesno vzgojo v državi, slovenskega športa tako strahovito nc zapostavljali.
Naš šport na prvem mestu v državi
Že ponovno je bilo ugotovljeno in jo izven vsakega dvoma, da je šport v Sloveniji na prvem mestu v državi. To je nesporno in nam morajo priznati tudi tisti, ki jim to ni všeč. Ne bomo trdili, da je pri nas na višku n. pr. nogomet, za katerega Slovenci nismo nikdar kazali kakih posebnih sposobnosti. Res je, da stojimo pri nas z nogometom na slabem; še bolj pa jo res, da imamo do viška razvite druge športe, s katerimi se nogomet ne more vrednotiti. Tu sta pred vsem smučanje in plavanje. Pomislimo samo, kako neprimerno večja telesnovzgojna korist je v tem, da si hodijo pozimi v prosto naravo krepit zdravja in duha cele armade smučarjev, kakor pa v tem, da bi imeli n. pr nogometno enajstorico, ki bi znala naravnost virtuozno stresati z žogo mrežo nasprotnika. Četudi bi imeli med ljubljanskim nogometnim moštvom svetovnega prvaka, bi telesnovzgojne koristi te zmagovalno enajstorice ne pomenile nič v primeri z dej-' stvom, da z graditvijo novih bazenov dajemo ljudstvu že skoraj v vsakem večjem kraju možnost, da si poleti v hudi vročini vsaj malo okrepča telo pri kopanju, mladino pa navajamo k najzdravej-šemu poletnemu športu — k plavanju. Pri splošnem gledanju na naš šport 6e torej radi šepavosti našega nogometa za enkrat še ne bomo jokali. Saj imamo v nadomestilo športe, pri katerih aktivno sodelujejo tisoči našega ljudstva in moramo zato govoriti o narodnem športu. V najvažnejših športih pa nimamo samo kvantitativnega, ampak tudi kvalitativno prvenstvo: v smučanju, plavanju, alpini-stiki, gimnastiki, lahki atletiki itd. Ponosni smo lahko, da je šport v splošnem na prvem mestu v državi.
Vse plod zasebne delavnosti
Teni ponosnejši pa smo lahko na to dejstvo, če pomislimo, da sloni vse telesnovzgojno delo v Sloveniji izključno na zasebni delavnosti ^ in iniciativnosti. Poglejmo samo na naša najbolj razširjena narodna športa — na smučanje in turistiko. Brez primernih planinskih postojank bi bila ta dva športa pri nas skoraj nemogoča. Tu se je v nenad-kriljivi meri pokazala slovenska zasebna inicijati vnoftt: brez sleherne državne pomoči rastejo leto za letom po našem gorskem svetu krasni planinski domovi in udobne .postojanke. Enako je s plavalnimi bazeni: med tem ko zagrebška in belgrajska športna združenja kriče na državo in vse mogoče javne ustanovo, naj jim zgrade bazene, so po Slovenskem nastali ti bazeni zgolj po zasebni jnici-jativnosti, brez javne pomoči in brez — kričanja. Pa bi kdo-dejal, da nam narava s svojo le'go sama pomaga pri tem delu. To za kvalifikacijo zasebne inicijative in delavnosti ne drži: napraviti bazen v Zagrebu ali Belgradu no stanc nič več, kakor gradnja enakega bazena v Ljubljani ali kjerkoli v Sloveniji, le požrtvovalnih in delavnih ljudi je treba. Nasprotno pa je mnogo dražjo izdati v Ljubljani
Državno kolesarsko prvenstvo
V nedeljo, dn: 8. avgusta se bo vršilo državno
kolesarsko prvenstvo na tradicionalni progi Zagreb —Ljubljana, dolgi 150km. To je največja in ob-fcnem tudi najbolj zanimiva dirka, pri kateri ee bodo sreečali vsi naši najboljši kolesarski dirkači, ki so letos že v tujini dokazali svojo odlično formo.
Kolesarsko prvenstvo na tej progi ima že svojo Veliko tradicijo. Prva dirka Ljubljana—Zagreb je bila že leta 1920. k» je bila ustanovljena jugoslov. kolesarska zveza. Odločitev, da se bo državno kolesarsko prvenstvo vršilo vedno na progi Ljubljana— Zagreb, oziroma vsako drugo let<> Zagreb—Ljubljana, je padla na velikem kolesarskem zborovanju
Naročajte Slovenski dom!
v Ljubljani v znak sloge slovenskih in Invatskih kolesarjev in s težnjo, da se s temi dirkami še ožje naveže delo slovenskih in hrvatskih dirkačev.
