Štev. 119 ¥ Trstu, v torek, dm 1 Junlla 1M4 Letnik XXXX! Izhaja ftaK Jan, tudi ob nedeljah ti praznikih, oh i ob ponedeljkih ob 8 dopoldne« Uredoifrv« JMca 3" ?tan£)&« AaOkf it 30, L nadstr. — Vri ^ «c aratetthnj ttaU Mefrankinna pisou M m » <«**>ptsi v. m vračajo. I/dat^uj ti —nrtr tfeUs Oodina. Lastnik konaordf I Lita .SitatMC* - TWft lat muc .Edinosti', -.-pisane zadnje S omejenim t»fP>*«i • TVahi. oltea Sv. rrančiSka Astfkega C » Tal«ton mdniivi la uprave Stev. 11-37. Naroča i aa isali: Z* celo lato za pol leta ........ za tri mesece........ Za nedeljsko izdajo mm celo leto za pol leta......... K 24— I 5» . 2-60 „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moč t" Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranitnični račun št 841.652. Brzojavna poročila. Jugoslovanske demonstracije povodom strelskih slavnosti na Dunaju. DUNAJ 1. (Izv.) K današnji tukajSnji strelski slavn sti patrijotične mladine je prispela tudi deputacija dalmatinskih strelcev pod vodstvom prof. Ljubibratiča, 50 po številu. Ko so Dalmatinci večerjali v hotelu „Regj-na*, se je zbrala pred hotelom precejšnja množica jugoslovanskega nacionalističnega dijaštva in priredila hrupne demonstracije. Ko se je pokazal pri vratih pref. Ljubibratič, so ga obmetali iz gnilimi jajci, nakar so se mirno razšli. Češko - nemška spravna pogajanja. PRAGA 1. (Izv.) Kakor znano, se je češka realistična stranka odločila, da se ne udeleži novih češko-nemških spravnih podajanj, ki se prično dne 4. junija. Realistom so se pridružili sedaj še narodni so-cijalci in državno-pravniki, tako da se boste udeležili novih pogajanj s češke strani le mladočeška in agrarna stranka. Toda rudi agrarci izjavljajo, da je zanje program pogajanj jako kratek: dosega sklicanja češkega deželnega zbora. Vse nadaljne razprave in diskusije smatrajo agrarci za repotrebne. Sodeč po tej situaciji, bodo tudi sedanja češko-nemška spravna pogajanja brezuspešna in jako kratka. Napad na češke Sokole na Dunaju. DUNAJ 1. (Izv.) Češki Sokoli so imeli včeraj v Ottakringu v »Arbeiterheimu« sokolsko slavnost, radi katere je prišlo do hudih spopadov z Nemci. Nemci so v neposredni bližini češkega slavnostnega prostora priredili velik protestni shod. Posrečilo se jim je celo prodreti močni policijski kordon in so napadli več Sokolov. Ustavili in poškodovali so tudi več avtomobilov, v katerih so se nahajale češke dame. Barzilai o avstrijsko-italijanskih odnošajih. BERLIN 1. (Izv.) Znani italijanski poslanec Barzilai je priobčil v nekem tukajšnjem listu daljši članek o avstrijsko - italijanskih odnošajih, v katerem izjavlja: Italijanska demokratična stranka nikakor ne misli, da bi bilo treba izvaiati v Italiji Avstriji sovražno politko. Pač pa hoče, da se odpravi dosedanje nesporazumljenje med Dunajem in Rimom. Glede albanskega vprašanja moram izjaviti, da ni v Italiji niti enega razumnega človeka, ki bi mislil, da mora Albanija postati italijanska. Enako mišljenje je tudi v Avstriji. Nedvomno pa je, da se vrši v Draču med obema državama pod plaščem formalne diplomatične vljudnosti boj za politično in gospodarsko gospodarstvo v Albaniji, boj, ki bo imel lahko še jako žalostne posledice. Po mojem mnenju bi bilo vsekakor najboli v smislu italijanskih interesov. če se uvede v Albaniji internacionalna uprava in prevzamejo vse velesile varuštvo nad deželo. Italija ne želi drugega kot internacijonalno Albanijo. In H v ropa tudi mora to storiti, če hoče, da se albanske homatije ne razvijejo v svetovno vojno. Kar se tiče avstrijskih Italijanov, pravi Barzilai: Vem dobro, da živi v Avstriji veliko milijonov Slovanov, dočim tvorijo Italijani le manjšino. Smatram, da uvideva avstrijska vlada ravno radi tega, ker je slovanska večina jako velika, favoriza-cijo Slovanov kot nujno potrebno. Morda je to s stališča politične sebičnosti in parlamentarne smotrenosti razumljivo; toda če se pomisli, da ima 800.000 avstrijskih Italijanov 36 milijonov bratov v Italiji, s katerimi so združeni nerazdružljivo, potem izgledajo razmere čisto drugače in se ni čisto nič čuditi, če izzovejo tudi naj- PODLISTEK- Rdeči mlin, Ecnisn. - Spisal Zunaj sta bila na straži oba vrtnarska \ ►močnika Justin in Guililot, ki sta s puško na rami in nalahno prepevajoč stopala okoli gradu. — Cui Justin, noge me nočejo nositi več in vendar je šele polnoči. — Meni se tudi ne godi bolje. Toda domislil sem se nečesa. Guillot. — Povej. Justin. — Poslušaj. Noč je temna, kakor v rogu. V gradu spi vse, nihče se ne. briga za naju. Storiva, kakor drugi. Pojdiva spat. Zjutraj j a greva zopet na vse zgodaj na stražo, in ker nisva neumna, da bi sama pripovedovala komu, ne bo slutil nihče, da sva šla za par ur spat. — To bi se res moglo zgoditi! Ko bi se pa ponesreči to noč zgodilo kaj, ko bi nas hoteli oni lopovi v resnici posetiti____ — Ne bodi smešen. In kaj, za vraga, bi se moglo zgoditi? Gospa markiza se boji, pa sama ne ve, zakaj. Jaz jamčim za vse Pojdiva pojdiva spat manjše pritožbe avstrijskih Italijanov naj-živahnejši odmev v Italiji. Z absolutno gotovostjo lahko zagotavljam, da se tekom dolgih let ni pojavila v Italiji niti ena demonstracija, ki ne bi bila v odgovor na nepravično postopanje proti avstr. Italijanom. Kot edino sredstvo za zboljšanje odnošajev med obema državama smatram to, da Avstrija primerno in pravično vpo-števa in podpira duševne interese italijanskih bratov v Avstriji. flomoflje v Albaniji. Stališče Avstrije in Italije napram Albaniji. BEROLIN 30. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung* piše: O stališču Avstrije in Italije napram Albaniji so bile v zadnjem času podane na merodajnih mestih izjave, ki so z ozirom na stališče obeh držav napram Albaniji, posebno z ozirom na zadnje dogodke, jako značilne. Dne 25. t. m. je govoril v plenarni seji avstrijske delegacije v Budimpešti grof Berchtold, avstrijski zunanji minister, o tem vprašanju, drugi dan pa markez Di San Giuliano v italijanski zbornici. Oba sta govorila o albanski vstaji, o njenem pomenu za nadaljnji razvoj dogodkov in o zadržanju obeh sil napram ena drugi. O ponesrečenem knezu Viljemu sta govorila oba zelo malo. Poudarjala pa sta oba, da hočeta obe državi tudi kljub sedanjim nepričakovanim dogodkom v Albaniji ostati kot zaveznici in delovati skupno za obstoj te nove države ob Adriji. Zaupno se naslanjati, glasom poročil merodajnih oseb zunanje politike, obe državi druga na drugo in želita ohraniti, če ne drugače s pomočjo ostalih velesil evropskih, novoustanovljeni prestolček albanski, ki se je posebno v zadnjem času začel silno in nevarno majati. Ta skupnost in edinost med Avstrijo in Italijo pomeni toliko, da je ustvarjena s tem nova temeljna baza za nadaljne delo ne samo obeh omenjenih držav, marveč cele evropske diplomacije, ki se bo morala ozirati na to dejstvo. Obe državi ste pokazali s tem, da hočeta vzdržati novo državico svobodno Albanijo in sicer za ohranitev ravnotežja v Jadranskem morju. Obenem je ta nastop Avstrije in Italije tudi poziv ostalim evropskim državam, da naj pripomorejo na en ali drug način, da se Albanija reši in da se odstranijo te nove zapreke, ki so ogrozile v zadnjem času obstoj te nove državice. Avstrijski in italijanski krogi uvidijo v tem soglasju obeh držav nepobiten dokaz, da se bo Albanija obdržala. Pogajanja z Miriditi. DRAČ 30. (Kor.) Po na'ogu kneza Viljema je odpotoval finančni minister Nogga k Prenku Bib Dodi, da se bo pogaiat z njim glede zahtev v Aleziji zbranih Mi*i ilov, ki ogrožajo DraČ in groze uničiti ceio albansko viado. Svojih zahtev še niso notifr-cirali Novo italijansko brodovje pred Dračem BERLIN 1. (Izv.) »Vossische Zeitung« poroča, da dosedanja italijanska torpedna ilotilja, ki se nahaja pod poveljstvom admirala Trifanija, v kratkem odpluje izpred Drača. Na njeno mesto pride potem flo-tilja križark, pod poveljstvom admirala Cagnija. Temu brodovju pripadajo kri-žarke >Amalfi«, »Pisa« in »San Giorgio« in 11 torpedovk. Kriza v Albaniji. DRAC 30. (Kor.) Albanski kabinet se je danes sestavil in obstoja iz sledečih članov: Turkhan paša ministrski predsednik, Prenk Bib Doda zunanje ministrstvo, Mu-fid bej pravosodstvo, Turtullis naučni minister, finance vodi Nogga, poljedelstvo — Ce prevzaineŠ ti vso odgovornost, sem tudi za to. Kdor se prej zbudi, pokliče drugega. — Velja! Stražnika sta nato brez obotavljanja in ne da bi jo grizla vest odšla v svoje stanovanje. IV. Naprej! Rokovnjači, štirinajst po številu, če prištejemo tudi poglavarja in poročnika, sc vstopili v tri črnopobarvane čolne. Iz previdnosti s platnom ovita vesla so padla v vodo; Lascars je dal znamenje in čolni so nevidno in neslišno zdrčali po temni vodni gladini. Zdelo se je, kakor bi noč sama hotela s svojo molčečnostjo podpirati sklenjeno hudodelstvo. Nikdar ni ležala gostejša tema na dremajoči zemlji, nego tisti večer. Ne-predorna tema je zakrivala Seno in okolico in niti enkrat se ni zalesketal fosforescira-joči blesk, ki se navadno pojavlja v vodni brazdi, ki nastaja za čolni in ki je bila itak le zelo majhna, ker so bili čolni zgrajeni zelo plitvo. Lascars je mogel le približno ceniti, kako daleč so že prispeli s Čolni, in ko je mislil, da so že v bližini portmarlyjskega gradu, je zaukazal, naj zaveslajo h kraju in nrivežeio čolne. Abdi beg Toptani, notranje posle Akcif paša, javna dela, pošto in brzojave pa Mid-had Frasheri. — Kljub temu pa je položaj v Albaniji nevzdržljiv in bo treba ukreniti čisto kaj drugega, da se obdrži Albanija vsaj kot taka. Najbolj je presenetilo albanske in tudi druge kroge, da sta zavrnili prošnjo albanske vlade, da bi se odposlal oddelek mednarodnega vojaštva iz Skadra v Drač tudi Angleška in Nemčija. Francoska pravi, da ji je vseeno, kaj uči-nijo v in za Albanijo. Drač bo ostal vsled tega bržkone brez pomoči, položaj kneza Viljema je obupen. — Tudi Epiroti še niso pomirjeni, protokol, ki je sestavljen na otoku Krfu glede epirotskega vprašanja, je brezpomemben, dokler ga ne potrdijo vse velesile. Sele ko bo ta protokol potrjen, se snide kongres Ephotov, ki bo sklepal o sprejemu tega protokola. Strahovito mm na morju. O potopljar.9tH parnfku „Empros* ©f Irttand". Izpoved kaplana Kendala. RIMOUSKI 30. (Knr.) Pri preiskavi glede nesreče je izpovedal kapitan potopljenega parnika »Empress of Ireland«, K e n-d a 1, ki je na smrt ol>olel, da je parnik »Storstad«, ki je trčil v »Empress« in povzročil katastrofo, tik pred nesrečo še odgovarjal na signale, ki jih je dal kapitan Kendal. V razdalji za en parnik od »Stor-stada«, ki je vozil s polno hitrostjo, je ukaza! kapitan Kendal v porabiti vso parno moč, da bi prehitel pai.iik »Storstad-?, toda bilo je prepozno. Sunek je bil strašen. Obenem je tuui zakii^al parniku »Storstad < , da naj vpor^bi vso paro in zadrži arnik. Ko je »Storstud* zavozil v parnik »Empress of Ireia::-* in prerezal ladjo skoro do polovice, ie prosil kapitan Kendal, da naj vzdrži parnik pri polni pari. da izpolni prerez in ubrani s tem vodo, ki je silila v prerezani prostor. Toda »Storstad« tega bržkone ni več Cul, in se je potegnil z vso paro nazaj. Vslei tega je nastal prazen prostor v prerezu, voda je vdrla v prerez iu preplavila ladjo. Nato je odredil Kenda!, da naj se parnik obrne in pelje z vso paro proti obredju. Toda stroji so bili preplavljeni, ves trud ie bil zaman. Takrat so izpustili v vodo rešilne čolne. Pet ininut nato se je parnik potopil. Po tem ponesrečenem poizkusu je izgubil kapitan Kendal zavest. Ko se je prebudil, je ležal v nekem čolnu, v katerem je bilo okrog 30 oseb. Ukazal je takoj obrniti Čeh i n ti mest*: nesreče in je spravil še 2.