ftev. Z78. 9 Llaiillonl, ® torek, dne 5. decembra 1905. Leto mm. %if»at'jm > r tmm-ai Velja po poŠti: M voljuje prosto preseljevanje, je nemška narodna in politična posest anahronizem, krivična zahteva. llavta p-/et — vse se izpreminja, tako tudi narodne meje, ki se po državnem zakonu ne morejo zakliniti. Scbmerlingev volivni red je krivičen. Tedaj — leta 1861-— je Avstrija še upala dobiti vpliv v Nemčiji, zato volivni red za nemško prebivalstvo v Avstriji. Toda po bitki pri Kraljevem Gradcu leta 1866 se je Avstrija morala povsem odpovedati svoji nemški misiji. Mnogi se sklicujejo na davčno moč. Ne glede na indirektne davke opozarjamo samo na dohodke iz državnih rudnikov. Za leto 1905. proračunava poljedelsko ministrstvo iz državnih rudnikov skupnedohodke na 16 milijo nov kron in po odbitih troških prebitek samo na 723000 kron. Ia samo rudnik v Idriji na Kranjskem izkaže prebitka 590.000 kron. (Cujte!) Dalje pa ne sme vlada pozabiti na državne koristi late zahtevajo, da se vlada v prvi vrsti tudi pri razdelitvi mandatov ozira na jugoslovanske dežele, na narod slovenski in hrvaški. Hrvatje dajejo najboljše mornarje, ki jih pozna svet In tudi Slovenci niso s krošnjami na hrbtih priberačili v svojo sedanjo domovine Ako pa so Hrvatje nezadovoljni z avstrijsko upravo, pač ni čudno. Hrvatje so se žrtvovali za Avstrijo, ki jim je po vračala z Bachom germanizacijo in jih popolnoma izročila Mažarom na milost in nemilost. Ko bi se n. pr. Mažari uprli proti Avstriji, bi se Hrvatje stokrat premislili, ali naj še grede Avstriji na pomoč kakor 1. 1849. Mi smo za splošno in enako volivno pravico, ne ker jo zahtevajo socialni demo kratje, ampak navzlic temu. Mi nismo vladna stranka. Podpirali smo češko obstrukcijo v drž. zboru in v dež. zboru je naša stranka nad tri leta stala v boju proti baronu Heinu, ki je hotel ustvariti in utrditi razmere, gkakršne je ustvaril grof Khuen-Hedervary na Hrvaškem. Navzlic temu pa smo hva ležni baronu Gautschu, ker pogumno in odločno brani splošno in enako volivno pravico. Zato želimo, da izvrši, kar je obljubil in kakor zahteva nepristranska pravica. (Govorniku, ki je vzbujal mnogo pozornosti tudi pri nemških poslane h, so mnogi čestitali ob koncu govora, ki ga objavimo po zapisniku) Nadaljevanje debate. V nadalnji debati je govoril laški po slanec L e n a s s i. Dejal je, da Italijani posebno simpatično spremljajo Gautschevo izjavo o varstvu narodnih interesov ter se je izjavil, da sc z izvajanji ministrskega predsednika popolnoma strinja. Izjavil je upanje, da Italijani *ne bodo kakor doslej v speci-jalnih vprašanjih posebno glede laškega vseučilišča zanemarjanj." Dr. Straucher je kazal na ljudstvu sovražao stališče gosposke zbornice in izjavljal, da že to dovolj utemeljuje potrebe reform Vsak je sovražnik ljudstva, ki govori proti volivni reformi. Načelnik poljskega kluba D z i e d u -szycki svati pred prehitro vpeljavo splošne volivne pravice „z ozirom na hude nevarnosti za državo in red družbe." Izjavil je, da večina poljskega kluba ni p r o -t i v n a razširjenju volivne pravice, toda z istočasno izpremembo ustave, ki naj zagotovi obširno avtonomijo. Kompetenca državnega zbora se mora omejiti, izvršiti se mota reforma poslovnega reda, deželnozborski volivni red pa se naj razširi na vse sloje ljudstva. Governik je izjavil, da bo poljski klub proučeval volivno reformo, kojo Gautsch predloži. Proračunski provizorij odka-zan odseku. Koncem seje se je parlamentarična situacija nekoliko zjasnila Proračunski p r o vi z o r i j j e b i 1 b r e z prvega branja odkazan odseku. Nihče ni ugovarjal. Po zbornici se govori, da bo mogoča parlamentarična reš tev proračunskega provizorija parlamentarnim potom, kar bi stališče Gautschevo močno utrdilo, ker so se nekateri pripravljali na to, da Gautsch proračunskega provizorja ne dobi. V seji se je grof Dzieduszycki s svojim govorom tudi nekoliko umikal nazaj od svojega dosedanjega stališča in z ozirom na to poljski minister P i e t a k še ostane. Prezreti se ne sme, da stoji vlada še pred velikimi težavami. Konec seje ob 7. uri 10. minut zvečer. Prihodnja seja jutri v torek. Ker je mnogo govornikov, ki so se oglasili k Gautschevi izjavi, dalo črtati, bo debatavtej izjavi skoro gotovo že v sredo končana. Posledice morebitne pasivne rezistence poštnih uslužbencev. Od dne do dne se množe znaki, da dne 16. t. m, torej tik pred Božičem, začno poštni uslužbenci s pasivnim odporom, če se do takrut ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam Reči se mora, da so poštai usluž benci izbrali zase jako ugoden trenutek; kajti znano je, kolik je poštni promet pred Božičem ali Veliko nočjo. Samo na dunajskih kolodvorih je v tem času prekartirati nad 5 milijonov zavojev, nevštevši zavoje, ki so namenjeni za Dunaj. Kako se pa vrši ta obstrukcija ? Ne, kakor kdo misli, na ta način, da se služoa bolj počasi opravlja, ampak izredna „pre brisanost" naših poštnih birokratov je poskrbela, da uslužbenci pri tem ne pridejo v zadrego. Poštni uslužbenci bodo perabili najbolj zakonito sredstvo, namreč službene predpise, ki jim jih je oblast izročila da jih ^najstrožje izpolnujejo". Teh predpisov je toliko, da tvorijo eno malo knji£n co. Ti predpisi so tako natančni, da ni mogoč noben pogrešek v celi poštni službi. A stvar ima svojo slabo stran, ne za uslužbence, ampak za državo. Ko bi se opravljala služba po predpisih, bi bilo treba štinkrat toliko osobja, da ne bi bilo nobenih zamud. V tej točki pa ravno poštna uprava silno štedi. Opozarjamo pri tej priliki na razmere na ljubljanski glavni pešti. V teku 20 let se je število ljubljanskega prebivalstva skoro podvojilo, me to silno razširilo in poštni promet se je gotovo potrojil. Pričakovati bi bilo, da bi poštna uprava skrbela, da bi se vedno primerno zvišalo tudi število dcfiai-tivnih poštnih uslužbencev A temu ni tako. Ob takih razmerah trpi točnost in natančnost pošte, pred vsem pa trpi službene osobje. Sedaj že, ko ni posebnega prometa, to osebje ne more več izhajati, ampak ima pošta, vkljub napornemu delu vedno zamudo. Kaj pa bo ob času ogromnega prometa o Božiču! Se li poštni upravi ne smili osobje, ki mera opravljati toliko dela, kakor bi ga imelo opravljati podvojeno osobje? Pri nas torej v Ljubljani bi se še posebno poznalo, ko bi se osobje „ d r ž a 1 o predpisov". Vzemimo le uradnika pri blagajni, ki bi