Za letošnjo državno kolesarsko prvenstvo pa vlada veliko zanimanje. Dirkači bodo nastopili v dveh kategorijah, in sicer: amaterji in pa neodvisni dirkači. Letos brani prvenstvo Avgust Prosinek, ki bo pa imel v Slovencih Gartnerju, Rožmanu, Briclju in v Zagrebčanih Pokupcu, Davidoviču, Šolmatiu in
še v drugih slovenskih in hrvatskih dirkačih težko tališče. Med neodvisnimi dirkači je pa skoraj siguren favorit Zagrebčan Grgac, dosedaj že štirikratni amaterski prvak. Brez dvoma je torej, da bo nedeljsko kolesarsko prvenstvo eno najzanimivejših v zadnjih leetih; za nas Ljubljančane pa zanimi-
6tališče.
Dolenjski ceeli pri gostilni Jelačin.
kako knjigo o športu (manjši citatrl.jski krog), kakor v Zagrebu ali Belgradu. Pa kljub temu se srbska ali hrvatska športna literatura še zdaleka ne J more kosati z našo — ne kvalitativno, ne kvantitativno. Tudi v tem je zadosten dokaz slovenske podjetnosti na športnem polju!
Belgraiska športna čaršija
Kakor 6icer tečejo v naši centralistično urejeni državi vse vode v Belgrad, tako v tem oziru tudi na športnem polju ni in ne moro biti boljše. Tako vidimo, da država posveča vso svojo pozornost našemu jugu, kjer se skoraj vse, kar se dela, dela z državnim denarjem. č'e na kakem področju lahko govorimo o kaki »belgrajski čaršiji«, potem lahko z gotovostjo govorimo o »belgrajski športni čaršijk. Da taka »čaršija: res obstoja, nam dokazuje najbolj jasno problem visoke šole za telesno vzgojo naroda. To šolo hočejo imeli na vsak način v Belgradu, čeravno pristoja laka šola Belgradu ,približno tako, kaor kravi sedlo. Samo zamislite si tako šolo v kraju, ki absolutno ne odgovarja niti po terenskih, niti po klimatičnib razmerah, če bodo hoteli slušatelji smučati, bodo morali z ogromnimi 6troški (plačala bo seveda država — ne bel-grajska »čaršija«) prirajžati v Slovenijo, če bodo pa hoteli poleti napraviti kako plezalno turo, bodo morali na spomenik na Avali. Nimajo niti bazenov, niti primernih telovadnic, še manj pa športno izobraženega in vzgojenega ljudstva; v očeh ljudstva, posebno podeželskega, bi bila nova šola v Belgradu kakor nepotreben tujec, ki požira samo državni denar.
Kako idealne pogoje za visoko šolo telesne kulture pa ima nasprotno Ljubljana: v neposredni bližini planine z idealnim svetom za smučanje in turistiko; sredi mesta moderno zimsko in letno kopališče, najmodernejši stadion, telovadnic na pre-teg; za potrebno šolsko poslopje pa bi se — to vemo iz izkušnje — že pobrigali lokalni činitelji.
V Ljubljani bi torej ustanovitev te šole ne stala skoraj nič, dočim bodo morali v Belgradu vse te športne naprave, ki jih je v Ljubljani postavila že zasebna delavnost, z milijonskimi stroški šele zgradit. Pa četudi bi Ljubljana Belgradu za to šolo — če se ustanovi v Ljubljani — plačala kako odškodnino, mi te šole ne bomo v Ljubljano nikdar dobili — iz enostavnega razloga, ker je Ljubljana v Sloveniji, Belgrad pa v Srbiji! Kdo je pri tem na vladi ali kdo je trenutno telesnovzgojni minister, je popolnoma vse eno; ministri se menjavajo, vlade padajo, »čaršija« pa je in ostane velesrbska in nezrusljiva!
Belgrafski tisk - naš sovražnik |
Med največje sovražnike našega napredujočega športa epada belgrajski tisk. To smo ponovno čutili in to lahko opažamo pri vsaki športni »aferi", kjer jo prilika udariti po slovenskem športu. Čo pa drugače ne morejo našega š|x>rta »v nič de-vati«, potem afere sami stvorijo. Pojavi se ti v našem kopališču plah in skromen kopalec z juga. Prav zaupno se približa našim tekmovalcem. Spregovori z njimi par besed, drugi dan pa bo že »odkrita-. v kakem belg rajskem	listu neznanska
»afera« — plahi kopalec je bil takole mimogrede in slučajno »slučajnostni športni sotrudnik« kakega belgrajskega lista. Najbolj značilno je seveda protislovensko stališče belgrajski h listov glede visoke šolo za telesno vzgojo. Ponovno so ljubljanski dopisniki pošiljali svojim listom v Belgrad dopise o stališču ljubljanskih športnikov ter obrazložili prednost, ki bi jih imela ustanovitev te šole v Ljubljani. Kljub ponovnim intervencijam še nobeden od teli člankov ni zagledal lepega dno in jih — razumljivo! — tudi ne bo.