- pO" jsrečencev v čoln, 10 pa jih je navezal na vrvi in ji i vlekel s čolnom. Ko se je Jruric vrnil, ni našel na mestu, kjer se je potopil parnik, nobenega ponesrečenca. Kapitan Kendal trdi, da je petkrat zakllerJ kapita u »Storsta-da«, da naj usta . i in da ga je po sunku opozoril, da naj \ zdrži tel:, in s tem izpolni -rercz parniV.a vsaj za toli'.o časa, da se -e^ijo potniki. To bi bi! moral kapitan Storstakot pomorščak tudi sam ve-'eti. Zakaj te^a ni strril, to njemu ni um-Ijivo. _ Deschanel — predsednik rrancoske zDornice. PARIZ 1. (Izv. No/o izvoljeni park men* je imel danes sv jo prvo sejt in je izvoli ta pro\izi»ričncga pred^tini«a zbornice po 1. Deschaneia. Turške finance. CARI PAD 1. (K r.) V pror?čunskeni ■j- -roc m t■ finančnega r < r;istr iva se pi:uđ<:*b, ci.i s«' narasti- s*i« ki v zadnih dvth it lih t-sobito zaradi vo ntako zel' , da ni moguće doseči ravr ti--« s i so se /.viša i »t Ii' tik? z vsem n ^očirn dokte-dann. Po z i--mućku pa ^ e rir-arčne k misije Kodo prevzele b.J ka„ er. i 1 dolga otomanskih državnih zadolžnic, s čemer se bodo znižali izdatki za en milijon funtov, in še le potem bo mogoče računati na 7enačenje in ravnotežje finančnega položaja. Toda tudi v tem slučaju, in če bi bil še tako ugoden za turške državne finance, je treba paziti na vsak izdatek in se ne smejo izdatki zvižati niti za najmanjšo vsoto. Turške finance so prerahljane in če ne pride pomoč ali če se ne štedi, je banke-rot neizogiben. Krvavi izgredi v Siciliji. RIM 1. (Izv ) V mestecu Porto Empedocle v Siciliji je prišlo danes do velikih in krvavih izgredov. Tamošnji delavci so proglasili stavko in tekom dneva razdejali železn ški tir podrli centra ni kolodvor, prerezail vse brzojavne in telefonske žice in zažgali hišo d užbe, ki je lastnica podjetij za dobavo žvep a. Iz Girgentija je odšel močen oddelek vojaštva, da napravi red. Tripolitanija. RIM 1. (Izv.) V okolici Benghazija se je pojavilo med Arabci zopet močno vstaško gibanje. Znam šejk plemena Senussi, je odposlal v Turčijo svoje delegate, da zbirajo darove za nabavo orožja za vstaše. Italijanska vlada je radi tega ze intervenirala v Carigrad. Kriza v francoskem ministrstvu. PARIZ 30. (Kor.) Iz parlamentarnih krogov se je razširila vest, da namerava francoski min. predsednik Doumergue odstopiti. Iz pogovorov v kuloarjih francoske zbornice se sklepa, da bo že prihodnji teden dcmisijoniral cel kabinet. Demisijo bi mogel preprečili edino le nenadni preobrat v kabinetu. Reforma kalendarja. BRUSELJ 1. (Izv.) Internacionalni odsek za kalendarsko reformo je sklenil predlagati evropskim državam sledeče -eforme: V vseh evropskih državah naj -e uvede enotni kalendar, ki naj šteje 364 lni iu pridrži staro razdelitev v 52 tednov 'iz. 12 mesecev. Vsako leto naj se prišteje 365. dan kot praznik, oziroma v prestopnih letih 2 dneva. Na ta način bi se doseglo, da bi padli tedenski dnevi vsako leto na isti dan. Pred razpustom srbske skupščine. BELGRAD 1. (Izv.) V jutršnji seji skupščine bosta odobrena v drugem čitanju izredni vojni proračun za oboroženje srbske armade in zakon o podaljšanju vojaš-':e službene dobe. To bodo najbrže tudi adnji važnejši sk'epi skupščine, ki bo že 'nfkem razpuščena. Glavno vprašanje 'e ^edai. kateri kabhet naj bi vodil nove olitve. Opozicija zahteva, naj izroči Invlj vodstvo volitev njej, dočim se z druge strani zatrjuje, da je kralj Peter o Močno a, stra^ i Pašića. Pašić je kralju tudi že redložil ukaz o raznu^tu skupščine. Bolgarski Konzulati v Srbiji. BELGRAD 1. (izv.) Bolgarska vlada !e zahtevala od srbske, da pri voli-v ustanovitev dveh bolgarskih konzulatov v >rHiji in sicer v Skopim ki Bi-oiju. Sr-! !.;a je prvotno privolila le v ustanovitev konzulata v Skoplju, sedaj pa na prigovarjanje lvHriie tudi za Bi a pod po-jem, da dovoli Bolgarska tudi ustanovitev dveh srbskih konzulatov' na Bolgar-c kern Vprašanje orijentskih železnic. BEI.GRAD 1. (Izv.) Po-ajajija srbske t lade z ravnateljem onjentskih železnic bodo končana najbrže že koncem tega tedna Diferenca glede, odkupninske svote sLi le se 5—0 n-Uijonov. Srbija odkupi • e'ei-nice najbrže za svoto-nd 40—4-» milijonov. Povodenj na Ritsktm. TOBOLSK 30. (Kor.) Reka frtič je preplavila bregove in poplavila ćez 80 obrež- nih naselbin. Nekaj vasi je popolnoma uničenih. Vse brzojavne in poštne zveze so pretrgane, državna cesta v Tjumen je ez 100 vrst dolžine popolnoma poplavljena in porušena. Prebivalci so se rešili, materijelna škoda pa je ogromna. Uničena so tudi skoro vsa polja ob obrežju reke. - Srbska pevska društva v Atenah. Velike manifestacije za srbsko - grško vzajemnost. ATENE 1. (Izv.) Povodom obiska srbskih pevskih društev v Atenah, je prišlo do velikih manifestacij za srbsko - grško vzajemnost. Srbskim pevcem na čast je bil prirejen slavnostni banket, kateremu so prisostvovali tudi člani vlade. Zunanji minister dr. Streit je v daljšem govoru slavil goste. Srbski pevci so bili povabljeni tudi na dvor, kjer so peli pred kraljevsko dvojico. Kralj Konstantin je osebno izrazil svojo radost, da vidi v svoji prestolnici srbske goste. Snoči se je vršil v gledališču slavnostni koncert, ki mu je prisostvoval tudi ves grški dvor. Včeraj so priredili Srbi parastos za umorjenega grškega kralja Jurija. Grki vrnejo Srbom že v kratkem poset. Velik krah na Francoskem. PARIZ 1. (Kor.) V Neufvillu so zaprli bankirja Robert in Henry vsled velikih sleparij. Pasiva znašajo 15 milijonov, aktiva 3V2 milijone. Gešov o bolgarski tragediji. SOFIJA 1. (Izv.) Odsek bolgarskega sobranja je povabil bivšega ministrskega predsednika, ki se nahaja v Parizu, da pride podat pojasnil glede minule vojske. Gešov je odgovoril, da ne more, ker je izvedel. da obstoja zoper njegovo življenje zarota. Gn da natančno ve za krivca druge balkanske vojske, ga bo pa povedal, ko krivec ne bo več bival na Bolgarskem in bo izgubil ves svoj vpliv. Sin ss maščeval za psovke na očeta. MADRID 1. (Kor.) Sin bivšega ministrskega predsednika Maura je poslanca So-riana, ki je nazval njegovega očeta morilca Fererjevega, v hodniku parlamenta oklo-j futal, da se je Soriano s krvjo oblit zgrudil. J Mladega Maura so zaprli. HruofsKl in siomki uclilcl! V smislu našega proglasa od 5. t. m. vas poživljamo, da glasujete: dne 7. junija t. 1. v splošnem volilnem razredu ali peti kuriji, v kateri volijo vsi oni, ki so dokončali 24. leto starosti (brez 'ozira na davek), za naslednje kandidate: 1. V četrtem volilnem okraju z glavnim voliščem v Kopru MANDIČ prof. MATKO, državni poslanec. Trst. Temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj koprski brez mesta Kopra, Milj, Valedoltra in Lazareta, toda od Lazareta so v tem vol. okraju kraji Pobegi in Cesarji: sodni okraj Podgrad; v sodnem ' ; raju piranskem davčna občina Kaštel, Sv. iJeter in Kostedižola; v sodnem okraju buiskem davčna občina Kracica. 2. V petem volilnem okraju z glavnim voliščem Motovunom: MILIĆ dr. IVO. predstojnik c. kr. okr. sodišča, Buzet. Temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj Buzet, izvzemši mesto Buzet; sodni ( kraj Motovun, izvzemši davčne občine Motovun, Labinci in Višnjan, mesto Opr-tiili in davčno občino Vižinada brez vasi Ferencev; sodni okraj Poreč, izvzemši davči;e občine Poreč, Tar, Vabriga, Fra-ui. Vrsar in Funtane. In ni se varal v svoji cenitvi. Treba je bilo edinole splezati po obre/ju navzgor, pa se je lahko prepričal, da so čolni pristali prav pred grajskimi vhodnimi vrnil. Položil je roko na usra in z redko natančnostjo posnel vrisk s.-v-. Euuk Vrisk I.sU jO UtjgOvG oddaljenosti i'i skoraj j la se po poti pr: 0 . ' - ' »z majhne j je začni > jer ? _ l i . mu »e n; pritajen — Jaz sem, Kapitan, jaz. 3 et. Landrir Jt, ki ga je Ljs. ; čil za vohunjenje okrog pc rti.:ar j a gra'u, ie dobil ukaz, da to noc nik > r sme zapustiti svojega mesta, d« Lr ; r.^e sain Joel Macquart in ga zameni. Lascars je nadaljeval: — Ali je kaj novega? — Ne, kapitan! — Marki se ni povrnil? — Ne, kapitan! — Ali je v gradu in okoli vse mirno? — Da, kapitani — Dobro ... Ali si truden? — Po pravici povedano: da, kapitan! Od šestih zjutraj sem že neprenehoma na straži in noge me že nočejo nositi več. — Odpočij se v enem ali drugem čolnu; vsi trije so privezani ob bregu. — Hvala, kanitan. Lascars se je vrnil k svoji tolpi in je od-žnjo po stezi ob zidu. po kateri sta šla tedaj Lascars in njegov pomočnik ko oni večer, ki sta prvikrat vdrla v grajski park. Poseuski roparji so kmalu dospeli do onih majnili vracec, ki so vodila- iz parka na polje« in so se ustavili. Lascars je vzel iepa v etrih in začel ž njim odpiFati vrata. Po preteku kratke minute so se vraža ( k rja in rokovnjaCi so se nahajali na zem-ij „'ju markiza d' Herouviila. pod list;;t:ro oirei;o onega temnega lipov tm drevoreda. — iV^tuvite se v vrsto, tovariši, je de-jrd Lascars, — in l ora'-aite drug za dru-, g m. da bo imel vsak svojo roko na rami svojega prednika. .Jaz bum stopal s; re :aj in \as vodil kolikor mogoče dobro. Treba nam je vse otipati, kajti oči nam pomagajo prokleto malo. Baron se je orijentira!, kolikor mu je ostalo v spominu od svojega prvega bivanja v parku. Sel je po drevoredu dalje in se tupatam zaletel v kako drevo, kajti že itak temna noč je bila v drevoredu naravnost črna, da ni bilo mogoče videti niti prsta pred nosom. Končno je prispel I a-scars s svojimi tovariši vendarle do one trate, ki se je raztezala okoli gradu. t'u so opazili rokovnjači. da ie bilo več 1 . n obsežnega poslopja razsvetljenih, če- tudi le slabo, kar pa jim je vzbujalo nemir in bojazen, da bi jih morda kdo mogel zariti na njihovem zločinskem delu. — Če ljudje bede in pazijo, — so govo-— zavzamemo grad šiloma le z naj- vr i;> težavo. ireba bo prave pravcate bitke. Gotovo je, da nastane hrup, biti zač-no plat zvo; a in tisti med nami, ki jim bo ni- i va zvezda mila in jih obvaruje smrti, b6do ve-^ii. ee bodo mogli vzeti pete v roke in izginiti, ne da bi odnesli kaj druge,.; a iz grada. Lascars je pomiril ljudi, ko jim je povedal, kar mu je sporočil Liseron, da so namreč hodniki, stopnjice in galerije v gradu razsvetljene vso noč. — To je za nas zelo pripravno, — je dostavil, — kajti potem ne potrebujemo sve-tiljk-slepič in nam jih ni treba nažigati. i P nski roparji so dospeli do nekih vrat, i i so vodila v kuhinjo. Skozi ta vrata je mislil Lascars vdreti v grad in potem po stranskih stopnjicah in hodnikih, kakor jih mu je opisal Liseron, v prvo nadstropje. K o ie Liseron dokazoval svoje talente v nasilnem odpiranju vrat, je Lascars zopet nagovoril svoje tovariše: — Napravite krog okrog mene, tovari?:, in p:i :ite. Govoriti moram >stihoma in pre-siisaii ne smete niti ene moje besede. Stfvn If. »EDINOST« št. 119. p V Trstu, dne 2. Junija J 914. 