■ ; :........
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER COLO.
ŠTEV. (No.) 59.
CHIGAGO, ILL., ČETRTEK, 16. APRILA — THURSDAY, APRIL, 16, 1925.
LETNIK XXXIV.
Briand ne formira kabineta.
TEŽAVNA NALOGA FORMIRANJA KABINETA V FRAN-CIJI SE JE POVERILO ARISTIDE BRIANDU, KATERI SE JE PA ODLOČNO UPRL, KO SO SOCIALISTI IZJAVILI, DA GA NE BODO PODPIRALI.
Pariz. — Večkratni premier Briand je bil imenovan, da sestavi novi kabinet v Franciji, a ko je videl, da socialisti ne bodo podpirali istega je odločno odklonil to čast. Dokler niso socialisti še imeli svoje seje je bilo splošno mnenje, da bo Briand prevzel mesto premier-ja. Briand je dejal, da bi on le v temu slučaju prevzel to mesto, ako bi bil siguren, da ima kabinet, ki bi ga on formiral podlago, na katero se lahko računa, da bo obstoj istega dolgotrajen .
Prvi korak, ki ga je nameraval napraviti Briand je dati na glasovanje predlogo o regulaciji napetega stališča francoske banke. Glede tega je Briand predlagal predsedniku Domer-gue-tu naj bi se organiziral kabinet za 48 ur, ki bi predložil parlamentu načrt finančnega ministra De Monzie, povišati obtok bankovcev francoske banke. Prevladuje pa mnenje, da ta predlog ne bo sprejet, a-ko se pa le natanko premisli, se pa mora pripoznati, da je e-dini izhod iz zamotane finančne krize, katera je bila smrtni udarec. Herriotovemu kabinetu..
Louis Loucher, najbogatejši človek Francije, bi dobil v novem kabinetu mesto v finančnem ministrstvu. On se ne strinja s predlogom, naj bi se sestal takozvani osem in štiride-set-urni kabinet glede predložitve načrta De Monzie parlamentu, kajti pO njegovem mnenju, se lahko š§ nadalje izdaja kakor se je dosedaj čezmerno število bankovcev, ne da bi bilo treba zato privoljenja od parlamenta.
V splošnem je mnenje v političnih krogih, da prave rešitve vladne krize v Franciji ni za pričakovati, dokler ne bodo končane volitve v Nemčiji, kajti vspeh Hindenburga, kandidata nacionalistev bo imel velik vpliv tukaj.
-o-
Delavec bil ujet v grobu Collinsa.
Cave City, Ky. — Malo da ni zahtevala jama v kateri počiva truplo Floyd Collinsa, ponesrečenega raziskovalca jam drugo žrtev, in sicer, delavci) člana skupine izkušenih rudarjev, katere je najel Howard, brat ponesrečenega Collinsa, da bi spravili na površje truplo. Delavec Elmer Hays, je v ozkem rovu kopal v smeri proti točki, kj er se nahajajo zemeljski ostanki Floyda, naenkrat ga pa zasuje zemlja in je bila nevarnost za njega velika, bila bi tudi usodepolna, ako bi se tovariši ne nahajali v bližini, ki so po enournem napornem delu ga rešili iz neprijetnega položaja. Pri reševanju je bila nevarnost, da bi ne zasulo tudi tovariše.
KONEC STAVKE
NA VIDIKU.
I
V Novi Škoti ji se bije obupen mezdni boj dvanajst tisočev rudarjev, katerih družine žive v velikem pomanjkanju. — Premier kot posredovalec.
Sydney, Nova Škotija. —
John J. Lewis, predsednik1 združenih rudarskih delavcev v Ameriki se je podal v Sydney na lice mesta, od koder so prihajala obupna poročila o velikem pomanjkanju v katerem žive družine 12,000 stavkujočih j rudarjev. Mile so prošnje za; pomoč, ki jih ti sužnji kapita-| lizma pošiljajo proti Ameri-' ki, katere bodo gotovo vsaj deloma uslišane.
V ta upravičeni boj rudarjev je posegel vmes premier Armstrong in zavzel korake, kateri so po mnenju Lewisa e-dino pravi, da se bo prišlo do sprave med trpini in njihovimi izkoriščevalci.
Premier, vi se je ponudil za posredovalca je razmere natanko preštudiral in na tozadevni konferenci bo zastopal stališče, ki bo v obojestranskem interesu, in ki je edina prava pot iz tega boja. Zastopniki delavstva, ki so pozvani na to konferenco gojijo upanje, da bo prišlo skozi posredovanje premierja, vendar enkrat do toliko zaželjene sprave.
Se dva tedna
je do prvega maja. Ako v tej kampanji še niste storili ničesar za razširjenje katol. tiska, storite to, te zadnje dni! Pridobite listu V tej kampanji, ki se zaključi 1. maja vsaj enega novega naročnika na katol. dnevnik. AH bodo šle tudi v tej kampanji naše prošnje mimo vas, ne da bi hoteli čuti ter v tem oziru storiti svojo dolžnost?!
Iz Jugoslavije.
BITKA V NARODNI SKUPŠČINI. — IZMIŠLJENO PISMO PAPEŽEVEGA TAJNIKA. — DOKAZ IZPRED SODI-ŠČA O KORUPCIJI ŽERJAVOVCEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
KRIŽEM SVETA.
-o-
BREZŽIČNI TELEFON.
I
Sanje o brezžičnem telefonu
i
preko Atlantika so vresniče-ne. Tajni poizkusi, ki so se delali v Angliji so se dobro obnesli.
—	Hammond, Ind. — Joseph Cannon je hotel prekoračiti progo na križišču, ko v tistem trenutku pridrvi vlak in ga na mestu ubije.
—	Število kokoši v Ameriki
Be ceni na 450.000.000 katerih
vrednost znaša $350,000.000;
jajc se proda letno za $60,000.-o
London. — Na znanstvenem polju se zopet zaznamuje velik korak, ki se je dosegel potom elektrike. Tajni eksperimenti brezžične telefonije so se gojili prav marljivo med Ameriko in Anglijo. V Ameriki se nahaja tozadevna postaja na Rocky Point in v Angliji pa ena na Somerset in druga v Wiltshire. Ti eksperimenti so se tako dobro obnesli, da ni več daleč Čas, ko bo odprta telefonična zveza preko Atlantika med A-meriko in Anglijo. Kako veli-(kega pomena je ta iznajdba, j bodisi iz trgovskega, kakor tudi privatnega stališča, ni treba ipovdarjati. Poročilo tudi pravi, 'da so eksperimenti pokazali J da. je telefonirati tem potom ob jsolnčnem zahodu nemogoče in' (tudi nimajo upanja, da bi se ,ta nedostatek dal premagati. V poletnem času bo mogoče telefoniranje zjutraj, zvečer in ponoči; dočim ni od septembra do koncem aprila celi dan nobene zapreke, razen, ko soln-ce zahaja. Velikega pomena je tudi pri tej iznajdbi to,, da kon-verzacijo tem potom ne more nihče prestreči in jo sliši le stranka, kateri je namenjena.
-o-
— Buncombe, 111. — George Elkins je obhajal pretečenij pondeljek svoj 100-letni rojst-j ni dan. Ima farmo na kateri de-| la že 78 let.
—	Washington. — Vojnemu tajniku John W. Weeksu se zdravje obrača na bolje. Njegova družina in prijatelji mu svetujejo, da naj izstopi iz Coolidgeovega kabineta in se poda v Evropo na oddih.
—	Poslaništvo chiliške vlade v Južni Ameriki je obvestilo prezident Coolidgea o izročitvi mesta Tarata vladi v Peru. Plebiscit je pokazal, da je pretežnja prebivalcev mesta peruške narodnosti.
—	Melbourne, Avstralija. — Na konferenci delavske stranke v Victoria je bila sprejeta rezolucija, naj se naprosi izvrševalni odsek federalne delavske stranke, da se prične takoj z načrtom za pan-Pacifič-ni kongres, na katerega bodo tudi vabljeni zastopniki delavstva in društva, ki delujejo za mir.
—	Lewinstown, 111. — Mc Laren, ugledni posestnik v Canton je bil aretiran, na podlagi obdolžitve, da je napadal ženske v tukajšni bližini. Areti-ranca straži močan oddelek, ker je prebivalstvo silno razburjeno in se oblasti boje, da bi ne prišlo do linčanja.
—	Fargo, N. D. — Avto v katerem so se vozili otroci je zdrknil raz mostu v Red reko pri Perley, Minn. Trije so utonili dva sta se rešila.
—	Chicago, 111. — Iz držav-J ne bolnišnice za umobolne v Dunnning so pobegnili trije pa-! cienti, med temi tudi John Sku-j bic, star 21 let iz Jolieta, 111.
