■nuflCIUlIB DUOBaB W flBBflVHM* Leto LXX. ŠL 228 , LJvUJaaa, »reda t oktotea lf}7 Cera Dini.-' i^naja rsa* aan popoiđne, izvzemftJ oedejje m praznika. — lx»ermtl do » petit *rst a Din 31, đo 100 mt A Dm 2^0, od 100 do 800 vnt * Dm S, **tp inaermU pettt trrsta ĐIđ 4-—w Popust po dogovora. tnaeratnS dave* posebej. — jBkmnskl Narod* veija mesecao * JngoelavlJ] Oto IX—. za tnosemstvo Dto 25-—. Rukopisi s* oe vračaja, CUDNIftTVO IN UPRAVKUTVO LJUBLJANA, mamom alta U. * Telefon: SI-« 81-33. 81-34. 81-29 tn 81-96 Podrainlc«: MARIBOR. 8trossmayerjeva 3b — NOVO 1CESTO, Ljubljanska e, telefon tt. 26 — CR1JB, celjsko uredništvo; Strosamaverjeva ulica 1, telefon ft. «5; podružnica uprave: Kocenora oL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10JL Fostna hranttnlcm v Ljubljani ftt 10.331 JCm^Oca stopa iz rezerve: Pomemben govor predsednika Boosevetta Države, ki hočelo mir, se morajo združiti v obrambo proti onim, kl ne spoitnjeio med-narodnih pogodb — Amerika bo vedno na strani onih, ki so za mir in mednarodno sodelovanje CHICAGO, 6. oktobra. V svojem včeraj-fcijem govoru v Chicagu je predsednik Roosevelt izjavi] med drugim: Na svetu je tolikšna solidarnost in međsebojna odvis-nost, da se dajenako nobena država, niti tehnič. niti moralno, ne more sama izlodti od ostalih v pogledu gospodarskih in političnih pojavov. Za slehernega Američana je takorekoč življensko pra&tnje spošto-vanje in ohranitev mednarodne morale. Većina držav teži za tem, da bi se ukinile carinske meje in da bi se tako spet pov-zdignilo blagostanje, toda na drugi strani pa se del držav pretirano oborožuje. . , To seveda ne velja za Zedinjene države Severne Amerike, ki skupno potrošijo za si-oje oboroževanje nekoliko manj kakor 12*> svojeg-a celokupnega proračuna. Gledati pa moramo v bodočnost, kajti 90% držav se danes boj5, da n» izgubi svoje avobode, svoje samostojnosti in da ne zabrđe v vojno in to zaradi zađržanja držav. ki jih je komaj ostalih 10%, ki pa ogrožajo osnovna medn.irodna načela. Države, ki žele mir, morajo najti način in sredstva, s poniočjo katerih bo tuđi njih volja prišla spet do izraza. To so stvari, ki danes zanimajo ves svet. Ne gre samo ra đejanje, ki pomeni kršitev doloćenih doffovorov in splosnih pravil, temveč gre za vpraSanjc miru, mednarodnega zakona in z lasti še humanosti. Tudl ne gre samo za določbe Društva narodov in Briand-Kelloggovej^a pa.kta, temveč za osnovna vprašanja gospodarstva, varnosti in humanosti. Ves svet mora že enkrat spoznati, kaj je krivica. In svet se ne sme ustaviti samo na dovodu niih primerih in izkušnjah, temveo moru na prvem mestu poudaritl spofctovanje svetosti dogovorov, spoStova-nje svobode in pravic drugih ter zaustaviti pot \seni mfHlnarođnim napadalcem. Takšen teftak položaj, kakrScn Je seda-nji međnarodni položaj, Je treba takoj popraviti, kakor se nastopi z varnostnlml okrepi proti epldemijam. Za svojo osebo Min se odlocll, da z vseml sređstvi nada-ljujem politiko miru tn da stortm vse, da se lzognemo vojni. V moderni državi mora koDČno zmaga.ti mfeel, da bi bila skrajna budalost, ako bi kdx> spet skušal pognatl svet v vojno, in to s tem, da krši svetost podpisanln dogovorov in sporazomov in da brez povoda ograia ozemlje tajili drzav. Pri vsem tem pa morda Se ne moremo red, da Je mednarodni mir đejansko te v nevarnostl, toda sleherna vojna Je nalez-ljlva, pa naj se javno objavi ali ne. Sleherna vojna povleče v svoj metež tuđi druge narode. Ml smo rrdno odločetii, da "ostanemo lzven vsake vojne, vendar pa ne moremo Jamčiti, da borno mogli biti lzven posledte in strahotnih dejstev kake vojne. Posfcušamo in si prflaščamo one Ideje, kl možnost komplikacij krčijo na minimum, navzllc temu pa ne moremo biti povsem zavarovanl za primer, da se svet spet pogrezne v prelivanje krvi. Zato pa zaradi civilizacije in zaradi za-npanja, ki mora vladati med narodi, mislim, da je treba načela miru znova in Se bolj poudariti. Miroljubne težnje vsakega naroda in njegova želja po miru naj se iz- i ražajo tako, da bo vsakđo, ki bi sknšal J prekršiti veljavne dogovore, sporazume in pravice drugih, te v naprej prepričan, da v tem ne bb uspel. Potrebni so poterntai-kem pozitivni napori za ohranitev miru. Glede Amerike je znano, da ona oštro ob-soja sieherno vojno in si želi samo mir, pa se zato na vso moc trudi, đm bi nasla tudl najprimernejša sredstva, s kateriml bi mir labko zavarovala zase in za druge. Govor predsednika Roosevelta je poslu-šaJo okoli 50.000 ljudi, prenašale pa so ga tudi vse radijske oddajne postaje, tako da ga je prav za prav poslušala vsa Amerika. Posamezne Rooseveltove izjave je mnozica Često prekinila z aplavzi, ko pa je svoj govor končal, mu je zbrano občinstvo priredilo navdušene ovacije. Po go\'oru se je Roosevelt odpeljal k ehicaškemu nadškofu kardinalu Mundeleinu, pri katerem je ostal na kosilu. Podpora DraStvu narođov Washington, 6. oktobra AA. Županji mini-eter Corđell Huli je na vprašanje, kaj misli o Rooseveltovem govoru v Chicagu. iz-javil, da ga v celoti odobrava in da je Roo-©3velt tako rekoč eovoril v njegovem imenu, ko je pojasnil staliSče Zedinjenih držav Severne Amerike do perečih mednarodnih j vprašanj, zlaeti pa glede američkih naporo-v za ohranitev miru. Rooseveltov govor bo v popoln?m besdilu izroo^n vsem tujim poslanikom v Washingtonu, morda tudi vsem njihovim vladam. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da predstavlja včeraj£nji Rooseveltov govor v Chicagu enejza izmed najpomembnejMh zu-nanjepolitičnih govorov. ki jih je predsed-nik imel dosiej. Njegove izjave tolmafijo na splo^no taku, da bo Amerika odslej aktivno pod pri a \se napore za ohranitev miru. Mi-slijo nadalje, da je hotel Roosevelt s svojim govorom ohrabriti tudi samo Društvo narodov, da bi sprejelo kar najstroije in uspešne ukrepe proti napadalcem. Amerika bi take ukrepe odobrila. Odmev v Londonu London, 6. oktdhra. AA. Na pristojnih mestih je bil Rooseveltov včeraj^nji povor zelo ujroJno ^prejet. Prevla luje mi »ljenje, da 6O ž nj.im Zedinjene dižave Severne Amerike oleodile japonski napad na Kitaj-eko in tuje vmešavan.Se v špan^ke zadeve. Rot«evelrovo stališ'e 4 roti nap:\ilukein \k> zelo okrepilo priza evanja Velike Britanije Ln Francije. da se iloeež« sporazum o a !-pokliču tujih prostovoljcev iz Spanije, ženevski ahtiodbe Ja poneke pa dalo že veojo moralno oporo in vreduost. Jjbils] mariborskih lekarnarjev Maribor. 