In mi? Mesto da bi zavzeli proti tem listom edino pravilno stališče, jedva čakamo, kedaj prideta »Politika« in »Vreme«, da iz njih kakor nebeško mano sprejemamo mnenja o raznih športnih problemih. Bolj nas tolčejo po zobeh, bolj vnelo delamo za te športne rubrike reklamo, kakor da 1)1 bile tam zapisane same nezmotljivosti in dogme. O tekmi, ki smo jo sami gledali, 6i bomo ustvarili končnoveljavno mnenjo šele potem, ko bomo pre-čitali poročilo v »Politiki« ali Vremenu«. Kaj »Slovenec«, kaj »Jutro« ali drugi slovenski listi in njihovi športni uredniki! Kakor da bi imeli belgrajski poročevalci štiri oči, naši pa samo dvoje!
Taki smo Slovenci! Podpiramo in v nebo povzdigujemo tisto liste, ki nam prikrito, a sistematično ubijajo v glavo, da smo manj vredni, kake pozornosti ali od države pospešenega napredovanja pa sploh nevredni. Hlapčevski smo torej tudi na športnem polju! Dokler smo taki, no upajmo na zboljšanje razmer!
Od tu in tam
V soboto je prišel na Bled ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič v spremstvu dveh svojih kabinetnih šefov. Takoj potem se je Stojadi-nevič odpeljal na Brdo ter bil pri knezu namestniku sprejet v avdijeoco. Popoldne se je pa v družbi ministra za gozdove in rudnike odpeljal na Sušak, od tam pa z ladjo k otvoritvi nove tovarne aluminija v Lozovcu pri Šibeniku.
Tovorni avtomobil se je zaletel v motorno kolo blizu Srbskih Moravic. Udarec je bil strašen ter je eden izmed treh, ki so se vozili v motorju, obležal na mestu mrtev, ostala dva pa sta odnesla zelo težke poškodbe. Motor je vodil elektrotehnik Slavko Majetič, v prikolici je vozil gostilničarja Posavca, za Majetičem pa je sedel trgovec Podgornik. Motorist je vozil pravilno, vendar pa je tovorni avtomobil udaril od zadaj tako, da so se vsi trije na motorju v zraku nekajkrat preobrnili, nato pa obležali na cesti. Šofer tovornega avtomobila pa jo je jadrno potegnil naprej in do danes še niso ugotovili niti številke avtomobila, niti brezobzirnega šoferja.
Med zagrebškimi natakarji in lastniki javnih lokalov še vedno ni sporazuma. Natakarji zahtevajo zvišanje svojih stalnih prejemkov, kar bi se dalo izvesti na ta način, da bi se cene jestvinam in pijači nekoliko podražile. Kavarnarji in gostilničarji so zahteve natakarjev odbili, sami pa s 1. avgustom povišali cene pijači in jestvinam. Seveda je med natakarji nastalo razburjenje, nič manjše pa med gosti, ker so lastniki lokalov na njih računi povečali svoj zaslužek, nič pa dali svojemu uslužbenstvu.
Zaradi nesrečne ljubezni se je obesil v ReSon-čaku pri Čakovcu 65 let stari Ivan Tkalec, Tkalcu je lani umrla žena, nakar je hodil redno v gostilno, kjer je sedel in največkrat tudi popival. V tem času se je zaljubil v neko vdovo srednjih let in se z njo zaročil. Toda vdova se je nekaj tednov pred domenjeno poroko skesala in starega vdovca zapustila. Obupan si je Tkalec končal življenje.
Tik preden je moral v zapor odsedeti 10-Ietno | robijo, se je v šibeniških zaporih poročil morilec Rado Čaleta. Spomladi se je Čaleta s svojim bratom Antonom sprl zaradi zemlje ter brala v prepiru ubil. Sodišče mu je prisodilo deset let težke ječe, ki bi jo moral odsedeti v Lepoglavi. Preden je pa odšel, se je hotel oženiti. Ustregli so mu in ga je mestni župnik poročil v jetniški kapeli.
Tvornica aluminija v Lozovcu bo naslednje leto spet povečala svoje obrate. Tovarna za sedaj [ ne proizvaja aluminija iz boksita, temveč iz aluminijevega dioksida, ki ga mora uvažati iz Slovenije. Tako mora tvornica uvažati polfabrikate. Prihodnje# leto bodo v tovarni postavili nove velike peči, s katerimi bo mogoče proizvajati iz boksita aluminij. V okolici tovarne so velika najdišča boksita in ni skrbi, da bi tovarni zmanjkalo surovin. Istočasno pa sta se takoj pojavili kot velika kupca aluminija Romunija in Češkoslovaška. Če bodo ti odjemalci stalni, bo tovarna morala zmerom povečava ti svoj obrat. Povpraševanju po aluminiju je veliko, ker je v Evropi komaj deset enakih tovarn.