—	Warsava, Poljsko. — V j vasi Turkovice se je poročil v petič štirikratni vdovec Aleksander Kulas, star 80 let, in sicer z 22-letno mladenko. Njegova četrta žena je šele pred par meseci umrla. Na dan poroke je cela vas demonstrirala proti temu početju trapastega starca.
WALTER CUNNINGHAM ZASTRUPLJEN.
Prvo truplo, ki so ga izkopali v svrho preiskave je po izjavi kemista vsebovalo strup. — Vdova je padla zopet skupaj, vsi znaki kažejo, da je ona kriva česar se jo obdol-žuje.
Boj za osvoboditev Slovenije rimi zidovi, katere cenijo pre-in Hrvatske.	| bivalci, da so vsaj sto let stari,
Boj za osvoboditev Slovenije so kopači zadeli na zanimive in Hrvatske izpod centralistič-1 predmete. Našli so slonove zo-nega jarma in iz krempljev li- be, kosti jamskih hijen, pre-beralnih korupcionistov je sto-| ostanke leoparda, medveda in pil v novo dobo. Iz peščice slo-| kosti velikega gavrana. Kakor venskih poslancev SLS., ki se sodijo izvedenci, izvirajo vsi ti že štiri leta bijejo za Sloveni- ostanki iz kraške faune pred jo, njeno gospodarstvo in nje- 30.000 leti. Natančna proučeno kulturo je zrastla enotna vanja s strani strokovnjakov
-o-
Iznajditelj prvega avto j a umrl
Kokomo, Ind. — Elwood Haynes, pijonir v avtomobilski industriji je v 68. letu starosti na svojem domu v tukajšnem mestu preminul. Pokojni je iz-najditelj prvega vozila v Ameriki, ki se je premikal po ulici, ne da bi bilo treba konj, ampak potom stroja, kateremu je dajal potrebno moč gasolin. 4. julija leta 1894. se je prvič pojavil na ulici "koleselj" brez konj. Vse je drlo za njim in ga občudovalo, kajti ko je Haynes skozi dve leti študiral in belil glavo, kako bi vresničil idejo vozila, ki bi se premikalo potom stroja, se mu je vse smejalo. Na omenjeni dan je pa završalo po ulici Kokoma in! predmet govora vsega prebivalstva ni bilo drugega, kakor u-! resničenje ideje vozila brez konj, kateremu so pozneje dali ime avtomobil. Vozil je takrat s hitrostjo 8 milj na uro.
-o-
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
Gary, Ind. — Prvo truplo, ki so izkopali od umrlih članov družine Cunningham je bilo o-no Walterja, starega 10 let. Kemist je preiskal gotove organe in pronašel, da je deček umrl vsled zastrupljenja. Naj-brže se bo isto našlo pri vseh umrlih članih družine. Splošno se sodi, da je brezdvomno vdova Cunningham morilka svojega soproga in svojih štirih o-trok, katere peti se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici, kjer se zdravi tudi radi zastrupljenja.
Vdova, ki se nahaja v ječi v Crown Point je v torek zjutraj zopet padla skupaj in je trajalo par ur, predno je prišla k sebi, tako so morali odložiti preiskavo glede njenega duševnega stanja, katera bi se morala vršiti v torek popoldan.
Oblasti se bavijo sedaj le z natančnim raziskovanjem1 in nočejo podati nobene izjave glede krivde kateregakoli. Ko pa bodo imeli vse dokaze skupaj, da so umrli člani družine bili zastrupljeni z arzeniko, potem se bo lahko reklo, da je sumnja na vdovo, oziroma mater opravičena, ker se je našlo v njeni posesti strup.
-o--
Kitajska proti otročji sužnosti.
Shanghai, Kitajsko. — Na Kitajskem se že dalje časa razna društva zavzemajo za odpravo otroške sužnosti. 22,000 otrok v starosti spod 10 let dela po raznih tovarnah v temu mestu po 12 ur na dan in na vsake 14 dni se jim da en dan prosto.
Dame Adelaide Anderson, bivša glavna tovarniška nadzornica je dejala, ko je videla te nežne ročice otrok pri delu, da je to v pravem pomenu besede otroška sužnost in da se to mora odpraviti.
Ako bo predloga sprejeta, potem se bo prve štiri leta prepovedalo zaposljevati po tovarnah otroke stare spod 10 let in po preteku štirih let, bo ista prepoved veljala za otroke spod 12 let.
-o-
-— Washington. — Poročnik Thad Johnson, letalec je poslal sledeči brzojav svojemu poveljniku: Radi defekta pri letalu sem se spustil s padalno pripravo srečno na zemljo. Letalo, ki je uničeno ne morem najti, ko ga najdem se vrnem.
— Chicago, 111. — Michael Pascucci, star 12 let se je igral na strehi Morand Bros tovarne na 906 S. May St. od koder je padel na tlak in bil na mestu mrtev.
in trdna srbo-hrvatsko-sloven-ska fronta. Ustvaril se je Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije. V tem bloku so vsi Slovenci in Hrvatje ter velik del Srbov. Ta blok sedaj skupno bije veliki boj za gospodarsko osvoboditev države in korupcije ter za sporazum med tremi narodi.
bodo povedala mogoče še kaj podrobnosti. Vsekakor je najdba zelo zanimiva, če pa je brez reklamne primesi za obisk Postojnske jame, to se bo še pokazalo.
SAMOMOR V HOTELU "SOČA."
V četrtek 26. m. m. zvečer se
Ar j • , ..... - i je oglasil v hotelu "Soča" v
V narodni skuscim je pred- T . ... . , , , . v , ,
..	...	* i Ljubljani mlad tujec m zarite?
inik opozicije, poslanec Da-i , , „ .. .. . , . j • * i i	, , , 1 val sobo. Prijavil se je pod i-
lovic prebral program bloka1	„ . . . . ~
,	menom Franjo Satel iz Zagre-
narodnega sporazuma. Ta pro- , m - • u •	j
, .:	, ba. Tujec se je s sobarico, pred
gram obstoji v bistvu v tem: sporazum med narodi -na podlagi enakopravnosti, demo-l kratske vladavine po angleškem vzorcu kjer je kralj sa-l mo predstavnik države, vlada pa se mora vedno poveriti ve- i
izpolnitvijo prijavnih formu-larjev ves čas šalil in ni kazal nikakih znakov razburjenosti ali žalosti. Odšel je zgodaj v posteljo in vrat sobe ni zaklenil. Drugo jutro, ko je budila
v. .	.	.. v .sobarica Ana Berber goste po
cini. samouprave (avtonomija) L . , , .. , , .	.. .
, j. . ,	. , hotelskih sobah, je opazila, da
vseh edimc od narodne skup-	, * , .	,
, ...	,	so vrata Satelove sobe samo pri-
scine do občine, gospodarsko , 0 .	, , ,
j ,	. . , i prta. Sprva je samo potrkala,
delo na podlagi stanovskega .	■ j i -i •
.	f ker pa se ni nikdo oglasil je ra-
sporazuma, odklanjanje vsake , ,	. , .	,- XT
... , , j . i , , , dovedno pogledala v sobo. Na diktature, dvig kmetskega sta- ...	„	..
r , ® .veliko presenečenje je opazila nu na podlagi zadruzmstva.	,	, ... . ,
, . . .	.... ^ gosta na postelji kot mrtvega,
Cilj bloka je, urediti notra- 7 , , ...	,, ,
. ,	.iz dveh steklenic na tleh pa ji
nje razmere m da se upostavi . , . .	,
... . . .. :	je udarjal v nos oster duh po
ugled domovine v tujim.	;. . ,7	. v . ,
-»-y TT . . . -v. . lizolu. Vsa preplašena je soba-Dr. Honjec je v skupscini o- . ....	,	...
..... , . .	nca hitela na cesto po strazm-
menil liberalno zlorabljenje . ... , ... , „ .
^ .	. 'ka, ki je obvestil o slučaju po-
vere in Cerkve ter papeža v .. .	... XT . .
. .	. hcijsko direkcijo. Na mesto je
svoje sleparske namene pri vo-' , . . . . ....
. ,	.takoj prispela komisija in na-
litvah, kakor so celo dali na- ,,	* *	.. TT
.. ... .....	.	sla nesrečneža v nezavesti. U-
tisniti izmišljeno pismo pape-l , .. . , . . , . .
.... . .	. gotovilo se je takoj, da je izpil
zevega tajnika, kar je spravi-
dve steklenici koncentriranega lizola. Nezavestnega tujca so nato prenesli v prispeli rešilni voz in ga odpeljali proti bolni-
lo liberalce v veliko sramoto.
Govoril je tudi g. Smodej, kil je navedel dokaze izpred sodi-'
šča, kako je bilo iz Nemške	,	, .. ,
* .l •• i T- i	^ ... vendar pa je zdravnik pred
Avstrije utihotapljenih 6 mili- u , . T 1- , , .