5. oktobra V nedeljo je b;la pri Orlu 5. glavna skup Scina Kluba lekarnarjev v Mariboru. Na zborovanju je predsednik g. m3g. pharm. Vidmar poročal o petletnem plodonosnim delovanju kluba na gx>spodarskem, znanstvenom, socialnem in strokovnem polju. V klubu lekarnarjev s sedeženn v Mari-bona so vćlanjeni skoraj vsi lekarnarji bivše mariborske oblasti. Pred ustanovit vi jo tega klubi je akoraj deset let neopaženo, a marljao deloval Krožek lekarnarjev v Mariboru. V preteklem letu je klub prirejal stro-kovna predavanja. Izdal je v obliki brošure predavanje magistra Damaške, ba-novinskega leferenta v Ljubljani o sode-lovanju lekarnarjev pri obrambi plinpkih napadov. Iz gospoda rskega odseka se je razvila lekarnarska zadruga za maribor-sko oblast kot socialno gospc>a rska ustanova, ki se polagoma toda lepo razvija. Klub propagira pristop svojih čianov k posmrtntnskemu fondu lekarnarske zbornice, ki je važen napredek v grarlbi social-nih institucij. Klub lekaraarjev je skrbel in nabirad zdravila za mariborske dećje lcolonije. Glede no&ie službe Je klub « proSnjami in depu taci jami dosegel, da se je zopet uvedla noćna služba s tedenskim turnusom namesto dne\T3ega menjavanja. Pri centralni zbornici lekamarjev v Beo-giadu je mariborski klub doaegel, da srne državnim ursdnkom in upokojencem dati zopet popust na zdravilih. Po iz^rpnih poroć:lih in stvarni debati o stanovskih '/prasanjlh lekarnarjev so sledile volitve. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik mag1. Vidmar, podpred-sednik magr Orožen (Ptuj). tajnik mag. Minarik blagajnik mag. Msver, odborni-ki magistri Savost, Albaneže in Poaavec (Celje). Nadzorni odbor tvorita magistra DevioV '^f^ x^=i?«U ."^ '?<**& (Maren- Kđo napada vojne lađje v Sređozetnskem tnorju Francozi dolže ItaU}ane, NenMi b#liievikef Italijani pa valencijsko vlado Pariz, 6. oktobra. »Oeuvre« poroCa. da je bil napad na angleški rušilec »Bazilisc« izvršen v blizini Ibize. kjer se nahajata znani pomoiski oporišk*Jour« meni, da sedaj valencijska vlada no bo mogla trditi, «1a pripada podmornica Italiji, ker je to povsem neverjetno, odkar je Italija pristala na nvjonski sporazum. Rim, fi. oktobra. V zvezi s i>oskut!Oni neznane podmornice, ki y> skušala torpedirati an^rle.š.kega ru>ilca »Bi/iii»*c«, opuzarja rimsko ćae-opisje na čudne okolščine tejra napada. Lk>iiodil se je malone na istem kra>u med Alicantom in Valencijo, kjer je av-gnera meseca okušala prav tako neznana polmornica napasti ang"!e^ko križarko >Ha-vookc. Oba napa-ia sta se pript?tila v špan-skih r.^eČih votovitve, da ni mogoče doseći sog-Ia1?-nosti g-lede predloga o nadaljevaniu do-s>3dapje pod^ore DN, ipredlagBl, naj se razprava o tem vprašanju odloži, da pa med tem DN vso z:de\o še enkrat prouči, da bi se naSel način za nadaljnjo pod-poro begnncev. Ta predlogr je i>ii sp.ejet s 25 glasovi od skup i:h 47, ker se je 22 delega-cij vzdrzalo glasovanja. Nato je skupšćvna sprejrla p oračun DN, ki znsša 32,eS2.OOO švicarskih frankov. že zopet groze povodnji Na Fuiinah je bila Ljobljanica davi že Z.Z5 m nad nortnalo Ljubljana, 6. oktobra Pred letom, 6. oktobra je lani zapadel aneg, ki je napravi 1 ogromno škodo v vi-nogradih in na sadnem davvju. Sedanje deževje pa je skoraj prav tako prizadelo kmeta in vinogradoiika. Marslkje zdaj kmetje utrpe še mnogo težjo š'kodo ni poliih, ker 30 se ktos nepie^taao vratile uinie. Cesar ni vzela toča in oesar nia> odnesle prejšnje poplave, zdaj obrazajo nove povodnja. Posredno je prizadtt seveda tudi meščan, zlasti še, ker so se živ-ljen^ake potrebsćine že ttak občutso po-dražile - V Ljubljani in njeni okolici nišo jesen-sk9 poplave ni« posebnega. Zaradi jesenskih naiivov so se prejsnja leta zelo za-vlekla regulacijska dela. Vendaj so nali-vi te dni nekaj nenavadnega. To ni vefi je-a uski dež, saj lije kakor ob poletnih ne-vihtah. NajhujSi naliv je pa bil ponoći med 24. in 2. uro. Od vćeraj do davi ob 7. so namerili v Ljubljani 80.8 mm deSJa, kar je za ea dan zelo mnogo. Vćeraj popoldne so vode zacele naglo naraSCati. Kakor smo porocaH, je »daj ne-varnost poplav na Barju pre«ej smanjia-na^ ker so končana iegulacijska dela in sta odprti zatvomici na Spdd in v Gruber-jevem prekopu. Kljub tenui pa Ljubljani-ca na Barju ne more dovolj hitro odvajati 1 vođe stevilnih pritokov. Dortej se poplava I , ni mmrne^, Tec>sa ofegi, pod vodo «0 | pa že tra\noiki na Heuptmanci, kjer se razliva Ižica, in na Lipah, kjer navodno najprej prestopita bregove Iska In Ljub-ljanica. Vendar Je nevarnost od ure do ure večja, k&r se neprestano lije in ker Ljublianičini pritok i ob iztivu zatno nevar-no naraSćati sele čez vec ur po hujšem nalivu. Zato je dopoklne Ljubljanica se vedno narascaJa zaradi sJnega noenega n&Uva. Zelo je narasla voda na Fužinah Prej-šn>3 £ase je ob na^bujsezn dezevju nara- I sla tako visoko v dveh dneh kakor zdaj v enem dnevu. LX>poJdne Je bila ze 2.25 n?d norm&lo in je se vedoo narašćsia. Trav-nlki na Sigah so biU te poplavlJenL Pod vodo so tudi travDiki ob mostu pri Zalogu. Ker dopoktos ni prenehalo deievati, groae poplave velikega obsega. Nevarnost bi bila mnogo manjsa za kraje ob Ljub-ljanici, ko bi ne narascala tudi Sava. Narasla Sava namreć zadrauje Ljubijanico ob ust ju. Sava Je pa v ranici izredao narasla. Dopoldne Je dosegla že 2.70 m nad norma-k> pri Oesnjevi elektrarni In na Brodu Tako visoka leto* 5e ni bila. Izgledi so toroj zelo slabi. LJudje so pii-cakovmli, đa bo dopoldne nehaio đa^evati, ker Je temperatura padl?, kljub temu Je I pa se Uio kakor da ae nam napoveduje vesoljni potop. Po polurnem odimoru Je začela skmpšci-na proučevati porobilo posvetovalnega odbora o kitajsko-japonsikein sporu. Angle-Ski in franooski zastopnik sta vztrajala pri 2sa»htevi, naj bi se takoj glasovalo o resohiciji, ki jo je odbor predloži!. Paul Boncour je v svojem govoru med drugim dejal; Trenu tek je zelo resen, tudi dejstva so zelo resna in bi se po mojem mnenju morala pokazati soglasnost vsaj v teih osnovnih zadevah. V imertu Financije priata-Jam na resolucijo brez rear\*et ker ni v njej nič, ka«r bi utegnilo preprečiti napore za po>mi:'jenj9. Dolžni sm odati morrlno oporo državi, katere najstarejfio civilizacijo — starejšo od vaeh naših — sp^žtu-jemo in katere prebivalstvo sedaj tako trpi. Prav tako ne senemo nič opustiti, kar bi ji lahko nudilo većjo odpornost, in na neposredno prizadetih držav;(h samih je sedaj, da dajo Kitajski pcmoC, v kolikor je ta mogoča. AngleSki delegat pa je takoj nato izja-vil sledece: Nikdar ni bilo bolj potrebno, da uveljavimo sredstva za pomii'jenje, s kat)eriini razpolcga DN. Osnova, na kate-ri naj bi ta sredstva počivala, pa bi morala biti najširša. Zato smo povsem skla-^u z okvirom DN predložili resohicijo, da ?3 v smislu washington£-kega sporaziima podvzamejo nagle, dejaioske in konstruktivne akcije. Siam in Poljska ata po svojih delegati h sporećila, da s^ iz načelnih razlogov vzdr-žita glasovanja. Norveška in Južna Afrika pa zato, ker ništa imeli dovolj č.sa, da se njomi deleg-ati posvetujejo z vlada-mi. Nato je nastopil sovjetski đelegrat Litvi-nov, ki je med drugim poudaril: Posve to-valni odfcc-r je imel na vpogled vse dokaze, da bi japansko el^spedicijo proti Kitajski ozriačil z besedo nap d«, pa tegfa ni storil. Obzalujemo. ktor ne motano ki-tajskemu narodu drugače pomagati kakor samo moralno. Toda pri vaesm tena ugt>-ta vi jamo, da ostaja zaeedanje Društva narodov odprto, da bo se