delal službo po predpisih. Mu li more kdo zameriti, ako pe predpisih odpre denarne zavoje in še enkrat prešteje vsebino, da se prepriča, je li vsebina res tolika, kakor je naznanjena. Sprejem enega poštnega paketa traja po predpisih najmanj 5 minut. Sprejem denarnega pisma še dalje. More li kdo zameriti pismonoši, da pisma predno odide iz urada, še enkrat pregleda, če so v pravem redu in da si vsako pismo natančno ogleda, predno ga odda stranki ? Na ta način bi bil v teku 48 ur oviran ves promet na železeici. To bi tudi gotovo vplivalo na železničarje. Upajmo, da se bo med trgovinskim ministrstvom in poštnimi uslužbenci do 16. t. m. doseglo sporazuoi-Ijenje, da ne bo ravno Avstrija podajala žalostne slike, ki bi nastala, če bi caenkrat odpovedalo vse kolesje peštnega prometa. Nemiri In upori o Rusiji. Iz Rusije dohajajo še vedno žalostna poročila. Vre povsod. Car ni več varen pred lastnimi sorodniki. Upirajo se vojaki in drugi stanovi. Razumljiv je uporni duh mandžurske armade, ki je že toliko časa tako daleč od doma. Zarota v carjevi palači. Vedno bolj skrivnostna so poročila, ki dohajajo iz Peterburga. Vsa soglašajo, da se je izvršil napad na carja ali pa vsaj nameraval. Nekaj teh poročil smo že priobčili, danes so pa doš'a sledeča obvestila: Zaradi velikega kneza Cirila sta se sprla car in veliki knez Vladimir. Ob tej priliki je bil ranjen car na rami. V zaroto sta baje vpletena tudi veliki knez Boris, ki biva zdaj v Cannesu in pa veliki knez Nikolaj Nikola-jevič, ki ie zdaj v Baden Badenu. — Gardni polki v Carskem selu so izjavili, da nočejo izvrševati več policijske s 1 užbe v o k o 1 ici carjeve palače. Zaprli so 60 gardistov, navadnih vojakov in častnikov. Pripovedujejo tudi, da izbruhne res nenavadna stavka: V carjevi palači nameravajo baje stavkati dvorni sluge, kuharji in kuhinjsko osobje. Potrjene te vesti dozdaj še niso. V gačinski okolici je zbranih več tisoč kazakov, ker je sklenil car, da bivassvojo rodbinoin carico materjo v Gačini. Položaj v Varšavi. Varšavski generalni gubernator je proglasil malo obsedno stanje. Včeraj dopoldne je bilo jako razburjeno varšavsko judovsko prebivalstvo, ker so govorili ljudje, da prično preganjati jude. Stavkati namerava varšavska policija, ako ji ne zvišajo plače in ne izpremene predpisov. Odeški begunci. Iz Odese je pobegnile do 50 000 oseb, ponajveč judov, ki se boje, da jih prično zopet preganjati. Boj v Kijevu. V Kijevu so se ponovili nemiri in je položaj v mestu nevaren osobito še, ker so pristooili k upornikom saperji (podkopmki). Mnogo ruskih in poljskih rodbin je zapustilo v soboto Kiiev. Kakih 300 podkopni-kov je zapustilo preteklo soboto s puškami in godbo na čelu svojo vojašnico. Korakali so pred topničarsko in pehotno vojašnico, kjer so pozvali vojake, naj tudi oni pristopijo k upornikom. A vojaki so ostali zvesti stoj i prisegi in niso hoteli pristopiti k upornikom. Uporni podkopniki so nato korakali v spremstvu delavcev neke avstrijske strojne tovarne na kolodvor, da prepode železniške delavce. Kakih 300 kazakov, ki so došli na kolodvor, so prepodili s streljanjem — Nato so korakali uporniki proti judovskemu mestnemu delu, kjer jih je pa čakal neki pehotni polk, na katerega so pričeli streljati. — Pehota je oddala na upornike dve salvi. Obležalo je 165 mrtvih in ranjenih delavcev pa tudi podkopnikov, nakar so uporniki zbežali. V neki stranski ulici so nato obkolili kazaki upornike in jih pozaprli po vojašnicah. Bitka med vojaki v Voronežu. V Voronežu so napadli uporni pešci ka zaško vojaško ječo in jo zažgali, da bi oprostili jetnike. V mestu je bil pravcati boj med vojaki raznih čet Upor je bil zadušen. Ustavljeni davki. Varšava. Vse tri socialistiške skupine so sklenile, da se ljudstvu pod grožnjo linčanja z a b t a n i plačevati davke Izprememba volivnega reda za državni zbor. Ministrski predsednik beron Gautsch se je posvetoval včeraj z dr. Derschatto v zadevi volivne izpremembe in v zadevah, ki naj jih reši državni zbor. Pristaši nemške ljudske stranke, svobodni Vsenemci in Scbo-nererjevi pristaši so izvolili pripravljavni odbor, ki si je stavil naloge, da nastopijo pri prihodnjih državnozbotskih volitvah dunajski Nemci složno v boj. B 'je se, da dobi Ducaj nekaj čeških poslancev, ako uvedejo proporčni način volitev. Ta odb;>r sklicuje 7. decembra shod, na katerem sa nameravajo posvetovati o tej zadevi. Včeraj so imeli češki sgrarci dobro obiskan strankarski shod, na katerem so za vzeli stališče v zadevi volivne preosnove. Sklenili so, da sprejmejo v svoj program še sledečo točko: Z vso močjo hočemo delovati, da se uvede splošna, enaka, direktna in taina volivna pravica. Z t danes je na povedana seja osrednjega odbora agrarcev. Sklepati hočejo o uvedbi splošne in enake volivne pravice, a pod pogojem, da ne trpi vpliv agrarcev. Kriza na Ogrskem. Resno so mislili rtš ti krize tako, da prevzame vlado Szell, a kealicija ni pritrdila Szellovim načrtom. Baron Fcjervaiy upa, da pritrdi ces^r njegovim načrtom o razpustitvi zbornice po Novem letu. V Ka-šavi je bil zaprisežen v navzočnosti enega samega občinskega zastopnika višji župan grof Pongratz, ki ga je pooblastilo ministrstvo, da nastopi proti steliškim uradnikom, ki nočejo izvršiti zapoved ij ministrstvi za notranje stvari. Za splošno volilno pravico na Ogrskem.— Stavka črkostavcev. Velika delavska demonstracija je napovedana v Budimpešti rsa 18. t. m. Delavci bodo odposlali odposlamštva vsem političnim strankam, da zahtevajo splošno volivno pravico. Veliko stavko so uprizorili budimpeštanski črkostavci proti časo pisju združene koalicije, ker nasprotuje splošni volivni pravici Enajst listov zato ne more izhajati. Sscialno demokraško strankarsko vodstvo je izdalo rdeče letake, s katerim ugovarjajo očitanjem, da nsme ravajo delavci ropati. Včeraj ob 7. zvečer so priredili budimpeštanski črkostavci in drugi delavci dc monstracijo. Pred uredni štvom lista „Nep>sa*a" so peli marseillaiso. Demonstranti so pob li ekna pri uredništvu lista „Budapesii Hrl^p" ia „Fiiggetlen Magyar Oizsag" Demonstracija so priredili tudi pred klubom neodvisne stranke. Iz Budimpešte poročajo, da so heteli čikc-stavcem podvojiti plače, ako ne prično stav kati, a zaman. Piavijo, da so povzročili stavko dunajski krogi in poživljajo zato prebivalstvo, naj bojkotira avstrijike pred mete. Nekateri pa trde, da je povzročila