.	, .	J i bolnico konstatiral, da je samo-
jonov kron, katere je utihota-'
pil direktor Zerjavove banke, a
ker je bil takrat Žerjav pod-
predsednik deželne vlade je o-stalo nekaznovano.
Kočija s konjem v ribniku.
Zgodila se je tik pred Mariborom nenavadna avtomobilska nesreča. Kočijažu mesarja
morilec že izdihnil.
Pozneje se dognalo, da jo samomorilec 28-letni poslovodja konzuma v Ljubnem Franc Bizjak. Imenovani je tekom daljšega časa poneveril večje svote denarja na račun podjetja. Zapušča družino.
Vlahoviča je na Betnavski cesti ncnadni? ddčii i att7i? nenadoma pripeljal nasproti, "WWIIllfE lUijJLJA 1 TE neznan avto, katerega se je v JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
konj tako ustrašil, da je zdirjalj Naša b^T^^oj^lastnc naravnost V bližnji ribnik ob s pošto in zanesljivimi bankami V
državni cesti. Preden se je ko-| star«™ kraju in naše pošiljatre so
1 stavljene prejemniku na dom ali n» zadnjo pošto točno in brez vsake** odbitka.
Naie cene m pošiljke v dinarjih in rah mo bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din ........ $ 8.80
1,000 — Din ........ $ 17.25
2.500 — Din ........ $ 43.00
5,000 — Din ........ $ 85.50
10.000 — Din ........ $170.00
100 — Lir ........ $ 4.90
200 — Lir ........ $ 9.45
500 — Lir ........ $ 22.75
1.000 — Lir ........ $ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. aH nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže4* po cenah onega dne, ko mi sprei»»»» mo denar.
čijaž zavedel nesreče, je bil s kočijo in konjem v globokem ribniku z blatnim dnom. K sreči je bila cesta radi praznika zelo obljudena. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč in dvema pogumnima možema se je posrečilo, da sta kočijaža rešila sicer gotove smrti. Konj pa je v ribniku utonil. Avto je odpeljal dalje, ne da bi mogli u-gotoviti indentiteto. Senzacijonalne najdbe v Postojnski jami.
Poročajo o važni najdbi v Postojnski jami, kjer gradijo podzemsko železnico, ki poj de
do vznožia takozvane Kalvari- VO^ARJR pošiljamo MT ao \ znozja taKoz\ane ivanari^ v jugoslavijo tn stc^r *><
je. Da bo mogoče transportira-, pošti kakor tudi br70m*
NO.
Vse pošiljatve naslovite na—ST^-
ti v jamo lokomotivo, ki bo lahko prevažala 150 ljudi, so mo-1 vemsko'bStko' rali začeti kopati na doslej ne-| ZAKRAJŠEK 4 CEŠAREK dotaknjenem terenu. Pod sta- 70—9*h AVE. NEW YORK. CTTv
"amerikanski slovenec" in "edinost."
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen »•ta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — P U B L I S H E D BY: —
Edinost Publishing Company
1S49 — West 22nd Street,	Chicago, DL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rales on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_"_For Chicago, Canada and Europe per half year----$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1870.
Glavni namen Lawndalskih sacialistov.
duševno. Posledice tega satanskega delovanja naših socialistov i Ponesrečil se je te dni pri se že kažejo po vseh naselbinah. Slovenski mož, slovenska 1 delu rojak F. Strniša, ko je pa-žena sta doslej spoštovala zakrament sv. zakona kot najvišjo del s precej visokega in si zlo-božjo in cerkveno postavo. Danes se slovenske delavske dru-'mil nogo. Nahaja se v bolniš-žine po več naselbinah razporočujejo. Otroci brez starišev ta-'niči.
vajo potem brez vsakega nadzorstva. Prakticiranje omejitve | Preminul je po kratki bolez-rojstev se usiluje po teh modernih rdečih Herodih našemu na-1 ni rojak Fr. Hrovat pri svoji rodu na debelo. Kam bo vse to naš narod privedlo? In za mo- sestri Mrs. Globokar na 62. ce-ralno odgovornost se ti Herodi toliko menijo, kakor za lanski sti.
sneg. Njih glavni namen je poruvati iz slovenskih src vero v j Pozdrav vsem čitateljem te-Boga, človeka poživaliti in mu vzeti vsak čut do poštenega ga lista in listu A. S. — Edino-krščanskega življenja. To so torej dobrine, kater«? lawndalski sti pa želim, da bi dosegel 1000 socialisti v potu svojega obraza usiljujejo slovenskemu delav-' novih naročnikov v tej kam-
mm
stvu v Ameriki!
panji
J. N.
Joliet, 111.
— Nesreča resnično nikdar ne počiva. Zadnjo soboto večer je nastal v slovenski šoli sv. Jožefa ogenj. Ker je bila ravno , velika sobota so se otroci zbirali v šolskih prostorih za pro-icesijo pri Vstajenju. Ena izmed ; č. šolskih sester opazi z drugega nadstropja, da šviga pla-
Glavni namen ruskih boljševikov je bila revolucija, nasilen prevrat ter zasesti vladajoče mesto in podjarmiti nasprotno misleče ljudstvo. To se jim je posrečilo in "danes vidimo v Rusiji večje krvnike, ki vladajo bolj brezobzirno, kot so bivši* ruski carji. Tako v Rusiji. Kako pa je v tem oziru med na->men iz odprtine izpod prosto-simi slovenskimi rdečimi bratci? Prav enako!	j rov, kamor spravljajo šolske
Peščica ljudi na Lawndale se je organizirala pred par le-;stvari- C. sestra je hitro obve-ti v znani socialistični zvezi. Ta zvezica je životarila in ni mo- stila druge sestre nakar so iz-gla nikamor. Prihajali so Kristan in drugi celo iz starega kra- peljale šolske otroke v lepem ja, da bi injekcirali življenske sile, ali zastonj je bilo. Zvezi- j formacijskem redu iz šole. Po-no glasilo je hiralo od leta do leta. Vsi darovi niso bili Za-'klicana je bila požarna bram-dostni, da bi vzdrževali z njim svoje glasilce. Ravno tista gru-'ba» ki ie	hitro omejila in
pa rdečkarjev se je zmislila nov trik.-Sami niso mogli nika- pogasila. Vodja ognjegascev je mor kljub vsem poskušnjam. To zlasti priča njih 20-letno delo Pohvalil čč. šolske sestre, da i-vanje, ki je doseglo komaj nekaj nad 700 naročnikov na njih glasilce. Na mihvauški konvenciji so se pokazali v pravi luči. Skrpucali so skupaj znano rezolucijo, katera jim daje moč;ako ki nastala med otroci v ta-zlorabiti jednotino glasilo za njih rdeče propagande. Tako vi- kem slučaju zmešnjava bi lah-dite v jednotinem listu neprestane reklame za socialiste in nič ko marsikateri izmed otrok novega ne bo, če se bo jednoti obesilo na rame še druge stva-! z&ubil življenje. Kako je o-
Waukegan, HI.
Cenjeni urednik: — Ne samo pri vas, ampak tudi pri nas smo obhajali lepo velikonočno Vstajenje v naši cerkvi. Kakor običajno vsako leto, tako( smo tudi letos imeli lep Božji grob, katerega so čuvali naši vrli Vitezi sv. Jurija v svoji uniformi, kar je dalo velikemu tednu še večji uniformični si-
tropole se prav malokdaj vidijo kaki dopisi. Dasiravno je med nami vsakovrstnega živ-
Ijenja vse polno, tako na društ-j V soboto večer ob poi 8' venih, kakor na gospodarskih poljih i. dr. Velikonočne
praznike smo praznovali na jako lep slovesen način. Kakor vedno se je tudi
uri smo imeli Vstajenje. Lepo je bilo in ljudje so vzklikavali, da tako lepega Vstajenje še nismo imeli. Vstajenje je vodil domači g. župnik preč. g. Fa-
majo šolske otroke izborno tra-nirane za take slučaje. Kajti,
ri. Ljudje, kakoršni so lawndalski socialisti so zmožni vsega ?n nobenega razočaranja ne bo, če bo ta rdeča gospoda po-gruntala kake nove skime za eksploatacijo podporne organizacije.
Kdor le malo premišljuje, kako spretno so ociganili slovenski narod za 60 tisočakov za milijonski fond, katerega so pa izčrpali za vse kaj drugega, kakor so narodu obljubovali, ta ne bo mnogo zaupal lawndalski gospodi. Zakaj nepobitno dejstvo je, da ti ljudje so še vedno narod varali in slepili.