3. V ie-tem volilnem okraju z glavnim voliščem Pazinom: LAGINJA dr. MATKO, odvetnik, državni poslanec, Pula. Temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj Pazin brez mesta Pazina; sodni okraj Labin brez davčne občine Labin in mesta Plomina; sodni okraj Vodnjan brez davčnih občin Vodnjan in Sanvinčenat; sodnega okraja krajevna občina Kanfanar; sodni okraj Pula, izvzemši oni del davčne občine Pula, ki tvori sam zase tretji volilni okraj splošnega razreda, in izvzemši davčne občine Galežan in Sišan. 4. V sedmem volilnem okraju z glavnim voliščem Voloskim: SPINČIĆ prof. VEKOSLAV, državni poslanec, Opatija. Temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj Volosko; sodni okraj Krk, izvzemši Lošinj, izvzemši davčne občine Mali Lo sin j, Cunski, Osor. Nerezine in Sv. Jakov in mesto Veliki Lošinj. Med navedenimi štirimi kandidati so da je odgovarjalo resnici. Namreč: da se vojska v oni vnanji državi jako lepo razvija in se izpopolnjuje tako, da bo v slučaju zapletijajev faktor, s katerim bo treba računati. Kmalu na to, ko je mož napisal to svoje poročilo in je poslal visokim gospodom na Dunaj, je pa sam dobil z Dunaja pisemce, ki mu je prineslo sporočilo, ka-kršnjega gotovo ni pričakoval v zavesti, da je pošteno storil svojo službeno dolžnost. Saj je imel pred očmi tisto nalogo, radi katere so ga ravno poslali tja doli: da poroča o tem, kar je, kar vidi in kar opazuje! Toda pisemce z Dunaja ga je poučilo, da njegovo poročilo ne more biti objektivno, ker da je najbrže zaljubljen v vojsko one države! Spravi naj torej nemudoma svoje stvari v kovčege in naj se odpelje na Dunaj. Ni jim bil za rabo in odpoklica!! so ga. Poslali so tja dol drugega. Tudi ta je bil pameten in sposoben oficir! Ali sirota je • ~ . ^ , . . . . imel isto napako, kakor njegov prednik: davčno občino Krk; sodni okraj ni ume| -e , { dj t izvzemši davčne občine Mah Lo-ij^ misH da mu je poročati 0Jtem> kar vidi in kar se mu zdi važno za državo, ki ga je poslala tja doli! Tudi ta je poročal, da se vojska v oni državi lepo razvija in trije tako dobro znani med vsem našim vsposoblja. In odpoklicali so tudi tega iz narodom v Istri, da bi bila vsaka naša istega razloga, kakor njegovega prednika: beseda, ali pa kako posebno priporočilo ni bil objektiven, ker je bil — »zaljubljen«, popolnoma odveč. i Poslali so potem tretjega, ki je bil morda Četrti kandidat je nova in mlada moč, tudi sposoben in ki je morda opažal isto- ciplotnatskih zastopstev zaveli v nesrečno albansko aventuro, ki nam je tudi že požrla neštetih milijonov — in to v povspe-j Ševanje namenov naših konkurentov! In | kaj more šele nastati iz te naše albanske I aventure?! Avstrijski narodi morajo le s težko bojaznijo pričakovati stvari, ki se I utegnejo razviti. Z bojaznijo, da se tudi v tem slučaju zgodovina ponovi — zgo-f dovina schleswig-holsteinska, le z razliko, i da imamo drugega partnerja in bodočega : — nasprotnika, nego smo ga imeli v letu 1864. oziroma 1866. Da nismo pretirani j črnogledi, o tem nas poučujejo ravno se-. daj, po Žalostnem polomu albanske poli-* tike, glasovi iz oficijelne Italije in še jasneje, glasneje in odkriteje, gospodje — demonstranti po Italiji. Tudi naša albanska politika je zasnovana — po »zaslugi« slepote na vodilnih mestih in nedostatnosti naših diplomatskih zastopstev — na krivi premisi, da nam je Italija odkrita in lojalna — zaveznica! Albanskega vprašanja smo se lotili kot zavezniki, ali po vsem, kar se dogaja sedaj in kar ima menda že v računih italijanska diplomacija, je opravičena bojazen, da k likvidaciji pristopimo kakor — sovražniki. Tem iskreneje moramo prositi božjo previdnost, da nam pošlje moža, ki bo znal umevati in braniti interese monarhije in v to svrho — reformirati vso našo diplomatsko službo! ki jo naš narod pošlje v deželni zbor. <3. dr. Ivo Milic nam jamči za svoje nadaljnje blagotvorno delo s svojim dosedanjim delom v Puli. Buzetu in drugod med našim narodom. tako, kakor njegova prednika. Ali pred očmi mu je bila usoda teh dveh poslednjih in zato je bil pri sestavljanju svojih poročil — previdnejši Poročal je, da je vojska v oni državi v slabem stanju: slabo oboro- Vsi torej na volišče z imeni naših kan-! žena, slabo preskrbljena z raznim vojnim didatov, svetom. da se ponovno izkažemo pred Prvi trije okraji pete kurije za materijalom, nedisciplinirana in da ni vsposobljena, da bi v slučaju resnih dogodkov mogla igrati kako znatnejo ulogo. _ Ta je bil pravi mož za visoke gospode na volitve v Dunaju! Tega niso odpoklicali.....! dež. zbor Istre spadajo pod takozvane italijanske okraje, ki se pa vend^r-le nahaja v n h veliko Število našega naroda. Zdij, o priliki volitev, se ponuja lepa prilika našemu narodu v teh okrajih, da zopet . dokaže, kol ko je našega naroda žrtvova- balkanska država Srbija in pa, rega v dosedanjih laskih domenah in da bo [eminiscence izza časa ta njegova redanfa mtčna afirmacija naj- kansko vojno. S tema dv bo jši podlaga nadaljne ».u delovanju za re- prc;d ocmi nain >e POPolnoma jasno, kako šitev našega naroda iz italijanskega suženj- nedostatna so nasa diplomatska zastopstva na Balkanu m potem tudi umejemo, zakaj da avstrijska balkanska politika do-naša tako žalostne sadove za državo. Oni nemški list, po katerem smo bili po-reminisccnce, je zatrdil izrecno, da je to gola resnica. Dvojnega ni težko pogoditi: da je ona da so te malo pred bal-ema momentoma stva. Kandidsture v teh okrajih so postavljene po želji pozvanih naših faktorjev in velikega števila naš:h volilcev. <"cp av jih služb no ne kandidira P. D., vendar imajo te kandidature tnako obvezano moč, ker ne gre za osebo, ampak za našo afirmacijo, da bomo mogli p; en šteti, kolko je glasov pa! o za slovenskega kandidata, in dn bomo mogli sklepati iz tega, ali smo nazadovali, ali na-predr vaii, in v koliki meri. Zatorej, vsi naši slovenski in hrvatski vo-iilci: kot en mož dajte dne 7. tega meseca. svoj glas predloženim vam kandidatom ! N bena osobna razlika, noben izgovor naj Govorimo o diplomatskih zastopstvih in ne specijalno o vojaških poročevalcih. Ti so pridodeljeni poslaništvom, so torej njihovi organ:, četudi s svojo posebno nalogo. Poslaništvom je v dolžnost, da informirajo centralno vodstvo na Dunaju o vsem, kar more biti soodločilno za vrav-navanje državne in gospodarske politike, pridodeljeni vojaški organi pa o rnilitarič-nih stvareh. Žalostna dejstva, ki jih danes vidi ves svet, pričajo, kako nemarno so vršila naša poslaništva oz. diplomatska zastopstva na Balkanu to svojo dvojno nalogo. Radi popolne nedostatnosti naših ne bo v zapreko, da bi katerih naših volil- diplomatskih zastopstev smo zapravili vse cev ostal doma, ker vsak nas glas manje simpatiie v balkanskih državah, smo si na-pomenja za našo narodno stvar moralno kopali mržnj0 balkanskih narodov, trpi izgubo. na§e državno gospodarstvo največjo ško- D. tični volilni odoori postavljalo te kan- d0j ker STno izgubili trgovske stike. In ker didate v naveden h okrajih pete kurije : ! so bija tudi poročila militarične naravi po- V I. okraju : Medos Andrej od Luke, vsem kriva< je bila je naravna posledica posestnik Medoši. . ta. da so nas dogodki redno najneprijetneje Ta vol Ini okraj obsega dober del sod- i presenečali, da je redno prihajalo ravno nega okraja piranskega, koperskega m od nasprotno od tega. kar je imelo vodstvo bu ske sodnije samo mesti Umag in Novi- j na§e vnanje politike v svojih računih. grad. ; iz kratka: vsa naša balkanska politika V il. okraju ; Gerolami Anton, župe upra-! je biIa zasnovana na krivili premisah in \itelj, Feškulin, Mandić Ivan, župnik, Kaštel, zato so niorali slediti le politični in diplo-(Buje). ] matski porazi in gospodarske škode za K temu volilnemu okraju spadajo ostali del državo. Ali: dočim je našim diplomatskim sodnega ok aja Buje, \ S3 laška mesta motu- zastopnikom v resnici nedostajalo spo- vunske in poreške sodnije, staro mesto Buzet, samo mesto Fazin, samo mesto Labin in Plomin, Rovinj, Vale nekatere občine v puljskem in lošinjskem okraju. V. III. okraju: Pederin dr. Rudolf, odvetniški kandidat, Pula. K temu volilnemu okraju pripada en del mesta Pula, kjer se nahaja precej veliko število našega naroda, m smo več nego uver-j^ni, da, Če bi se vsi naši ljudje, vsi Hrvati in Slovenci v tem okraju zavedali svoje narodne dolžnosti in da se ne bi nekateri aa-jali voditi za nos od fantoma takozvanega socijalizma, bi bil ta okraj lahko naš! A tudi v prvih dveh okrajih lahko pokažemo Italijanom svojo moč. Torej vsi na delo! Kadar delamo, nas nasprotnik občuduje in kaže na nas kakor primer ra/umnega naroda; kadar se pa pravdamo In prepiramo, se nasprotniki samo smejejo naši neumnosti. Pokažimo torej, da smo ljudje na svojem me-s-u, da smo Slovenci in Hrvati, ki dobro u me vajo svojo nalogo ! POLITIČNO DRUŠTVO ZA HRVATE IN SLOVENCE V ISTRI. Pazin, 24. majnika 1914. Dr. Dinko Trinajstih dr. Ivan Prodan, predsednik. tajnik- Zmote noše diplomacije in njiii posledice. Ni dolgo temu, ko smo čitali v nekem nemškem listu — v katerem, se ne spominjamo več — te-le zanimive remi-niscence: V glavnem mestu neke balkanske dr-r zave posluje poleg drugih tudi c. in kr. av-stro-ogr. diplomatsko zastopstvo. In kakor drugod, je tudi temu zastopstvu pridode-Ijen vojaški strokovnjak, častnik višjega ali nižjega reda — ali kakor se glasi navadni tehnični termin: vojaški ataše. V tistem času, ki nam je tu na mislih, je bil pridodeljen diplomatskemu zastopstvu V tisti balkanski državi neki sposoben in pameten oficir. Poročal je na Duraj tako. sobnosti, vsakega bistrega vida in upo-gleda v stvari, in so bili ti sami popolnoma desorijentirani, ne smemo tega očitati — vsaj ne v vseli slučajih, kakor dokazuje gori opisana mična dogodbica z onima dvema vojaškima atašejema — tudi pridodeljenim vojaškim poročevalcem. Iz reininiscence v onem nemškem listu do-znajemo namreč, da gospoda na Dunaju niti niso hoteli, da