stavko črkostavcev vlada. Kaj pravi hrvaški pisatelj Jemeršič o reški resoluciji. OJlični hrvaški rodoljub in pisatelj Ivan N. Jemeršič je pisal uredniku mostarskega „0v so namenili za popravo japonskih bojnih ladij in 2 200 000 funtov za Port Artur. Proračun izkazuje 103 milijone funtov izdatkov, 80,000000 funtov je povzročila vojska. Saksonska vlada proti socialni demokraciji. saksonska vlada je izdala razglas, da hoče z vso silo nastopiti proti socialnode mokraškim pouličnim demonstracijam, ki jih prirejajo nasproti trirazrednemu voliv-nemu načinu. Mednarodno brodovje proti Turčiji. Včeraj je zasedlo mednarodno brodvje otok Lcmnos. Zasedanje so izvršile f.an-coske bojne ladje. Pred vsem so zasedli urade. Nova nemška vojna ladja« S t e 11 i n , 2 decembra. V ladjedelnici .Vulkan" je bila danes spuščena v m®rje oklopnjača „Pommern". SttfjgrsKe noutce. š Šoštanj za splošno, enako in tajno volivno pravico. Dae 20. m. m. se je t r Š k i občinski zast o p v Šoštanju v izvanredni seji enoglasno izrekel za splošno, enako in tajno volivno pravico ter ta sklep sporočil c. kr. okr. glavarstvu v Slov. Gradcu s predlogom, da ga objavi na pristojnem mestu. — V nedeljo, dne 26. m. m sklical se je shod obrtnikov, trgovcev in delavcev, pri katerem se je z vel kim odobravanjem sklenilo imeti dne 28 m m. tovarne, trgovine in delavnice celi dan zaprte. Pri tem shodu sprejela se je tudi resolucija za splošne, enako in tajno vo livno pravico, katero naj deputacija povodom obrnem sklenjene manifestacije izroči gosp. županu Dan 28. m. m. bil je za trg Šoštanj največji praznik. Vse tovarne, trgovine, delavnice in druga podjetja bila so zaprta. Pri tem pa treba gg. delodajavce še posebno pohvaliti in njim imenom delavcev na tem mestu izreči iskreno zahvale, da so že pri zgoraj omenjenem shodu obljubili svoj;ra delavcem celi dnevni zaslužek izplačati! Že ob 9. uri dopoldne začeli so se zbirati obrtniki, delavci, tržani in kmetje in ko je prikorakala na trg vrla „Soštanjska narodna godba", bilo je na trgu pred občinsko hišo zbranih najmanj 300 oseb in sicer kar treba posebno povdarjati obeh političnih strank! Tu so ma-nifestantom gg. Jakob Volk, Š m i g o -vec in S c h w a r z razložili pomen današ- * njtga dneva. Vsem govornikom je občinstvo burno pritrjevalo in klicalo: „Ven s splošno, jednako in tajne volivno pravico!" Končno p ebral ie g. Volk resolucijo, katero je deputacija, obstoječa iz 2 obrtnikov in 2 delavcev izročila g županu s prošnjo, da jo odpošlje na pristojno mesto. G. župan spre jel je deputacijo jako ljubeznivo in obljubil resolucijo odposlati priznavajoč delavčeve zahteve kot popolnoma upru»ičei?e Od ob činske hiše odkorakali so manifestantje z godbo na čelu ter obhodili celi trg in se po kratki zahvali za veliko udeležbo mirno razšli z obljubo, da se zvečer zopet vsi zberejo v veliki dvorani hotela „Avstrij«", kjer bodo pričakovali poročilo o izjavi ministra Gautscha. S popoldanskim vlakom pripeljal se je iz Slovenjega gradca okrajni ksmisar s tsemi žandarji; to je med manifestanti »zbu dilo veliko og< rčenje in le gg. rediteljem se imamo zahvaliti, da ni imela ta opravičena ogorčenost zlih posledic! No g komisar Zčko in drugov na Nj. eksc. g grofa Claryja in Al dringen, c. kr. namestnika, kot predsednika C, kr. deželnega šolskega sveta za Štajersko zaradi nepovabljenja cd okrajnega zastopa izvoljenih udov okrajnega šolskega sveta za okolico celjsko k sejam te korporacije. Šestletna funkcijska doba izvoljen h petih udov okrajnega šolskega sveta za okolico celjsko potekla je v septembru t. 1 K seji meseca septembra t. I. so se še povabili ti od okrajnega zastopa izvoljeni udje; k seji, ki se jc sklicala meseca oktobra, se p«i niso teč vabili, češ, da je njihova funkcijska doba potekla, nova volitev zastopnikov se pa ni mogla izvršiti, ker se je okrajni zastop celjski z naredbe c. kr. namestnije v Gradcu od 20. decembra 1904, štev. 3529 pia*. pri seji dne 22 decembra 1904 razpustil ter se je postavil za vodite v poslov okrajnega zastopa vladni komisar, kateremu pa seveda volivna pravici za volitev udov v okrajni šolski svet ne pristoja. K seji okrajnega šolskega sveta, ki se je odredila na mesec oktober t. I., povabil je predsednik samo učitelja verenauka, imenovanega od deželnega šefa, okrajnega šolskega nadzornika in strokovnjaka v učiteljstvu, izvoljenega od učiteljev, take da so bile inklu-sive c. kr. okrajnega glavarja kot predsednika pri seji zbrane samo štiri osebe, med tem ko znaša število udov okrajnega šol-kega sveta, če se izvoljenih pet udov pri šteje, devet, tako da je seja, obiskana od štirih oseb, bila nesklepčna, kajti niso bili vsi udje niti povabljeni in od vseh udov ni bila niti polovica navzoča. Te postopanje, da se ed okrajnega zastopa izvoljenih pet udov okrajnega šolskega sveta ne vabi k seji okrajnega šolskega sveta, je očitno ne-postavno. Zikon o šolskem nadzorstvu od 8. februarja 1869, št. 11 dež. zak. za Štajerske, ne zadržuje nobene določbe, kaj se ima v slučaju take vakance storiti. § 26. tega zakona zadržuje lakonično določbo: „Vse volitve veljajo za šest let." — Tudi § 11 istega zakona, kar zadeva funkcijske dobe okrajnega šolskega sveta, nima za enak slu čaj nikake določbe, kajti tamkaj se samo pravi: »Funkcijska doba okrajnega šolskega sveta je določena na šest let." — Ker torej postava sama nima določb, kako se ima postopati, če večina izvoljenih pet udov ne sme k sejam priti, ker je njihova funkcijska dobi 6 let potekla, 4 udje pa brez izvoljenih soudov na vsak način ne morejo veljavno sklepati in ker se manjkajočih 5 udov ne mere voliti, ker okrajni zastop, kateri bi bil volitev opravičeno izvršil, ne obstoji, imamo prepričanje, da se mora to vprašanje torej le po smislu § 7. obč. drž. zak. rešiti pe analogiji, namreč tako, da se mora na enake v postavah do ločene slučaje v ozir jemati, ter na razloge zakonov, kateri se z istimi v sorodu. V tem oziru se mora postopati po analogiji štajerskega obč. reda § 18. in § 38. postave za okrajne zastope, kateri oboje korporacije imajo pravice krajni, oziroma okrajni šolski svet voliti. § 18. obč. reda določuje, da stari zastopnici ostanejo v službi tako dolgo, dokler novi zastopniki niso v službi nastavljeni. Zakon okrajnega zastopa pa določuje v § 38 : „Okrajni zastop se voli na 3 leta, izvzemši slučaj § 81. zak. e okrajnih zastopih in da