Vrhu vsega tega pa gojijo lawndalski socialisti glavni namen: iztrgati in zamoriti v vsakem slovenskem srcu vero v Boga in zvestobo sv. katol. cerkvi. Kajti v svoji pretkanosti vedo, da dokler bo slovensko ljudstvo sledilo svojim najboljšim in najzvestejšim voditeljem duhovnikom, da toliko časa bodo nedostopni za njih protiverske hujskajoče nauke. To je tudi jasno kot beli dan. Kjer najdemo po slovenskih naselbinah dobro urejene slov. župnije, tam so socialisti brez moči ali pa za nje sploh ne vedo. Zato je lawndalski rdeči gospodi slov. duhovnik največji trn v peti. Psu je jo ga, klevetajo o njem, da presega vse meje človeške dostojnosti. Zakaj, kakor hitro je ljudstvo brez voditeljna, tam se ti nepoklicani rdeči vitezi hitro usilijo za voditelje, tam nastane za njih ugodno polje, kjer njih pšenica zori. Zato so zadnje čase otvorili svoj rdeči ogenj in bombardirajo z vso silo našo slovensko duhovščino. Najbolj delavne, najbolj napadajo. Lawndalski dnevnik, ki ga izdajajo na jednotine stroške, je ogledalo naj-nagnusnejše gonje proti veri in duhovščini, ki jo mora podlo nizkotno človeško srce zamisliti. In to se dela na račun članstva v finančnem in moralnem oziru. Zakaj članstvo, ki za vse to plačuje je odgovorno za financo, kolikor to stane, in v moralnem oziru nosi neodpustljivo odgovornost, ker na vse to molči in ne da ukora ljudem, ki zlorabljajo njih zaupanje.
Iz vsega tega vsak lahko razvidi principielni namen lawndalskih rdečih socialistov, ki vstrajajo na tem, da se slov. trpina delavca odtrga proč od cerkve in vere in nato tranira v revolucijonarja in upornika. Pogubiti ga hočejo moralno
gen j nastal ni pojasnjeno.
m
—	Ker ni upanja, da bi v na- smemo mirovati, dokler ne bo šem mestu bilo dovoljeno obra- imela ta častitljiva katoliška or-tovati pivovarnam, so postav- ganizacija tudi največ svojega Ijene naprodaj kar dve joliet- članstva v naši metropoli. To ske pivovarne. Ena je takozva- je dosegljivo, ako le hočemo vsi na The Joliet Products Co. pre- na delo brez izjeme.
je Sehring pivovarna. Druga' Te dni je nas naša slovenska pa je The Joliet Citizens Bre- banka The North American wery.	~
—	Mr. Leo Mladich poto- nenadila s svojim poročilom ob! val ni zastopnik "Amerikanske- svoji petlenici, kako je napre-1 ga Slov. — Edinost" in nabož- dovala s svojim poslovanjem, nega lista "Ave Maria" je ob- Krasni napredek je, ki ga mo-1 iskal koncem zadnjega tedna remo biti vsi Slovenci v Cleve-i našo naselbino radi oglasov za landu jako veseli, kajti glav-i majniško številko "Ave Maria," na podlaga vsakemu narodu je I
to pot pri nas obhajalo Vstaje-' Francis Ažbe ob azisten-nje Gospoda Zveličarja na karjC1 dveh tujih *»podov. V pro-, najbolj slovesen način. Cerkevkorakali v svojih um-: sv. Vida je bila polna vernega formah Vltezi sv* Jurlja' kar ljudstva, kakor je vedno ob takih običajih.
Posebno živahno se deluje zadnje čase na polju katoliških društev. K. S. K. Jednota je zadnje čase silno pridobila na članstvu. In to še ni vse, kakor vse kaže, bo naša katoliška jednota še le začela s pravim delom v naši slovenski metropoli. Doslej so delali in agi-tirali samo drugi. A sedaj se dviga kviško K. S. K. J. Slovenci v ameriški Beli Ljubljani ne
ie bilo zelo lepo. Tako tudi šol-; ska mladina je v procesiji naredila na vse najlepše vtise. Naši korni pevci so se tudi to pot kar najbolj postavili. Po-1 sebno pa še naši farni Orche-ster, ki obstaja z naših mladih fantov jeJepo sviral med procesijo pri Vstajenju in pri veli-! j ki maši na Veliko nedeljo. Vsi smo jih občudovali, da so se v tako kratkem času tako lepo izurili za tak nastop. Od teh pričakujemo še mnogo. Poza-I biti ne smemo tudi naših vrlih! pritrkovačev. Da bi bili Vi drugi po Ameriki čuli, kako lepo in milo so peli svojo velikonočno pesem naši zvonovi, bi ostrmeli. Našo naselbino imenujejo razni navihanci da je ameriška Vrhnika. Toda po-
ki bo izšla v posebni izdaji za letošnji maj.
—	Izobraževalno društvo "Triglav" priredi prihodnjo nedeljo 19. aprila svojo dramsko predstavo "Sad Greha" v Slovenija dvorani.
—	Umrl je te dni Frank C. Blatnik iz Bridge Streeta. Pokojni je bil med zadnjo vojno
■___jc • r- < j• • .vem vsem, da na veliko soboto
Banking and Saving Co. tudiiz-1.	... » T.
in na veliko nedeljo smo bita-
li starokrajsko Vrhniko, če ne z drugim gotovo z lepim pritrkavanjem v zvoniku cerkve Matere Božje. V nedeljo so že! ob štirih zjutraj začeli pritrka-vati v zvoniku in nadaljevalo se je v jutru in celo dopoldne. Kaj takega sem prepričan, da: Kakor je nas obvestila tis- j niti v Ribnici na St. Claiarju ne kovna družba Amerikanski zmorejo!
gospodarska podlaga.
Slovenec — Edinost, začne dni z veliko kampanjo v naselbini za pridobivanje
te Da smo pa obhajali Vstaje-naši nje in Velikonoč po pravih vrh-no-jniških predpisih zato so skrbe-
vih naročnikov. To kampanjo li naši slovenski mesarji v na-bo vodil znani glavni potovalni, ši naselbini z dobrimi preka-zastopnik Mr. Leo Mladič, ki jenimi želodci, katere znajo v je rojakom po naši naselbini že Waukeganu najboljše izdela-
pri vojakih. Zadnje čase se je j dobro poznan. Rojake se pro- j vati. Mr. Drašler na deseti ce-
bavil z grocerijsko trgovino v družbi z nekim Feehanom. Sorodnikom naše sožalje, pokojniku pa R. I. P.!
Poročevalec.
-o-
Cleveland, Ohio.
Iz naše velike slovenske me-
si, da naj tudi sami tekom te- sti jih je zadnje tedne komaj ga časa dvignejo v naši našel-i dovolj napravil prekadil, da bini agitacijo za katoliški mu je bilo mogoče zadovolji-dnevnik, ki je nam največja ti svoje odjemalce. Seveda s ta-potreba. Vrlemu zastopniku kimi stvarmi pa neoporečeno Mr. Leo Mladiču želimo naj- gre skupaj dobra kapljica, ki boljšega vspeha v tej kampa- se jo naredi po Noetovih re-nji!	| (Dalje na 3. strani.)
"Katoliško časopisje ima nalogo, da razkriva zlobne nakane sovražnikov sv. Cerkve; da podpira prizadevanje pastirjev svetišča Gospodovega. Zato so pa katoličani dolžni, da dobro katoliško časopisje tudi krepko podpirajo. Odrečejo naj slabemu tisku vsako zanimanje in soudeležbo; dobremu tisku pa naj — kolikor je v njih moči — pomagajo, da se okrepi in da napreduje." —. Zapisal papež Leon XIII. pred 36. leti.
* * *
Te naloge, katero naklada v zapisanih besedah katoliškemu tisku sam papež Leon XIII. se je skušal naš list držati od svojega, začetka in jo bo nadaljeval dokler bo izhajal.
Amerikanski Slovenec že 34 let izvršuje to nalogo in jo sedaj združen z Edinostjo vedno krepkeje vrši naprej. Seveda našim nasprotnikom, katerim sti najzvestejši spremljevalki v življenju zlobnost in laž je naš list v svoji odločnosti velik trn v peti. Toda mi ne damo ničesar nato, kaj klevetajo o nas naši nasprotniki, kakor so . zlasti Prosveta in Gl. Naroda. Kajti nekaj napačnega bi bilo v naših vrstah, ako bi taki listi kot sta imenovana nas hvalili. Zakaj zavedamo se, da dokler bodo nas taki listi napadali, toliko časa bomo na pravi poti. Bomo delovali za napredek katoliške misli in dokler bomo tako, bodo naši nasdrotniki lajali in klevetali. Zato katoliški Slovenci, tembolj, ko bodo nas napadali taki listi, tembolj delajmo za napredek katoliškega tiska. To je najboljši odgovor našim nasprotnikom.
