Leto III.
Maribor, pondeljek 8. marca 1920.
St. 55.
MARIBORSKI
ctiržzvna {zccjs&a 6n/ični<xi
v-
arzi
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom al! po pošti K 6‘50 mesečno. I *	Četrtletno	K 19-50.
Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6‘—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Urednifitvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica • St. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave 8t. 24.
Včerajšnji sijajno uspeli shod Demokratske stranke v Narodnem domu je pokazal, da je demokratska misel tudi v našem Mariboru v najlepšem razcvitu. Vedeli smo, da je naše ljudstvo napredno in da sovraži vsako reakcijo, pa naj ta prihaja odkoderkol-i, toda vkljub temu moramo priznati, da v teh razburkanih časih, katere preživljamo ravno sedaj, nismo pričakovali, da bo naša manifestacija'tako sijajna in da bo naše ljudstvo pokazalo toliko politične zrelosti, kakor jo je pokazalo včeraj. Zaman so bile nade naših nasprotnikov, ki so računali na to, da bomo z včerajšnjim shodom pogoreli. Demagoško-reakcijonamo seme, ki ga sejejo med naš narod, pada na trde kremenite skale, ki ga zatro že v kali. Naš narod je zrel, naš narod je značajen. Včeraj nam je dal zato najlepši dokaz. Po tej manifestaciji nas ni več strah za bodočnost, po tej manifestaciji se ne bojimo stopiti v volitve, ampak jih odločno zahtevamo, ker vemo, da bo na njih naše ljudsvo pometlo z demagogi in reakcijonarci najbolj črne vrste, ki so se danes na najnesramnejši način dokopali do vladnih stolčkov.
Velika dvorana Narodnega doma se je ob 10. uri dopoldne napolnila do zadnjega kotička, tisočglava množica, ki se je zavedala velike važnosti tega shoda, je razumevajoč nestrpno čakala, da spregovore oni možje, kateri so vse doslej vodili našo državno in deželno politiko in katerim je ljudstvo zaupalo, katerim še vedno zaupa in jim bo za-’ upalo tudi v bodoče. Na shod pa niso prihiteli samo mariborski meščani, ampak tudi naši zavedni ljudje z dežele. Lepo je bilo videti, s prvim pomladanskim cvetjem okrašene vozove, ki so pripeljali v našo sredo oddaljenih vasi naše zavedno kmečko ljudstvo. In vsa ta masa ljudi se je zavedala, kako velika in resna je naloga, ki je poverjena y naši mladi Jugoslaviji Demokratski stranki, ki je edina čuvarica narodnega edin-stva in napredka.
Gromovit aplavz je sledil prvim besedam narodnega predstavnika g. prof. Voglarja, ki je otvoril shod ter predstavil bližnje in daljne goste: bivšega ministra g. dr. Kramerja, bivšega predsednika deČelne vlade slovenske, g. dr. Žerjava; načelnika Demokratske stranke g. dr. Kukovca ter narodnega predstavnika, bosanskega mučenika, g. Krsto Kecmanoviča, ki je prihitel iz daljne naše Bosne, da pozdravi našo severno narodno trdnjavo, jugo-
slovenski naš Maribor in njegovo zavedno ljudstvo.
V vznešenih besedah je razjasnil g. prof. Voglar pomen zborovanja, v momentu, ko je prišla v naši državi, na škodo našega celokupnega naroda, na vlado ona reakcionarna struja, ki hoče uničiti, ka? smo s tolikim trudom in delom dolgih let dogradili. Opozarjal je, da je to protestna manifestacija proti reakciji in da bi vsakdo, ki bi to manifestacijo skušal motiti, pokazal s tem, da je tudi on pristaš reakcije. Toda tekom celega zborovanja se ni našel niti eden, ki bi hotel prevzeti nase ta sramoten nazivek; niti enega ni bilo, ki bi se z govorniki ne strinjal. Končno je podal besedo bivšemu beograjskemu ministru g. dr. Kramerju.