ima isti nadaljevati svoje posle do tedaj, da se novi okrajni zastop izvoli. V analogni porabi teh pjstavnih določb, morali bi torej izvoljeni udje okrajnega šolskega sveta za celjsko okolico tako dolgo svojo služba opravljati, dokler ni legalno na novo izvoljeni okrajni zastop celjski izvolil novih 5 udov. Ker se glede okrajnega šolskega sveta za celjsko okolico tako ne postopa, se poziv imenovanih štirih udov in vsak sklep, sklenjen po tej manjšini ter nepoklicanje 5 izvoljenih udov okrajnega šolskega sveta za okolice celj sko smatra kot nepostaven postopek. Da se glede tega, dosedaj še nikakor ne principijelno rešeno vprašanje enkrat kompetentno in pravomočno odloči, stavimo na Nj. eks. g. c. kr. namestnika kot predsednika c kr. šolskega sveta naslednje vprašanje : Ali je visoki c. kr. deželni šolski svet voljan, to gori omenjeno protipostsvno postopanje okrajnega šolskega sveta za celjsko okolico kot nepostavno razveljaviti in taistemu, oziroma predsedniku dati nalog, da 5 izvoljenih udov okrajnega šolskega sveta za oko Jico celjsko, kateri so inkluzive de konca septembra 1905, kot udje okrajnega šolskega s*eta za okolico celjsko sodelovali, priz-a še za nadalje kot v uradu stoječe souae in da iste zanaprej povablja k vsem sejam okraja ga šolskega sveta za okolico celjsko, dokler legalno izvoljeni novi okr. zastop celjski 5 novih udov ne izvoli ? — Gradec, dne 22, novembra 1905 Dr. Hra-šovec, Vošnjak, Kočevar, Roš, dr. Ivan Dečko, R ibič, J. Roškar. š Mariborske porotne obravnave. Ana Komes je bila obsojena r«di detomoia na dva in pol leta težke ječi. S tem je konec tega porotnega zasedanja. š Mariborska čitalnioa ima ebčni zbor dne 16. t, in. ob 8 zvečer. Po zborovanju bo dražbanje časopisov. š Tiskarna sv. Cirila v Mariboru si je nabavila nove in večje stroje. Ima tudi svojo lastne električno luč š Silna jeza se je polastila mariborskih vseneoic^v, ker jim je graška trgovska in obrtnijska zb«rnica za bodoče volitve poslala dvojezične glasovnice. Tudi naslov na volivno komisijo v Gradcu je bil dvojezičen. Nemški Mihdni so torej stopili skupaj v posvet in junaki rodu Vodanovtga so sklenili varovati nemški značaj mesta Maribora. In skovali so skupaj nekaj, čem« se dali naslov protest in v tem pre. t e s t u so p r e s i 1 i, naj bi jim grafika in obrtniška zbornica poslala nove glasovnice v čisti nemščini. Ta protest prinaša vsenemška „Marburgerca" med dnevnimi noticami. A takoj v prvi notici za to se pa „Marburgerca" zopet jezi nad občinskim odborom občine Smarije pri Jelšah, ker je sklenil odstraniti d vojezične napise in jih nadomestiti s samoslo-venskimi. wMarburgerca" se je tako zjezila, da je začela klicati na pomoč nemško večino štajerskega dež. zbora. Slednjič je pa wMarburgrrco" tudi razkačilo imenovanje kaplana Hribarja v Vojniku za kate-beta ondotne nemške šole, da očita kar celi nemški ljudski stranki, da ni dovolj nemška, ker se tupatam kdo penorčuje iz blazne narodne zagrizenosti W a s t i a n a in njegove „\larbureerce" š Za člana deželnega šol. Skega sveta je cesar imenoval za na-daljno dobo 6 let č. g. K a r o 1 a H r i -b e v š e k a v Mariboru. š Slovensko katol. akadem. društvo „Zarja" v Gradcu ima svoj III. redni občni z b •> r dne 7. t. m. ob pol 8 uri „pri zeleni Štajerski" z običajnim dnevnim redom. š ,,Skala" je ime novega „narodno radikalnega" akademičnega fjnjalnega društva za Štajarsko. š Čin vojaškega beguna. Oi sedemindvajsetega pešpolka v Gradcu je pobegnil desetnik K a r o 1 Z v e 11 i. Na mariborsko p licije je dospel brzojavni ukaz, naj ga prime Dae 2. t. m. ob '/« na 3 uro zjutraj je stražnik R a a b srečal na kolodvoru beguna v družbi nekega dekleta in ga pozval, naj gre ž Djim na policijo. /iwetti je mimo ubogal Ko pa dospeta pred stražnico, potegne begun samokres, nabasan 5 ostrimi patroni in ustreli na stražnika. Prestrelil mu je levo roko nad komolcem. Nato je Zwetti zbežal. V Eliza-betni cesti ga je ujel stražnik Puff m ga razorožil. Še isto noč je bi Zwetti oddan v garnizijski zapor. Kot vzrok svojega dejanja navaja, da je hotel s svojo drago 161etno KatarinoKampferiz Gradca skupno umreti. Hotel je usmrtiti naj prve stražnika, potem svojo dekle in naposled sebe. Stanje stražnika ni nevarno. Oče Zvvdttijev je v Marenbergu posestnik, en brat pa častnik. Onevne novice. Belokranjska železnica. Z Dunaja se nam poroča: Ministrski predsednik baron Gautsch je obljubil, da na vloženo interpelacijo posl. Vukeviča, dr. Sušteršiča in tovarišev glede belokranjske železnice in zveze z Dalmacijo odgovori v razpravi o začasnem proračunu za 1. 1906. Razprava utegne biti drugi teden. Dr. Ferjančič, nadsvetnik extra statum in državni poslanec, je načelnik ju-stičnega odseka v državnem zboru. Kakor poročajo nemški listi, se mu je pred par dnevi predstavil načelnik društva ločenih zakonskih in ga pozival, naj imenovani odsek ustreže želji teh ločenih. Dr. Ferjančič se je izjavil, da mu je ločitev zakona simpatična. Torej misli dr. Ferjančič pripomoči, da se izpelje razdružitev katoliškega zakona? Radovedni smo, kaj poreče k temu njegova soproga! Župnik Brce je vložil tožbo zaradi žaijenja časti proti odgovornemu uredniku našega lista. Dal se je tudi fotografirati in izda razglednice s svoje sliko ter s slikami svojih pristašev k la Kolenc z napisom : „Afira Brce". V .Narodu" se pa hvali, da je nabral že 700 podpisov zase — pa ne v šentpeterski fari! — Volitev stotnika c. kr. priv. meščanske garde v Novem mestu se je vršila v nedeljo, dne 3. t. m. v mestni dvorani pod predsedstvom dosedanjega interim poveljnika g. nadporoč-nika Lavo s lava Ropaš a. Ker je prišlo med volilci do nasprotij, se volitev stotnika namestu umrlega dosedanjega stotnika ia poveljnika g Antona Vrtači č a ni mogla za vrši ti; preložili so jo za pozneje. Pač pa je izvoljen dosedanji poročnik gosp. K o š i č e k kot nadporočnik, vsled česar ie g. R->pa<5. odstopil. — Večina občinskega sveta v Pulju je odstopila. Ni ji po všeči, da jo opoiicija neprestano napada. — Osebna varnost v Trstu. Pretekli petuK je šest neznanih zločincev napadlo ob 11 ponoči g. Atilija Ferra v ' ulici Porste della Fabbra, ga pobilo na tla in mu ukradlo neki načrt, vreden 200 kron. Napadalci so po činu hitro izginili. — Iz Dobrniča. V izobraževalnem društ u je v nedelja predaval dr. Krek. j poljudno je razvil kmečko vprašanje in pn- j