Kolektivno pogodbo so podpisali tekstilni de-[ lavci in predstavniki tovarne Blau in Bartol v Mur-[ ski Soboti. Sklenili so, da se- uvede osemurni delovni čas, najmanjša mezda pa mora biti 14 dinarjev dnevno, Do sedaj so znašale najmanjše mezde včasih tudi po 6 dinarjev. Ko bo pa v tovarni manj dela, tovarnar ne bo smel odpustiti delavstva, temveč se bo zmanjšal delovni čas. Prav tako je določeno, da se mora nadurno delo plačevati po 50',« več kakor normalno.
Za svoj okrožni urad za zavarovanje delavcev se boje v Splitu. Splitski, tuzlanski in karlov-[ ški okrožni uradi so vsi pasivni, ker so stroški uprave in socijalne dajatve zavarovancem mnogo večje, kakor pa dohodki. Ti trije okrožni uradi | imajo po manj kakor 20.000 članov. Glavno ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev je prišlo zaradi tega do spoznanja, da je treba.pasivne zavode ukiniti. Kajpak je v Split-| čanih zavrela kri, nič manj pa v Karlovfanih in Tuzlancih. Vsi so poslali odločne proteste in navajajo v dokaz svojih navedb dejstvo, da se je splitski zavod močno popravil, saj zadnje tri mesece dela z dobičkom. Vendar ta njihov argument ne bo tako močan, da bi preprečil ukinjenje, ker | gre povišanje števila zavarovancev le na račun sezonskih zaposlitev. Končnoveljavni sklep bo pa-| del pojutrišnjenf na seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
V drevo so se zaleteli divji avtomobilisti v
bosanskem kopališču Ilidži. Asim Budmir, Ham-| dija Murga in Melio Skeljevič so sedli v avto in z njim divjali iz Sarajeva proti Ilidži. Tik pred kopališčem so podrli neko žensko, da ji je avlo-i mobil strl obe nogi. Takoj zatem se je pa vozilo | na ovinku zaokrenilo in treščilo v drevo. Avtomobil se je na mestu razbil na drobne kosce, vsi | trije potniki so pa obležali z razbitimi glavami. V bolnišnici se še niso osvestili.
Mariborski teden je bil v soboto dopoldne j svečano odprt. V imenu bana ga je odprl načelnik oddelka za trgovino in obrt g. dr. Rataj. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki oblasti, uradov, gospodarskih organizacij, mestni župan in drugi. Pozdrave so pa poslali ljubljanski, zagrebški in graški velesejem, daljo pa tudi celovški in graški župan. Teden bo odprt do 8. avgusta. Takoj po otvoritvi pa se je pripeljal tudi minister dr.
I Miha Krek.
V kratkem bodo v Subotici imeli zanimivo sodno obravnavo. Pred sodnike bo moral stopiti uradnik suboliške električne centrale Bogdan Kragu-jevič, ki je poneveril četrt milijona dinarjev. Cim so bile poneverbe odkrile, so Kragujeviča spravili v zapor. Pozneje je vse grehe priznal, ni pa hotel povedati, v kakšne namene je denar porabil. Pravi, da ga je v sporazumu s svojimi predpostavljenimi porabil za »diskretne« namene. Javnost so pa sedaj zanima, kateri so bili ti »diskretnih nameni. Kragujevič pravi, da bo šele ua glavni razpravi povedal v svojo obrambo vse, kar ve.
Plavalna skupina ljubljanske Ilirije, ki je v soboto zvečer lepo porazila plavače splitskega Jadrana v Splitu sianiem in s Jera pokazala, da se je središče plavalnega športa že preselilo iz morja v >planine«, bo danes zvečer nastopila na Susaku proti tamkajšnji »Viktoriji«. Tekma bo zvečer, česar se pa naši fantje in dekleta močno boje. Pravijo po svojih izkušnjah, da so Sušačani nedisciplinirani gledalci, ki zahtevajo samo to, da njihovi miljenci pridejo prvi na cilj. Če so domačini poraženi, pa leti kamene na tistega, ki zmaga.., Mislimo pa, da si bodo Sušačani želeli, da bi jih šteli med Srcdnjeevropce in ne med Albanec.
.	-s
’ V
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Me»e«nn naroftnina 12 Din. ea Inozemstvo 25 Din Orednigtvo: Kopitarjeva ulica 5/TIL Telefon 299* ta 8996, Uprava« kopitarjev# 6 »siovenin oom« iznnja vsa« uIelefjw u Jugoslovanka tiskarno v Ljubljani« K. Cofi. Izdajatelji Ivan Bakuvea DredniJki J.oie ELošifiek.