nadalje zasedal tudd posvetovalni odbor in da smo vsaj s tem dali Kitajski nekaj ve^č kakor samo moralno ohrabritev. Sovjetska unija kot zvesta čianica DN iaraža trpanje, da 2e-nova glede Kita jake in bo Sla mirno mimo svoje dolžnosti. Koncno je se kita jaki detegat WeEing-ton Koo d>;l mirno izjavo, v katerri Je po-udaril, da so pređlogi posvetovalnega odbora sicer dalefi od tega, da bi ZBidovoljili Kitajalio, toda pripravljeni snio jih spre-Jeti pod pagojem, da ostane Kita^ki se I nadalje dana možnost. đ* predloži svoje I prvotne zahteve, čim bi se i to zdeJo po- -1 trebao. Ta kratka izjava kitajskega deie-grata J? bila iivalmo pozdravljena. Skupščina DN je sklenila, đa bo glasovs-nje o kitajski rc^oluciii Me đanes. Ta odložite v od včeraj na dane« nima nikakepa političnejra oza^lj«. ker je »kuoSčina na ta način hotela i»treči zastopnikama Norveške in Južne Afrike, ki Se n:eta prejela navo-viću, se seĆ3j ni o«Jgo\*on7 na ičitimja, da je v času Žtvkoviće\*e^a režimu zob at iz vladinih jasli, dobivajoč v doloćvnih prm-sledkih izdatno dennrno podporo, kl je znasala tisoč&ke. Kdnr molči, pr:/nuva. pr»-vi stari rimski pregovor. Ah ne bo mariborska JRZ zahtevala od svo/4*g;i članu, dn se opere tega očitka a tem. da razčiščenfc te afere izroči pristojnemu činitelju — <*o-disću? Vse koze na to. du bi gospod podžupan Zebot nad vse rad izročil to niemu skrajno netjubo afero pozubnt>*ti, toda to se mu ne bo posrećilo. Z.afo boda ze skrbe!i prijatelji iz njegovegj 1 a s t n e g u tabora, ki nam neprestano pošti ja jo pisma s pozivom, naj keboto\'e afere zaboga ne pustimo v nemar in iz vidika. Hrvatski hlerihaici o Masaryku Beograjska »Javnost* piše: »Većina hr* vatskega klerikalnega časopis ja spfoh ni ali pa je zelo suhoparno zabeležila smrt prezidenta T. Musarvka, da si je ćelo sam pupe&ki organ »Os se rvat ore Romana* posvetu mrtve mu velikanu besedc globokega ptiznanja, ki je za svobodo in čast Hrva-tov storil več, kakor \*si hr\*atski klerikalci skupaj. Ali rekord nad vsemi temi listi so odnesle »Subotičke novine«. Te so v isti številki, kjer na dolgo in široko pojo slovo dr. Goebbelsu in njego\femu govoru o Špa-niji, kjer vriskajo veselja, da se »pred ja-ponskimi topo\'i in letali morajo umikati kitajske čete* in kjer trde, da je »gesta Italije in Nemčije, da ne pristopijo nion-skemu sporazumu popolnoma upravičena (kakor je razvidno, so to docela berlinske inspiracije!), tako le obja\'ile smrt prezidenta T. G. Masarvka: »M a s ar y k umri. Bivši ministrski predsednik Češkostovaske republike T. Ma-suryk je nedavno lahko obolel, adi ker je bil že star in slabega zdravjat je podlegel bv-lezni in 13. t. m. preminU.« — Se besedice večt ne v tejr ne v kaki drugi številki tega lista, — katerega urednik tiiusko Hajte [visok cerkvem dostojanstvenik), gotovo misli, da Musaryk ni o njem vt'de/, dali je grobar, cerkveni zvonar ah drvar, zukuj bi pot em on moroi vedeti o Musi*ryku, da-li je bil prezident republike ali predsednik vlude? . . A kar se drugega tiče, kaj se naj dobrega pove o možu, ki ni bil elan kutoliške akcije, niti član Društvu katoličkih mož, mun'eč je ćelo pisal neke »brezbozne* filozofske knjige in osnovni neke svobodoumne in demokratske države?!« — V tem oziru je bil izjema naš katolički »Slovenec«, ki je Masaryka proglasil zu »spokorjvnca* in ga enostavno — anektiral. Dr. Vojo Janjića so izhliučili iz JRZ Gla\fno glasilo JRZ »Samouprava« poro-ča, da je izvršni odbor definitivno izključil iz JRZ nurodnega poslanca dr. Vojo Janjića. Dr. Junjic je predsednik skupščinske-ga finančnegu odbora in je bil tudi predsednik odbora za konkordat. Kot tok je glasovat tako v odboru, kakor tudi v skup-ščini proti konkordatu. V pokretu proti konkordatu v Šumadiji igra dr. Janjić veliko vlogo. Zato so ga tudi izključili iz stranke. Ob tej priliki mu je »Samouprava« dala še tole brco: »Dajoč iskrenega izraza radosti, da je dr. Voja Janjić prenehal biti član naše — politične družbe, mu ob slo~ vesu sporočamo: Putuj igumane, nimalo ne zavidamo onim, ki se danes z njim ponaša-jo.« — Ni še dolgo, ko je »Samoupra\ra« o Janjiću čisto drugače govorila, tak rat, ko so ga pošiljali v raznih misijah v Sofijo, Prago, pa tudi v — Rim! „Jugoslovonsha Pošta" in MeštrovU V »Lidovih novinah«, ki izhajajo v Brnu, je napisat o pokojnem prezidentu T. Ma-saryku kipar Ivmi Meitro>vić članek, v ka-tetem se nahaja tudi odstavek, ki je ne sumo v naši, marveč tudi v Češkoslova&ki javnosti vzbudll nemalo začudenje, pa tudi upravičeno nevoljo in obsodbo. Dotični odstavek se glasi: »Brez uniforme, kape in sablje, brez nare jene ponosne maske bo počivat prvi dr-žuvijan Tomo Masaryk, ki je brez vojaške akademije, brez diplomatske iole ustvari! čvrsto narodno državo, svobodno, pravično in človečansko. Sablja se lomi in sila še lomi, samo zemlja ostane in plug ostane.« Sarajevska *Jugo*lovenska pošta* citira ta odstavek in nastavlja na gospoda Meitro-vića, o katerem je znano, kako ga je blagopokojni kralj Uedinitelj v vsakem oziru moralno in gmotno pod pir ai, to-le vprala-nje: »Na koga je mislil posesfnik čarobne-ga dleta, ko je napisal one vrstice o vti-Ijevanju bratstva in o lomljenju sablje? lma-li mojster moralno korajio, da nas javno osvobodi neprijatne slutnje?U Nam to Javno vprašanje mojater MeMro- ' g^r, ? ' •" »8LOV1N8C1 RlHODc a^đa. «. oktotm, 19». ^u-v ^3 Ljubljanski železniški problem Zanimivo predavanje Inž. Stamka DiflMttui v L}«tqaa- skemklttb« Ljubljana, 6. oktobra Sno&i je v LjuMjanskem klubu predaval projektant poglobitve zelezniftke pro&e g. ini. Stanko Dimnik o ljuMjanskem zeiez-nižu»m problemu. Predavatelja in stevilne ugledne poslu&alce. zlasii pa župana ^r. Adlešića, je topio pazara vil preuaednik kiu ba dr. Fran Windiacher in se jim zahvalil za udeležbo. Ini. Dimnik je podrobno obravnaval liub-ljanski železni&ki problem in \ao njegovo mizerijo. Najprej je podal geološki pregled in lego Ljubljane in predel na zgouo-vino gradnje naše železnice m kolodvora, ki je bil zgrajen 1. 1849 in je piva leia zadodčai prometu. Ko pa so tule zgrajene nove proge, tako gorenjska in ciolenjska, so se pokazali že prvi neđcstatki, a danes, ko vozi na progi dnevno njui 100 vlakuv, tovorni pa prevažajo do 1000 ton (popreje le 300 do 400 tonj, seveda že davno već ne ustreza zahievam in potrebam sociob-nega prometa, isto pa velja tuđi za. želez-nisko progo. Glavni kolodvor, ki se razte-za v dolžin; 1500 m, ii. gorenjski v uolžini 1500 ni sta velika zapora za. razvoj mesta, ki se ni moglo širiti. Predavatelj je nato podrobno analiziraj, kaj je ljubljanski železniški problem. Gre 1. z,a železniško-pro-metni, 2. za cestni, 3. za urbanistićni {me-etno-razvojni) in 4. za higienski problem. Vse to je naši javnosti žc* več ali manj znano, saj so bile o tem ponovne razprave. železniški mizeriji v Ljublja.ii so poskušali že ponovno odpomoči, vendar do kake generalne režitve nikoli ni prišlo. L. 1919 je lzdelal zanimiv nacrt inž. Blumental, uprava južne železnice pa tuđi svoj projekt 1. 