jasojeval potrebne agrarne preosneve. Iz ; s»(je izkušnje je dostavil šentlovrenški {upnik Oblak mnogo zaaimivih podatkov. Upati je v celi tcmeniški dolini in njeni ek«lici novega, krepkega življenja. — Umrl je v Divači po dolgotrajni in mučni bolezni dne 4. t. m. previden s zakramenti za umirajoče vseučiltšnik juri-dične fakultete gosp. Josip Ceper V najlepSt dobi 24 let zapustil je to solzno dolino, ter se preselil v boljšo večnost. Gimnazijo je s odličnim vspehom, kot gojenec škof konvikta, dovršil v Trstu. D >-vršivši gimnazijo šel je na Dunaj, kjer se je z veliko vnemo posvetil juridičaira stu dij?m B I je član „Slovenijc". Na Dunaju se ga je lotila bolezen — jetvča tako nevarno, da so ju morati prepeljati v bolnic« — Vinski semenj v Krškem bo jutri, v sredo, od 9. ure naprej Tudi na ta somertj pride veliko vinogradnikov. — Proti medverski postavi se js ogiasil v .Hrvatstvu" seniski škof Mavrovid, ki trdi, da izpodkopuje ta zakon določila, ki jih je mog»č® preklicati le na podlagi konkordata med cesarjem in papežem Agitacija proti temu zakonu v katoliških krogih sploh narašča in odbor za organizaciio hrvaških katolikov v Zagrebu je izdal okl c ta proteste. — Za reško resolucijo se je •glasil odbor .Političnega društva za Hrvate in Sl »vence v Istri". — Zagrebškim stavcem so lastniki oniotnih tiskarn ugod li Novi cenik stopi v veliava s 1. jan. 1906 — Državno zvezo poštnih in brzojavnih manipulantinj se ustanovili v nedeljo Zooiovanje je bilo burno. Namen zvezi je izboljšanje gmotnega stanja ženskib peštnih uslužbenk. Zveza za hteva: naimsnjša mesečna plača 100 K, sta-rostae doklade, službena pragmatika in sta rostno zavarovanje. — Deset inženirjev aretiranih je v Trstu, ker jib dolže, da so poneverjali ob zgiadbi nove alpske železnice na Krasu — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v sredo, dne 6 t. m. ob 6 uri zvečer v šolski sobi porodniškega oddelka dež. bolcice. Dnevni red: 1 O terapiji gnže; dr A. H o m a n. 2. Nekaj o inhalacijski terapiji z demonstracijo novega dr. Haryngovega aparata; dr. D e m e t e r Bieiweis Trste-niški. 3 Demonstracije. 4 Slučamoct«. — Zveza bolgarskih železničarjev. Na kongiesu bolgarskih že lezntčaijsv v Stfiji so sklenili, da se osnuie zveza železničarjev. Zveza be izdajala svoj časopis, ki se bo imenoval „ Ž e 1 e z n i -č a r s k a zveza". — Državna podpora. Poljedel sko ministrstvo je za vodovod v Hote-deršici dovolilo 13 080 K. za vodovod na Prtovču pa 300 K ptdpore. — Imenovan je za prometnega kontrolorja na drž. kolodveru v Ljubljani cficijal g I. B a g a t e 1 j. — Društvo davčnih uradnikov na Kranjskem priredi letošnji r e d n i o b č n i z d o r dne 10. t. m. ob pol 10 dop. v mali dvorani hotela „ U n i o n — Novomeške novice. Igrokaz »Brat Marun" ss je izvanredn© dobro — ebaesel. Gmotni dobiček je namenjen za dijaško kuhinjo. Kraljica igre je bila gospa prof.sor Reisnerjeva. — Igra se bode upri zorila še v petek 8 decembra. Mn»g« je pripomogel k uspehu g. Hladnik s sprem ljevanjem na gl sovirju. — Ku r je ta -tove so dobili danes 3. d e c. g. orožniki ter iih izročili najprvo g. županu v Kandiji g Žurcu — imeli so tri konje — nesli s sabo kokoši, ki so bile zadnji čas pokradene Prelep je bil petelin. Tega je mlada ciganka morala nesti pod paz iuho, mesto otroka. Pokradeno je bilo nad 50 kokoši okoli Novega mesta in Toplic. Ti so se dobro preskrbeli. Meščanje so pa petelina pn 2 K plačevali. Kdo bo kupil ciganske konje? Postava js ta, da se prodado ti na javni dražbi in odškodujejo ukradeni posestniki — Zahteve poštnih pomožnih uradnikov. Na shidu poštnih po m»žnib uradnimi* v Gradcu si sprejeli resolucijo, ki naznanja uiihove zahteve. Te so: Službene razmere ter določila o <.vanzirtnju in pokojnini naj ss izpremene tako, da je eksistenčni minimum 1200 K začetna plača, da se avanzma v gotovih obrokih vrši tako, da je uradniku mogoče tudi pred dosluže-nim časom dob ti stare prejemke. Prejemki, ki so enaki 11. in 10. čin. razredu, ostanejo tudi kot pokojnina. K prvotnemu kurzu se ima dopustiti po 6letni, za poštnega asistenta po 8 etni službeni dobi. Poštni pomožni uradniki, ki so napravili izpit za poštnega eksoeditorja pred 1. ekt. 1 1902., se imaio pripustiti po izpolnitvi drugih po gojev k prometnemu kurzu in oni uradniki, ki so bili na podlagi starih določil pripu-ščeni v promttn'. kurz in napravili prometni izpit, se naj takoj imenujejo za asistente. Pri zasedanju poštarskih služb 1 razreda so pomožni poštni uradniki s poštarji enako upravičeni. — Naslov poštni ga pomožnega uradnika naj se izpremeni v naslov .poštni pristav" in naj se mu č& tudi primerna uniforma. Popolnoma naj se loči status moških in ženskih pom. uradnikov. Pri imenovanju poštarjev 1 ia 2 razreda se imajo izključiti ženske prosilke. Obolelim pom. uradnikom naj se eno celo leto izplačujejo polni prejemki in naj se jim za 14 dni dovoli dopust. Na sistematizirana mesta poštnih pomožnih uradnikov naj se nastavljajo le poštni pomožni uradnik', nikdar ne poštarski pomočniki. Me »ta teh naj se izpolnjujejo pa aspirantih in kadar teh ni, lahko poštarji nastavijo poštne pomočnike. — Zborovanje državnih slug. Na Dunaju se je vrSilo v nedeljo zborovanje slug. Navzoč h je bilo 100 zastopnikov, ki so zastopali 10.000 državnih uslužbencev. Uradne sluge zahtevajo: Povišanje v službi vsakih pet let, zvišanje aktivitetne doklade, službeno pragmatiko, popolni nedeljski počitek, z«'ž»nje delavne dobe na 35 let. Odposlaništvo poštnih manipulantinj pri trgovinskem ministru. Poštne mampuiantiniC se odposlale načelniku trgovinskega ministrstva grofu Auerspergu odposlaništvo, ki je obrazložilo zahteve manipulantinj. Odposlaništvo je prosilo, naj ustavijo v proračun 1 milijon kron za izboljšanje plač. Iz.a*ilo je tudi, da ma-nipulantinje ne nameravajo povzročiti pasivnega odpora. — V konkurz je prišel na Jesenicah urar Gabrijel Ambroži č. Baje je odšel v Ameriko — Poset slovenskih učiteljev v Belgradu? Neki srbski list pri poveduje, da p.sttjo najbrže slovenski učitelji v prihodnjih Binkoštih Srbe. Srbi to misel ve«elo pozdra«l'aio. — Dom in Svet, ki se je zaradi obilega dela v tiskarni zamudil, izide dne 6 dec. — Nagla smrt. Valentin H le b a j n a 61 let stari gostač iz Mojstrane, je prišel opoldne v gostilno Janeza Janša na Davjem »n se nakrar mrtev zgrudil. — Vinski semenj v Postojni. Včerajšnji