bi jim ti gospodje resnico poročali, ampak so zahtevali, naj se jim poroča, kakor bo njim prav, kakor bo njim ugajalo! Ali tudi za to imamo razlago. Zarili so se v svojo tradicijonelno politiko predsodkov in omalovaževanja balkanskih narodov. In kar ni bilo v skladu s to njihovo politiko, se jim je zdelo neverjetno, absurdno, izključeno, ali vsaj tendencijozno. Zato so tudi odklanjali poročila onih dveh atašejev in so svojo politiko napram Srbiji oslonili na kriva poročila svojih zastopnikov in na poročila častnika, ki je bil previden in je poročal tako, kakor je vedel, da bo ugajalo tam gori. Nič niso vedeli na Dunaju o tem, da se pripravlja, oziroma, niso hoteli verjeti, da bi res moglo priti do balkanske zveze. A ko je bila ta zveza gotov čin, so sicer debelo gledali, ali udajali so se zopet usodni zmoti. Verujoč poročilom, da je srbska vojska v najslabšem stanju, so računali s to vojsko, kakor je bila v nesrečnih časih nesrečnega Milana, in so svojo politiko zasnovali na premisi, da bo srbska vojska prav gotovo tepena: v prvi balkanski vojni po Turkih, a v drugi po Bolgarih. Grozna je bila zmota v obeh slučajih in posledice te zmote so — da ne rabimo hujega izraza — prežalostne za državo, za nje politično in gospodarsko pozicijo na Balkanu. Milijone in milijone nas je stala ta zmota, ali koliko nas bo še stala v bodoče, ako ne pride vodstvo zunanje politike — in to kmalu — v roke genijalnega moža, ki bo znal posledice tolikih zmot, če že ne popolnoma odpraviti, pa vsaj čim izdatneje ublažiti!! Ni treba praviti, da so nas isti vzroki, ista zagriženost na vodilnih mestih na Dunaju in ista popolna nedostatnost naših Mim uestl. Nemški »Volksiag« v Celovcu. Kakor sc poroča z Dunaja, se bo vršilo 21. dne meseca junija v Celovcu veliko nemško-i nacijonalno zborovanje za alpske in p r i-'morske dežele. Nemški listi pravijo, da je to zborovanje zato tem večje važnosti, ker so v zadnjem času Slovenci po gotovem načrtu začeli naskakovati Koroško in ker je koroško prebivalstvo na zadnjem celovškem nemškonacijonalnem zborovanju odločno nastopilo proti tem slovenskim naskokom, ki bi mogli občutno ogrožati narodnostni mir na Koroškem. Tega velikega nemškonacijonalnega zborovanja se udeleže nemški svobodomiselni poslanci in mnogoštevilni zaupniki iz vseh dežel južno od Donave. V Celovcu se je ustanovil pod predsedstvom poslanca Do-berniga poseben odbor, ki vodi vse priprave za to zborovanje. — Pa je res lepa ta. Koroški Slovenci, ki branijo Ie še ostanke svojih zakonito zajamčenih pravic in se morajo boriti za vsako najmanjšo malenkost, ki jc drugje, samo ne na Koroškem, umljiva sama po sebi, koroški Slovenci sedaj napadajo in naskakujejo ter ogrožajo narodnostni mir na Koroškem. Ovca kali vodo volku! Nekaj pa je vendar značilnega pri vsej tej stvari. Vse dežele južno od Donave morajo sodelovati, da naj bi ukrotile one koroške Slovence, ki jih po mnenju raznih nemških hujskačev niti ni. Je pač vendar še nekaj moči v koroških Slovcncih, da je treba proti njim takega nemškega napora! Nemški cesar pri avstrijskem prestolonasledniku. Kakor je znano, poseti nemški cesar Viljem 12. dne t. m. avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda na njegovem posestvu v Ko-nopištu na Češkem. Časopisi poročajo, da je povod temu posetu zelo idiličen. Nadvojvoda Franc Ferdinand je namreč napravil v Konopištu nove cvetlične nasade, ki jih je pokazal cesarju Viljemu, ko ga je le-ta zadnjikrat posetil tamkaj. Cesar Viljem mu je moral obljubiti, da pride zopet v posete v Konopišt, ko bodo — »rožce cvetele«. Sedaj pa »rožce cveto« in cesar Viljem hoče izpolniti svojo obljubo. Milanski »Corriere della Sera« pripominja k tej vesti, da pride s cesarjem Viljemom v Konopišt tudi nemški mornariški minister, veliki admiral pl. Tirpitz, o katerem je pa dosedaj znano, da se mnogo bolj zanima za — dreadnoughte, nego pa za — »rožce«. Novo veliko srbsko posojilo. Srbska vlada namerava takoj, kakor hitro konča skupščina svoje delo in se prično poletne počitnice velikih bankirjev in finančni-kov, ukreniti vse potrebne korake za novo, nujno potrebno državno posojilo. To posojilo se porabi za zgradbo že projektiranih novih železniških prog, posebno v novem ozemlju, za oborožitev armade in izpopolnitev vojnega materijala, ki se je vsled zadnjih vojen jako zmanjšal. Novo srbsko posojilo bo znašalo okoli 300— 350 mil. frankov in se prično najprej pogajanja z onimi pariškimi finančniki, s katerimi je bilo sklenjeno tudi zadnje 250 milijonsko posojilo. Vendar pa srbska vlada želi, da bi se tega posojila udeležile tudi one nemške finančne skupine, ki so šle tudi že poprej večkrat Srbiji na roko. Seveda bo posledica tega zopet dejstvo, da bodo pri dobavah iz novega srbskega posojila vlekli mastne dobičke zopet samo francoski in nemški industrijalci, Avstrija pa ostane zopet praznih rok. Rumunsko-srbska pogodba glede zgradbe železniškega mostu čez Donavo. > Trgovinski Glasnik«, eden najuglednejših srbskih listov, ostro kritizira srbsko -rumunsko pogodbo glede zgradbe železniškega mostu čez Donavo, ki sta jo bel-grajska skupščina in rumunski parlament že sprejela. List izjavlja, da ta pogodba Rumunom sicer nudi vse ugodnosti, Srbiji pa nobene. Srbski obmejni kraj Brza Palanka nikakor ni primeren za razvoj obmejne postaje, dočim ima rumunska vas Ciganjoš vse tozadevno potrebne predpogoje. »Trgovinski Glasnik« izjavlja radi tega v imenu srbskih trgovcev prepričanje, da se ne bo jemalo dotične določbe pogodbe dobesedno, ampak da se preloži železniška zveza 8 km od Brze Palanke, ker nudi ta kraj obema pogodbenikoma enako velike udobnosti. Hmm vesti. V pojasnilo. Glasom »Edinosti« 31. 5. je g. dr. Josip Mandić na volilnem shodu v Boljuncu 25. 5. 1914., poudarjal, »da je je prišel na izrecno željo Pol. društva iz Pazina in Pol. društva »Edinost« iz Trsta, katerih pa ni ne enega ne drugega član.« Ker bi ta izjava v taki zvezi lahko dala povod različnemu domnevanju, sem prisiljen povdariti sledeče: Kar se tiče izrecne želje Polit, društva Edinost«, sem bil na željo Pol. društva v Pazinu naznanil g. nadučitelju Valentiču, da bom rad posredoval za govornike iz Trsta za volilne shode v bližnjih istrskih krajih. Glede na shod v Boljuncu ini je nato g. Valentič odgovoril, da je že domenjen z g. dr. Man-dićem. Iz previdnosti sem naročil še svojemu pisarniškemu ravnatelju, naj vpraša g. dr. Mandića, ali pojde. Na pritrdilni odgovor je odpadlo daljnje posredovanje od moje strani. Morda je moj pisarniški ravnatelj napačno izročil vprašanje. To ne morem dognati, ker se on ne spominja natančno, kako je vprašal. Morda ga je g. dr. Mandić napačno razumel, kar ni izključeno, ker se je pogovor vršil v naglici in telefoničnim potom. Na vsak način se pretvezna izrecna želja Pol. društva s Edinost« omejuje na nesporazumljenje v izročanju ali razumevanju gornjega mojega vprašanja. Kar sc tiče drugega dela navedene izjave g. dr. Mandića. me je iznenadilo njegovo povdarjanje, da ni član Pol. društva »Edinost«. Ne morem imeti članski imenik v osebni nepretrgani evidenci; to je stvar društvenega tajnika in blagajnika. Pač pa se mi je bilo poročalo. da med drugim tudi g. dr. Mandić sodeluje pri takozvanem tajniškem odseku Pol. društva »Edinost«, sestavljenem iz društvenih članov -juristov, ki niso že itak zaposleni pri društvu kot odborniki. V ostalem je po mojem mnenju povdarjanje govornika, da je prišel na volilni shod Pol. društva v Pazinu na izrecno željo tega društva in Pol. društva »Edinost«, rekel bi, nezdružljivo s povdarja-njem iz istih ust, da govornik ni član ne enega ne drugega društva. Dr. Josip Wi!fan. t. č. predsednik Pol. društva »Edinosti«. Socijalna demokracija in narodnostna vprašanja. Glasilo Češke socijalne demokracije »Pravo Lidu«, je prineslo v svojem izdanju od 6. maja zanimiv članek, iz katerega prinašamo tu glavne misli: Po ši-vedbi splošne volilne pravice je nastala načelna razlika med taktiko češke in ono nemške socijalne demokracije. Nemška socijalna demokracija hoče ohraniti edin-stvo stranke s tem da se izogiblje narodnim stvarem in posveča svoje moči le socijalnim in gospodarskim stvarem zato tudi ni bilo od L 1905 več nobenega skupnega kongresa. Nemški socijalni demokra-tje pač niso občutili potrebe, da bi označili svoje stališče in določili kak program napram narodnim bojem. Češka socijalna demokracija pa je od začetka odklanjala tako politiko pasivitete in zato so ji nemški socijalni demokratje očitali, da je pre-nacijonalistična. Glavni vzrok, da so so češki socijalisti ločili od oportunistične taktike nemške socijalne demokracije, je bil v spoznanju, da po uvedbi splošne volilne pravice mora priti izprememba v razmerju moči in da stopi zato narodno vprašanje v ospredje političnega življenja. Zato se jc začela češka socijalna demokracija temeljito baviti na kongresih in po svojih novinah z narodnimi vprašanji, da bo mogla stranka sodelovati v polnem obsegu na reševanju aktuvalnih vprašanj. Sedaj je prišel čas, ko naj bi tudi nemška socijalna demokracija začela razmišljati, je-li taka politika izogibanja sploh dopustna v sedanji perijodi avstrijske zgodovine. Taka taktika je sicer komodna, ali neumestna v sedanjem političnem položaju Avstrije, ko so narodna vprašanja v ospredju bojev. Zato naj nemška socijalna demokracija temeljito izpremeni svojo taktiko, ako ji je do tega, da bo vplivala lia bodočo uredbo razmer«. — K tem izvajanjem v češkem socijalno-demokratičneni glasilu pripominja list »Deutsche Arbeit«, da so Cehi že rešili težave, ki se po narodnih bojih stavlja jo na pot njihovemu programu. Ćeški socijalni demokrat je so postali narodna stranka, ki sicer zastopa posebne interese svojega stanu, ali se vendar čutijo element skupnega lastnega naroda, in so udeleženi na njega usodi in njega vspehih, ker pravilno čutijo, da je od tega odvisna tudi njihova sreča in blagor. Češki socijalni demokratje ne govore o »premaganem narodnem stališču«, marveč se udeležujejo na narodnem boju, posebno za češke manjšinske šole. Lepa socijalna demokratična teorija in idealogično sanjarjenje o neki viši človečnosti je le na škodo lastnega naroda! — Naša jugoslo-1Bramba te pravice s skrajno odločnostjo nasproti meni sta sedeli dve dami in pridno besedičili v blaženi nemščini. Ko je vlak prisopihal iz mesta in se je razprostrl lep razgled na Skedenj in njegovo divno okolico, utihnil je za hip njun pogovor in po kratkem molku je vzkliknil? ena od njiju? »O, kako krasen je svet, ki se razteza tu okrog — in kazaje na Skedenj dostavila — škoda Ie, da si ga hoče prilastiti ta revni slovenski element«. Najbrž jc mislila pri tem, da je bil ta svet kedaj kaka švabska kolonija, ali kaj; toda kmalu sc je potolažila, in