G. bivši minister dr. Kramer, ki je prihitel nalašč zato iz Beograda, je podal v stvarnih in temeljitih besedah poročilo o celem hašem parlamentarnem delovanju od prve minute, ko se je ustvarila naša ujedin-jena država, pa do danes, ko je prvič prevzela vladne posle v roke reakcija treh načelno si nasprotujočih skupin. Pokazal je razliko med Demokratsko stranko, ki obsega v svoji organizaciji vse napredne elemente vseh treh naših plemen in vseh treh verskih skupin, ter strankami reakcije in separatizma, ki so strogo ločene po plemeni in veri ter nikdar in nikoli ne morejo biti čuvarice onega, kar nam je najdražje — našega narodnega edinstva. Pokazal je vse one nevarnosti, ki prete državi, če ostanejo dalje časa na vladi ti strankarsko osebni izkoriščevalci. Razkrinkal je pred celim narodom one žalostne junake Protič—Laginja—Koroščevega triumvirata, ki so poprej, predno so bili na vladi ščuvali ljudstva proti demokratski vladi, češ da izdaja narodne interese ter da hoče okrasti in preslepiti nezavedno ljudstvo, ki pa so prvi dan, ki so sedli na vladne stolčke, izdali in prodali najvitalnejše interese ljudstva, katerega so poprej slepili, tako v vprašanju valutne in agrarne reforme, tako v vprašanju uradništva ter v našem najsvetejšem, v vprašanju naše neodrešene domovine.
Kot drugi govornik je nastopil odstopivši predsednik deželne vlade slovenske, g. dr. Gregor Žerjav. Opisal je strankarske boje, ki se po krivdi klerikalcev zopet razvijajo po Sloveniji, ter zavzemajo zopet oni razmah, ki so ga imeli pred v<?jno. Demokratska
stranka, ki je sodelovala ves čas deklaracijske politike in tudi prve čase po osvobojen ju značajno in nepristransko skupaj s klerikalci, je želela to politiko nadaljevati tudi vnaprej, vsaj še par let, dokler se ne utrdijo temelji naše mlade državne stavbe. Toda klerikalci so to sodelovanje razbili, uničili edinost ter uvedli zopet star strankarski boj.
Ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura je bil tisti, ki je zasejal na konferenci slovenskih dekanov v aprilu lanskega leta prvo seme razdora. Tako {e prišlo končno do teh strankarsko-polltičnih razmer, ki vla-dajo danes. Toda vlada, ki so jo sedaj sestavili ne bo trajala dolgo in kar bodo seda] zagrešili nad našim narodom, za to jih bo narod stotero kaznoval. Bojijo se volitev, toda te bodo prišle prej ali slej ter pometle temeljito. (Gromovit aplavz.)
G. Kosta Kecmanovič je kot tretji govornik najprej pozdravil navzoče zborovalce ter jim izročil pozdrav bratskega bosanskega ljudstva. Divil se je urejenim razmeram, ki vladajo v Sloveniji in prosveti našega dela jugoslovenskega naroda ter nato orisal razmere v Bosni. Tudi v Bosni se razvija demokratska ideja, ki edina druži vse naše dele. (Navdušeno odobravanje.)
G. načelnik DS dr. Kukovec je potem razjasnil, kako so se našli sedanji reakcijonarci. Kako je pisala beograjska »Samouprava«, da je v Sloveniji silno verno ljudstvo, ki ne mara druge, nego samo teokra-kratično t. j. božjo vlado. Pokazal ie dalje smer našega kulturno-politično-gospodarskega stremljenja, ki mora voditi ob Dravi na jug in vzhod, k našim bratom.
Končno je predlagal g. dr. Sernec sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta :
Na javnem shodu Demokratske stranke v Mariboru, dne 7. marca zbrani zborovalci :
1.	ponavljajo z vso odločnostjo zahtevo našega naroda po samoodločbi v Primorju ter zahtevajo, da vlada brezpogojno odkloni vsak anglo-francoskl ultimat; izražajo pa začudenje nad meglenostjo vladine izjave v vprašanju naše Reke. Svarijo vlado pred vsakim popuščanjem ter jo poživljajo, da brezpogojno nadaljuje pošteno narodno politiko demokratske vlade v vprašanju za-padne granice;
2. slovesno ponavljajo izraz udanosti Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in Njegovemu Visočanstvu prestolonasledniku Aleksandru, dobro vedoč, da je narodna dina
• stija čuvar autoritete državne oblasti ter mogočen branik edinstva našega naroda, na katerem sloni obstoj in moč naše države;
3. smatrajo nastop nenaravne koalicije separatistov za nesrečo za vso državo. Somišljenike poživljajo, da kljub temu v polni meri vrše svoje dolžnosti napram njej, vendar treba strniti vse moči, da se ta reakcijonarni in opasni nestvor čimprej in za trajno odstrani;
4. zvesti temeljni točki demokratskega programa odločno zahtevajo, da se nemudoma izvrše občinske in državnozborske volitve po katerih se more usoda države poveriti zastopstvu, ki je zares izraz volje nav roda. Edinole takojšnji apel na narod more prinesti konsolidacijo in ureditev države;
5. izrekalo zahvalo in popolno zaupanje odstopivši osrednji in deželni vladi; '
6. odločno ugovarjajo nameri vlade Stojana Protiča, da se zavira ali celo ukine izvršitev agrarne reforme. Svarijo v interesu države pred vsakim umikanjem in zahtevajo, da se po načelih prejšnje vlade resno prOvede agrarna reforma do konca;
7. odločno protestirajo proti izjavi no-! vega finančnega min. dr. V. "Jankoviča, da je razmerje 1—4 med dinarjem in krono definitivno. Vsftrajajo na tem, da naj se po sedanji provizorični izmenjavi takoj začne s pripravljanjem nove, končnoveljavne novCanice, kateri bo parlament določil razmerje do krone in dinarja. Pri tem ponovno izjavljajo, da interesom narodnega gospodarstva najbolj odgovarja, da se končna edinfca zamenja s krono al pari. Izrekajo svoj stud nad hinavsko klerikalno agitacijo v valutnem vprašanju, ki ga je SLS sramotno izdala prvi dan, ko je stopila v centralno vladq, s tem, da je pristala na Jankovičev program, da je relacija 1—4 definitivna;
8. poživlja finančno upravo, naj polnoveljavno izmenja domačinom take bankovce s potvorjenim kolkom, ki so jih dobili v roke v dobri veri, a jih ob navadni pazljivosti niso mogli spoznati kot potvorjene.