* * *
Zato pa rojaki pojdimo te dni z vso močjo po vseh naselbinah vsi na krepko delo za katoliški dnevnik. Prav vsakdo izmed nas naj skuša pridobiti te dni vsaj enega novega naročnika na katol. dnevnik. Od te agitacije veliko zavisi. Namreč zavisi, kdaj da bomo dobili Slovenci katol. dnevnik. Ali ga bomo dobili takoj, ali bo treba še naprej prositi in prositi, da se bo narod prebudil in spoznal ,kaj ima storiti, da bo dobil katol. dnevnik.
* . * *
Potrebo katoliškega tiska smo vam že tolikrat naslikali, da brezdvomno sleherni Slovenec ve, da je katoliški dnevnik najnujnejša potreba katol. Slo? vencem v Ameriki. Zato smo tudi prepričani, da bo vsak v tej kampanji storil svojo dolžnost ter pomagal v vsej svoji moči da se katol. dnevnik doseže čimpreje.
Katoliški Slovenci moram« dobiti svoj katoliški dnevnik!

Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
Obnašanje te ženske je nekako budilo Tuino pozornost, zakaj neprestano je pogledovala k zvezdoznancu Kakuju, ki se je ves razživel v njeni navzočnosti in se ji smehljal, kakor da je spoznal v njej staro prijateljico. Ko je prišla druga dvorjanka na vrsto, da streže faraonu, se je Meritra umaknila h Kakuju in mu je za zaslonom svoje široke pahljače naglo nekaj povedala, kakor da se dogovarja z njim; on ji je prikimal, da se strinja, nato pa sta se zopet ločila.
Slavnost je trudno potekala. Slednjič so se odprla vrata in pojavili so se sužnji z mumijo mrliča, ki so ga postavili na noge v pročelju dvorane, na kar je stoloravnatelj za-klical:
"Pijte in bodite srečni, vsi vi mogočnja-ki zemlje, ki ne veste, kak9 kmalu boste te-: mu-le enaki!"
To prinašanje mumije je bil za star o-bičaj, toda tak, da so ga bili splošno zavrgli, tako da je Tua, ki ga ni bila videla doslej, gledala radovedno, a malce zlovoljno.
"Zakaj vlačiš mrtvega kralja iz groba
v svet življenja, stric?" je vprašala in pokazala na kraljevska znamenja, s katerimi je bil mrlič opremljen.
"To ni kralj, veličanstvo," je odgovoril Abi, "marveč samo kosti kake nizke osebe, morda celo samo kose lesa, ki nosi urej in žez-lo v čast faraonu, našemu prvemu gostu."
Tui se je nagubančilo čelo, faraon pa, ki je bil preslišal ta razgovor, se je žalostno nasmehnil in je rekel:
"Bridko veselje, brat moj, človeku, ki je star in bolan in ni več daleč od večnega bivališča, kakor jaz. Pa kaj bi godrnjal — ni me treba spominjati, kaj čaka mene in vse nas!" Naslonil se je v svoj stol in vzdihnil. Tua ga je plašno pogledala.
Tedaj je Abi ukazal, naj mumijo odne-so; dolgo se je opravičeval in izjavljal, da so jo prinesli samo zato, ker je to davna navada v Memfidi, ki ne menjava svojih običajev kakor Thebe. Pristavil je, da je to truplo ali podoba — sam ni vedel, kaj je, ker ni hotel raziskovati — gledalo vsaj na trideset faraonov, ki so danes vsi prav take mumije ; rabili so jo že zdavnaj pri kraljevskih slavnostih, preden so vlado prenesli v Thebe.
"Če je tako," ga je prekinila Tua, ki je bila jezna, "je čas, da jo pokopljete, če je meso in kost, ali sežgite, če je les. Toda faraon je truden. Ali dovoliš, da odidemo, stric moj ?"
Abi ni odgovoril, marveč je vstal in Tua je mislila, da hoče razpustiti družbo. Pa ni bilo tako, marveč je dvignil veliko zlato kupo vina in je rekel:
"Preden odidemo, gostje, naj pije Mem-fida dobrodošlico mogočnemu gospodu obeh dežel, ki je danes prvikrat med svojim dolgim in slavnim vladanjem počastil naše mesto s svojo navzočnostjo. Kakor mi je sam ravnokar rekel, je moj kraljevski brat slaboten m betežen in ne moremo upati, da pride še kdaj v belozido Memfido, kadar nas zapusti. Toda bogovi so mu k sreči dali potomca, ki so mu ga dolgo časa odrekali, to ljubez-njivo hčer, ki sedi z njim na prestolu in ki bo, kakor smo prepričani in kakor prosimo bogove, kraljevala za njim, kadar on blagovoli oditi v Osirisovo kraljestvo. Vendar nam je težko, prijatelji, da bi bil blagor in prestol Egipta odvisen od enega samega slabotnega življenja. Zato se glasi moja napitntca: Naj bi kraljica Neter-Tua, Amenova Jutranja zvezda, Hathora, Močna v lepoti, ki je zavrnila toliko snubcev, našla, preden odide od nas, sebi primernega moža, soproga kraljevske krvi, vajenega v umetnosti vladanja, čigar moč in spretnost bi podpirala.njeno žensko slabotnost in neizkušenost v tisti težki uri, ko se bo znašla sama."
Družba,- ki je dobro razumela skriti zmisel in namen tega govora, je vstala in je-
la divje kričati, kakor je bila naučena, ter je praznila kupe v zdravje faraona in Tue klicaje :
"Poznamo tega moža. Vzemi ga, slavna kraljica, vzemi ga, Amenova hči, in vladaj
večno!"
"Kaj neki hočejo?" je mrmral faraon. "Ne razumem. Zahvali se jim, hči moja, moj glas je preslab; in potem pojdiva."
Tua je torej vstala, ko so gostje slednjič pomirili, se ozrla naokrog s svojimi žare-čimi očmi ter spregovorila z jasnim glasom, ki je segel do zadnjega kota dvorane:
"Moj oče faraon in jaz, kraljica Zgornjih in Spodnjih dežel, se vam zahvaljujeva, prebivalci tega mesta, za vaše vdane pozdrave. Toda kar se tiče besed, ki jih je govoril princ Abi, moram izjaviti, da jih ne razumeva. Bogove prosim, naj bi faraon v slavi vladal še mnogo let, toda če odide in jaz ostanem, vedi, ljudstvo moje, da se ti ni nič bati slabotnosti in neizkušenosti tvoje kraljice. Vedi tudi, da si ne iščem moža in da bi ga, če bi ga iskala, nikoli ne našla/med obzidjem Memfide. Dobro spite, podložniki in ti, stric Abi, kakor hočeva tudi midva storiti, če nam dovoliš* da odideva."
Nato se je obrnila in prijela očeta za ro-ko ter brez nadaljnih besed odšla; Abi pa je cstal in je strmel v svoje goste, gostje pa s' strmeli vanj.
"AMERIKAnski slovenec" in "edinq1t."
Iz življenja in sveta.
SKRIVNOSTNI SNUBAČ.
Na vesti ima umore in druge zločine. — Končno je prišel v roke pravice, kateri bo dajal odgovor za svoje zločine.
Novosadska policija je napravila pred kratkim redek lov. Posrečilo se ji je namreč aretirati enega onih težkih mladeniče v, ki znajo tajinstveno zakrivati svoje zločine. Gre za sledečo kriminalno afero:
Dne 23. m. m. je prišel k vdovi Mili Letič v Novem Sadu neki moški, ki je izročil gos-^pej pismo njene sestre iz Skop-lja. Letičevo je to silno presenetilo, ker je davno prekinila
brega in da se ima Letičeva zahvaliti le izredni sreči, da je ušla sigurni smrti.
-o-
Zasledovanje okoli sveta.
Poleti 1922. je obiskala Nemčijo mednarodna družba tatov in ponarejevalcev čekov. Druž-' ba je kradla vsevprek, najraje se je oglašala pri draguljarjih in v bankah, kjer je izmikala! drage kamne, zlate predmete in pa čeke.