nadaljevala: »No, tako kmalu že ne bo ušiii (slovenski); v Skednju n. pr. je uradništvo skoro vse nemško; delavstvo pa, ki nui je podrejeno, bo moralo prej ali slej postati nemško, sicer tu ne bo več kruha zanj«. — Tako in enako je modrovala vrla sopotnica, nakar jej je njena prijateljica seveda prav pridno pritrjevala. — Meni se je zdelo to modrovanje že malo predolgočasno, vzel sem v roko našo priljubljeno »Edinost« in jel nekaj čitati. Držal sem jo pa tako, da je bila naslovna stran obrnjena proti damam, in ste lahko izpn-znali, da to ni »nemška cunja«. Nisem dolgo čital, ko zapazim med njima neko porogljivo namigovanje proti meni, in ena izmed njiju pravi drugi: »Schau du, das ist nur eine Hetzerei«. (Glej ti, to jc sama šun-tarija). Torej če kdo čita kak časopis, katerega njegov sopotnik ne razume, to jc že šuntarija. Opozoril bi torej cenjenc čitatelje, nai nikar ne čitajo slovenskih časopisov v vlakih, celo pa sedaj poletu ne, kajti sicer se lahko zgodi, da katerega izmed njih, sprejme na bližnji postaji mož postave v svoje varstvo, in ga odvede v ječo. Nedopustno je to in protizakonito, ker silno vznemirja živce zidarjev nemškega mostu do Adrije. S hudimi dogodki v Nabrežici se bavi tudi včerajšnji »Piccolo« v daljšem dopisu. Da zavija, zvrača, pretvarja in tudi direktno laže — tega menda ni treba še-le poudarjati. Je to stara njegova navada, ki je ne opusti, ker živi od nje. Glavni vzrok tem hudim dogodkom da je ta. da so prišli v Nabrežino — krumirji, da bi izpodrinili italijanske delavce iz tamošnjih kamnolomov. Vso to akcijo da vodi slovenska narodna organizacija, ki jej je predsednik župan nabrežinski, »neki Zaccaria«. ki sili podpirajo tudi gospodje iz Narodnega doma v Trstu. Ta da je začel pn i najema.i krumirje. To je razburilo italijanske in tudi tiste slovenske delavce, ki pošiljajo svoje otroke v šolo Lege Nazionale. In teh da ni malo!!! Vsi ti da so ostavili delo, ker niso hoteli delati skupno s >krumirji«. Zaccaria da je poslal krumirje tudi v delavnico Benvenuto, kjer da je bilo 70 od sto italijanskih delavcev »Piccolo« govori le o »demonstracijah«, izzvanih seveda po Zaccaria, radi katerih ca je bilo več delavcev aretiranih, ki da so torej le nedolžne žrtve slovenske gonje. O ti blaga u-smiljcna duša *PiccoIova«, ki prav nič ne ve, o groznih nasilstvih, o dejanjskih napadih na slovenske delavce po delavnicah!! Naj zavrnemo na kratko »Piccolove« laži in nesramnosti, 'l isti slovenski delavci, k hočejo delati, so sami domačini. Torej ti da so »krumirji« ? Niso pa krumirji tisti ptujc i, Italijani, ki so prišli od daleč, da odjedajo domačinom kruh!! Tudi narodna slovenska organizacija da ie krumirska. V resnici pa je to organizacija ki je po svojen programu slovcnsko-narodna in je torej žc s tem povedano, da hoče ščititi domače slovensko delavstvo. Krumirska pa je v resnici tista »kamera di lavoro«, ki vsiljuje tujince, da odjemljejo domačinom zaslužek! >;Piccolo« očita županu Cahariji. da se v Nabrežini podpisuje za Caharijo, v Trstu pa za Zaccaria. To je nesramna laž, ki jo je izlagal lažnjivi »Piccolo«. Gospod Cahariia se niti ne more podpisovati drugače, nego Caharija, ker je tako trgovsko protokoliran. — Jako nam je pa ustregel »Piccolo« s svojo konstatacijo, da je tudi slovenskih delavcev, ki pošiljajo svoje otreke v šolo »Lega Nazionale«. Kdo so, čegavi so ti otroci?! To so otroci socijalnih demokratov!! To je dejstvo v zvezi z drugim dejstvom, ki ga izrecno priznava »Piccolo» — z dejstvom namreč, da so socijalni demokratje poslali v Nabrežino najprej Slovenca Rc. ta, a potem Italijana Chiussija, iz česar sledi, da se prvi ni mogel dovolj sporazumeti, ker so izgred-niki Italijani — potrja, kar mi že dolgo vemo in kar je največjega pomena v tem boju: da namreč boj v Nabrežini ni več so-cijalen, ampak nacijonalen boj — boj ptu-jih italijanskih delavcev proti slovenskim!! Boj, da bi prišla slovenska Nabrežina v italijanske roke! To jc italijanska invazija in župan slovenske Nabrežine bi zagrešil zločinsko zamudo, ako ne bi čuval slovenske posesti pred to invazijo! V zaključek: če dclavci domačini hočejo delati in se tic puščajo po brutalnem nasilju goniti z dela, niso nikaki krumirji, 2mpak izvršujejo le pravico domačinov na domačih tleh! — vanska socijalna demokracija je sicer slej ko prej v zvesti službi nemške socijalne demokracije, kar spričuje tudi s tem, da soglasno žnjo napada češke socijalne demokrate in jim očita separatizem in izdajstvo na socijalno-demokratični stvari. — Vendar menimo, da bi bilo tudi zanjo žc skrajni čas, da bi začela resno razmišljati o vzrokih, zakaj se je češka socijalna demokracija emancipirala od nemške centrale na Dunaju. Bilo bi to na korist našemu narodu, ki je vendar tudi nje narod, Pa tudi njej sami — naši jugoslovanski! Prijetne nade goje naši Germančki, ki so šele pred kratkim privandrali v naše lepe kraje. Oziraje se po okolici, domišljajo si že, da je to njihova last, in ne gre jim v glavo, da te ni tako lahko pridobiti, dokler smo mi tu. Dokazi za to švabsko domišljavost se v zadnji čas naglo množe, in tako hočem i jaz navesti par takih. Preteklo ne-Ideljo sem se peljal proti Borštu. V kupeju je v dolžnost toliko Nabrežincem. kolikor tudi našima političnima vodstvoma v Trstu in v Gorici. Ne bodo nas gonili, ne, z naših tal, pa naj jih podpirajo pri tem tudi slovenski socijalni demokratje. »Kje smo?« Pred nekoliko dnevi smo priobčili pod tem naslovom notico o hrupni demonstraciji v gledališču Eden povodom nekf kinematografičue predstave. V notici je bilo rečeno, da je bil neki slovenski dijak, ki je reagiral proti demonstra ciji, v nevarnosti ter da je moral posredovati redar, da ga je rešil. Od verodostojnih oseb smo pa dobili sedaj nadaljne informacije o onem dogodku, ki ga kažejo v nekoliko drugačni luči, namreč, da one demonstracije niso imele nikakega posebnega pomena. Res jc, da je občinstvo ploskalo, ali g. Windspach. lastnik gledališča Eden, je napravil vsemu konec s tem, da je dal dotično epizodo odstraniti iz filma Pathe Journal. S tem je stvar pojašnjena. jtinii a 19*4. »EDINOST« št 119. Straa fIL ;u v > o elektrarno«. Burna raz- prava v seji umestnega sveia tržaškega : . ) rka je Izzvala dve izjavi, ki in m ra: o zabeležiti kot prispevek k presojanju te afere. \ četrtkovemu »Piccoliu je priobčil napadeni inž. Izidor Piani to-le izjavo: v razpravi, ki se je razvila v sinoćnji seji mestnega sveta glede vprašanja O. E. I., so bile izrečene sodbe, ki se. v kolikor se mene osebno tičejo, morejo oslanjati le na netočna opazovanja, ki niso v skladu z dejstvi. Ker je stvar — kakor ie naglašal g. župan — predložena častnemu sodišču, mi ni dovoljeno za sedaj. da bi podal pojasnila, ki bi dejstva in zaključke, ki bodo izhajali iz razsodbe častnega sodišča, pokazala v njihovi pravi luči. in čigar (sodišča) razsodba bo mogla. bolje nego vsako pojasnilo, razjasniti svoj čas to sporno stvar od vseh nje strani . Naslednjega dne pa ie uprava društva : Soška elektrarna« priobčila v istem listu to-le izjavo: »V seji mestnega sveta dne 2«j. t. m. je gospod podpredsednik tega sveta menil, da mora vztrajati pri obdolžitvi, da ie nižje podpisana skušala dobiti od občine neko koncesijo potom ponudbe, ki i je stavil nekdo drug. Podpisana, ki je o stari že obvestila gospoda župana od v. dr. Alfonza Valerija, smatra za nujno, da kr,nv tatuie tudi pred vsem meščanstvom, d:1 uprava O. E. J., ni v nikaki zvezi s spo-r ki je nastal brez njene vednosti, da jt. remu neljubemu incidentu sledila odpove T predsedniku, ki je bila nemudoma sprejeta, da so torej vse obdolžitve proti družbi popolnoma neosnovane«. — Ost ol-eh izjav je naperjena proti dr. Brocchiju, ki se je v oni seji toliko razgreval za čast — je stranke, da je pri tem — 1 aknr iti*i ie očital dr. Wilian — izgubil glavo! 2-letnica pevskega društva »Adrija« v B r- ovi.:ah. Odbor omenjenega društva se obrača do barkovljanskih rodoljubov in n J< ljubk s prošnjo, da bi prispevali s ka-! hv.\ darovi za paviljone, kakor slaščice, peciv::, pijače itd. Darila naj se blagovoli iz r .i do sobote zv ečer v tobakarni v »N j rodnem domu« v Barkovljah, za katere izreka odbor »Adrije« v naprej najtoplejšo zahvalo. \z Sv. Križa. V soboto popoldne smo pole ?[»Ii splošno priljubljeno soprogo g. K rln Žerjavca. našega orožniškega po-' :ega načelnika. Pokojnici je zapelo v ? ji pozdrav domače pevsko društvo ' . ;,ri pogrebu pa ie svirala domača ■I k a godba. Pogreba se je udele-\clil.a množica ljudi. Pokojnici blag ; .in, razžaloščenemu soprogu pa naše al»e * ri c. kr. ravnateljstvu državne želez- i v Trsta se odda zgradba mostu Z2 Društvene vesti. Barkovljanke ! Odbor pevskega društvai „Adrija" prosi vse gospe in gospodične, ki bi bile pripravljene sodelovati v paviljonih! na dan slavnosti, naj pridejo gotovo danes,! 2. junija ob 8 zvečer v barkovijansko čitalnico. Tržaška krajna skupina Zveze avstrij- ! pisarna odvetnika dr. Voduška, se je reklo, da se je izvršila naznanitev 4. majnika. Kje je tu red? Uradnik na komisarijatu ni nič hotel slišati o tem, da je služkinja nastopila službo 26. aprila in ne 3. majnika, ampak je upošteval samo, kar mu je natvezla gospodinja. Sele potem, ko je NDO poslala na komisarijat svojega zastopnika, je obljubil, da pokliče ono gospo in da jo bo skih poštnih in br/ojavnih uslužbencev pri-' n^Ll*? ^ifri^? redi v p I i k n vrtno veselico v „e. knjižica je sedaj popackana, vsled česar aH i a iLiil 1Q11 nV^V^' bo služkinja težko dobila službo, kajti na oSJSt 1 sv Ivanu službenih knjižicah ne sme biti nikakih Gospodar kega društva P" Sv- znamenj. Komisarijat mora zagrešeno J P"d inbtfm PrSSS stvar na vsak način P°Praviti, česar pa do us uzbencem ter vdovam msnrot^m poŠta A h , stQriti _ D j ^ se je uslužbencev. Spored: 1 ^S1™ č dogodil pri isti gospodinji služeči služkinji bogatim vsporedom. Z Ples 4 p * na razpolago). Bila , brez tehtne. S p° t . 3' ^iLhHh ^vzroka opoldne odpuščena iz službe bitki. 