Peter Li st.
Povesti iz našega parka.
(Konec.)
Ta roka je bila kakor čudež iz nebes. In počasi se je mlada družba na oknu tako udomačila, da so že vsi dobro vedeli, kaj dela gospodična v sobi: včasih je sedela pri mizi in pisala; zjutraj se je pripravljala na pot in je stala dolgo pr’ed zrcalom; dopoldne je ni bilo doma; opoldne je stala ob oknu in potem je ni bilo videti; pred večerom je bila vselej doma in je sedela ob oknu gledala je v park, ali pa je čitala; kaj se je godilo v sobi zvečer; kdo ve, kajti ptičke hodijo zgodaj spat in po noči ničesar ne vidijo. Zjutraj je včasih dolgo ležala, tako da so jo videle, kako je vstala in se je oblačila. Senice so Iiprele vselej mnogo govoriti o tem vodomec pa se ni brigal za take stvari. Toda enkrat — in to je zajadi česar vam pripovedujem vse to; enkrat se je zgodilo nekaj posebnega; zjutraj je bila spuščena zavesa na oknu in dasi je bil že visok dan, se. ni v sobi nič zganilo. Senice in tašice in pikice so letale okrog okna, kljuvale ob prazno posodo in klicale svojo prijateljico, a vse zaman. Celo vodomec se je parkrat jezno zaletel ob okno. Ko pa se ni nič zganilo so vsi odleteli na drevo in so premišljali, kaj
Po sprejetju te resolucije je g. prof. Voglar ta nadvse sijajno uspeli shod zaključil, nakar se je občinstvo ob navdušenem odobravanju razšlo.
Dnevne vesti.
Včerajšnji govor g. bivšega ministra dr. Kramerja prinesemo radi velike važnosti za poznavanje in umevanje sedanjih razmer jutri v celoti, da ga prečita jo tudi oni, -ki se shoda niso mogli udeležiti.
Včeraj — so imeli istočasno z shodom DS shod tudi narodni sociialisti ter krščansko žeristvo. Vkljub temu pa shod DS ni prav nič trpel; občinstvo je šlo raje v Narodni dom, ker je uvidelo veliki pomen te manifestacije, zato vsem udeležencem iskrena hvala in priznanje.
Minister Roškar uraduje nemško! Reakcionarna vlada je prinesla beograjski vladi tudi ta kuriozum, da se sedaj uraduje nemško. Zakaj pa ? Iz enostavnega razloga, ker pravi g. minister Roškar, da srbohrvaščine ne razume, še manj pa cirilice. Svetovali bi g. ministru naj se vpiše sedaj v Legatov tečaj za cirilico ter naj šele potem, ko do ta *ečaj abšolviral, prevzame zopet ministrske posle.
Častitka predsedniku čehoslovaške republike dr. T. G. Masafyku. Predsestvo Demokratske stranke je odposlalo včeraj predsedniku čehoslovaške republike dr. T. G. Masafyku sledečo brzojavko: Predsedniku čehoslovaške republike, dr! T. G. Masaryku, Praga. Danes, ko slavi čehoslovaški narod sedemdeseto leto Vašega z narodno svobodo kronanega dela, tudi Jugoslovenska demokratska stranka hvaležno častita staremu prijatelju Jugoslovenov, zaščitniku svobode in demokratizma. Predsednik Jugoslovenske demokratske stranke.