Jakob Wassermann;	1
Zlato iz Cazamake
I.
Naslednje je zapisal vitez in poznejši menih Domingo de Soria Luce v samostanu mesta Lime, kamor se je podal, potem ko se je trinajst let po osvojitvi dežele Peru odvrnil od sveta.
II.
V novembru leta 1532 nas je šlo tri sto vitezov in nekoliko pešakov pod vodstvom generala Francesca Pizarra, mir njegovemu spominu, preko ogromnega gorovja Cordillierov. Ne bom se dolgo mudil pri težkočah in nevarnostih tega pohoda. Naj zadostuje, če povem, da smo večkrat mislili, da je prišla naša zadnja ura, in da smo morali muke gladu in žeje smatrati še za neznatne v primeri s strahotami divje prirode, z zevajočimi prepadi, strmimi potmi, ki so bila na mnogih mestih tako ozka, da smo morali stopiti s konj in jih vleči za uzde za sabo. Tudi o grozni goličavi, mrazu in snežnih viharjih ne bom govoril, niti o tem, da so nekateri med nami preklinjali nesrečni sklep, ki nas je pripeljal v to zločinsko deželo.
Sedmi dan pa je bilo naše trpljenje pri kraju in ko se je zvečerilo, smo stopili izčrpani in vendar vznemirjeni v svojih srcih v mesto Caxamalco. Vreme je bilo od jutra lepo, sedaj pa se je bilo bati nevihte; kmalu je začel tudi padati dež, pomešan s točo in bilo je hladno. Caxamalca se pravi toliko kot Mrzlo mesto.
Zelo smo se začudili, ko smo našli mesto popolnoma zapuščeno. Nihče ni stopil iz hiš, da bi nas pozdravil, kot smo bili vajeni v pokrajinah ob obrežju. Jezdili smo skozi ulice, ne da bi srečali kako živo bitje in ne da bi slišali kakšen glas, razen udarcev konjskih kopit in njihovega odmeva.
Predno pa se je še čisto stemnilo, smo zapazili vzdolž gorskih vznožij, kakor daleč je neslo oko, nepregledno množico belih šotorov, raztresenih kot snežinke. To je bila vojska Inke Atahuallpe in ta pogled je vplival celo na najhrabrejše med nami porazno.
III.
General je smatral za potrebno, da pošlje Inku poslanstvo. Izbral je za to mladega viteza Hernanda de Soto, s katerim sva bila odkritosrčna prijatelja in petnajst jezdecev. V zadnjem trenutku mi je izposloval de Soto od generala dovoljenje, da ga smem spremljati, in bil sem tega vesel.
Zgodaj zjutraj smo odšli na pot; gorovje z vrhovi, ki so segali v eter na desni, cvetoča ravnica pred nami in na levi, vse je bilo tako novo, da sem samo gledal in strmel.
Čez eno uro smo dosegli široko reko, preko katere je bil zgrajen lep lesen most. Tam so nas prričakovali in odvedli v šotor Inke. Kmalu smo stali na prostranem dvorišču, katerega je obdajala lopa s stebri. Stebr’ so nosili umetniške okraske iz zlata, zidovje je bilo prevlečeno s kobaltno modro malto, v sredi se je nahajal okrogel izdolben kamen, ki sta ga ba-
kreni napeljavi polnili s toplo in mrzlo vodo. Sijajno olepotičeni plemenitaši in gospe so obdajali vladarja, ki je nosil škrlatnordečo obleko in okoli čela rdečo borlo, znak njegove oblašti; njene čipke so mu segale do oči.
Njegov obraz je bil zal z nenavadno kristalnim izrazom; let mu je bilo okrog trideset. Postave je bil krepke in somerne, njegov značaj je bil zapovedovalcn in neka uglajenost na njem nas je presenečala. De Soto je vzel s seboj tolmača Felipilla, domačina, ki se je dal nedavno krstiti. To je bil človek, globoko premeten, ki je pozneje napravil veliko, zlo, kot bom o priliki poročal. Bil je poln sovraštva do svojih rojakov; vrste in izvira tega sovraštva nismo mogli nikdar povsem dognati; on je bil edini upornik in odpadnik, ki smo ga našli v Peruju.
Z njegovo pomočjo torej se je obrnil de Soto z govorom na Inko. Izročil je generalove pozdrave in povabil Atahuallpao s prespoštlji-vimi besedami, ako blagovoli obiskati našega vodjo.