4. Šaljiva l£>sta. 5 Umetah» T" g odpovedi. Zunaj je padal dež, obleko Veselica prične ^.t^ri vP^liH ^ vTn jej vrgli skozi okno dol na cesto in mo-preko polnoči Vstopnina * veseliajH) vm raJa . * § na komisariiat y ulic0 dei otroci pod 10 letom so prosto vstopn ne komisaf ^ Vs oPn;nai k plesu se. P°nse^' Ua služkinja je bila nepravilno naznanjena čisti dobiček te ve^hce namen en v Pod- komisarijatu. Uslužbena je bila 18 me-poro bolnim poštnim uslužbencem ter vdo-^^ na samo ? m^nn On- vam in sirotam poštnih uslužbencev, se pre-plačila, kakor tudi darovi za tombolo rado-voljno sprejemajo. Vrdeljski „Sokol4* ima zelo važno sejo jutri, v sredo, ob 8.30 zvečer v »Nar. domu" pri Sv. ivanu. Pridite vsi odborniki (ce) in članice. SV C! I, v l r?lu se oaaa z^raaoa iti<»mu ki so oiii i^vojcni na zaunjem prt <>r. v postaji Radovljica na progi Trbiž- vabljeni na prvo sejo, ki bo jutri L; : in- a iz betona in železobetc na potom v društvenih prostorih. tfarodna delavska organizacija. Volilni odbor za sestavo kandidatne liste za osrednji izvrševalni odbor NDO ima danes, ob 7 z ečer sejo v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. Na protestni shod postiljonov smo že opozorili. Vršil se bo en večer v tem tednu in sicer bo o tem šele odločeno na seji. Potrebno pa je, da se že sedaj vrše priprave, agitacija; kajti ta shod mora biti velik protest vsega tržaškega slovenskega delavstva proti tukajšnjemu poštnemu sistemu, proti vsem on?m, ki ta sistem posredno ali neposredno povzročajo. Naši ljudje so se v resnici čudili, ko so čitali v „Edinosti" o postiljonskih razmerah, posebno pa razburja javnost dejstvo, da poštna direkcija protežira take ljudi, kakor j"e Ozioni, ki je zagrizen italijanaš in ki kot tak z vsemi sredstvi nastopa proti slovenskim postiljo-nom. Ogorčenje vlada tudi proti Dolencu. Tega shoda, ki ima namen ostro poseči v gnile razmere, ki se goje na našo š-odo, se mora udeležiti slovensko delavstvo vseh strok. Bomo videli, če nimamo moči, da bi par gospodov ukrotili. Vse naše delavstvo mora b ti pri sedanjem gibanju solidarno. — Tovariši! agitirajte za veliki protestni shod ! Odbor skupine „Dalmacija". Odborniki, ki so bili izvojeni na zadnjem sestanku, so ob 7 zv. L n v ž onu :bene obravnave. Oziralo se bo ud e vložene od specijalnih tvrdk . i etonskih delih. Vložni rok do 15. ju: 1914 do 12 opoldne. Podrobni po-drtki so razi idni iz „Osservatore Triestino", „Laibacher Ze;tun^, Wiener Zeitung", Ve-t dr.ungsblatt fur Eist nbahnen und Schif- Kafco se godi slovenskim služkinjam. Vedno bolj pogostoma prihajajo pritožbe iz vrst slovenskih služkinj ne le proti izrabljanju od strani italijanskih gospodinj, ampak še posebej proti postopanju oblastmi, ki s#za to. da v slučaju potrebe branijo posla pred gospodinjo, oziroma pred f hrt. Pogoji in drugi pripomočki se morejo' gospodarjem. Sedaj veljavni poselski red \ ^ledčli pri c. kr. j-avnateljstvu drž. želez-i ie itak tako škandalozen, da bi vlado mo-cictr oddelku III v lrstu. ralo biti pred vsem svetom srani zaradi Cvetlični dan priredi tudi podružnica' njega. \ kljub temu pa se tudi ta poselski CMD j r i Sv. jakobu v Trstu na že dolo- red krši na škodo služkinj, oblasti pa, ki bi č.ni dan, kakor je bilo javljeno v „Edinosti" morale v takih slučajih služkinje ščititi, in si-er pri Sv. Jakobu in Sv. M. M. Zg. gredo na roko gospodinjam. Da navedemo — C^eiiič- i dan naj bo za Sv. Jakob po- par konkretnih dokazov. 7. majnika je ita-sv jen Družbi sv. Cirila in Metoda, ki lijanska gospodinja, Notarangelo, svojo skrili, oa se n^ši otroci vzgojujejo v slo- služkinjo R. (ime na razpolago) brez vzro-v ni jez'ku, ter ustanovila šole in vrtce.; ka. zapodila: »vadi subito. Le-ta je šla, — Da bo ime! cvetlični dan sijajnejše lice, toda gospodinja jej ni hotela izročiti ne šent akobska podružnica CMD vsa zasluženega denarja, ne obleke. Prisiljena gospice in ki bi radi prosi k n šentjakobska društva, c »spe rodoljubke in gospode, Sude! vali nri cvetličnem dnevu, naj se 0 ase v četrtek, 4. julija t. L, ob 8.30 zvečer v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu na P govor. Prosimo tudi cvetlic za cvetlični dan. _ Zad .šil se je s koščkom mesa. 60Ietni 1 'evar Anton Stipan. stanujoč v ulici del brolctto št. lčS5 je včeraj opoldne pri kosih; našel čudno smrt: košček mesa mu je i ircc obtičal v sapniku in moža je to za- so ga pa potem vprašali, kako da mu i ime. ni hotel ničesar povedati, kakor i ni hotel povedati imena onega, ki ga jc bil naklestil. Le to je povedal, da sc je v ulici N ittorio da Feltre z nekoin spri in da ga ie ta nekdo treščil z lopato po glavi. Žepni tat. Prcdsnočnjiin ie bil v gostilni Ai d lic leoni« v ulici della Scorzeria aretiran ?9letni Ruggero Coacci, doma iz Jesi v Italiji, stanujoč tu v ulici di Crosada št. 9. Aretiran ic bil pa zato, ker so ga zasačili, ko ie brskal po žepih nekega človeka, ki je bil v imenovani gostilni zaspal pri kozarcu vina. Nevarno prenočišče si je bil predsnoč-r iim izbral 4^letni delavec \ alentin Obreza. A iilentin se ga ie bil namreč pošteno r ^r1 al ii» potem odšel proti domu. Stanuje l>a s t iiu 1 i no a venio št. 58. Ta : je pa jako strma in lii^a št. SS se na-i precej visoko. Zato si jc pa Valentini iv r a! prenočišče. Leg^l je na zid. j rcčcr.o riico in tam zaspal. V spa- i se* ie pa preobrnil in v sled tega je pa- ; ni -podaj naiiajajočo se ulico della! « -n Scv jda se ie uitiž pri tem precej te- j 't i ubil. vsled česar so ga prepeljali v j i:«.b! i o bolnišnico. i je bila se obrniti na policijski komisarijat v ulici Bacchi. Službujoči uradnik žnjo ni hotel govoriti slovenski, pač pa italijanski in je bil žnio sploh zelo osoren. Cisto drugače pa je postopal z gori imenovano Italijanko; bil je žnjo silno vljuden, dočim jc vse služkinjine pritožbe kratkomalo zavrnil. Gospodinja je nasprotno zahtevala od služkinje, da jej mora le-ta plačati štirinajstdnevno službo, odpovedni rok, čeprav je bila zahteva, da mora služkinja nemudoma zapustiti službo. Namesto, da bi služkinja dobila zasluženi denar, pa naj bi še plačevala! Gospodinja je služkinjo vpričo komisarja zasramovala, kar je komisar milostno dovolil. Končno se je gospodinja vendarle zavedla svoje krivde in poslala služkinji obleko, toda obleka je bila raztrgana, kar nihče drug ni mogel storiti, kakor gospodinja v svoji jezi. Zaradi te stvari in zaradi denarja, ki služkinji pritiče, je vložil nato odvetnik dr. Vodušek tožbo na kazensko sodišče, kajti policijski komisar, ki ima poselske stvari v rokah, ni hotel nastopiti proti gospodinji. Nadalje se je isti služkinji pripetila krivica tudi s tem, da ni dobila točno in pravilno izpolnjene službene knjižice. Gospodinja je v knjižici navedla, da je omenjena služkinja nastopila službo 3. majnika, kar ni resnično, ker se je izvršil nastop službe že 26. aprila. Naznanila pa jo je gospodinja na komisarijatu. ne prvi dan, kakor se glase predpisi, ampak šeie zadnji dan, ko je izstopila, in sicer /. majnika, kar priča pečat komisari-jata. Datum pečata (7. majnik) pa je potem komisar prečrtal in napisal, da je bila naznanjena 3. majnika, to pa baje zato, ker ie bil tudi od strani gospodinje ta datum naveden na knjižici, kar je komisar opazi! šele pozneje, ko je že pritisnil pečat. Hotel je pač, da se pečat komisarijata strinja z navedbo gospodinje. Italijanska gospodinja se torej proti ničemur ni pregrešila? Kajti, kdor posla prepozno naznani, mora plačati kazen. Ko pa je v tej stvari zahtevala na tem komisarijatu informacije JESIM ulica Sette Fontane itev. 12. - ZALOGI fflJA. IN MILA. Naiflnele namizno oBe, prlporoaUvo za o ki trpe na želodcu. - Stekleni« pol Bra i strovas« |l t II- Jen« uv. Ljudska hranilnica in posojilnica »Trste S v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lasto! hiši) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4Va°4> teaa^ vloge na dvamesečno odpoved po i'/iVi, vloge na šestmesečno odpoved po &*/•> daje posojila proti poroštva na zadotžnlco (menjice so izključene), aH pa na vknjižbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Urmdaje me r«ai delumik cd 9. do za. dopoldne in od 3. do 5. po noldne. : secev. naznanjena pa samo 2 meseca. Go spodinja torej lahko dela s služkinjami, kar hoče. Omenjena gospodinja se je tako sama izrazila. Ko sta jo služkinji, o katerih govorimo, ko sta bili še v službi, kadar je nečloveško postopala ž njima, opozarjali na to, da se pojdete pritožit na komisarijat, je posmehljivo izpregovorila te-le besede: »Služkinje nič ne opravijo na komisarijatu, ker imam jaz tam svoje najboljše prijatelje«. Večkrat se je izrazila tako. Kakor pa je iz zgornjih navedeb razvidno, je res tako. Sploh se služkinje zelo boje policijskega uradnika v ulicj Bachi, ki ima opraviti s poselskimi stvarmi; slovenske služkinje namreč, ker le s temi ravna tako osorno. Prav bojijo se iti na omenjeni komisarijat, in če se jim še tako velika krivica godi, se ga rajši izogibajo in trpe krivico, ker vedo, da nič ne pomaga iti na komisarijat v ulico Bachi. Nekatere bi zato rade šle v ulico Ricci, ker tam bolje ravnajo ž njimi, samo to je, da tam ne sprejemajo onih, ki ne spadajo pod ta komisarijat. Kako osorni so s služkinjami v ulici Bacchi dokazuje tudi to, da je oni uradnik dal pred kratkim neko služkinjo odpeljati v 24dnevni zapor, in to samo za to, ker je pisarniška vrata baje po izjavi onega gospoda nekoliko premočno zaloputnila. — Pred par dnevi se je zgodilo tudi to-le: Služkinji Z. (ime na razpolago) gospodinja pri njenem izstopu ni hotela dati ne knjižice, ne obleke, ne zasluženega denarja, ki ga je imela dobiti nad 120 kron, pač pa so jo ozmerjali s »ščavo«, ona, njen soprog in §in. Šla je na policijski komisarijat v ulico Bachi. Tam jo je oni uradnik nahrulil v italijanskem jeziku, češ, mi se v te stvari nočemo mešati. Obupana je bila in je letala nato od urada do urada, a nikjer se niso potegnili za njo. Naposled je prišla v »Narodno delavsko organizicijo« in šele, ko je Strokovni tajnik Brandner posredoval na komisarijatu v ul. Bachi je dobila ves denar. obleko in knijžico. — Na komisarijatu v ulici Muda veccliia pa je nastavljen neki nemški uradnik, ki tudi ni mnogo boljši od onega v ulici Bachi. Neka slovenska služkinja (ime ua razpolago) je bila prisiljena že drugi dan izstopiti iz službe, ker jo je italijanska gospodinja pretepala in zmerjala s »ščavo« ter jej dajala tako malo jesti, da je naravnost stradala. Bila je poklicana z ozirom na pritisk gospodinje na komisarijat v ulici Muda vecchia, kjer jo je nemški uradnik, s katerim se skoro ni mogla sporazumeti, pozval, da mora še štirinajst dni ostati pri isti gospodinji, da poteče odpovedni rok. Na to pa se čisto nič ni oziral, da ni dobila jesti, da je bila tepena (bržkone se bo skliceval na poselski red, na podlagi katerega je dovoljeno pretepati posle) in zmerjana; nič ni pomagala prošnja služkinje, naj je ne sili več k tisti kruti gospodinji: uradnik je zakričal nad njo: »Ali zopet nazaj v službo, ali pa v zapor!