1908 do 1912. Med vojno je bil napravljen nov premikalni kolodvor v Zalogu, a važna akcija je bila v teku tud i 1. 1919, in sicer nacrt prof. Fabianija za Čelni kolodvor. Od 1. 1927 do 1929 se je spet začelo raspravljati o tem vprasanju in 1.1932 je bil raz-pisan natečaj za kolodvorsko poslopje. Pre-davatelj je pokazal ćelo vrsto načrtcv in idejnih zasnutkov raznih projektantov, po-jasnil in osvetlil je dobre in ?labe strani teh projektov ter končno prešel na zadnji nacrt, ki ga je izdeial sam v spor.izumu z več tovariš!. t. j. pogrlobitveni projekt. Ta nacrt pred videva novo kolodvorsko poslopje, medtirne perone, premikalni kolodvor, premestitev kurilnie, nov tovorni kolodvor, pogrlobitev proge, ki naj jo križajo ceste, vodeće preko nje, v zvezi s tem potrebno kanalizacijo in drenažo, oporne zidove, iz-kop v vseku, priključitev na gorenjsko in dolenjsko propo, odstranitev gorenjskepa kolodvora, napravo novih postajališč Vič, Dravlje, Kleče, Moste in zgradbo obvoznih prog za tovorni promet. Končno zgTadbo nove pošte. Gradbeni stroški bi znasali okrog 100 milijonov dinarjev. Predavatelj je nato na-vajal, kako bi se dala gradnja tehnično izvesti in v kakem času ter podčrtal vrline poglobitvenegn projekta. Po tem nacrtu bi bile temeljito odpravljene vse nevšec-nosti. Glavni kolodvor bi ostal v sredini mesta. Imel bi moderne tirne naprave in lato bi bila kapaciteta večja. Medtirni pe- aoni U povećali važnost potalkor. cvtait&-clj* bi bila bol^ pntv tako pi^glMiioot vlaJcov. Cestna kriitMa bi bila pregtedna. In bres klancev. Odstranjena bi bila kolodvorska pregrada na aeveru mesta, ki bi se raziirilo na Ljubljansko polje. 3Uno bi pridobila Resijeva ceata, kl bi Jo lahko po-tegnili preko dana inje prog« v Urini 30 m. Tramvajski promet na Posavje bi bdl neoviran. Na gorenjskem kolodvoru bi pridobili 40.000 do 50.000 m1 memljiića v vred-osti 10 do 15 milijonov dinarjev. Kurilnice in premikalnice bi bile zunaj mesta. kar je velike higienske vrednosti. Z izkopanim mateiialom bi zasuli jame na severu kolodvora, izginil bi nasip ob Zeleni jami. Pridobili bi približno 400.000 m* gramoza. Znatno bi bila izboljšana tuđi kanalizacija mesta. saj bi bili poglobljeni progi priključeni široki odtočni kanali. Vzporedno bi bila izvedena tuđi drenaža Tivoli;a. Taka rešitev bi bila tuđi v vojaSko obrambnem oziru pomembna, saj bi bile ceste ločene od železnic, na drugi strani bi bile vojaSni-ce vezane direktno s _e«tami, telesiica bolje maskirana, to bi bili tuđi nekateri plin-aki zakloni. Tuđi hruSć in ropot prometa bi bil zmanjšan, a za plače osobja bi se letno prihranilo okrog 400.000 Din, saj bi odpadle vs-e zapornice in čuvajnice skozi mesto. Izboljšane bi bile naklonske razrne-re na kolodvoru, a podcrtati je tudl treba, da bi Ljubljana v vsakem pogledu estetsko pridobila. Predavatelj je nato razčlenil pomisleke in ugovore ter nedostatke, ki jih očitajo neknteri temu poglobitvenemu projektu, in je nazorno dokazal. da so skoraj vsi neutemeljeni. Predavanje je izpopolnil s Stevilnimi skioptičnimi slikam!, rRznimi nacrti in ski-cami ter h koncu tud! pokaza! več slik, kako v đrugh đržavah reSujeJo prometna vprašanja. Podčrtal je. da zlasti v Ameriki začinje čaše zelo podpirajo grradn:o poglob-Ijenih prog, ker se je izkazalo to za naj-bol i ekonomično in praktično. H koncu je s pre«flednimi statistikami dokazal. da smo upravičeni zahtevati tako rešitev, saj država za Ljubljano In neposredno okolico ni investirala več negro 100 milijonov dinarjev. za Beograd in njegfovo okolico pa nad dve milijardi. Zagreb sicer ni dobil toliko, vendar je tioločenih samo za zgradbo novcjra mostu 42 milijonov dina rie\T. napravljeni so pa že tuđi novi pod-vožnjaki za 10 milijonov din itd. Rentabilnost prog je v območju ljubljanske žeJez-niške direkcije naivečia, saj priđe na k:lo-meter r>roge 355.000 din, na enegra usluž-benca 41.900 din. a povsod druponoču bila je sobota, so mimoidoci na vogalu Bleivveisove oeste in Ce«5te 29. oktobra prad iiostilno >Pri lovcu-i našli na pločniku neznanca* ki je ležal v mlaki krvi. Poklir-ali so etražnika in re^ilni avto, s katerim so umirajoce^a fanta odpe-ljali v bolni?-nieo. Zđravniki mu nišo mogli rediti življenja. V *]ezćivest' je težko poško-dovani fant prebil not\ zjutraj je pa izdih-nil. Nesretni fant j? bil krov^ki delavec Bi-vec Vid. Krivci njegove smrti po sedeli vceraj na zatožni klopi preKaksna je bila tista mati. ki je rodila take«za eina, ki pima prs.c Bivec je bil Ivoli slabot^n fant. Xa izzivanje ni odgovori U tem već je plac«l in od^el iz stostilne. Za njim so pa stopili Obšteter in oba Zakraj-^ka. Kako se je dogodi I napad pred costil-no, so povedale priče, ki so Sle tedaj slučajno mimo. Poletno nalančno je opazoval doaoJek Ko^ak .losip« ki je izjavil. da j? videl. kako je Obšteter Tia;pn*o funil Bivca pod brado. Bivec se je opofekel in zadel z clavo ob pločnik. Zakrr.jSka sta na tleh v nezavesti ležek> žrtev obrcala. Bivec j? jeca 1 in se zvijal, kmalu je P« utihnil. Ob njem se je zbralo precej ljudi, ki so se ponori vračali domov. Napadalci so ^e vrni-li v sostilno, odkoder so jo takoj popihali veak v svojo smer. Kuheli je priznal, da se je prickal z Sivcem, toda to ,g bilo dobro uro preden eo priSU Obftteter in Zakrajška v postilno. Za-n i kal je. da bi jih naA^uval, nai napadejo Bivca, ker jih sptoh ni poznal. ObSteter in Zakrajška so prišli v gostilno it neke drage Bosti Ine, kjer so popili tkupej 4 litre vina. Zasovarjali so «e, da bo bili precej \i-nieni in se ne spominjajo ve€ na podrobnosti. Prt obdukciji BivSevega trupla *o rdrav-niki ugotovili. 4a je Biveo umri, ker so mu OtrpH motani kot pOSledioa vdrte lobanje od udarca * slavo ob pločnik. Tuđi takoj-Snja sdravnttk« pomoi mu ne bi mogla veS rfltti livlJeniJ. 9snat je fponml ObSteterja In oba Za* kralSka ia kri^ »n I« obw>dil Orateterja na ieto dnl robtje, Zafcrajfcka Franoa na leto dni roblje, Žakrajgka Stanka f>« na ^ rte-•dcev etroge^a tUpOM« CH^tt fcl ZiVAh ^ek Franc izgubila tuđi državijanske pravice za H l«ta. Kuhelt j? bil zaradi pomanjkanja dokazov, da je naščuval napadalce oprožčen krivde in kazni. V«i trije obsojen-ci eo prijavili revizijo in priziv, Čeprav jim je branilec dr. Andrejčič rekel, da so >po-ceni skozi priSli«, kar je tuđi ree, k*r je krivda veeh freh neizpodbitno dokazana in ker je za uboj po kazenskem zakoniku za-grožena kazen do 10 let robije. Sodifcče je upoštevalo kot olajčilno okolnost, da so bili napadalci nekoliko vinjeni in ratburjs-ni. Končno eo pa pri nas uboji tako pogosti, da krivci zasluži jo najstrožjo kazen. Ljudje menda nieo za to na svetu, da jib pijani divjaki v svoji otjeetnosti po kro-kan ju pobijejo do emrti. ROBIJA ZA OSTUI>EN ZLOČIN 26 let feUari delavec Ivan Dacar, ki je bil že več-krat obsojen na težje kazni in en-krat tuđi že zaradi