Atahiallpa ni odgovoril. Niti na licu niti v pogledu ni bilo opaziti, da je razumel govor. Njegove veke so bile povešene in zdelo se je, da napeto premišlja, kakšen je pomen besed, ki jih je slišal. Čez nekaj časa je rekel eden izmed plemičev, ki so mu stali ob strani: »Dobro je, tujec.«
To je spravilo de Soto v zadrego. Bilo je tako nemogoče uganiti vladarjevo misel, in kar je on občutil, kot bi stale gore med njim in
nami. Kako tuj svet! Kako tuj lesk in duh! Dc Soto je torej prosil Inko na vljuden, skoraj ponižen način, da mu sam sporoči, kaj je sklenil. Nato je Atahuallpove poteze spreletel smehljaj; ta smehljaj sem pozneje še često opazil in vsakokrat me je prečudno dirnil. Odgovoril je preko ust Felipille: »Javite vašemu vodji, da se postim, kar bo danes končano. Jutri ga bom obiskal. Do mojega prihoda naj stanuje v poslopjih na trgu, a v nobenih drugih. Kar se naj zgodi potem, bom ukazal.«
Zopet je nastalo molčanje. S konj nismo bili stopili, ker smo se čutili v sedlu varnejše in smo Peruancem, kakor smo vedeli iz izkušnje, vlivali več strahu. Tedaj je opazil de Soto, da Inka z veliko pozornostjo motri iskro žival, na kateri je sedel pred njim in katera je nemirno žvečila svoje žvale in udarjala ob tla. De Soto je bil vedno nekoliko domišljav radi svoje jahalne umetnosti; mikalo ga je, da jo pokaže, mislil je tudi, da bo to kneza pripravilo v strah. Popustil je živali uzde, jo izpod* bodel in zdirjal tja po tlakovanem prostoru* Nato jo je obrnil in naglo v polnem diru zaustavil, pri tem jo je skoraj vrgel na zadnje noge in to tako blizu Inke, da je malo pene, ki je pokrivala konjeve nozdrvi, briznilo na kraljevo obleko.
Spremstvo in dvorjane, ki kaj takega nikdar niso videli, je igra tako zadela, da so nehote iztegnili roke in se prepadeni umaknil1* ko se je žival viharno približala. Atahuallpa je ostal tako miren in hladen kot poprej.
Katoliški kinematografski kongres v Parizu
Dne 15. in 16. julija t. 1. je bil v Parizu kongres za razširjanje dobrih katoliških filmov. Predsednik kongresa je bil tajnik francoskega kardinala in pariškega nadškofa Verdiera monsignor Beaussart.
Prvi dan je bilo mnogo zanimivih predavanj n. pr. kako bi bilo mogoče najbolje razširiti katoliške filme }>o vsej Franciji s pomočjo katoliških pokrajinskih združenj; kako naj katoličani povsod podpirajo pristne katoliške filme in ne filme, ki so dobri samo slučajno bodisi, da so jih filmske družbe, ki proizvajajo vso mogočo šaro, priredile nalašč tako, da ne žalijo katoliške nravnosti, bodisi, da v resnici le slučajno, ne namenoma nimajo na sebi nič slabega. Katoličani se morajo v filmski proizvodnji tako osamosvojiti, da jim ne bo treba nič več izposojati pri drugih družbah, ki gledajo v prvi vrsti na dobre dobičke in ne na vzgojno ali poučno stran svojih proizvodov. Zato je tudi potrebno neprestano
presoja in preceirevan e filmov
ter jih razporediti po njihovi nravstveni vrednosti, za kar so določili posebno tabelo s šestimi točkami.
Pod prvo točko pridejo filmi za vse, tudi za otroke same; pod drugo za miadino do 15. leta; pod tretjo za odrasle; pod četrto za take, ki znajo že sami presojati iti se ne dado nikakor vplivati radi kakih manjših nerednosti. Filmi točke 5 in 6 pa so skrajno nemoralni in vsake obsodbe vredni.
Katoličani pa morajo svoje filmske družbe tu-• di vneto podpirati in jim omogočiti čim večji razmah in večjo umetniško vrednost, da bodo lahko tekmovale z drugimi, ki razpolagajo z ogromnimi sredstvi, jih prekašale v marsičem in tako izpodrinile ali vsaj prisilile ^ dostojnosti.
Najboljši govor
je imel kanonik Chevrot, bodoči postni pridigar v cerkvi Notre Dame v Parizu. V lepih, izbranih in krepkih besedah je odgovoril na splošno razširjeni predsodek nekatolieanov pa tudi številnih napačnih katoličanov, da pomeni katoličan nekaj klaver-nega, neodločnega, žalostnega, da mora torej tudi katoliški film biti nekaj silno dolgočasnega in zato že v naprej obsojen na neuspeh. Ni res! Bolj kot kdo drug, ima katoličan pravico do veselja in razvedrila; ne samo pravice, ampak tudi mnogo več vzrokov. Film pa skrbi zlasti za razvedrilo, to je prav za prav njegova glavna vloga. In če je to razvedrilo dostojno, pošteno, vzvišeno, nam daje obenem s preganjanjem časa tudi globlje vrednosti, nas vzgaja, poučuje, dviga, kar je vsekakor mnogo boljše, kot pa gledati razne surove šale, ponižujoče nesramnosti in razburljive slike naj-nizkotnejših nagonov.