prvi vinski semen) v Postojni se je dovelj dobro ebnesel, kajt' vsega skupaj se je prodalo okrog 500 hI. Upamo, da bo ta semenj mnogo pripomogel v povzdigo sedaj še' klaverne kupčije z vipavskim vinom. — Skupščina za splošno in enako volivno pravico je bila včeraj na S u š a K u. — Velika parna žaga. Iz Ilir. Bistrice poročajo, da je zgradil tem Josip Samza veliko parno žago po najnovejšem načinu. — Zlata poroka. Z Vngerskega pišejo, da je tam d*e 29. novembra praznoval svojo zlato poreko župan g. Andrej G r e g o r i č. — Potres v Novem mestu. Včeraj popoldne okrog 2. ure 53 mi*, so čutili v Novem mestu laheh potresni sunek s podzemskim bobnenjem. Smer jugovzhod-severovzhod. — „Brat Martin", ljudska igra s petjem v štirih dejanjih, ki se je predstav-stavljala dne 2 t. m. na novomeškem odru z največjim uspehom, se uprizori na splošno željo vdru gii v petek, dne 8 novembra pri znižanih cenah v prid družbi sv Cirila ia Mitoda in dijaški kuhinji. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Zblaznel častnik. Poročnik 47. pašpoika v Gorici, Katusic, je {re-tekli petek zblaznel in se je jel sredi gliv-nega trga razpravljati. Neki drugi častnik ga je z lepa spravil v kočijo, ki je odvedla nesrečneža v blsznico. — Nadvojvoda Fran Ferdinand. Praški .Narodni Lisiyu poročajo, da je Gautschevo volivno reformo povzročil nadvojvoda Fran Ferdinand. — Prestavljen je iz Trsta znani „Los von Rom" hujskač poštni tficial Pa-velPogatscbnigg v L o š i n j. — Zvezo pekovskih pomoč : nikov za Hrvaško ustanove v Za-I g r e b u. LluMluiisti noulce. - Miklavžev večer V „Unionu". Miklavžev večer v veliki dvorani „Uuicna" se prične danes li Pozor! „Unionu(l. zvečer točno ob pol 8. uri. Vojaška godba prične svirati že ob 7. uri zvečer. Vstopnina za odrasle 60 v., otroci pod 10. leti prosti. lj Potresno tresenje oddaljeno 3000 km je zabeležila tuk. opazovalnica potresa včeraj zjutraj ob 8. uri 10 m. lj Lep je razgled z morja, ako se voziš ob dalmatinski obali in občuduješ krasoto obrežnih mest. Toda kaj, ko pri tem dobiš navadno sitno morsko bolezen. Pojdi rajši v Panoramo K o s m o -ramo, kjer vidiš najlepša dalmatinska obrežna mesta z morske strani, ne da bi se ti bilo treba bati bolezni ali bore, tu vidiš ta teden tudi Zagreb z vsemi njegovimi znamenitostmi. Dolgo in zanimivo potovanje od Zagreba doli do Boke Kotorske te pa ne bo več stalo ko 15 kr. Torej le v Panoramo Kosmoramo, ker serija ta teden je res krušna. lj Tatvini. Služkinji Ani Ravšljevi je bilo dne 30. pr. m. na Tržašli cesti ukradenih iz zaklenjenega kovčega 16 žepnih robcev, 4 K denarja in še nekaj drugega perila. Tatvine je sumljiva neka ženska. — Hlapcu Francu Petrovčiču je bilo včeraj ponoči ukradena iz nezaklenjenega hleva na Rader kiga cssti št. 12, nikljasta ura, vredaa 6 K Tat je neznan. lj Vsled prepira je sinoči udaril hlapec M bael Košak v hlevu na Pokopališki cesti št. 29 svojega sohlapca Jožefa Menihelja z lopato po glavi tako močno, da mu je prizadjal 4 cm dolgo rano. lj Izmišljen napad. Sinoči okoli 10. ure je nt Valvazorjevem trgu kričal in vpil na pomoč neki vinjen mizar policijo. Ko je prišel do njega stražnik, mu je mizar takoj pričel pripovedovati, da ga je nekdo napadel in pobil na tla. Ko je pa stražnik pozneje dozdevnega napadalca dobil, se je pojasnilo, da sta oba preje v neki gostilni skupaj pila in da je mizar tega razžalil. Da se je pa rešila čast, je mizar dobil zunaj gostilne par krepkih zaušaic. lj V Trstu aretirani Ljubljančani. V soboto je prinesel neki postrešček gospodu Franu Dolničarju, hotelirju v „Narodnem domu" v Trstu pismo, v katerem zahteva anonimni pisec 280 K posojila in grozi za slučaj, da bi D«lničar ne ugodil tej sahtevi, z nekimi ovadbami pri nakupovanju nekega premoga nepoštene pro-veaijence Gospod Dolničar je odslovil po-streška. Ali ta se je zopet povrnil z novim pismom. Sedaj pa je gospod Dolničar naložil svoji gospej soprogi, naj gre v portir jevo ložo — kamor pošlje tudi postreščka — in naj fingira, kakor da stavlja denar v kuverto, ki naj jo izroči postreščku. Gospa ssproga je stoiila, kakor jej je bilo ukazano. Mvdtem pa je gospod Dolničar poučil portirja, naj v civ;lni obleki sledi postreščku Tako se je tudi zgodilo. Ko je po-strešSek dospel pred gostiino .AUa citld di Trieste", je opazil portir, da postrešček izroča pismo nekemu 131itGemu dečku, ki je čakal tamkaj V tem hipu je skočil portir in zgrabil dečka za roko ter ga pozval na policijo: Deček se je spustil v silen jok in je zaklical: „Papa, papa!" Iq res je blizu stal neki moški, ki se je pa spustil v silen beg. Dečka si odvedli na policijo, kjer je povedal, kdo je bil oni moški in da je bil njegov oče. Proti večeru pa je nekdo pustil klicati gospoda Dolničarja iz restavracije na ulico. Gospod Dolničar je sledil pozivu in je našel na ulici nekega moškega in neko žensko. Ta dva sta začela milo prositi gospoda Doiničaria, naj posreduje, da policija izpusti fantiča na svobodo, zlasti pa je po-vdarjala ženska: »Gospod Dolničar, vsaj mi nočemo ničesar ovaditi, kar je bilo, je bilo! Pobetajmo se!" Gospod Dolničar je navidezno privoli, menil je pa, da se tu na ulici ne more razgovarjati, radi česar je pozval ono dvojico, naj stopi v portirjevo sobo, da se tam pogovore. C m pa se je to zgodilo, j ; gospod Dolničar naglo zaprl vrata in pozval policijo, ki je dvojico odvedla v zapor. Oaa dvojica sta bila 43letni Josip Sever iz Ljubljane in njegova žena. Aretovani sin je tudi pripoznal, da mu je oče narekoval ono iz iijevslno pismo. ■ lj Izginil je pek Ivan Vrečar Trstu, ki je bil v službi pri Antonu Kralu v Kjadinu št. 720. Sel je pred kratkim, 28. m. m., z doma, pa se še sedaj ni povrnil. Vrečar je doma iz Ljubliane. li Repertoir slovenskega gledališča. D^nes zatadi raznih Miklavževih >ečerov ni predstave. — V petek, na praznik Marije Device, sta dve predstavi: popoldne ob treh prvič v sezoni Go-vekarjeva narodna igra s petjem „ L e g i -j o n a r j i ", zvečer prvič Rossinijeva komična opera „Seviljski brivec". - V n e d e 1 j o sta zopet dve predstavi: popoldne ob treh veseloigra „ M a 1 a D o r-r i t ", zvečer opera. -- V t o r e k , dne 12. t. m, pa je slavnostna predstava v proslavo 150. rojstnega dne prvega s ovenskega l dramatika Antona Linharta, kranj-i skega zgodovinarja. lj Zabaven večer, ki ga je priredila v nedeljo moška in mladeniška Marijina družba