« Od te neusmiljene zahteve je odstopil Šele tedaj, ko je interveniralo zastopstvo »Narodne delavske organizacije« in po tej intervenciji služkinji ni bilo treba iti ne nazaj v službo in ne v zapor. Bila je prosta in gospodinja jej je morala vrniti tudi obleko. Tako ravnajo z našimi služkinjami. Ce pa se služkinje, ki se jim gode na komisarija-tih krivice, gredo pritožit na policijsko ravnateljstvo, se jim tam odgovori, naj pazijo, kaj govore, ker jih bodo sicer kaznovali z zaporom, kakor se je odgovorilo prvima dvema, zgoraj omenjenima služkinjama. To je storil italijanski uradnik na glavni policiji, ki je v pritličnem uradu za poselske stvari. Ta človek ne zna slovenskega jezika in s slovenskimi služkinjami postopa tako kakor bi se z ljudmi ne smelo postopati. Protestiramo proti takemu postopanju in zahtevamo, da policijsko ravnateljstvo izvede o navedenih stvareh preiskavo. Zahtevamo tudi, da se na policijskih uradih, ki imajo opraviti s služkinjami, ki so v velikem številu Slovenke, nastavijo slovenskega jezika zmožni in človeško čuteči uradniki Burno zborovaaje »Narodne delavske organizacije« na Sovranišču. — Predrznost na našo ženijo priseljenih Nemcev. Nemška predrznost na naših tleh postaja od dne do dne večja. Sedaj so začeli izzivati tudi že pri Sv. Ivanu. Ni dolgo temu, ko se je vršil protestni shod proti nemškemu pritisku v Skednju, in kakor stvari stoje, bo kmalu potreben podoben shod tudi pri Sv. Ivanu. Na svetoivansko rocol-ski postaji so naseljeni nemški železničarji, ki se upajo priti razbijat shod slovenskih delavcev. Trije Nemci imajo korajžo stopiti med 90 slovenskih zborovalcev in jih izzivati! Skoro neverjetno zvenLta vest, a resnična je. Pretekio soboto Je sklicala PALMA Peruti UHMUL Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in britke izgube naše iskre-noljubljene soproge, ozir. matere in sorodnice v bodi izrečena najsrčnejša zahvala. Posebna zahvala velja] vsem gg. darovalcem prekrasnih vencev, godbi iz Sv. Križa, pev. dr. „Skala", ter vsem onim, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen načio. SV. KRIŽ pri Trstu, dne 1. junija 1914. Žalujoči rodbini: ŽERJHU - TEHCE Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIOG TRST, VIA S. CATERINA STE«. I Zdravnik za ooimjt (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Spedfalisi za kožne in vodne (spofee) bolezni; —1 m 7—7^2 Mnenje sosp. Ura. E. APPEL-na, zdravnika na Dunaju. ■ir Gosp. J. SBRRAVALLO Trst Z veseljem \am naznanjam, da predpisujem že več let Vaše izvrstno SEFRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo), čigar uspešnost je gotovo dokazana v mnogih slučajih. DUNAJ, 2. junija 1911. Dr H. APPEL.. ■ < Napredek vede Najenergifcnejžo in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom Jortsbin Casite Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da so nretralna v Senja, pT ostati tis, nretritls in mehnrni IfAttfpti ffitilo k&taiji korenito zdravijo s Konfeti GASILE urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Silirg«), popolnoma odpravljajo in nblažnjejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo nretralna zoienja (prostatitis, uretritis, clfltitfe, me-hnrne katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina,sluzaste tokove itd. — Škatfia konfeti]ev Gasile K 4-—. _ ........ IORCBIN GASILE, najboljše protisifilitično m poživljajoče knčistilno sredstvo, ki se n porablja z uspehom proti si/ilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetja žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatorojl, steriliteti, nevraeteniji, enerričen razkrcjevalec nrinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3 50. Vbrizeanec GASILE zdravi beli tok, akutne In kronične kataije, vagi uiti-!, »CASILEir ■oneii m cujja mm ■AUBU ure- tritis- endometritis. vnetje in iznad maternice itd. Steklenica vbrizgan ca Gasile K 3-50. " pojasnil, tiskov i a itd., naj naslovi dopis na Kdor ieli večjih pojasnil, tiskovin itd., naj naslovi dopis na lekarno IIX)YD za g Gasile Trst. ki poda odgovor m obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iŽdelkieCASILE se prodajno ▼ vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Lekarna Lo yd, V. dli'orologio 1. Pristna zdravila GasOe nosijo lastnoročni podpis N CasM«. 1 TDAAlin f DFKIV Brtic (km) b MUlkome slovenske trgovine drot so dosege nasedaj vsepovsod najboljši sloves. Narodnjak inviuvui. rim, nmeijte pri doma tvrfld, U tan postreže po konkurentan, cenah. J. J. SUBAH, Trst. 0 Stran IV. »EDINOST« St 119. V Trstu, dne 2. junija 1014. »Narodna delavska organizacija« sestanek v gostilni pri 2ivcu na Sovranišču. 2e v Trstu so se čuli čez dan glasovi, da bo ta sestanek zelo buren, da ga socijalni demokrati s Petejanom in Regentom na čelu kratkomalo — razbijejo. To se ni zgodilo, baš zato ne, ker socijalni demokratje na Sovranišču nimajo več toliko vpliva, kakor so ga imeli nekdaj. Nič bi se ne čudili, če bi nas prišli izzivat, ali razbijat sestanek naši slovenski ali italijanski sodrugi, ker tega smo vajeni; čuditi pa smo se morali in bili smo presenečeni, ko so začeli motiti shod — Nemci, o katerih se do sedaj pri Sv. Ivanu ni govorilo. Bili so to nemški sociialni demokratje. Hoteli so braniti v nemškem jeziku svoj »internacijonalizem« češ, »»delavci moramo skupaj držati, za na-cijonalna vprašanja se ne sinemo brigati«. Ko je predsednik shoda, tov. S v a b, v svoiem govoru omenil Nemčijo, se je nemški socijalni demokrat proti temu takoj postavil v bran in protestiral proti žaljenju svojega nacijonalnega čutstva. Nemci so kričali in razgrajali in hoteli s tem shod preprečiti. Našim je minila potrpežljivost, pa so jih prijeli pod pazduho in postavili pod kap. Nemci so dosegli, kar so iskali, in menimo, da si dobro zapomnijo ta dan in da v bodoče ne bodo več prihajali pro-vocirat slovenskih delavcev. Strokovni tajnik Brandner je imel popolnoma prav. ko je dejal: »Kakor postopajo Nemci z našimi brati na Koroškem in Štajerskem, tako hočemo postopati z Nemci tudi mi na tukajšnjih naših slovenskih tleh!« Nemci hočejo vsepovsod gospodovati nad nami. Na to deluje zlasti železniški pangermani-stični zistem, ki pošilja na našo zemljo nemško uslužbenstvo v svrho izzivanja našega domačega prebivalstva. Nemci, o katerih govorimo zgoraj, so se priselili na svetoivansko-rocolsko postajo pred štirimi leti, pa so že tako silno predrzni. Sestanek se je po tem incidentu mirno dovršil. Prvi je govoril tov. P r e g a r c, zlasti o zidarskih razmerah, nato strokovni tajnik Brandner, ki je v obširnem govoru raztolmačil program >Narodne delavske organizacije«, in ostro napadal njene nasprotnike. Nadalje so še govorili tovariši: Grgič, Marc in Čok. Poslednji govornik je izvajal, da tržaški namestnik pri občinskih službah izdaja dekrete proti renjikolom le s tem namenom, da bi v te službe vrinil Nemce, in je to tudi dekazal. Vsi govorniki so poudarjali veliko potrebo »Narodne delavske organizacije«. Incident, ki so ga povzročili nemški razgrajači, nam je le dobrodošel. Morda so nehote pokazali svoje namene. Opozorili so nas na nemško nevarnost, ki preti naši okolici. Obenem pa so nam podali tudi najjasnejši dokaz, da je za slovensko delavstvo potrebna ne internacijonalna, temveč narodno-socijal-na delavska organizacija. Slovenski delavci pri Sv. Ivanu, vsi skup, da bo ustanovni občni zbor svetoivanske podružnice »Narodne delavske organizacije« sijajna manifestacija vsega svetoivanskega slovenskega delavstva! Vesti iz Gorl&e. Proč z maloduflem! V sklenjenih vrstah, z odločno voljo smo nastopili pri občinskih volitvah, da se je vsa Slovenija ozrla na nas, na najmlajše bojevnike za slavo in čast domovine. Iz Trsta, Ljubljane, Celovca in Celja so prihajali takrat telegrami, kako da stojimo, ali prodre na mah naša mlada moč, ali se borimo še naprej. Usoda je hotela, da nismo mogli oznaniti popolne zmage, temveč le svoje zadoščenje. Sedaj pa je naša naloga, da skrbimo zato, da v prihodnje oznanjamo veselo zmago, da odgovarjamo na telegrame novo zmago Slovenije, da ji podarimo grb mesta Gorice. Ze sedaj stojimo skoraj pred odločilnem bojem. Italijani se pripravljajo, mi se ne smemo nič mani pripravliati, mi moramo biti celo bolj pripravljeni. Pri nas ne igra odločilne vloge le mesto Gorica, pri nas je merodajna vsa Goriška, zato je pa naš boj obsežnejši in radi tega težji. Priznati moramo, da nismo držali rok križem po volitvah. Položili smo širok temelj naši novi trdnjavi — razširjeni Narodni šoli na Biančah, pripravili tla javni čitalnici, dosegli nov svež in resnejši duh med slovenskimi trgovci in obrtniki in končno zainteresirali vso deželo za naš boj v mestu. Ali vse to še ne zadostuje. Vsa okolica Gorice, ves slovenski goriški teritorij mora imeti v prihodnje samo eno misel, kako zavoiujemo v Gorici. Vsi goriški Slovenci morajo z vso jasnostjo izprevideti pomen Gorice, da je to mesto ključ do gospodarstva Slovencev v vsej deželi, da le z izvojevano Gorico vlada na goriškem slovenska volja. To moramo imeti vsi pred očmi in pod tem geslom moramo uravnati svoje delo. Ker pa je to interes vse dežele, ne samo meščanov v Gorici, zato moramo tudi zgraditi program, ki interesira vse Slovence, ki zveže vse za isti skupni cilj, ki končno uveljavi našo zmago. Najjasnejše je. da je vsak boj brez potrebnih sredstev nemogoč, da je treba za vsak boj denarja, denarja in zopet denarja. In kdo naj nam da denar, če ne naši trgovci in obrtniki, če ne ravno oni sloj. ki u-stvari največ narodnega blagostanja, ki množi in veča narodno premoženje. Zato pa mora biti naša prva in v mnogem tudi edina skrb, da povzdignemo svojo trgovino. da uveljavimo svojo obrt. Brez vseh sentimentalnosti moramo vršiti to delo, bre/ \ se!i ozirov na nasprotnika moramo v; jeva ti ta najtežji a najhvaležnejši boj. Brezobzirna moramo nastopati proti onim, ki nam otežkujejo ta boj in naj bodo druga^ še tako sladki in prijazni. To je naša prva na! ga. to je naše najslavnejše delo. \ zp< redno stem delom pa gre drugo đek:. i rjoveč in obrtnik napreduje, če napreduje tudi oni, ki krije svoje potrebe pri njem. Brez dobro situiranega kmeta nimamo dobro situiranega trgovca, nimamo svoje bodočnosti. Ravno radi tega pa se moramo čvrsto pobrigati, da dvignemo blagostanje na deželi. S tem pa smo načeli vsa najrazličnejša gospodarska vprašanja, ki jim moramo biti v vsakem oziru kos, če hočemo vzdržati svoj dober glas v širni Sloveniji. Boj za zboljšanje položaja slovenskega poljedelca je enako važen, ko boj za slovensko trgovino. Trgovec in obrtnik, kmet in poljedelec vsi so enako navezani na medsebojno pomoč. Da se pa to doseže, je pa nujno, da verujemo tudi v svoje poslanstvo v svojo moč, v svojo končno zmago. Po Kraigherjevem romanu, po kontrolorju Škrobarju vidimo, da propada severna meja, ker se je utihotapilo med pravzaprav ponosno slovensko kri nemškutarsko malodušje, ki je naš grob, naš pogin, naša slovenska bol. Ne samo, da v malodušju propademo mi na Goriškem, da v malodušju ne ovenčamo Slovenije z dragocenim novim nakitom, mi razočaramo Slovenijo in jej ne damo tega, kar smo jej dolžni dati. Mi, goriški in primorski Slovenci, ki imamo za seboj častne in velike zmage, mi moramo tudi pokazati, da zmagujemo s svojo veliko vero s svoio samozavestjo, ker smo brez malodušja. V težkih in hudih položajih smo zmagovali, v razmeroma mnogo ugodnejših moramo dobiti ves boj. Zato ni na mestu malodušje, zato je na mestu le ponosna hoja. Bratje, kvišku glave, kvišku srca, bodimo Sloveniji ponosen in blesteč zgled mladih in nepremagljivih borilcev za njeno slavo. Zato proč z malodušjem in z globoko, nepremagljivo in neomajno vero na delo, na sistematično delo za naš gospodarski razmah, za dobrobit našega trgovca, obrtnika in poljedelca in tudi po t. dnnela naša himna »Naprej zastava Slave!