Katoličani nikakor ne smejo biti popolnoma ravnodušni proti kinu. Sam papež jim priporoča dobiti v svojo oblast to neizmerno silo in jo rabiti v boju zoper lemo. Vse katoliške organizacije bi morale imeti Listo filmov, ki jo izdaja društvo CC 'rTnonia cathogique — katoliški kino), da bi lahko
ob vsakem času znale kak film priporočiti ali odsvetovati.
Svoj govor je zaključil s pohvalnimi besedami za francoski narod, o katerem krožijo po svetu zelo nečastne govorice, pa je v resnici, na dnu svoje duše, tako dober, preprost in krščanski ter čaka samo na priliko, da dvigne svoje srčne zaklade na površje.
Zvečer so kongresisti obiskali kino-predstavo na razstavi, in sicer nekaj filmov z razlago in raznimi pripombami, ki so jih izmenjavali kongresisti koncem vsakega dejanja ali dvoumljivega prizora.
Drugi dan je kongres razpravljal o tako
šolskem ali skrčenem filmu
ki je že precej razširjen po Nemčiji, Angliji in Ameriki. Namesto mrtvih slik, kakršne imajo sedaj o šolah, z njimi nazorneje razlagajo razne šolske predmete. Jasno je, kolike važnosti mora biti za katoličana, da se njihovi otroci uče samo iz dobrih šolskih filmov, zato kongres zahteva, da po vseh šolah nastavijo majhne filmske priprave, vsaj po eno na vsako šolo, ter da se sestavijo obsežni zapiski (kinematoteke) katoliških filmskih predavanj, da imajo učitelji vedno na razpolago za svojo šolo primerno snov.
Na Angleškem je tudi med ženskami zelo priljubljena igra polo. Slika kaže prizor z ženskega
polo-turnirja.
Bodoča vojna - vojna pošasti in umetnih
vojakov
Marsikateri pisatelj romanov bodočnosti je že opisoval neverjetne izume, ki so takrat zbujali splošno začudenje, včasih celo posmehovanje, češ da ima tudi domišljija svoje meje, pa so 6e skoro vse neverjetnosti uresničile. Tako sedaj neprestano beremo o kakih novih robotih ali umetnih strojnih ljudi, ki so začeli resno ogrožati razne nevarne človeške poklice, kakor krmarjenje letal, avtomobilov, urejanje prometa itd.
Pred kratkim so 6pustili iz neke francoske vremenske opazovalnice
robota v stratosfero
Dosegel je rekordno višino 23.000 m, kamor doslej še noben človek ni prišel. S seboj je nosil razne priprave za merjenje vremenskih pojavov, vlage, smer in hitrost vetrov itd. ter bil tako čudovito izdelan in opremljen, da je svoja »opazovanja« sproti poročal na zemljo potom radia. V višino ga je vlekel poseben balonček, ki se je v določeni višini razpočil, nakar se je 6amo po sebi odprlo robotovo padalo, ki ga je nalahno in varno zopet postavilo na zemljo.
Na neki postaji v Franciji morajo dnevno odklopiti, razporediti in zopet priklopiti okrog 2000 vagonov. Delo glavnega premikača je bilo tako naporno, nevarno in odgovorno, da so ga zamenjali
A Danskem so že vpeljali za reševalno službo rešilna letala.
prepočasne.
— Avtomobili so se izkazali za
z robotom na kroglice
ki ima v svoji glavi toliko krogljic, kolikor je vagonov, ki jib je treba spraviti na določene proge. Krogljice se kotalijo po cevkah, ki pomenijo proge. Posebna naprava jih ureja tako, da vedno ravno o pravem času dosežejo točko, ob kateri sprožijo električni tok, ki premakne tračnico in usmeri voz, kamor je treba. Če voz prehitro do6pe na križišče, krogljica izskoči in da znamenje, da je voz na napačni poti. Poleg robota-premikača, ki opravlja svojo službo mnogo bolje kot človek, imajo tudi
robota z električnimi očmi
katerega tudi najhujša tema ne ovira, da ne bi točno vršil svoje naloge. Njegove oči mu natančno pokažejo, kdaj je dospel kak voz na svoje mesto, kjer ga lepo ustavi in prepreči huda trčenja.
Neki inženjer pariškega tehničnega zavoda je iznašel
robota avtomobilista in ladijskega krmarja
ki nima samo »spomina«, ampak tudi lastno pobudo. Voditi zna avto po točno naprej določenem načrtu, kar je sicer precej enostavno. Njegove gibe usmerja namreč poseben valj preluknjanega papirja, kakršnega imajo glasbeni automati. Bolj zamotana pa je napraya, ki onemogoča vsako, trčenje z drugimi vozili, za katere izdelovatelj robota ni mogel vedeti, da mu bodo prišli nasproti. Vendar se zna tudi tem pravilno umakniti in varno nadaljevati svojo pot.