Občni zbor »Mariborske tiskarne". V soboto se je vršil občni zbor »Mariborske tiskarne d. d.« na katerem seje izvolil upravni odbor ter rešilo mnogo drugih važnih vprašanj.
Trumbičevo stališče omajano. Imenovanje radikalca Spalajkoviča za namestnika zunanjega ministra je silno omajalo Trumbitevo stališče. Dočim je Trumbič odločno proti popuščanju v jadranskem vprašanju, je Spalaj-koviču precej vseeno, kod teče naša zapadna meja ter bi se najraje na hitro sporazumel z Italijani.
Veselje v Rimu. V Rimu vlada vsled prehoda državnega krmila v reakcijonarne roke velikansko veselje. Nadejajo se fiamreč, da se nova vlada ne bo resno upirala italijanskim
naj to pomeni. Ali, je odDotovala? Ali se je preselila ? Ali je umrla ? Ali je bolna ? To so bila težka vprašanja. In vsi so se gledali z začudenjem, kaj sedaj.
Vodomec je stvar sprejel precej hladno: pomislil je takoj, da pojde ščinkovcu družbo delat. Sicer pa se mu je zdelo, da zima ne bo* več dolgo trpala, ker je Že prejšnji dan svetilo solnce. Mogoče, da se je gospodična naveličala svojih gostov in v tem slučaju je najboljše, oditi kam drugam. Toda sinice, tašice in pikice so bile zelo žalostne ; njim niti ni bilo toliko na tem, da enkrat nimajo zujutrka, saj se sedaj že dobi kak košček na cesti, ampak kaj je z gospodično ? Kaj je z njo ? Od kod naenkrat ta izprememba ? To ie bilo čivkanje in letanje, vznemirjenje in skakanje z veje na vejo, z drevesa na drevo. To je celo vodomca nekoliko vznemirilo, dasi se mu je zdelo, da je to popolnoma odveč. Kajti tam ob ribniku so se pogosto godile različne stvari — njega pa to ni motilo. Celo za Iabude se ni mnogo zanimal; in navsezadnje: ako jih je gospodična krmila vso zimo, je bilo to lepo, in če je ni več, je to njena stvar. Pa vendar ni hotel, da bi se mu očitala nehvaležnost. Zato je zletel na okno in je natančno ogledal zaveso. Res, zavesa pokriva celo okno, da ni mogoče videti v sobo; samo tam ob kraju
zahtevam v Primorju. Tudi Italijani jih poznajo I
Poštenju — časti Te dni sta prižla k vratarju hotela „Slon“ v Ljubljani dva bančna uradnika. Vprašala sta po sobi. Ker sta dobila negativen odgovor, sta izvlekla 50 Ktebankovec. Vratar jima je odgovoril: „Nismo v Zagrebu!"
Živinozdravniška mesta. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo, razpisuje mesta uradnih živinozdravnikov s sedežem v Gornji Radgoni, Jesenicah, Spodnjem Dravogradu in Dolnji Lendavi.
II.	simfonični koncert Mariborske divizijske godbe. V sobtto smo doživeli drugi simfonični koncert, ki nas je v zasnutku in izvajanju resnično presenetil. Bil je umetniški dogodek prve vrste, na katerega smo lahko ponosni. Spretna roka g. Herzoga je angažirala za ta večer prvovrstne sile ter pripravila spored skladb najslavnejših svetovnoznanih skladateljev. G. prot. Beran je sam dirigiral svojo lastno skladbo „ldila.“ Pod dirigentsko palico g. Herzoga je izvajal za tem orkester, broječ kakih 80 dobro izvežbanih sil Beethovenovo I. simfonijo, op, 21. (C-dur): a) Adagio. Allegro con brio; b) Andante cantabile con brio; b) Andante cantabile con moto; c) Menuetto. Allegro molto e vivace; d) Adagio. Allegro molto e vivace. Izvajanje je bilo prvovrstno, za kar gre g. dirigentu vse priznanje. Za tem je nastopila virtuozinja na gosli, gdčna Fanny Brandl, ki je izvajala s spremljevanjem orkestra F. Mendelssohn-Bartholdy: Koncert za gosli : a) Allegro molto appassionato. Andante. b) Allegro molto vivace. Njen siguren nastop nam je že takoj pokazal, da imamo pred seboj dovršeno umetnico. Njeno izvajanje je bilo globoko, čuvstveno in nad vse toplo. Gdčno Brandl čaka gotovo še velika bodočnost. Po odmoru je nastopila koncertna pevka gdčna Jelica Sadarjeva, ter nam zapela Edvard Elgar-jeve : Sea Pictures. (Morske slike.) Te Elgar-jeve „Morske slike" so nekaj krasnega, ubranega in mogočnega, v njih je razlito najgloblje ob-črtenje, najsijajnejše razpoloženje, prava skrivnost morja je izražena v njih. V gdčni Sadarjevi pa so našle najboljšo interpretinjo, tako da SO dosegle res oni višek, ki se v njih izraža. Gdčno Sadarjevo poznamo ie odprej, toda priznati moramo, da se je zadnje čase jako in vsestransko razvila in izpopolnila, tako da smo na njo lahko ponosni. Z njeno pesmijo stopi lahko tudi pred najbolj razvajeni glasbeni svet, brez strahu za uspeh. Koncert je zaključil H. Berliozov: Rimski karneval, Ouvertura, op. 9. »Rimski karneval" je divna simbolična skladba ter jako težka. Toda orkester je rešil tudi tu svojo čast. Želimo si še mnogo takih večerov. Pomen tega koncerta pa je razumelo tudi občinstvo ki je napolnilo Gčt^.ovo dvorano do
se je malo nagijbala. Vodomec se je prijel za zob okvirja in je pomotil svoj dolgi kljun kolikor je mogel globoko, da bi vidpl v sobo. In res se mu je zdelo, da se v sobi nekaj giblje. Torej je doma- Skoraj gotovo nemara več za .njih družbo. Sicer, enkrat mora biti konec, ampak...