zločina zoper javno moralo, se je moral vČeraj zajzovarjati zaradi oskrunitve neice lOletne deklice iz ljubljanske okolice. Ostuden zločin je Dacar priznal, kot olajšilno okolnost je navedel le to, da ja bil nekoliko vinjen. V neki gostil-ni je izpil nekaj vina in zganja in se od-pravil na pot proti Jesenicam. Med potjo je srećal Žrtev, katero je zavlekel v jjPniovje ob ce«sti in jo zlorabil. Deklico so morali od prljati v bolniSnico, kjer se j^ zdravila veC tednov. ZloCinec ji je prizadejal teEko poškodbo, ki utejme imeti posledice za vse življenje. Po oatudnem zločinu se j» Dacar natpotil na Mežakelj, kjer je vlomil v tovsko kofo kraljice Marije. Odneael je nakaj »teklenic vina in več koeov obleke, kar Je bilo v«e tast oskrbnika Ivana Jana. Tuđi ta vlom J2 zločtnec priznal. Dektica \e iepovedala; da i i je obtoienec crotil tuđi % nožem ter jo ćelo vpraSal. koliko je stara. Njen oče je zahteval, naj eodi&Se zločinca etrogo katnu-je. Senat je Dacarja obsodil na dve leti in 4 inesece robije in na izgubo čafltnih drlav-ljanskih pravic sa 3 lota. Povrniti mora vse stvarne etroike. ki jih je imel oi% za zdravijenje mlade žrtve tega ootudnftga in cinidnega zločinca, katerega t4 v Ameriki na primer ljudstvo samo «odilo % linčanjem. li Celja _c Mladinska »rfaniiafija XK8 ia nešto Celje bo imela danes ob 20.90 ▼ restav-racijskih prostorih Celjskega doma članski eestanek, na katerem bo predaval tov. dr. Branko Alujević iz Ljubljane o minimalnem delav^kem lafilužku. U Na tili— pri l&Joimdo& je lDetmo rudarjevo Mertco AalOBljo Ksofovotvo n)om stric po aoveči labodel i oojniml vilaml v desno MfO. V poitvdHJok Je (MđU pet-letna hčorlui pisarnlBtcga filugo Truda Kienzlova v Gabcrju po atOpmicah in si slo> mila levo roko. POnesnUinnl se zdravijo ▼ celjBld beteloi. _c V *e||*i bslaici to umri v ponedeljek 461etni dminar Franc Bfliaar s Konjak aga vrba pri Lutah. Istega dno Je umrla v mest-nem zavetiiSu v \fcdlogu 8Zletna meetna reva Neža Brinovarjeva, v Novi vaši 85 pri Celju pa 88letna mestna reva Marija Roj-čev«. čudna odredba na glavni pošti Ljubljana, 6. oktobra Že večkrat amo gfrajali razmere na Ijub-ljanaki glavni posti, pa ni nič zaleglo, vse je ostalo po starem. E^a najbolj Čudnih ■^dredb. ki se ji ne čudijo samo Ljubljan-«5ani, tem več še bolj tujci. je prepoved ka-jenja v poštnih prostorih za stranke in tuđi za poStno uradniško osobje. V nobeni državi In tuđi v Jugoalaviji ni prepovedano kajenje v driavnth posiop-jlh, saj je tobak ve?id3r državni monopol in je čisto jasno, da škoduje interesom dr-žavnepa monopola in torej tuđi države same, kdor prepoveduje kajenje, namestvi da g& pospešuje. Pred meseci je bilo na ljub- ljanaitl posti na.Jatroage prepovedano kaje-nje in Je isfMnra* stranke* na> to novo đoloCbo poanoja odslovfii in postavili v glavni ve> stibul inrtliiaf tudumnoa, kl niraa drug« naloaja, kalsar opoaarjatl poslovne ljudi na prepovod kajanja. Da pri taksnem opozar-janju prikaja do kaj neljubih prerakanj in preparov, ja jasno, prav tako pa ja jasno, da toga ni kriv ubogi pofltal uslutt>enscf kl so mu naložili to aatavaleftno nalogo« temv«« tišti, kl je isdal taksno neomlselno odredbo. Ljudje prlhajajo na pošto sa nekaj t*e-nutkov, da dvignejo postne pošiljke ls svojih poitnih predaJov ali pa> oddajo pripo-ročeno pismo, denar, brzojavko ali paket. Jasno ja, da nlhAe, ki je ob vstopu v postne prostore imat cigareto prilgano, ne bo iste vrgel pro£, shranrti pa> je prav tako ne more nlkjer. ker ni po#tnjt upravm p»ređ poslopjem postavila pepelnikov, kamor naj bi kadilci spravljali cigarete. Koiikor je ta odredba čudaska, je čudno tuđi dejstvo, da je sredi vestibula iste g1a\*ne poste, kjer je sedaj prepovedano kajenje, — trafika, ki prodaja vse naie monopolske proizvode. Kako naj človek vse to spravi v sklad in na podlagi kakšnih določil je postna uprava v prostorih ljubljanske grla>vne pošte prepovedala kajenje, ve menda le ona sama. Apeliramo na podtno upravo, — da pre-poved ka jenja v gla\Tiem vestibuhi takoj \ikine. NaJa g;la\-na pošta stoji Že dovolj dolgro in v njenih prostorih Se ni noben k^dilec zanetil ognja, pa ga menda ne bo niti sedaj. ko fo pod novo upravo zapihale drugačne sapice. Vlomilec v Pauschinovo trgovino prijet? Vlotna osumljen stari znanec poHciJe Ste€an Tomlac, ki so ga ie aretirali Ljubljana. t>. oktobra Prejžnji meaec snio ini^li v Ljubljani t*e-lo vrsto vlomov in po načinu *a£la le nekaj odtisov pivlov, ki jih j* pu«til, pred-no i*e je lotil blagajns. Ceprav so bili otlti-si precej nejasni, $o pri daktiloskonskom pregledu ugotovili. dn je im?l tu svoje prste vmes znani vlomilec Stefan Tom ine, ro-{en 1. 1907 v okolici Postojne in pristojen v Ljubljano. iominc io J3 že večkrat zauo'iel ljubljanski policiji; pred leti je vlomil v OUZD in je bil pozneje obsojen zaradi te- y;a vloma rn še drugih na tri leta ječe. Pred vio mom v Pauschinovo trgovino eo ga spet viddi. kako je pohafkoval p>o Ljubljani in tuđi oprezal okrog Pauechinove tr-iizovin?. Zato se je začela policija zanimati zanj. Tominc je najprej odnesel pete in i«-Grinil kakor kafra, kmalu *e je pa vrnil v Ljubljano. Najbrž je vedel, da ga i^ejo, in .55. septen^ra ie priJel na kriminalni urad vpraSat, kaj hočejo od njega. Sku^al )i dokazati alibi, kar pa ee mu ni posrećilo, pač pa je policija nasprotno ugotovila. da ima Tominc na vesti vef vlomov, med njimi naibrž tuđi vlom v Pauschinovo trgovino. Denarja in zlatnine pri njeni sicer nii^o naMi, kajti Tominc je star maček in ni izključeno, da je popreje vse spravil na varno. paf pa ?o ^e pr^tni od'i-eii čudovito uieinali z njegovi mi. To je za policijo zadosten dokaz, d* ga ie obdriala in /da; bo fekuAala pojasniti tuđi poskuJen vlom v Prometno banko 5. septembra, vlom v stanovanje dr. Mraka 3. eeptembra. kier je vlomilec ix1ne5p| samokres in hranilno knjižico, po^ku^en vlom v kino Union itd. Povsod »*o namreč vid sli Tominfa stikati okroji teh lokalov in stanovalij. Živilski trg Ljubljana. 6 oktobra Danes se na trgu srploh ni pozmalo. da je tržni dan, tako slabo je bil zase-l.n. Kmetic iz daljše okolice sploh ni bilo, če Izvzamemo Hrvatice, ki so p;odajale groz-dje. Malo je bilo blaga aa kmeikem 3ad-nom trgu, kjer bi moralo biti zdaj naj već s&djft. Zadnje 6ase prodajajo sadje skoraj sami bran>e*>, &° gobajrji -v«c«*dar Sa precej dobro založili trg: z jurćki, ki so jih prodajali po 5, 8 in 12 din kg. Zelenjađni trg »o zalo*ile akoraj aanie Trnovčosnk«. 25elen)adiaxji tožijo, da ne bo niti jesenske aselenjave, emdivje, motov=l-ca in crveta£e, će bo neprestano lik). Da je bilo đasMs manj živil napnx>daj, se je pomalo pri oenah. Najbolj 90 pa bila draga Jajca, ki Jtti prodaja jo četo đrobna po 2.25 din par. Ob tem Času so se meščani prejšnja leta zalagali s krompirjem aa zimo. Danes sploh ni bilo naprodaj krompirja na debelo. Pač pa je bilo naprodaj voz zelja. Kmetice so ga ponujale po 1.50 din glave, ki niao niti vse tehtale kiiogrrama. Mnogo cemejSe po. ael^e ne bo tuđi, ko bo trg bo*j 3*loS«9i 2 njisn . »Roditeijsld list« Maribor. 