v dvorani »Rokodelskega doma", je bil vrlo dobro obiskan. Gospod dr. Je r še je govoril o apostolstvu lajikov, pevke in pevci so zapeli več mičn>h pesmic, tudi komičen prizor je zelo ugajal. Ta večer je dt kazal, da ima ta Marijina družba med vsemi sloji mnogo odkritosrčnih prijateljev, ki ji žele vsestranskega razvoja. lj Nevaren snažileo nožev. V nedeljo zveCer so zasačili uslužbenci nekega tukajšnjega hotela v sobi uslužbencev nekega mladega človeka in poklicali policijskega stražnika, ki je mladega moža spoznal v osebi nevarnega tatu Ivana Po-žarja, čevljarskega pomočnika iz Kapele na Štajerskem. Izgovarjal se je, da je hotel stopiti v službo kot snažilec nožev. Požarja so poslali pn odgonu v njegovo občino. lj Goljufica. Brezposelna služkinja Marija Svet u Vranskega je hodila v neko tukajšnjo trgovino jemat blago na bu-kvce za nekega gospoda in je bila napra vila že do 24 K dolga. Ko je pa včeraj z< pet prišla, se je trgovcu zdela sumljiva in jo je pustil opazovat, kam da po proti obolelostim v jetrih - želodčno tinkturo G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto £ 2371 izvršujejo. I 3 J 9999990t)et)t>ee999999t>ec>cet>999999e 3483 1—1 Službo prodajalke išče gospodična, zmožna slovenskega in nemškega jezika. Več se izvč Poljanski nasip št. 16. ammrnmmmmmmmmmmi^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi^mmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmKf Koledar • za kmetovalca 1906 m spisal držav. mlek. nadzornik J. Legvart. Prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgov ce mlekarje itd. itd. Vsebina: Koledar za leto 1906. Poštne dolečbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo S dj^reja Živino zdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke. Cena močno v platno vezane knjižice z žepnicama Kl'80, s pošto K 2- — Pri naročilu od 10 kom. višje se razpošilja poštnine prostoj na kar opozarjam posebno kmetijske podružnice. Naroči se pri založništvu 2402 5—5 Iv. Bonač v Ljubljani. Oddaja ribolova v zakup. Ribarenje v ribarskih okrajih reda nemških vitezov: Lipe-Išca, mesto Ljubljana in Ljubljana-Vevče odda se v zakup od 1. januarja 1. 1906 naprej za deset let. Pismene ponudbe sprejme oskrbništvo (pisarna drja. Frana Vok, c. kr. notarja v Ljubljani), do 15. decembra 1905. 24?3 3-1 Po svetu. Angleški aristokrati — no-vinarji- John Skott-Montagu, urednik dveh londonskih listov, je postal nedavno lord in član gornje zbornioe. Mislili so, da bo zdaj lord Scott-Montagu pustil urejevanje g lord se je izjavil na sledeči način: »Mnogi mojih cenjenih prijateljev so upali, da se bom odpovedal novinarstvu. A jaz bom ostal pri svojem delu tudi v bodoče. Naj mislijo ljudje, da je za dostojanstvenika ta posel nevreden, no, jaz se ga ne sramujem. Novinarstvo je eden od najvažnejših poslov sedanjega časa in je združeno z največjo odgovornostjo. Pesnično ni plemenitejšega ideala, kakor kadar vodi človek ljudi na oa pota, ki jih smatra za poštene in prave in kadar se bori za stvar, o kateri je prepričan, da je dobra in vzvišena." Izredno srečna mati je bila pokojna Marijana Kolišek, ki je umrla 23. junija v Brnu pri svojem najstarejšem sinu dr. Frančišku Kolišek, konzist. svetniku in mestnem župniku. Dne 24. junija popoludne cb 2. uri je bilo njene truplo v stolnici slovesno blagoslovljeno, potem prepeljano r Protivanovo ob Boskoviču. Tu je bila ob navzočnosti mnogih duhovnov in številnega ljudstva pokopana. Imela je 6 sinov duhovnov. Ko je najmlajši pel novo mašo, poslal jej je presvetli cesar čestilno pismo in letos pa papež svetinjo. Počivaj zlata duša v miru pri evharističnem Bogu. Njemu je posvetila v službo 6 sinov-duhovnov ; pre-minola je v njega osmini. Na Kranjskem so bili pač čveteri bratje duhovniki: Lebe-novi iz Strohinja in Riharjevi iz Polhovega Gradca. A da je iz ene družine 6 duhovnikov, to je jako redek slučaj, vreden je, da se ga zabeleži; zlasti, ker se je primeril r slovanski družini. Poljaki se potegujejo za svoje pravioe. V Marijanskih kopelih na Češkem pred koncem letošnje sezone začeli se poljski gostje akcijo, da bi gostilničarji, posestniki hotelov in peazijonatov, katere Poljaki obiskujejo, preskrbeli se s poljskim službenim osebjem. Poljaki istotako zahtevajo od zdravnikov, da bi znali poljsko. Poljaki se torej petegujejo za to, da bi v kopališču na Češkem, kamor prinašajo svoj denar, občevalo se ž njimi v njihovem materinskem jeziku ravno tako, kakor z Angleži in Francozi. — Kaj pa k temu rečejo ©ni tisoči Slovnnov, ki obiskujejo Karlove vare, Marijanske in Frančiš-kove kopeli? Naročajte se na „Slovenoa" I Nabirajte novih naročnikovi Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo »Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. Novo istrsko uino se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refošk, teran. Specijelno belo vino za .,-„—sv. maše. — — Prodaja po najnižjih cenah Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 2186 24-12 se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroštvo, niti doposlati po-2304 11 saninih delov. Krajni iolski svet V Radovljici proda javnim dražbenim potom: 1. Staro iolsko poslopje, ležeče v mestu hiš. št. 24 z vzklicno ceno 6000 K in 2. stari Jolskl vrt (njiva) pare. št. 160, katast. občine Radovljica z vzklicno ceno 500 kron. Javna dražba se bode vršila na lici mesta dne 14. decembra 1905. dopoldne ob 10. url. Vdeležniki dražbe imajo pred dražbo vložili 10% varščino. Dražbeni pogoji so razvidni pri krajnem šolskem svetu v Radovljici. Kupci se vljudno vabijo. Krajni šolski svet v Radovljici, dne 29. novembra 1905. 2453 3-2 St. 13.922. Razpis. 2456 3-2 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnih zdravnikov 1 v Grosupljem z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K; 2. na Trati v Škofjeloškem okraju z ravnotakimi dohodki. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. januarja 1906 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnišnici. V Ljubljani, dne 23. novembra 1905. Deželni odbor kranjski. po celem svetu znani so naši čudovito po i 1 1' .................. 1 Moški štiljetni, trpežni, s čepico..... par gld. 2'90 Moški čevlji na tra- kove, trpežni in eleg. „ „ 325 Damski čevlji na tra- kove, lični in trpežni „ „ 2 90 Damski čevlji na tra- kove, črni in barvani, j solidni in praktični M M 180 Otroški čevlji na tra- si ko ve, črni in barvani, j solidni in praktični 1» M 1 Specialiteta: Goodyear svetovno blago. prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Alfred Frankel komanditna družba. Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9. Zastopnica: Josipina Herrisch. 77 SLOVENEC = se prodaja = u odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah: V Ljubljani: Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52. Graj -žar Ivan, Sv. Martina cesta. Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg. V Celju: Marija Miklavc, »Nar. dom". V Celovcu: Josip Sovva, prodaja časnikov. V Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec. V Gorici i Jos. Schvvarz, Šol. ulice 2 in Marija Rauniak na kolodvoru. Pet. Krebelj. V Hrenovkah: Štefan Dužnik, trgovec. Na HruSlcl pri Jesenicah : Katarina Krive. V Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102. Na Javorniku: Leopold Zorč, trgovec. V Št.Jerneju: Fran Novoselc, trgovec. Na Jesenicah: Adela Baloh. Dav. Tancar. V Kamniku: Fran ^ubelj, trgovec, 39. V Kranju: Karol Florian, knjigotržec. V Kropi: Ignacij Ažman, trgovec. V Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trgovec V Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster. V Logatcu: Maks Japelj, trgovec. V Mariboru: Henrik Krapek. V Novemmestu: J. Krajec nasl., knjigo-tržnica. Opatija: A. Tomašič. V Postojni: Helena Orešek, trg., 76. V Radovljici: Oton Homan, trgovec. V Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec. V Selcih: Jakob Uranič, trgovec. V Sodražicl: Marija Krnc ▼ Kmet. društvu. V Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3. V Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo). V Škofjilokl: Janez Potočnik. V Št. Petru na Krasu: Fran Novak. V Trnovem, Notr.: Franc Valenčič (kmetijsko društvo). V Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1. V Tržiču: M. B. Mally. V Vipavi: Fran Silvester, trgovec. Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina. Na Zidanem mostu: Mary Peterman, ko lodvor. vsestransko izurjena, stara 32 let, želi vstopiti v službo najraje pri kakem gospodu Župniku. 2472 3—2 Odgovor v zaprtem pismu na naslov: Anto-nija Skaberne, palača ,Adria» St. 105/111. Reka. _ 603 104—75 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14 rŠSS££ini duhovniške objejtg Iz trpežnega In solidnega blaga p« nizkih oenah. 0po/vojo Taiovgoliko izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. DobMlUo uniform »atrijskega društva ielemlUlb andnlkor. 229t 22 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K Zamenjava ln ekskomptnje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje ore&ko proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vinkuiuje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. MS- Eskompt ln lnhns.o menio. '»Ji JIT Bor«na nnrožlla. 1» Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Jliljee noj ne zamudi ugodne prilike I Vsled združenja svojih obeh trgovin na drobno sedaj samo pred škofijo 1 ne morem spraviti ogromno nakupičene zaloge in sem prisiljen za božično priložnostno nrodnio za cene, kakršnih ni bilo ie nikdar! Presenetljivo nizke cene: *m novosti: gardine, zavese, preproge, namizne preproge, garniture, odeje iz pliša, stenske preproge, lambrekini, klotaste in flanelaste odeje. posebna prilika: Blago za damske obleke: Sukneno blago: Modni barhent za bluze in spalne suknje, batisti, kotoni itd. Kosi iz prejšnega leta čudovito ceno, novosti sezone po tovarniški ceni. za obleke hlače, paletote za zimo in poletje mm- 30°|o pod izvirno ceno. Vsi ostanki za vsako vsprejemljivo ceno! Znižane cene S za perilo, sifon, posteljno platno in robce. Čudovito Ceno S volnene in svilene šerpe, rute ogrinjalke in naglavne Pred nakupom na] sl vsakdo ojleda mola Izložbena okna In skladiščno zalogo. Pričetek prodaje soboto 2. decembra 1905. Le Pred škofijo 1 Ljubljana Le Pred škofijo 1. Zunanja naročila se izvrše najvestnejde. c^ggE Sričar S cfflejač v JSjuBljani Prešernove uliee št. 9 priporočala ftoinajSotjpraRiicna darila za dfiiRlavža in cfiožič: obleke jg gospode, vrhne suknje sa gospode, ponočne suknje sa gospode, kožuhe sa gospode, lovske in mestne, deške obleke vsake vrste, paleto sa dame, plašče sa dame, kostume jg dame, košu ha ste boe, dekliško konfekcijo vsake vrste. Zaradi po^ne sezone so cene zelo znižane. Jlustrovani ceniki zastonj in franko. 2m 6-2 Kafoliika Tiskarna priporoči rainomtn« MT vizitnice po niikl cani. Pozor! 10 dni. Pozor! Izredno cena božična priložnostna prodaja do 10. deccmbra. Razprodaja se: perilo za gospode in dame, kravate, žoki, nogavice in bluze. 2459 4—2 Anfon Šare, Sv. petra cesta 8. -mi j Stanje vlog 31. avg. 1905 čez 11 milijonov kron. itMMtfaiiiitiiiniiiti Preje: OrodISČe St. 1, f—— ^ „ i1«"-«■»»»• Lastna glavnica K 214.843-38. fiajboljša in najsigupnejša prilika za štedenjel Ljad$^ci posojilnica lav- a .1 n| brez kakega odbitka, tako, da po- /I/U " a sprejme vložnik od vsacih vloženih ~ r I" 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure poldan ter jih obrestuje po Stanje »log 81. avg. 1905: K 11,531,564-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,4.19.749-33. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. septembra 1905. Dr. Ivan Su«terl!£, Jo»lp Slika, kneioikofljskl kancelar, predsednik. podpredsednik. 1906 40-24 O d b o p n 1 k 11 Josip Jarc, Anton Belcc, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad L|ubl|ano. Dr. Andrej Karlin, Karol Kauachtgg, Matll« Kolar, Ivan Kregar, ......... ............"—I D. m.i stolni kanonik v Llubljani. veleposestnik v L|ubfjanl. iupnlk prf D. M. v Polju. svet. trg. ln obrt. zb~v C|ubl|anl Franillck Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Ortg. Sllbar, hlinl pos. In blag. L), pos. tovarnar. tovarn. In pos v L|ubl|anl. Ureg. suuar, iupnlk na Rudniku. 9Hf Nakup tu prodaj* vsakovrstnih državnih papirjev, »ročk, denarjev itd. Zavarovanja za Izgube pri irebanjlh pri iz2rebaqju najmanjšega dobitka. — ?Tauei« za vsako žrebanje. Kulantna ivrSitov naroČil na borzi Menjariina delniška družba i., Wolbei!e 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2, fftT Pojasnila v vseh foapodaraklh in flnanftnlh ■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekolaoljaklh vrodnoatnlh papirjev in vestni naaveti za dosego kolikor jo mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 160-129