Tu je vodomec obstal. Obstal je kakor prilepljen. Gledal'je in je videl; in je videl in je komaj verjel, kajti videl je nekaj nenavadnega, neverjetnega in nepričakovanega. Še enkrat je pritisnil svojo glavo tik ob okno; videl je popolnoma razločno, njene bele roke so ta trenutek posegle po glavniku, stopila je pred zrcalo in se je začela ' česati. Vodomec pa je prhnil od okna, priletel je na drevo in je obsedel brez glasu.
»No, kaj je, kaj je« so ga spraševale radovedne družice.	.
Pogledal jih je z mrzloresnim obrazen in njegov kljun je dobil ta trenutek neko povsem smešno obliko...
»No, kaj, govori«, so hitele vse tovarišice. Stresel je s perutmi, kakor da se hoče iznebiti nerodne misli in je povedal: »Ona ni sama ...«
Ta trenutek so vse ptičke povesile glave, sedele so kakor v srce ranjene na veji in so z žalostjo gledale v zagrnjeno okno. Vodomec pa je odletel bogve kam.
zadnjega kota, ter tudi z aplavzom ni štedilo. Gosp. Beranu ter gdčnama Brandt in Sadar so se izročili po koHČanem izvajanju krasni venci in cvetje.
Sokol v Mariboru priredi v soboto dne 13. marca t. 1. ob 20. (8.) uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma družabni večer s predavanjem br. dr. Lj. P i v k o o njegovem delovanju y svetovni vojni v prospeh naše narodne stvari. — Z ozirom na to vejezanimivo predavanje vabimo vse članstvo, kakor tudi prijatelje sokolstva, da se tega družabnega večera pplnoštevilno udeleže. Odbor.
Izdaja usnja. Vse stranke katere že imajo nakaznice za usnje, ter ga še niso sprejele, ga lahko dobijo ta teden in sicer železničarji: v pondeljek, torek in sredo. Vsi drugi pa: v četrtek, petek in soboto. Mestna oddaja usnja v telovadnici v Krekovi ulici it. 3 je odprta dnevno, predpoldan od 8—12 in popoldan od 14—17 ure, izvzeto v torek predpoldan, četrtek predpoldan in v soboto popoldan. Dnevi, ob katerih se bodo zopet izdajale nakaznice za usnje, bodo prilfodnje dni naznanjeni.
Tobačna trafika v Rogaški Slatini št. 10 je do 30. sušca 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal K 4659 45 Položiti se mora predno se ponudba izroči K 450 jamščine.
Špecialist. Dr. Benjamin Ipavic, osem let asistent in operater ljubljanske in dunajske univerzitetne klinike za ženske bplezni m porodništvo, ordinira v MariDoru, Gosposka ulica št. 46.
Nov premogovnik. V Presiki pri Ljutomeru so odkrili nov premogovnik, katerega je prevzel v lastno režijo g. Viktor Kukovec. Doslej izkopani premog je podoben trboveljskemu. Ako je plast premoga velika, ter se bo premogovnik razvil, čaka Ljutomer še lepa bodočnost.