5. oktobra Nodavno je izšla oktobrska «tevilka »Ro-diteljekega lieta«. ki g-a je izdala agilna. Pedagoška centrala v Mariboru. Ta fitevii-ka ima prav razveeeljivo vse^ino poučnih in zanimivih peetavkov o vzgoji otrok v šoteki in pr&T.*o!t!.ki dobi. Oineniti moramo nekaj najvainej&ih člankov v tej š>tevilki, da starce &e po^ebej opoioTtmo na ta pre-potreben družinski list. Anđela Vo letova piše o teiavah »Ko priđe otrok t leta nerodna«. Njen prbpe-vek je tehten don<*ek k epolni vzaoji naše mladine v pubertetni dobi. Toplo obo\iten Članek je tuđi Zvonka Ermenca, k! prinaša »Liste iz tajnera otroMtega dnevnika«. Odlomki iz te^a dnevnika kažejo, kako mladina dojema iz obnašanja "te*^ jro-apodarsko - kulturne kme in težave da-natojega (?a6». Avtorju bi priporočali, da nadaljuje z objavo teh zapkkov. lT»lnik Gu«tav S^ih je nap^al v oblikj razgovora »Matcrlntko potn^iljivoet«, ki >o Ik>*1o ua-»• matere prav rad« prečitale. Dr. Kad Ozvald razlaga v daljšem ^eetavltu »Kaj rqdi uspefee in ntnspehe v soli«, obenem pa pobija ra^ne predeodke, ki vladajo v Mrsi javnosti glede inteligentnoeti otrok. Svoj dlanek xaklju6uj© takole: »Soleki uepeh ali neuapeh i«v»i od tega, koliko ob«jne inte-Hgence prinakt uoonec t s^boj v Solo, kako obu jo Sola raivija in p» kako 3đ v tem rairoju po»peSu je jo ali ovirajo itvenšo!-sk© okolHine. v katerih iivi«. Clanek bo dobrodoiel vsem. ki i majo otrok e v »red-njih šolah. Franc Martinc piše o *P©mo« pri vsgojaih teiavah« ter navaja konkretni primer epozjiavanja otroka v duhu Adl«rje-vf individualne ppihotopije Doitume^tari-ćen j« dop:« iz vret etaržev pod n«»k>vora »MUli oćet« ob nakmpu ioUkih knjiga, kjer neki o&e opisuje tolave • ee/ianjinii žoUki-mi knjigami. Za knjige troje svojih otrok j# fad»l 599 din, t > ekoraj polovica njegov© plače. Piaec pre^laja. đa bi me npno-▼al v dogleđnem cWn poeeben banovinski fond za lolfike knjige. Df Vrtove« pifie 0 »Soli in otrokovem iivčnent Riftemo«, J, I L«v«tikova pa razpravlja o »S^rW sa pcrl- ■o«, ki jo zeln učinkovit. Tuđi v tej šte-villd je dvoje urednikovih raz20*vorov v obliki vzjrojnili nar^vetov, to so o-lgovori na vpra-^anja starčev. Ob zaključku lista je vu>H poručilo o pedagoškem te^reu, ki v^ebuje ve<5 re^olucij za reformo na?*eine kaže. >ia bo list koriatno t=lužil materani in o^^tom do vfeh krajth Slovenije ter jim tako pojaunil mar-r>ikatere težave, ki danes ^prernđjajo rod-hineko življenje v najrazlionej^ih oblikah. Kakor »lišeno, vla'la za t« liet lepo zanimanje tuđi v ostalih banov in ah naw države. Toplo fra priporočamo naMm euršem. Za naročilo «ido5^a dopisnica naslovljena na P^lago^ko centralo v Mariboru. Letna, ruiročniiia itane 24 din. Naše gledaliSče DRAMA Za će tek ob 20. uri Sreda, 6. oktobra: Beračka opsra. Red Sre- da. Cetrtek, 7. oktobra: Tarelkinova smrt. E're- nnerski abonma. Petek, 8. oktobra: zaprto. (Gk»sto\anj^ v Celju: Matura). • OPERA Zafetek ob 20. uri Sreda, 6. oktobra: Vrag na vadi, balet Go-đtujejo Pia in Pino Mlakar tor đel za-grrebdkeg^a baleta. Izvea. Cetrt?k, 7. oktobra: Boh^m«. Red C'etrtek. Petek, 3. oktobra: zaprto. Repriz* LJiotiiove^a baleta »Vrag na vaši« a sodelovanjem Pie in Pina. MlaJcar-ja ter zagrebžkega baleta, bo drevi. Ne-običajni uspeh, ki ga. je dosegla preaniera, je dokazal izredno kreativno silo sodelujo-Cili In nenavadno umetnifiko invencijo Mla-karjevili. Poleg njiju, ki »ta odneala palmo večera, so vzbudili veliko pozornost in odobravani« solisti zagrebdkega baleta, kakor tuđi zbor. NavduSene ovacije, ki jih je prirejalo vzhićeno občinstvo plesalcem, so se ponavljale po vseh p>osebno učinkovitih toćkah, posebno pa dejanjih. Na koncu predstave se ploskanje ni pomirilo, glavni izvajalci so bili pozvani osemkrat pred zastor. Obćinstvo opozarjamo, da je no-oojsnja predstava sdg^irna, med tem ko se bo vršila repriza 11. t. m. samo v primeru, da bo nocojSnja predstava razprodana, Vsi, ki se zanimalo za plesno umetnost. naj ni kar ne z&mude tega velike^a umetni*ke-ga dogodka. ki nam nudi p:es v njegovi najbolj dognani in najćistejsi oblikl. Posebne omembe je vredna skladnost našega baleta z zagTebAklm. Nova šola v Sovodnji Savodenj, 5. oktobra. Na ekrajnein koncil Poljanike doline je državna roeja in Sovodenj. kjer frrade novo Solo. Zabtev.i Povodenjčanov po novi ioli ai nova. švi nko mogli biti ttuiovolj-ni. Je )wno. Nora ftola bo trirasredaim, med dro^iml prostori (kabinet, pisama} pa bodo tuđi učiteljska stanovania kakor 'loloča lo!«iki zakon. T)aiuel>i za. kleti, dr\ arnieo in kopal-niro so i« nbetonirali m tmii nekaj sUvt* h reunega kam na se ie kaz« iz tal. Prvotno je bik) rečeno, da o so!;i do !■"*• oktobra pod streho, toda dež silno ovira 7;đavo. Po slo^u 1k) 5ob moiao podobna reteAi. Z izraditvi>> nove žole bo odprav-ljona dolFoletna iniTeriji. ki *o jo trpe I i naši laveHtii obmejni 1}ik1jp na InlRkem polju. DoČhB &* }f »edaj pou^evalo v ptav-bi spodaj. bo »t;»la nova *ola na |toWju tik nad vaojo tako lepo, rnik. Ko borno »»tali v soboto pred njegovim spomenikom, borno obnovili pri«*©epo, ki smo jo izrekli 1. decembra 1934, da hoćemo .Tugr>»lavij(> čuvati moino in n&deljivo njego^'^mu vzvi-ien^mu sinu, »vojarnu ttaro^ti NJ. Vel. kralju Petru n. Uprava Sokola Vi^ ye sklonila, da br> tretjo obletnioo tragične smrti ViteSke^ra kralja poćastil«. z Žalno 8Vf*ćflno»tjo pred kraljevim spomenikom v soboto 9. t m. ob 10. a BTedeČim sporedom: godba Sokola I zaigra žalni koral, podstarosta br. Rudi Marin&Č bo imel kratek arpominski gm"^r o kralju Aleksandru, sokolski prveki 7N>r zapoje Žalo5ttinko. nftkar zaključi sve^a-no«t g"o*lba z Žalnim koralom. Uprava po-živa Članstvo. narmA^iij In deco, da ne Ža!-ne jrvećanosrti udei^ii polnoStevilno v m©-Man»ki obleki s sokolskim 2a-takorn. Zbor ob 19.45 pred spomnenikom na trgu. K žaJ-nl »vezanosti so vabljena vsa viSka društva in oetala Javnost. V primeru !*lpbe^a \T«nena bo žalna svečanost v dvorani St>-kolfikepa doma. Po žalnl rvećanosti doma, w ude ležimo skupne žarne 5veC«Jio«ti ljubljanskih sokolskih đruštev v Narodnem domu, kl bo ob pol 21. Brat}« tn sestre, udeležlmo se žaJnp srve-danostl v velikem Ste^lu, da tako javno pokaAemo, da nam )« o*taJ spomtn na bi«propokojneera ViteJk^era kralja svet :n neporaben. Uprava Sokola VI*. Dve prometni nesreći Veliki Ualtfr, .">. oktobra V okolici Velikoga Gabra ob glavni ff*ti Ljubljana—Novo mesto, •%!