Nemški policiji se je posrečilo aretirati in zapreti samo enega člana tatinske družbe,' moža po imenu Blindbauma, katerega so prijeli v Berlinu. Prišel je pred sodišče, kjer je
ječo.1
vse stike s svojo sestro. V pis-.bil obsojen na večletno mu se naproša Letičeva, naj Ime Blindbaumovih tovarišev sprejme donositelja pisma ka- pa ni mogla policija izvedeti za kor brata in mu gre v vsakem nobeno ceno. Končno se ji je oziru na roko. Pismo pa je bi-1 posrečilo doznati, da je vodil lo datirano: Novega Sada. Do- tatove ruski trgovec Gantz, ki
nositelj pisma se je predstavil 2a Dušana Pajiča in ga je Letičeva v resnici sprejela z vso gostoljubnostjo. Po večerji je iz-
se je izdajal za juvelirja. Gantz je stanoval v Berlinu. Imel je stanovanje, obstoječe iz devetih sob. Ko* je videl, da se nahaja
iavil, da je izmučen in prosil, v pasti, je ostavil svojo druži-da sme spat. Vdovi se je zdela no. in pobegnil iz Nemčije. Po-vsa stvar zelo zagonetna in je licija mu je sicer skušala pre-
zato pokazala pismo svojim sorodnikom. Iz previdnosti so tudi nadzirali stanovanje vdove. Pajič je ob 6. zjutraj odšel z doma se opoldne vrnil in zahteval, da se mu pismo vrne. Letičeva mu je odgovorila, da je pismo že uničila.
V resnici pa je izročila pismo znanemu kriminalistu dr. Milanu Sekuliču.
Preiskava je imela vspeh, nakar je bil Pajič aretiran. Pri zaslišavanju je izjavil, da je pismo ponaredil, da pride na ta način v zvezo z Letičevo, ki jo hoče poročiti. Policija pa tej izpovedi seveda ni šla na lim. Letičeva je namreč precej sta-
križati načrt, a Gantz je bil bolj prebrisan kakor agenti, katere je ukanil za njihovo veščino. Posrečilo se mu je prekoračiti mejo nemške države in dospeti v inozemstvo. Tam je nadaljeval svoj tatvinski posel. A ko je prišla za njim tiralica berlinskega redarstva, mu ni preostalo nič drugega kakor da beži pred zasledovalci in lastno senco. Zasledovalci iz Berlina so mu bili neprestano za petami. Neka banka je poslala za njim detektiva po celem svetu. Agent se je moral seliti iz države v državo, stikati za Gant-zem. Zasledil ga je v Južni A-meriki in ga aretiral v mone-
rejša, na drugi strani pa se je tu, ko je pričakoval svojo druž-Pajič obnašal jako sumljivo in bo.
je imel očividno druge načrte.
Nadaljna preiskava je dognala, da je Dušan Pajič velik zločinec, ki ima na vesti celo vrsto grehov. Leta 1912. je zva-»bil novosadskega gostilničarja Drago Bujina na svoj dom, ga Umoril in oropal, njegovo truplo pa vrgel v klet in je pokril tamkaj z veliko cementno plo-Čo. Bujina je Pajič ustrelil s samokresom, ko je spal. Morilec je bil aretiran in obsojen na 15 let težke ječe. Leta 1918. £a je pobegnil iz zapora in izvršil od tedaj celo vrsto drznih vlomov, ropov in goljufij. Desetkrat je bil med tem že kaznovan in zaprt, a je vedno pobegnil. Pajič trdovratno zanika vsako krivdo, vendar pa ima policija proti njemu že toliko obtežilnega materijala, da bo končno vendarle moral razkriti svoje tajnosti in skrivnosti. Domneva se, da tudi z nepričakovanim posetom pri bogati vdovi ni nameraval ničesar do-
Detektiv je spravil Gantza na nemški parnik. V Colonu, ki tvori vhod v pristanišče Panamskega prekopa, se je Gantz izmuznil in se je hotel pomešati med ljudmi. Detektiv je beg pravočasno opazil in ga zajel ter peljal nazaj na parnik. Ko je ladja dospela v Severno morje, so predrznega tatu vzeli v oskrbo nemški kriminalni uradniki, ki so ga prepeljali preko Hamburga v Berlin, kjer pride sedaj na zatožno klop.
-o-
Dobro pogodil.
Berlinski zdravnik dr. Fre-richs je bil zelo originalen in surov. Neka njegova pacienti-! nja ga je bila že večkrat ujezila in je ni maral. Nekoč ga sreča na cesti, in preden ji je mogel uiti, ga je že imela in mu na dolgo in široko razlagala, kaj jo teži. "Dobro," je rekel, "bomo takoj pogledali. Zaprite oči in pokažite mi jezik." Naredila je tako, on je pa v
največji hitrosti izginil za bližnjim vogalom.
o
Med enakimi.
Pri Dunaju je velikansk park, Prater nmenovan. Prej j je bil odprt samo dvoru in 1 plemstvu, cesar Jožef II. ga je pa odprl vsem meščanom. Dvorjani so bili zato zelo hudi in so se pritožili pri cesarju, češ1 da ne morejo biti odslej nikdar več y fini družbi in "med enakimi." Cesar je odgovoril: "Če bi hotel biti jaz med meni enakimi, bi moral stopiti dol v kapucinsko grobnico, kjer počivajo moji pradedi."
—o-
Muha more leteti silno daleč.
Napravili so poizkus in so našli, da se je domača muha oddaljila do 24 km. To je velikega pomena pri nalezljivih boleznih, ki jih morejo muhe prenašati. Pomniti je treba, da more muha n. pr. prileteti iz Kamnika ali Kranja v Ljubljano in pa tudi obratno in tako prenesti bolezenske kali. Zgodi se pa to v kratkem času. V enem dnevu se morejo muhe razlete-ti v okraju do 15 km.
-o-
Nad 5000 ljudi utone vsako leto v Nemčiji.
Kaditega predlaga neki nemški list, da bi se v srednjo šolo uvedlo obvezno učenje plavanja, da bi se tako vsak učenec priučil plavanju. Nekatera mesta so se za to že pobrigala in snujejo poletna plavališča in zimske bazane. V Berlinu nameravajo tak pouk uvesti že v ljudsko šolo.
-o-
Črnogorski (emigranti se vračajo.
V letih 1918. in 1919. mnogi Črnogorci, ki so ostali zvesti dinastiji Petrovič-Njegoš in ki so pod tem režimom zavzemali! odlična mesta, niso mogli poj-, miti pomen historičnega mo-; menta, ki je nastal leta 1918. ter so se v velikem številu začeli izseljevati. Nekateri so šli v Italijo, drugi v Ameriko. Čas je potekal in oni so s tujine začeli drugače motriti razvoj razmer v naši državi. Začeli so se vračati eden za drugim. Naši jih z obema rokama sprejemajo, jim dajejo službe in pokoj-1 nine. Za vojvodo Plamencem; se vračajo tudi drugi emigranti v kršno Črnogoro.
-o-
M. m. ponoči je v Vinkovcih pogorel parni mlin tvrdke Ive-ša & Vereš. Gasilci so rešili stroje in nekoliko žita. Škoda znaša pol drugi milijon dinarjev. Mlin je bil zavarovan.
iz slov. naselbin.
(Nadaljevanje s 2. strani.
ceptih. Tudi te se je precej porabilo za slavljenje letošnjih praznikov. In zakaj se jo ne bi, ker je dobra in "fajn."
Mrs. Varšek iz Adams ceste se je te dni vrnila iz bolnišnice, kjer se je nahajala bolna. Zdravje se ji vrača in je upati, da bo vkratkem popolnoma ozdravela.
Zbolela je hčerka znane družine Kern na 10. cesti, kateri želimo, da se ji zdravje vrne čim preje!
Za praznike je došlo h raznim prijateljem, domačim in
DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society)
it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
[prijateljem več posestnikov. H znani družini Josip Pekolje sta došla iz Chicage Mr.-in Mrs. Albin ZakrajSek. Mrs. Zakraj-šek je hčerka Pekoljeve družine in so tako v domačem družinskem krogu obhajali vesele velikonočne praznike.
Prihodnjo nedeljo dne 19. aprila priredi društvo katoliških borštnarjev štev. 1533. C. O. F. zanimivo igro "Sv. Lucija" v treh dejanjih. Igro bo vodil Klub združenih katoliških društev v Waukeganu. Začetek igre bo ob 7. uri zvečer. Ker so pri tej igri zaposljene najboljše dramatične moči, je tudi gotovo, da bo igra kar najbolje iz-
padla. Vsi rojaki tudi ij gih bližnjih naselbin so vabljeni, da pridejo in vidijo to sno igro.
Tako sem napisal to pot jas nekoliko iz nafie naselbine. Prihodnjič in to kmalu se naj o-glasi pa zopet kdo drugi, da ml ne bo potem kdo predbacival* da imam vedno le jaz besedo.
Poročevalec.
-o-
Smrtna kosa.
V Tržiču je na nagloma u-mrl zadet od kapi tovarnar I-van Rakove iz Kranja. Star je bil 59 let.
Širite
bi EDINOST"
Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An-cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50e na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajry $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph G^r sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111.
Marijinega kipa za majniški altar, naročite ga takoj ! Na razpolago imamo sledeče:
Brezmadežna, Lurška Mati božja, Srce Marijino, Mati milosti, Marija pomočnica, Marija Devica z detetom.