Mariborska porota. Danes dne 8. marca je pričelo pomladansko zasedanje porote, za katero so izžrebani sledeči glavni porotniki: Bezjak Ivan, posestnik, Fram; Semec Fran, zasebnik, Gradiška; Hiter Fran, pos. in gerent, Jelovec; Vračko Josip, trgovec, Št. Ilj; Pečar Bogomir, pos. in kovač, Kamnica; Robnik Josip, velepos. in gerent, Lobnica; Rotner Ivan, pos.. Sp. Radvina ; Jarc Josip, posestnik Sp. Jakobski dol; Grundner Ivan, gostilničar, Poljčane; Jagodič Franc, velepostnik, Gornja Poljskava; Čuček Janez, posestnik, Sp. Voličina; Ceh Josip, trgovec, Ločič; Petrovič Fian, posestnik, Podvinci; Rašl Fran, posestnik, Rogoznica; Vrabič Ignac, trgovec, Stoperce; Golob Anton, pos., Zlatoličje; Blas Milan, trgovec, Cirkulane; Repič Jože, veleposestnik, Zagorci: Pavličič Jože, ekonom, Krzmetinci; Jurkovič Fran, posestnik, Šalovoi; Kuharič Ivan, župan, Lešnica; Dovečar Lovrenc, posestnik, Vičanci; Miki Alojz, pos., Velika nedelja; Cimerman Mihael, tigovec, Ljutomer; Magdič Fran, uradnik, Mekotnjak; Kolar Matija, gostilničar, Črešnjevci; Zamuda Ignac, čevljarski mojster, Gornji Gris; Helcl Fran, posestnik, G. Radgona ; Mulec Fran, pos., Lastomerci; Pahernik Franjo, Inženir, Vuhred; Jurca Anton, trgovec, Ptuj; Nedog Ignac, trgovec, Ptuj; Rajh Ifnac, posestnik, Ptuj; Vagrandl Julij, gostilničar, Ptuj. — Namestniki so: Da-bringer Matija, gostilničar, Maribor; Jančar Ciril, hišni posestnik, Maribor; Mendl Ivan, mesar, Maribor; Pavalec Ivan, hišni posestnik, Maribor; Peyer Josip, kamnosek, Maribor; Popič Fran, hišni posestnik, Maribor; Scheweder Ivan, hišni posestnik, Maribor; Sitk Ivan, trgovec Maribor in Zabradnik Ivan, brivec, Maribor.
Brat okradel bfatd.> V Srebrnjaku na Hrvatskem je okradel Josip Knoblicher svojega brata Vekoslava. Odprl ie njegov kovček ter mu vzel iz njega 12.000 K od katerih jih je 5000 zakopal v neki šumi pri čemer pa ga je nekdo opazoval ter naznanil orožnikom. Tat je ostalih 7000 K zapravil po raznih gostilnah in drugih lokalih, tako da ni imel, ko so ga prijeli skoro nič več.
Zamenjava kron v Bosni. Kakor pri nas, tako je tudi v Bosni vse polno tisočkron-skih bankovcev s ponarejenimi znamkami. Pri
izmenjavi se dogajajo dan za dnem burni prizori, ker zamenjevalna komisija pleni take neprave bankovce. Ljudstvo je silno ogorčeno. V privatnem prometu ne vzame nihče tisoč-kron-skih bankovcev brez pisane pogodbe, da ga od-dajateli, če ni pravilno kolekovan, sprejme nazaj. Cela stvar se nam zdi jako čudna. Na kakšen način je bilo mogoče, da je prišlo v našo državo toliko ponarjenih bankovcev? Za to zadevo tiče 'najbrž nečedne spekulacije, ki so jih zakrivili ljudje, ki pripadajo naši državi. Radovedni smo če se bo to pojasnilo?
Prispevki zft Malgajev spomenik. Nabiralna pola A. 0?et: Vida Pavlič 10 K, Franjo Tavčar 30, Miodrag D. Stoijkovič 20, Ivan Rogina 10, Ana Plešivčnik 40, Anton Miklavc 10, Štefan Kral 40, Valentin BrandstStter 10, Martin Kuhler 7, M. Hartman 20, J. Dobravc 10, Luka Kotnik 2, Peter Jasnikar 4, župan Rožej 10, Ivan Paradiž 2, Ivan Lampret 20, dr. Jakob Rajh 20, Dot*. Kotnik 10, Majer Franjo 20, filialka Kobi in Segala 20, Ivan Gerjovič 20, Jakopin Franc 20, Rus-Slovan 10, Jože Mohorčič 20, neimenovan Goričan begunec 10, Posojilnica Maribor Narodni dom 50, Čevnik Pežl 2, Benedikt Petino 2. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljuje in se javnosti za nadaljna darila priporoča: Drago Milošič, blagajnik p. Globosnica.