« *e prip^tili dve vei't'i nesreČi. Lesni trnover g. Potr^bin iz Velike Gob*» »e je peljal z motociklom po opravkih na DolenjJco. V prikolici je seclfl njepov 2nan?c. rotrp4)iTi je vocil pravilno po deeni strani ceste. N« inanem ovinku blizu Velikepa Oabra je dajal pravoočirn ie odnetel \to\-nik v prikolici le manjše poAkodbe, je bil ▼oca? moćno polkodovan. Konj n* je ud»-ril » kopitom po {ila\i, da ie j? takoi one-sveatil. I>o*>il pa je Se tuđi dru^e jx>*kod-r+ in je moral iskati »dravni^ke iomoči. Prace] je fx>ikodovan tuđi motocikel. V nali okolici «e je pripHila ui*o tuđi deklici .Jelnikarj^vi. Z materjo «e je vračala s polja. Pomagala ji je pelja-ti voz, pa je privozil za obeni« avto, ki J4 je Sofirala ga Gv«t« Orlova, rlravnikova žena iz Litije. Ko je privozil «vto vftric Jelni-karjevih, je deklira odskočila od vostioka, eiekla ^?« c#«sto in p«!^a l**\ avto. Dobila j« hudf poSkodbe in zlomila »i je roko. Avto so takoj u>tavili in deklico odpeliali k zdr»vniku dr. Fedranu, potem pa v ljubljansko bolnico. Obe ne«re*i pri?j*t«t. Ht so krivi nftsreč zla*ti peid, ki izffuMjajo oblast nad pehoj in veraiki, ki •? ne ravna jo po pr?dpisih; . bodi io T0»i d«*n©> isogibaj «e lovo. Stev. 228 »8LOVBN8S1 U* BOD«. Mfe. * <*tofcra lit*. *~ Stran 8 DNEVNE VESTI — Gospodarski svot Mal« antaata. V po- nedeljek zvečer je odipotovala iz Beograda v Trenčanake Toplice rva CeškoslovaSkem na plenarno sejo gospodarskoga sveta Male antante del Racija pod vodstvom načelnika komularnega oddeika zunanjega minietr-stva dr. PrediSa. Zajedanje to trajalo od 11. do 20. t. m. in na dnevnom redu to do ročila poedinih komieij. Komisija za želei niski in zračni promet ter komisija za zdravstvena vpraSanja sta imeli seji Wterajt ©nako tuđi upravniki izvoznih zavodov Jugoslavije, Rumunije in ČeSkoalova^ke. — Kredit za dogradite* fwt. Ministroki svet je odohril na predlog ministra javnih del 5,S00.000 din za dograditev ceet. Od tega zneska 93 bo porabilo pol miHjona za do-graditev ceste Kranj—Bled — Rezultati konferenre o lesni trgovini ▼ Stockholmu. Na občnem zboru mednarodne-2a združeuja za niehki les je bilo »oglasno sklenjeno, da s^ zntžajo za 10*/« kvote tneh-ke«za lesa za izvoz v letu 1938. Zborovanja €O se udeležili zaetopniki Švedske, Finske, Jugoslavije, Litve, Poljske, Rumunije, Ce-škoslovn^ke in Avstrije. V letu 1938 bo zna-šala kolsktivna kvota za vse države, ki so podpi&ale to konvencijo 3,600.000 standar-dov, kar pomeni \0% znižanje v primeri s kvoto TA tekove leto. Znizanje bo Slo «o-razmerno e kvotami poedinih držav v letu 1937. — Poxiv poljskim driavljanom. Generalni konzulat poljake republike v Zagrebu poziva vse poljske državljana bivajoče stalno ali začasno v savski, dravski, vrbaski, primorski, drinski in zetski banovini. M bodo stari letos 18 in 20 let, da <*e v oktobru in novembru zgiase osebno aii pismeno na generalnem konzulatu v svrho voja-Ske registracije. Javiti se morajo tiidi polj; ski državljani v starosti od 18 do 50 let, ki nieo zadoetili vo>aškj dolžnosti in nimajo potrdila o registraciji._________________ flHnKZ^^Sfl&T «a nBTViillnT^^^Bnfc Danes posiednjlč ! Drama slovačke lepotice je prikazana v najlepSem glasbenem in pevakem filmu M A K Y S A z najboljšdmi umetniki praškega na- rodnega gledaliSča Jifina Stepničkova, Jaroslav Vojta in Vladimir Borskv Sijaj in nizine Pariza v velefilmu genijalnega režiser ja ZLOCINEC IZ EDEN BARA Harry Baur InkiSinof Največji zgodovinskl film MARIJA STUABT v glavnih vlogah Katarina Hepburn in Fredrich March Eden izmed obiskovalcev tega filma, ki ga bo dcloćil žrebf bo dobil modem damski klobuk po vzorcu Marije Stuart, model Salona Truda. — Klobuk je razstavijen v Unionu. Predstave danea ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Odvetnl&ka vest. V imenik advokateke kojnoto v Ljubljani gta, bila vpteana odvet-nika dr. Kalan Zdravko e sedežem v Celju in Službeni iis-t kr. banske uprave dravske banovine« šfc. 80 z dne 6. t. m. objavlja ured'bo o trgovin-8kem sporazumu in o klitrin&kem sporazumu med kraljevino Ju-io^lavijo in Švicarsko konfederacijo, navalila za aprejemanje dnevničarjev na Jelu pri oddWkoi za gradnjo železnic in objavo banske uprave o pobiranju oKinskih davs&in v letu 1937/88 v oboi ni Kranj. — Mariborski mali h&rmonik&rji v Karlovcu. V sobo to prirede mali harmon&arji v dvorani Hrvatskega doma v Karlovcu koncert. Karlovčani že poznajo naše male har-nK>nikarje, eaj so jih pred leti toplo spre-jeli in navduseno ploskali, ko eo priredili v Karlovcu prvi koncert. — Znatne oiaj$ave v turtetičnem in ii-letnlskem prometu iz Av»trlje In Italije v Jujroslavijo. Kakor smo že večkra1: poro-Čali. je Tujskoprometna zveza »Pntnikc v Mariboru pristojna oblaatva ponovno opozorlla na obćutno škodo, ki jo trpi naš turistični in izletniški promet iz ino-zeiTislva vsled predpisa, da je zni+ani turistični \izum (din 10.—) vezan na naj-manj "-onerao in največ 90-dnevno bivanje v naših kraj ih. V svojem prizaaevanju. da se ta iicdostatek ocipra\i je Tuiskopromet-na zveza dosegla poln uspeh. Ministratvo zs. ziinanje zaoieve je sedaj vse zadevne omejitve za izdajo turističnegu vizuma turistom iz Avstrije in Italije v Jugoslavijo ukiniio ter sedai izdaja turističnega vizuma kakor za individualne tako tuđi za kolektivne potne liste ni ved vezana niti na n~:in malno niti na maksimalno bivanje v naših krajih. S to novo olajdavc se bo brezdvomno v izdatni meri dvignil izlet-niSki in posebno weekendpromet iz A\'T5tri-je in Italije pred vsem v Siovenijo. — Podružnica PoStne hranlhuce v S^ll-iu. V Split prispe te dni zastopaik Ivsme hrarilnice iz bt^grada, ki bo uJcrenil vse t>oti-ebno za otvoritev podru!nic« l'H v SpMtu, ki jo zahievajo gospodarski krogi srednjega Primorja že već let . — Za zboljšanje tujske^a prometa v Av-striji. Po novih odredbah velja t-urtetični vizum za pofovanja v Avstrijo 80 dni in mu ^e cena samo 18 din. Ta vizaini je v©-Ijaven samo za jugoelovenake državljane in sicer samo 2^ potovanja y Avetrijo in 1 naza$ pod pokojem, da A\^trija ni le pre-ho^ina drZava za potovanje v katero uru-£o. TuristiČne vi/ume po znif.ani ceni ff-dajajo vsi a\-*trijski konzulati. — Popusti za pre^oz prtljage v A-vstriji. Avstrijske zvezne ž«leznice so nedavno uvedle posebne popuste 7-a prevoz prtljage in sicer tako, da je taksa za vsakHi začetib 5 kg in 50 km ratifllje samo 10 ?rro§ev, cene po tej »nizani tarifi na *g zaračunava-jo Sel© pri teii na/nanj 25 k£. HkmUi je ukinjeno taradunav anje manipulaciJBkih etrošisov in posebnih doplačil za pospešene in brzovlake. Avetrijske zvezne železnice žele s to odred^K) povezati prtljažni promet, ker so istočasno izdale strofo odredbo, da ne &me noben potaiik imeti pri oebi y ya- gonu ve«, kakor 95 1« pHljage. Vtak v4-&ek mora kondukter odvzeti ter g* oddati v prtljaini vox in bodo "potnifeotn v taUnah primerih sando&a-ne dvojne normalne tarife, zraven teea pa t»ti še posebni mani-puiacij&ki »tioml Na to bovo odredbo av-frtrijekih ^vernib leieenic opozarjajno nade potu>>*e občmatvo. da im na potovanjih ne imelo noprij«too«tl Naposled omonjamo, nnrodnesra z>1r«vja ee, je pri-javil pose^tnik Alifr>e£r Rizmanp&Sič iz Ru-j?o>na, star 44 let. Mož je pripravljen ostati pet meeecev v internatu pod strofo •lH>oip-lino ter doprinesti znatne omotne žrtve, da izpopolni evoje znanje To bo naJBta-rejM uftenec Jugoslavije. Imel pa bo tniii naJ6ta>re}&©g* učitelja in 6icer dr. Jure Tu-riča. ki je sta.