Velikost: 8 inčev ........................................$1.00
Velikost: 12 inčev ......................................$1.50
Velikost: 16 inčev ..........................$2.50
Velikost: 22 inčev ........................................$3.50
Svetilke s stojalom v raznih barvah _............... 45c.
Dušice, baksa po.......................................1........ 15c.
Votivne 15-urne svečice po 5c. ali due............. 50c.
Naročila pošiljajte na:
A. S. & EDINOST 1849 West 22nd St.,
Chicago, III.

Vabilo
NA
ZABAVNO PRIREDITEV
katero priredi
CERKVENO PEVSKO DRUŠTVO "ZARJA
»
CERKVE SV. JURIJA
V SO. CHICAGO.
Na Belo nedeljo, dne 19- aprila 1925
ob 7:30 zvečer
V CERKVENI DVORANI SV. JURIJA na 96-ti cesti in Ewing Ave.
Vstopnina 50c. — za mladino 25c.
Slovenci v So. Chicago in v' Vsej okolici so najuijudneje povabljeni k tej VELIKI ZABAVI pev. dr. "ZARJA." Pokažite ta dan, da je vam društvo, ki goji cerkveno in narodno petje v naselbini pri srcu.
Za najboljšo postrežbo in zabavo jamči
ODB6R.

Človeka se sodi po druščini
s katero občuje
Družba, ki je spojena v KASPAR AMERICAN STATE BANK sestoji iz
tisočev varčnih in zadovoljnih ulagateljev; Več sto malih in velikih trgovcev, dobro poznatih tovarnarjev in profesionalnih ljudi,
in veliko številQ onih, ki delajo za druge.
Kaspar American State Bank
s ponosom kaže na društvo, v katerem se nahaja, ponosna je tudi na one, katerim služi.
1900 BLUE ISLAND AVENUE VOGAL 19. CEŠT&
CHICAGO,
Imetje
ILLINOIS. $20,000,000.00
-
Pot v naše društvo je tudi vam odprl
_J	• :	.

.. V. .■ i V


.i - -	■ -l-'-y; '
"AMWtnr»N!MU aU>VEMEC" IN "KPW3T.
n
F
Vstaja Skenderbegova
-----Zgodovinska Povest ~~-
Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B. Prevel t M.
"Smo osvojili Anatolijo in nismo nikdar odprli ust," mu je segel v besedo tovariš.
"Jaz nisem nikdar izrekel svojega mnenja, dokler nisem bil šestdeset let star," je rekel stari Turek.
"Ni Čuda, da premaga Hunijad vse, kar mu pride na pot," je rekel njegov tovariš.
"In ta vražji Škenderbeg," je dejal starec.
Glavni evnuh je izpil svojo čašo kave in odšel. Armenski zdravnik je šel za njim.
IX.
Glavni evnuh je zavil na neko pokopališče skozi katero je držala s cipresami obsa-jena pot proti seraju. Armenski zdravnik je šel v spremstvu svojega služabnika za njim.
"Plemeniti gospod!" je rekel armenski zdravnik, "ali smem za trenutek motiti vašo pozornost?"
"Častiti Hakim, ali si ti?" je odvrnil evnuh in se obrnil z vzpodbujajočim uljudnim nasmehom. "Kaj pa bi rad?"
"Govoril bi rad z vami o važnih zadevah," je rekel zdravnik.
. Evnuh se je malomarno vsedel na bogato okrašen nagrobni spomenik, ponosno prekrižal svoje noge, poravnal krasni smaragd, ki se je lesketal na njegovem prstu in velel Hakimu, da govori z njim brez vseh ovinkov.
"Jaz sem zdravnik," je dejal Armenec.
Evnuh je prikimal.
"In jaz sem čul vašo visokost, ko je v ka-A^arni omenila, da je naš prevzvišeni gospod, sultan, ponudil bogato nagrado onemu, ki bi mogel ozdraviti eno najljubših njegovih vjet-nic."
"Nič manj kakor sto mošenj zlata," je odvrnil evnuh. "Nagrada je primerna temu kritičnemu slučaju. Veruj mi, častiti gospod, da ni mnogo upanja."
"S pomočjo človeških sredstev," je odvrnil Armenec; "jaz pa imam talisman s čarobno močjo, kateremu se ne more ustavljati nobena bolezen. Rad bi poskusil njegovo moč."
"To ni prvi talisman, ki nam je bil na ponudbo, častiti zdravnik," je rekel evnuh in se neverno nasmejal.
"Toda prvi, ki se vam ponudi pod takimi pogoji," je rekel Armenec. "Dovolite, da jaz zdravim vjetnico, in od sto mošenj zlata je polovica vaših. Da! Tako zelo sem prepričan o vspehu, da mislim, da ga ne pripravljam v nevarnost, ako vas dejanski zagotovim, da je polovica nagrade vaše." In s temi besedami je vzel Armenec s svoje roke dragocen prstan in ga je z vso vljudnostjo poklonil evnuhu. Z občudovanjem ga je ogledoval in ga zadovoljno nataknil na prst. "Jaz ne potrebujem nobene vzpodbude, da pospešujem koristi znanosti in namene dobrodelnosti,' 'je rekel evnuh dobrohotno. "Ta kamen je v resnici krasen in jaz ga z veseljem obdržim kot spominek na duhovitega tujca, ki ga spoštujem. Govoril si nekaj o talismanu. Ali v resnici tako misliš ? Nikakor ne dvomim, da se ti dovoli poskusiti tvojo umetnost. Toda princ Mohamed je ravno tako silen človek, kadar je razočaran ali nevoljen, kakor je velikodušen, ako se mu stori usluga. Ako oxdraviS to krščansko vjetnico, gotovo dobimo obljubljene denarje, ako se ti pa ne posreči, bo tvoja glava prav gotovo odletela doli v okop, ki obdaja seraj, in s tvojo tudi moja."
"Veleplemeniti gospod," je rekel zdravnik, "jaz sem pripravljen narediti poskus pod pravkar omenjenimi pogoji. Vspeh je popolnoma zagotovljen, tako da mora bolnica, ako je še živa, s pomočjo tega zdravila hitro okrevati. Verujte mi, ako bi bili priča mojih ozdravljenj, ki sem jih že dosegel, bi se samo čudili sicer neverjetni moči."
"Ti imaš to prednost," je odvrnil evnuh, "da govoriš s človekom, ki je videl nekaj po svetu. Vsako leto potujem s princem Mohamedom v Anatolijo. Ako bi bil ozkosrčen fanatik in bi ne bil v celem svojem življenju nikdar pet milj od Adrijanoplja, bi v resnici dvomil nad tvojim talismanom. Toda jaz sem zaščitnik znanosti in sem čul mnogo o talismanih. Koliko, misliš, utegne ta prstan tehtati?" --
"Slišal sem praviti, da je rubin nenavadne velikosti," je odvrnil Armenec.
"Kje si dejal, da stanuješ, Hakim ?"
"V khanu Bedreddinu."
"Zelo primerno bivališče. No, bomo videli. Ali imaš še več draguljev? Morebiti ti o-mogočim, da se za dobro ceno ločiš od nekaterih izmed njih. Khan Bedreddin ima zelo ugodno lego. Morebiti pridem proti večeru tja, da pokusim tvojo kavo, in potem bomo dalje govorili o omenjenem talismanu. Alah bodi s teboj, častiti Hakim!" Evnuh je prikimal in odšel svojo pot.
"Samo skrb in bojazen me je zadrževala, da se nisem na vse grlo zasmejal," je dejal Nicej. "Zaščitnik znanosti! Med vsemi predrznimi, puhloglavimi, lakomnimi napihnjenci —"
"Tiho prijatelj," je rekel Škender in se nasmehnil. "Glavni evnuh bodočega dediča turškega cesarstva je mnogo vplivnejši mož, kakor kak ubog knez ali preganjan upornik. Ta vse časti vredni človek nam lahko mnogo pomaga, in jaz tudi upam, da nam bo. Očito je, da se je pognal za vado, in s pomočjo še bogatejše vade bo pa morda naš. Med tem pa morava biti potrpežljiva in se spominjati nevarnosti, v kateri se nahajava."
X.
Evnuha ni bilo treba dolgo čakati, kajti predno se je z visokega minareta oznanjal konec dneva, je dospel v Khan Bedreddin in vprašal po armenskem zdravniku.
"Niti minute Časa ne smemo izgubljati," je rekel evnuh Škendru. "Vzemi seboj vse, kar misliš, da boš potreboval, in pojdi z menoj."