Italijansko nasilje v Zadru. Italijani so zaprli ravnatelja, prokurista in blagajnika zadarske podružnice Jadranske banke.
Draginja na Reki. Na Reki raste draginja dan za dnem. Ljudstva se polašča nemir in ogrčenje proti D’Annunzijevemu režimu je vedno večje. V zadnjem času je zrastla cena najslabšega riža, ki bi moral biti na Reki pač najcenejše živilo, na 24 K kg. Sir stane 20— 24 lir, kar pomeni po današnjem kurzu lire 150—180 K. Meso se prodaja po 96 K kg; ena kokoš stane 200—250 K. Ker je morala mestna plinarna proizvajanje omejiti je postalo tudi pomanjkanje kuriva silno občutno. Kg drv stane že sedaj 6 K. D’ Annunzijeva vlada je pahnila 95% reškega ljudstva v najhujšo bedo, dočim so si ostali nagromadili z raznimi špekulacijami ogromne milijone.
Propadanje Pulja. Nekdanja mogočna vojna luka, mesto obdarovano z vsemi dobrotami, ki je živelo na tisoče in tisoče ljudi, propada odkar je prišlo v laško sužnjost dan za dnem bolj. Od 64.000 prebivalcev, ki jih je imelo pred vojno jih šteje sedaj samo se 32.000. Vojašnice, palače, vHe, vse stoji prazno. Arzenali samujejo, ladjedelnice istotako. Tisoči brezposelnih delavcev teže na ramah laške državne podpore. Da odpomore vsaj nekaj splošni bedi je Italija otvorila v Pulju tovorno za tobak v kateri pa je zaposlenih samo 800 delavk ter 400 delavcev. Tako je odrešenje, ki ga je prinesla Italija našemu bednemu Primorju. ' Odprava cenzure za inozemsko pisemsko pošto v Italiji. Italijanska vlada je ukinila cenzuro za inozemsko pisemsko pošto. V veljavi ostane samo še za pisma in dopise, ki so naslovljeni v kraje — Jugoslavije.
Pomanjkanje živil v Italiji. V Italiji se vedno bolj občuti pomanjkanje živil. Prehranjevalno ministrstvo je vsled tega prisiljeno uvesti s 1. aprilom zopet karte ter izdajo življenskih potrebščin rajonirati. Uvedli se bodo zopet tudi brezmesni dnevi. V Neaplju je vsled pomanjkanja živil razburjena množica vdrla na magistrat ter ga popolnoma demolirala ter končno zažgala. Vojaštvu in ognjegascem se je končno posrečilo poslopje rešiti.
Slov. mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
V torek 9. marca: »Le retour du bal*, »Poljub«, »Lotkin rojstni dan«. Ab. B-27.
V četrtek 11. marca: »Knjiga za pritožbe«. Ab. B—28.
V soboto 13. marca: »Pepeluh«. £b. A—27.
V nedeljo 14. marca: Popoldne ljudska predstava »Revček Andrejček«.
Zadnje vesti.
D’ Annunzio rovari proti naši valuti.
LDU Reka, 6. marca. Reški italijanski listi so začeli kampanjo proti jugoslovenski valuti ter delajo pri tem z lažmi. Med drugim piše »Vedetta d’ Italia«, da se nahaja na Reki pet do šest milijard, morda pa še več jugo-slovenskih kron. Svrha vse te kampanje je prozorna, da čim bolj ozlovolji naš »arod proti naši državi.
Naši žurnalisti v Pragi.
LDU Praga, 6. marca. (ČTU) Jugoslovenski časnikarji so obiskali danes Zvezo čeških industrijcev, kjer jih je predsednik trgovske in obrtne zbornice dr. Malinsky slavnostno sprejel. Nato so časnikarji položili venec v jugoslovenskih barvah na Husov spomenik. O Husovem pomenu za vse slovanstvo je govoril Steva Demetrovič.
Proslava Masafykove 70 letnice.
LDU Praga, 6. marca. (ČTU) O priliki predsednikovega rojstnega dne je bila Praga slavnostno okrašena z zastavami. Predpoldne je prosvetnik odbora vojaškega poveljništva priredil v občinski hiši akademijo, pri kateri so bili navzoči jugoslovenski poslanik Hribar ter romunski in belgijski poslanik. Zvečer se je predsednik peljal v gledališče v Vinogradih; narod mu je medpotoma prirejal velike ovacije. V gledališču ga je svečano pozdravil vinogradski župan ter mu čestital, medtem ko mu je občinstvo burno
ploskalo.
/
Seitzeve*Častitke Masaryku.