Najvažnejši, zlasti za vojskovanje najpomembnejši pa je
robot pilot
ki pomeni lahko resno nevarnost v bojih bodočnosti. Kamor bi si noben človek ne upal, bodo lahko poslali njega z bombami, strojnicami in strupenimi plini. Tudi v podmornice mislijo nastaniti robote, ki bodo lahko dosegli globočine, kakršnih ne bi mogel človek. Japonskim vojakom ne bo treba več osebno usmerjati torped ter se z njimi vred razleteti, kajti robot jih bo znal še mnogo točneje usmerjati proti njihovim ciljem, sovražnim ladjam.
Po vsem tem res ne bi bilo čisto nič čudnega, če bi sploh vse vojaštvo, topničarje, pešake in tanke zamenjali umetni vojaki, ki bi bili neprimerno okrutnejši in nevarnejši. Mnogo gorja, ki ga prizadevajo vojne grozovitosti bi bilo odstranjenega, mnogo človeških življenj ohranjenih, mnogo vojnih pohabljencev izključenih. Morda pa bi bilo razdejanje še hujše, žrtve, ki so se doslej omejevale le na bojna polja, bi v novih razmerah lahko kupoma padale po vsej deželi, izumirale bi lahko cele države.
Pravda za par nogavic
Sodišče v Carigradu je imelo zadnje dni opraviti z redkim, če ne do sedaj sploh edinstvenim primerom. Razsoditi je moralo spor, ki je nastal na tramvaju zaradi enega para nogavic. — Voz cestne železnice je bil nekoč precej poln ljudi, tako da so stali še zunaj kar po stopnicah. Nekega trgovca je na ovinku tako izpodneslo, da bi bil kmalu padel na cesto. Med tem pa je pohodil neko damo in ji pomazal svilene nogavice. Seveda se ji je takoj začel opravičevati, toda pomiriti je ni mogel. Vpričo vseh mu je začela celo dajati najrazličnejše »obkladke«. Trgovec je tudi izjavil, da je pripravljen dami kupiti nove nogavice in ji je res tudi izročil toliko denarja, da bi si jih bila lahko kupila. Toda zato pa je zahteval, naj inu izroči nogavice, ki jih ji je pomazal. Dama pa se je odločno branila, da bi vpričo tolikih gledalcev sezula nogavice, češ da bi se lahko vsak škandali-liziral. Ker se nista mogla zediniti, je prišla stvar z umazanimi nogavicami celo pred naglo sodišče, ki je razsodilo v prilog trgovcu. Prepričano je bilo, da ima trgovec prav, kajti če je dal denar za nove nogavice, ima vendar pravico do starih. Pravijo, da gospodični ni preostalo ničesar drugega, kakor da je pred sodniki sezula svoje nogavice in jih izročila trgovcu.
Šampanjec zdravilo zoper črnoglednost
Društvo za sežiganje mrličev v Parizu je izdalo statistiko o tem, .koliko se jih je že priglasilo, ki hočejo, da bi se po smrti njihova trupla sežgala. Največ jih je seveda v Parizu, nekaj čez 900, v Marseilleu nekaj čez 400, v Strassbourgu okoli 200, v Reimsu (v okraju Champagne, kjer izdelujejo šampanjec) pa samo 1. Zato je neki hudomušni pripomnil: »Hvala Bogu, sedaj vsaj vemo, da je šampanjec najboljše zdravilo zoper črne misli; dasi je nekoliko dražji kot strasburško pivo ali provansalske brozge, pa ti vsaj pomaga olajšali srce in misliti na vesele dni življenja, ne pa, kaj boš naredil s svojo mrhovino.«
Novoporočena: »Oh, dragec, poglej, kaj se mi je zgodilo z mojo prvo omleto!«
On velikodušno, tolažilno: »Morda bo pa še dobra za gramofonsko ploščo!«
Programi Radio Ljubljana
Pondeljek, S. avg.: 12.00 Odmevi z ruskih poljan (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.13 Venčki vsake vrste (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 10.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 10.50 Zanimivosti — 20.00 Saint Saens: Ples okostnjakov (plošča) — 20.10 Zdravniška ura (g. dr. Ivan Matko) — 20.30 Slovenske narodne v pesmi in glasbi. Sodelujejo gdč. Poldka Zupanova, gdč. Bogdana Stritar, gg Jože Gostič in Marjan Rus in RudijBki orkester — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Mandolinistični trio (gg. Antunovič, Prlvšek, Haršlag).