«. kz Sežane. Sokolova veselica dne 24. majnika 1914. je donesla č.stega dobička prilično 800 K. Za ta krasen materijalen uspeh se imamo v prvi visti zahvaliti c. damam, ki so z vso požrtvovalnostjo sodelovale. Podpisani odbor izreka tem p tom vsem sodelovalkam in sodelovalcem, daro-* alkam in darovalcem in vsem onim ki so blagohotno preplačali, najpr srčnejo zahvalo. Pohvalno se mora omeniti tudi godba „Kraška Vila" in jo priporočamo tudi drugim Sokolskim društvom za njih nastope. Izkazi o darovih in preplačilih so na vpogled pri društvenem blagajniku. Na zdar! Pozor slovenski kupci! Tvrdka Krainer & Comp. razpošil a notoričnim Slovencem slovenska pi ma, v katerih ponuja svoje blago. Vsem Siovencem, ki bi prejeli taka pisma, v ravnanje sledeče. Slovensko pismo še ne dokazuje, da je kaka tvrdka tudi nam prijazna; dokler nima na svojem pročelju tudi slovenskega napisa, tako dolgo za nas taka tvrdka sploh ne obstoji. Tvrdka Krainer pa ima le laške in nemške napise, zato velja za njo isto pravilo. — Slovenske trgovine z ž e 1 e z n i n o so: A. Zajec, Gosposka ulica 7 in Pinter & Lenard, Ratelj 7. n samo to more biti merodajnoza Slovence. Razne vati. Afera Caillaux-Calmette. Soproga ministra Caillauxa, ki je kot znano ustrelila urednika Calmette pride pred porotno sodišče. Obtožena je nameravanega in premišljenega umora. Obravnava se bo pričela 20. julija in bo trajala več dni Nesreče na morju. Med vožnjo iz Phi-ladelfije v Baltimore se je p« topil parn k „Lukkenbach". S parn ikom se je potopilo 82 mož moštva. — Pri azorskih otokih je izbruhnil požar na parniku Germama". Ogenj je nastal v strojnici. O usodi parnika Še ni nobenih natančnejih poročil. „Empress of Ireland", ki se je potopil vsled trčtnja s parnik- m „Storstad", se je potopil glasom poročil rešencev s ponesrečene ladije še preje kot / 10 minutah. Kljub zagotovilu v prvih poročilih, da so se mornarji obnašali povsem častno in zaslužno se vedno bolj širijo od oblas j potrjene vesti, da so mornarji gledali v prvi vrsti na svojo rešitev in da so se odigravali pri \krcavanju na rešilne čolne, katerih je bilo prema!o, strašni prizori. Nebroi ponesrečencev, ki so bili že v vodi, se je oprijeto rešilnih čolnov. Mornarji so te nesrečneže potolkli z vesli, das»i je b-lo v rešilnih čol nih še dovolj prostora. Pri tem se niso ozirali niti na ženske niti na otroke. Cudn" je, da se je rešilo tako mak) žensk — Rešeni potniki. k> so kljub temu nasilju dosegli rešilni čo n, imajo polomljene roke. To je posledica udarcev z vesli, ko so tolkli m »r narji po nesrečencih, ko so se ti prejemali rešilnih čolnov Pri iskava 'e dognala že veliko kažnjivoga, podrobnosti ni OOu K se proda. — Pojasnila Kolaršič Kavarna Korzo. 809 HfhA^I na Kranjskem 9 16 sobami, restavracijo, liUlul 2800 sežnjev vrta, vse leto dobro obiskan s« proda za K llu.000. Saldo 30.000. Zamenjal bi se t-idi z dvo cem v Trstu s po-estvom v Istri — Poja-nila : Kolaršič Kavarna Korzo. 808 frnrnn m®hlovana soba z lepim razgledom v 1*1 Uli! U bližini Narodnega doma >e takoj odda. A Ret enšek, knjigovez Ulica Cecilia š'ev. 9. 802 fifttnflffifafl z več letno P1^90* kot blagajni-VudpUtilUlIl čarka v trg vs»em podjetju, z možna slovenskega, srbo hrvatskega, ital jamskega in nemškega jezika, rŠče primarne službe Prijazne ponudb« pod Pridra". Naslov pove tudi Inserat i oddelek pod .Štev. 781." 721 MeMlrnu sobo *lodvee rs« ta*E. j v n jem ri hrvatsk* družin . Hiša nova in elegantna, stanovanje čisto, svetlo in mirno, cene 7 nit rne Ogla-iti se v ulic* Commerciale štev^ 9, pritličje. " Utenke-vinMtelflce j r* pri vodstvu p. djetja v uiici Sv. Frančiška št, 2*», priti č e. Odda «H takoj m la soba v ulici Miramar št 5C 11, pritličje. 583 IfnitinAlAm na P ^^j V najboljšem stanu, v nmnnulum katerem bi ahko VT« velik obr^t, k bi se vodil z elekt ino -ilo v bližini 50 t m od • lektričnega toka Cena 2500 K. — An t n Š k a b a r. Veliki repen Stv 30. 581 Pf»|*H zračna v ulici sv. Marka s dvema poste-&UJJU ljama pri --lovenski družini se takoj od-ta po-temm slovenskim dala v cem. ev-nt. tudi h ana. i P-»izve se pri krčm- ric' v ulici Sv. Maika, vogal Androna Grist foro Colombo.)| 583 IffO se trgovska pomočnika za pr daj al no jestvin Natančne porndb** z navedbo starosti jezikovnih zmožnos i dosedanjih mest itd I od Trgovina jestvin" je [roslat* na Ins. oddelek „tdnosti-. 586 ftotTfflllfVlfl slavno ob£in«tv>, da sera svojo UpU4UrjUm dolgoletno trgovin» jes?vin in deljkat. s v ulic Sv. Martiri štev. 11 nanovo preuredil i razširil. Priporočam se cenjenim dosedanjim odj malcem. Pošilja se na dom in na deže o. Jakob Košmerlj. con 587 Pmtllll 112 vo£ 'lo prime-en z« gostilno se da r 11IMUI v najt m s 24 avgustom. — Ulica S M rco S-*. 52 AvtumoHii - Uamrai Ford 18—20 NP Novi moMl 1913 » množeno »roizvnjanf^ Znižani« cen 4 5 « oeic* K 4800; 2 Mdeftm K 4900. Landaie i d«*« v C 6900. Popoln opr*«s Ga pota ■ stnir • sfeion EtTtaani. it klo, pat avcviik. geneimfr »r sa aeati almacijo VEKOSLAV PLESNIČAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST Jfajsurejša m glma pol ^sk pisana ii denarja menjalnic* I. M. Ferrič Trat. via Lazzaretto ve cHo 4 < nasproti Excnl»l«r P Uee-Hotot-a >. Odprava potnikov z na b tre ftimi par oiki dea)»£e|& draitvs it rsta in to * Amer ko in Kanado. Odhod viiir« »* tof»t ; a » ponude |k>h odri- d Z t*'0ZttiC0 ii Trsta Č Z H vr«t. Brttren, Rotterd-m In A tw rp»n v - feW-Yorit i« i.al o i »monkan^ko to- lozn'Ctf do zažo }onoga mesta. In na)hitro}io, RaiCenoje in sigurno potovsojo se ak'bi In jamćl 0a ninrs vsa*de takoj odpoto ti, trota listni!! si mssto z 2 kro ^mi aro. vs« do lahko Zamsf ls v m^n atnj i v awor ikonsko dolarje brez dbitna Vsa pojusni a pošilja bre p*£n» gori omenjena pisarna Botri!«* ;; NA1I OGLASI ;d j—if—I I-e r .čuuajo po 4 rt(4. besedo. ULJ I .tstno ti kane besede se rača- I n&jo enkrat več. Najmanj^ I____; 'i<«!(>jKin» znaša 4 stotink. : O PRILIKI BIRME |e Aspeto znani urarnl G. PINO - TRST 13 in via Nuova 34 j-.-'t-lj v/.i>icti, nove ininiee K 6*6. tfolita S soba 1 timninami K -i0 F..nderia 12. I 23 8 Dve Po-V tis« a -ore * Vnj K"»rn° V rrtAat it \J C * 0>, Vsa n.J 7 zlatih varttic in ovratnih vor,- ^ ^ taga bogat Izbor uhanov, J^f po konkurančnih cenah. fc^ Oglas družbe. Dne 3. junija 1.1. oddalo se v zakup za osemletno dobo potom javne dražbe v spodaj označenem redu na podpisanem c. k. okrajnem glavarstvu lovi tu doli imenovanih občin. Vzkiicna cena v kronah je označena za vsako občino kraj imena dotične občine. Dražba prične ob 10. uri predpoludne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne na dan dražbe. Ako se pri tej drugi dražbi ne doseže vzklicne cene, oddali se bodo lovi tudi pod to ceno najvišjemu ponudniku. Natančnejša pojasnila daje podpisano c. kr. glavarstvo ob uradnih urah. Štanjel ... 600 K Kobdilj . . . 400 K Lipa .... 200 K Temnica . . . 400 K Slivno . . . 700 K Barka .... 100 K C. kr. okrajno glavarstvo Sežana, dne 26. maja 1914. Prvovrstna tovarna z električnim obratom iz pristnih jajc G. ROST1ROLLA, Ul. G. Golllno Sto. 4. Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. — Rezanci, obročki, makeroni itd. - ii »Specijaliteta: hlebčki. ■ -- P. n. občinstvo je pri izdelovanju lahko navzoče da se prepriča o snagi. igSMĐSSSSB ® C£EB3®%x f zarauljenje Krui! I A Čaj „Tisočeri cvet" (MilJefiori). Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Ee pefe v ?e'odcu. kakor proti slabemu pribavljanju ln hemoroj'tam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Ai due mori TRST (mestna hiša) - Telef. 377. Poštne poitljitvc se izvršujejo takoj In franko ako se dopoSlje kron 1-10. 5.00 5.40 5.50 7.30 7.35 8.41 9.05 9.10 9.15 11,05 12.48 2.40 3.56 4.42 5.36 7.44 7.50 8.24 Odhajanje in prihajanje ulaKou od 1. majnika naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr državna železniea. Odhod Iz Trsta (Campo Marzio). B Herpelje, Pula ia medpostaje. O do Qorice in medpostaje (Ajdovščina). M do Poreča in medpostaje. O Herpclje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec -Dunaj-Praga-Dećin-Bcljak-BerUn-Monakovo ln medpostaje. B Gorica, Dunaj, Praga, Berolin. O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje. M le do Buj in medpostaje. B Gorica, Celovec. Solnograd, Pariz. O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub Ijana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica-Jeseuice-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Celovec-Dunaj. O Herpelje (Divača-Dunaj)-(Rovlnj) Pula in in medpostaje. E (Turški ekspr.) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-lnomost-Monakovo-Parlz in medp. M le do Buj in medpostaje. O do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpelje (Dlvača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje. B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin) Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice. Beljak, lnomost, Mona-kovo. Zabavni vladi od nedeljah in praznikih. O Herpelje-Divača. O Herpelje-Divača. O v Gorico. Prihod v Trst. O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica. O Iz Dunaja (čez Divačo-Herpelje). O Iz Gorice (Ajdovščine). M lz Buj (in medpostaje). B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). O Iz Pule (Rovigna). O Iz Jesenic. Gorice in medpostaj. E (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Ce- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Oorice. M lz Poreča in medpostaj. O lz Celovca. Trbiža. Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine). Berlina, Draždan, Prage Dunaja. . __ O lz Pule, (Rovinja). Herpell in medpostaj. M Iz Buj in medpostaj. O lz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža. Ljubljane, Jesenic, Gorice. O lz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. B lz Berolina, Draždan. Prage, Linca, Dunaja, Celovca, hiomosta, Beljaka, Jesenic. Gorice, (Ajdovščine). O Iz Poreča. Buj in medpostaj. B Iz Berolina-Monakovo-Solnograd-Gorice. B lz Pule (Rovinja). Dunaja (čez Divačo. O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih: O lz Gorice. O lz Divače. Herpelj. 9.10 2.25 2J0 6.25 7.10 7.25 8.25 9.01 3.47 4.32 7.00 7.05 7.41 9.45 8.16 10.24 11.37 9.36 9.41