LDU Praga, 6. marca. (ČTU) Predsednik Masaryk je prejel od predsednika avstrijske republike Seitza brzojavno častitko, ki pravi med drugim naj bi naklonjena usoda čim dalje bolj poglobila prijateljske vezi, ki združujejo obe sosednji republiki.
Dr. Zahradnik pooblaščeni minister na Dunaju.
LDU Praga, 6. marca. (ČTU). Predsednik je imenoval člana narodne skupščine dr. Bogdana Zahradnika komisarjem komisije za obnovo in pooblaščenim ministrom za Dunaj.
Čehi ne bodo agitirali med vojaštvom.
LDU Praga, 6. marca. (ČTU) Izvršiln odbori vseh političnih strank so skupno objavili, da pred volitvami v armadi ne bodo agitirali.
Razne vesti.
Razcar Viljem je židovske krvi.
V Monakovem je izšla anonimna knjižica pod naslovom „Semi.Imperator", ki dokazuje, da se v žilah razcar ja Viljema pretaka — židovska kri S tem hoče autor dokazati, da Viljemova duša ni nemška. Njegovo mišljenje in čutenje bilo židovsko in arijsko in v tem leži vzrok groznega nemškega poloma. Toda odkod se je vzela ta židovska kri ? Viljemova tašča angleška kraljica Viktorija ni bila zvesta svojemu možu. Njen ljubimee je bil njen osebni zdravnik Žid Wolf, pozneje pa igralec Žid Brown Eden teh dveh je bil oče kraljičine hčerke, princezinje Viktorjje žene cesarja Friedericha III in matere Viljema II. — Tako hočejo Nemci sedaj zvaliti vso krivdo na židovsko kri, da bi odvrnili od sebe odgovornost za -strašna grozodejstva svetovne vojne. Toda taka „odkritja“ ne bodo imela zaželjenega uspeha.
Štatistika čehoslovaškega prometa čez Hamburg. V dobi od začetka decembra lanskega leta pa do polovice januarja je bilo preko Hamburga transportirano v čehoslo-vaško republiko za 1146*6 ton blaga. Od tega 1812 ton bombaževine, 413*5 ton volne, 1042*7 ton slanikov in 1600 ton olja. Izvoženega je bilo preko Hamburga do konca leta 1919 39*931 ton blaga. Od tega 38.196*7 ton sladkorja, 278 ton hmelja, 147 ton' kislin, 34*6 ton deteljnega semena, 15*3 čresla, 12*9 ton knjig itd.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
Or. Benjamin Ipavic
mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Dunajske univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof. E. VVertheim) ordinira od 11 — 12
Maribor, Gosposka ulica 46.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska „Mariborska tiskarna", Maribor.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Soditijska ulice 17
priporoča se občinstvu.
S predležečlm uljudno naznanjamo, da smo radi preobrata nastalih razmer primorani našo tvrdko oziroma industrijo za razsvetljavo Maribor, razpustiti. Da obvarujemo naše cenjene zalagatelje in odjemalce vsake škode, je naš dosedanji družabnik,
gosp. Karl Worsche v Mariboru, Gosposka ulica št. 10
zavezan, vse uoravičene zahteve zalagateljev do gorenje tvrdke na dan zapadlosti kriti in 'naj se vse tiriatve, kar jih obstoja, takoj na-j znanijo pri imenovanem oddelku svetilne industrije.
Za Izpeljavo z našimi cenjenimi naročniki sklenjenih dobavnih, oziroma stavbnih pogodb je po imenovanem
>Melistroja«, družba z o. z. v Mariboru
od katere se Vam dopošlje še okrožnica, zavezana in zadnjeimenovana tvrdka upravičena, vse na izgotovitev in ostale dobavitve spadajoče zneske iztirjati in od naše tvrdke prevzete garancije izpolniti-
Z dolžno zahvalo za nam izkazano zaupanje, bilježimo
z odličnim spoštovanjem:
Industrija za razsvetljavo dr. z o. z.
Naznanilo.
Naznanjam vsem cenjenim damam, da sprejemam
vsakovrstna vlasuljarska dela, barvanje las, česanje :: v in izven stanovanja ::
po najnižjih cenah.
Naročnice dobe primeren popust. Manikiranje rok in umivanje las vsak dan od 8,—19. ure.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča
Viljem
damski česalni salon	2-2
Maribor, Šolska ulica št. 3
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsak0 množino
iln i s. i.
JI	I
MARIBOR.
*r
m
Inserati
v
Mariborskem delavcu'*
imajo vedno
I83S* velik uspeh!
Ne zamudite torej ugodne priliko j ========>
Mariborska tiskarna
d. d.
(lastnica tiskarn Kralik in Rabič)
o
priporoča
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, programe, lepake, letake, vabila itd. itd.
Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.