Evnuh je stopal naprej, Škender in Nicej pa v spoštljivi daljavi za njim. Cez nekoliko časa so dospeli do pokopališča, kjer so se zjutraj pogovarjali, in ko so stopili na bolj zapuščeni prostor, je evnuh počakal svojega tovariša rekoč:
"Sedaj, častiti Hakim," je dejal, "ako me varaš, ne bom nikdar več podpiral moža znanosti. Danes popoldne se mi je ponudila priložnost, da sem govoril s princem o tvojem talismanu, in po mojem priporočilu se je takoj odločil za poskus, in sicer s tako silo, da mi je bilo popolnoma nemogoče, odložiti ga do jutri. Omenil sem tudi pogoje. Povedal sem princu, da zastavljaš svoje življenje. O razdelitvi nagrade nisem seveda ničesar o-menil. To je stvar, ki briga samo naju. Zanašam se na tvojo čast in ti povem, da vedno ravnam tako z možmi znanosti."
"Jaz ne bodem delal sramote svojemu poklicu ali se skazal nevrednega vašega zaupanja, o tem bodite prepričani," je odvrnil Škender. "In ali bom že v tej noči videl vjetnico?"
"Gotovo! Ali si pripravljen?"
"Seveda, gospod; resnica je vedno pripravljena."
Ob tem razgovoru so prekoračili pokopališče in dospeli do širokih okopov, ki so tvorili nekako teraso; tu so rastle mlade fige. Evnuh je potrkal s svojo srebrno palico na majhna vrata, ki so se jim odprla in stopili so na vrt. Pot je vodila nekoliko časa skozi grmičevje in jih nato pripeljala na odprto trato, kjer je stalo veliko in nepravilno zidano poslopje. Ko so se bližali poslopju, jim je prihitel nasproti mlad človek zapovedujoče zunanjosti ter nagovoril Škendra:
NASVETI ZA HISO IN DOM.
Koliko časa je treba sušiti meso v dimu?
To sušenje je odvisno od velikosti kosa in od tega, kdaj se bo rabilo suho meso. Če pridejo kmalu na vrsto za v lonec, jih ni treba predolgo sušiti, če pa jih misliš hraniti tja do poletja, jih pusti dalje v dimu. Prav tako tudi večje kose (pleča, šunke,) dalje časa (3—5 tednov), manjše kose le krajšo dobo (do 3 tedne). Izkušnja in pazljivost pokaže, koliko časa je najbolje. Znamenje, da je. meso suho, je lepa rumeno-rjava barva, ko ga obrišeš oziroma umiješ. Drugo znamenje je prijeten okus po suhem mesu, če prebodeš kos z lesenim ošiljenim klinčkom.
Važno pa je, kako prekaje-no meso spraviš. Zelo primerne so temne podstrešne kamrice, varne pred mišimi in podganami, kjer meso lahko visi. Ako pa nimaš takega prostora, ga spravi v zaboje ali skrinje. Priporočajo ga spraviti v gaše-no apno, v pepel, v rezalnico, v otrobe ali v seno. Na dnu zaboja ali skrinje je treba natresti 10 cm visoko ene izmed imenovanih stvari, položiti na to meso, a tako, da se kosi ne dotikajo, pokriti jih zopet s plastjo vmesnega sredstva itd. do vrha, kjer jih je dobro pokriti z zadnjo plastjo. Taka zadelava je priporočljiva, da ne pride zrak do mesa in se ne spridi.
-o-
Jajca za valenje.
Nad 14 dni stara jajca ne smemo rabiti za valenje. Ko hranimo jajca, jih moramo večkrat obrniti, drugače se vsede rumenjak na eno stran. Jajca, ki smo jih podložili, je treba po šestem dnevu nreiskati. če so oplojena ali ne. Če pogledamo lajce proti luči skozi ovitek iz močnega temnega papirja, ali skozi široko 10—20 cm dolgo cev, vidimo pri oplojenem jajcu pa sredi piko, od katere gredo na vse strani nekake žile. Jai-ce, ki ni oplojeno, ne kaže teh
I ANTONIJA RIFEL g
&	MIDWIFE
znakov. Tako jajce se po šestdnevnem valenju lahko še vedno uporabi v kuhinji.
——-o-
Materina dušica (timijan)
je mala, kakih 30 cm visoka, šopasta rastlina, z vedno zelenimi listi in prijetnim duhom. V prvem letu je treba z njo, ravnati kakor z majaronom, a je zlasti v poznejših letih posebno dišeča začimba. Zadovoljna je z vsako zemljo in se najbolje razmnožuje z deljenjem korenike. V septembru se poreže ali požanje, poveže
v	šopke, posuši v senci in spra-,
vi	v vrečicah na suhem prostoru. Za mesne jedi, obare, omake in juhe je neizogibna začim-, ba, ki je majoran ne more nadomestiti.
SKRB ZA ZDRAVJE.
i
Glava me boli,
toži marsikdo, ki mora napenjati oči. Vživa zdravila, ki mu pa ne morejo pomagati, ker je vzrok njegovega glavobola pe-šanje oči. Ne napenjaj, ako mogoče nekaj časa oči, pa bo nehal glavobol. Dostikrat so primerna očala najboljše zdravilo za take bolečine. Kdor se mora napenjati pri branju in delu, naj se obrne do zdravnika, ki mu preišče oči in ugotovi, ako mu je treba očala, začasno ali za zmeraj. Seveda je dostikrat opešanje vida posledica pešanja krvi in si odpomo-rejo oči, ako si je odpomogla kri. Tak človek mora za nekaj časa v kak drug kraj. Izpre-memba zraka sama zadostuje- včasih, da se poboljša kri in okrepi oči, to velja posebno za one, ki so zaposljeni v tovarnah in pisarnah. Vživanje medu, ječmenovega slada je o-zdravilo v tem slučaju že marsikoga.
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršui^ točno.
Zaloga fotograf ičnih
potrebščin. — Prinesite k ran filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamere
1758 W 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL.
Pelin (angleško: Wormwood)
je občeznano želodčno zdravK lo med Slovenci. Kuha se ali pelinov čaj, ali pa se rastlina posuši in zmelje. Ta prah jenu Iješ v jedi ali pa na vodi.
Pelin je jako dobro sredstvo proti boleznim na jetrih. Ako kdo boleha na jetrih naj si vsak dan nekolikrat potrosi na jed malo pelinovega prahu; pelin bo rumenico kmalu pregnal in bolnik bo bolje. Pelinov čaj tudi dobro vpliva na oči.
Izbomo zdravilo je tudi peli-novo olje, katero se pripravi tako le: Suho pelinovo listje se dene v steklenico in nanj nalije malo špirita, ki se ga lahko potom zdravnika dobi v lekarni. Spirit potegne iz pelina zdravilni sok. Steklenica naj taka stoji dobro zamašena 10 dni. Potem času nalijte v steklenico sladkega mandeljnovega ali laškega olja in steklenico postavite na solnce, ki naj bo od-prta. Špirit bo izhlalep, ko bo zdravilno moč dal olju. Tako olje se lahko hrani več let in je^ zelo zdravilno zlasti za leče-nje bolečin odznotraj.
-o-
SlRITE "A.. S in EDINOST"
B. PAWL0SKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu oh činstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL.
522 Broadway St.
Phone: 2380
JOLIET, ILL.
,%«< >aec x«e< >ock >«ec x«: >«<
|
1 §
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek S300.000.00.
C. E. WILSON, predsed
POSOJILO
POSOJILA
na prve in druge vknjižbe.
Druge vknji/.be kupujemo * znesku $200.00 do $5.000 Lahka odplačila na 6 odstoi in zmerna provizija. Kupujemo vrednostne papirje
LOUIS STERN & CO Boba 1029 Bumham poslopje 160 N. La Salle. St. CHICAGO. ILL.
ROJAKOM NA ELY, MINN.
?e priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost.
PLAYER PIANO
Radi selitve moram prodati do 11. aprila $800 vredno player-piano, s klopjo in 98. rola-mi. — Cena:
$100
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju;
Math Kremesec
SLOVENSKI
w
MESAR
1912 W. 22nd STR., "^T CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319.
KRITJE STREHE. ^ — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo delo ns vsakem delu mesta. Obstojimo ie 34 let: kot največje to zadevno podjetje v Chicajsri. Unijski delavci.
J. J. DUNNE ROOPING CO.
3411 Off den Ave. Phone Lawndale 0114. '
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St.. Chicago, III
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladam sten
ski papir. Phone: Canal 0490.
Zanesljivi stranki tudi na obroke
3323 Lincoln Avenue,
CHICAGO, ILL.
1. nadstr. Mrs. Jesky's Piano
CLEVELANDČAN JE!
kadar potrebujete pogrrebnika sc spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po kličite:
Randolph 1881 ali 4550.
Pošiljate jVi
Denar v Evropa
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro čila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pobi štv«. ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v* bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK
Največja in najstarejša banka v Jolietu.
*""	■'■	.i. ■ — U>
Premoženje te banke znaža $13,000,000.00
SLS
. - ___ . -d . . _ .
• - > ______________