* že 76 let. __ Sleparija s poamrtnino. Novosadska polieija je aretirala včeraj Milana Atana«-koviči in Anko Belcer zaraili &leparije 6 pnemrtnino. Gre za ti«*oč din. ki jih je dobila Belcerjeva od nekega pod.porneffa društva, ker je blagajniku natvezila, da ji je mož umri. Milan AtanackoviS, ki pa sploh ni njen mož in seveda tudj umri ni. Iz Lfablfane —lj Naši bratje la me jami se bore brei razlike prepriSanja svetovnega naiora, da ohranijo slovanstvu rodno grudo. Pomagaj-mo jira Tsi brei iijeme v neenaki borbi. Đoe 9. in 10. oktobra doprinesi veak stoj obulus v njihovo korist! Bran-i-bnr, Ljubljana. —lj Nova velika stanovanjska hiia v Ptažakovl ulici. Te <1ni go začeli kopati temelje za večjo 4-naZelena zvezda< tofeaje za uttetni-ke. Pridite vsi ki se zanimate za esperanto. —lj »Putnik«, Ljubljen*, priredi dvodnevni avtobusni izlet v Trst od 10. do 11. t. m. Cena vožnje 120 din. Informacije v biljetarnicah »Putnika«. —lj Vid vaftlli 06I si obvarujete le s op-tlćno ćistlm) brusenlml stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, izprasanem optiku. Start trg 9. Ljubljana. —lj Udeletlte *e avtobusnej* izleta t Trst dne 10. okt., 24. in 25. okt. in 30. okt. <3o 1. nov. Prljave sprejema Izletna pUar-na M. Okom, Ljubljana hotel Slon, tele-ton 36^—45. VA04 ix 3Preioselnkn in siromašnim rudi kurivo ter najnujnejše oblačilo in obutev. Mestna občina bo poskrbela, da bodo oskrbovali pred vsem % naturali jami in se bo z dobro evidenco ter kontrolo pre-prečila vsaka zloraba podporne akcije. Da. rila v gotovini bo »prejemala mesma blagajna, darila v blagu pa mestni socialno politični oddelek. — Mojstrska iipitna predavanja. Mariborski obrtno pospeševalni urad priredi tečaj za mojstrska izpitna predavanja. Prijave se aprejemajo na sreskem naSelstvu. Tečaj se pricne v petek 8. oktobra ob 19.9Q zvačer. Za izpopolnitev železnižkcga prometa •• adui] podmtkmr lm tpometloe wtmm*w*km M«aalxacite Ljubljana, 6. ofctotam V poroeuu o preotrenMĐjenođti ntJIh lnJiMiraiJin) amo đosoMsali z nekateitmA itaftfaini, dm Je pri nam mnogo premalo fcisiniiiLuaa osnbja. Zaradi tzpojpctoitve to IsaMhetm pnaneta. da bi ustreasal oahte-*««■» dasm in gospođanfclh raamer, bi pa bOo tireba. odpcmviii se mnoge nedostatke. Pri nas sx> najbolj ofcremenjene pirove: *L m Rakek (220 km). Zagreb—ZMani most (72 km) m L^ulbjana—Jeaenioe (06 ion). Đnig« proge, ki apadajo v IZ. to m. vtnto, so matno manj prometne. Za pro-ge IL in m. vrste je dovoij 5 us-kudbben-oov na lan pedere, torej 768 Km X 5 = 3.840 u0lu£bencev. Za pro^e 1. vrate 358 km) bi Jih pa moralo biti 8.600, ker je treba aa km proge 24 uakiEžbesioev. Sta-novflka. orgB«ateac±ja ieiexnic«rjerv sklepa, da Je najbrs na nekatesib progah n. pr. po 5 ucdužbeocal preve£ na km prag«, na drug* pa 10 premalo. Z natravnfcn razvojem gofipodaovtva da-raA6a tudl promet na železnicaiu Ta*ao ra-Čunajo, da počast prometa na podroćju ljubljan«ke žeteasuđlod đirekerje zahteva na leto l»/» ietemičatrjev već. V L 1936/37 je bilo uvedenih na področju nade želez-ndAke direkcije nekaj osebnih in tovomih vlakov, Za kar bi bilo treba zaposliti 42 ualužfoencev veC, č^ ne računamo, da morajo ti ljudje imeti tuđi dopuste in da vAaalh zbole. Zaradi boleaoi in dopustov bi bik) tretoa se 6 u&Kižbencev već. Skupno bi torej morali zaposliti za samo vla-korvno službo 48 železnieairjev več. F*ri tem moramo še upoStevati, cfct je razmerje med vlakovnim in drugim osebjem kakoo- 1 :5. V naSem primeru bi torej moralo biti sku-paj 288 uslužbencev već. Naj omesiimo sa-mo, da ao morali z novim voznim redam za 1. 1937/38 uveati 20-umo abratovanje na progi Ljubljana^—Jeaenice, med tem ko so prej obratovaii po 18 ur na dan. Na številnih aziiketah letos se je pokazalo, da Je de mnogo premalo lokalnih vlakov. Ražen tega so potrebne se Sterilne postaje na starih progah. Vse to bi pa aeveda aalitevaio zapet većje Stavilo usluž-bencev. Na področju ljubljanske želez. direkcije Je 1146 km prog, da bi pa bila želez-niška mreža polna, bi bilo treba zg raditi Se nad 1.000 km Železnic. Ce bi se želez-nifiko omarežje podaijSalo na leto za 1°/». kakor zatiteva porast prometa, kar zaia^a od 10 do 20 km, bi Slovenija imela čez 80 let dovolj železnie. Od 1- 1850 do 1914 se je nade ŽetaznlAko oanredKje podaljšalo pavpreftno za 17 Km na leto, od 1. 1914 do letoa pa samo povpreftno 2.6 km na leto («0 kan). Nobena druga, fttevilka bi naj-brž ne mogla pokazati tolj Hiaćilno splo-taega zastoja pri nas. Tudd optimist ne more računati, da. dobimo prihodnja <3e-setletja već kakor povprefizio po 15 km novih Aeleasiic na leto. će raftunamo po 5 uatuftbencev na km prog-e^ bd torej morali apo?ejeti za nove progte po 75 ualuilbencev na leto. Od 1. 1930 je ljubljanska železni&ka direkcija sprejeznala zelo malo uslužbencev za svoje področje, zato se pmt kate zdoj tako oboutno pomanjkanje osebja. Upo-dtevati moramo tuđi, 4a Je zaposlenih mnogo železDlcarjev, ki so že prekoračili nocmatno ahizbeno dobo in bi morati biti upokojeni. Zdruienje Jug1, nar. zelemdćarjev in bro-darjev ptvcBaga, naj bi ravnateljstva srpre Jemala novlnoe vsako leto v naprej dolo-eetieHi obsegru po naatodnjlh načelih: Pro-ailoe s rakultetno iaotavsjbo in maturante bi naj sjvejemat ravnatelj s&m na predlog in po zasUšanJu strokownOi naćemikov. Proelloe % meMansko Sok> tn otirtnLke naj bi sprejemaH naoekdki po aahtevi in za-alitenju Šefov skižbeeth edtaic. ProaUce z osnovno šoIsIpo teotmazbo pa oaj bi spreje-maU sefl edsaAc. V vaeh prtoerih in v vaeh strokah, kjer ni potretna višja izobrazba od osnovne sode, n«ij knajo prednost delavoi, ki so bili zaposleni do 3 leta v odseidh aa, vzdrževanje prog, in si-cer zato, toer Je potrebno, da ven niijl usJuUbenci posnajo **n botj» temeljni ustroj in vađrtevanje pto^. Ta na£fe spre-Jnaanja aovtooev v seftemisko službo je pa pripOTOćlJlv tuđi zaradi sesonskega d*-la^na odpctJh pra^ah; poleti Je namreć za vsdrtovanje prag već MnisliMi deiavcev. a poehmi tttanrj. mto Jb pogosto Jeseni od-pusčajo. Ob bi jih ra^e aprejemsli kot na-rasćaj v stalno službo, bi mnogo rjodi resili najhujfte bede. Podatke amo ćrpaM ix spomenice sta-nor."Hke orgjan±2»c*Je MLSdh ftelesaUSarjov, zato miđlimo. da mo toćni, aaj leleaiieaj-Ji ammi pać najbolje poena jo rasmere v ze-lesniški aJuzbi. Javnoot Je lai*D «previ-dela, da so potrebne stevilne remedure. će hoćemo, da ne prfcfe do usodoega zastoja v zeteasniđkem prometu in v vsem goerpo-d*rstvu, zato bo pać rada podprla priza-devanja želeđmićarflAce oirganizaclje. Spre-vklela Je pa Uidi lahko, da bi se nad delov-ni trg znatno razbremenil, 6e bi dobilo delo pri zeleznioi vsaj tofcLko usluzbencev, kottkor Jih najboij nujno potretoujejo. Iz škoJje Loke — Po odlcrttju spominuke pioft^e inž. Ivanu Goeajju, Svezana jpočastitev spo-mina velikeg-a junaka in borca za svobo-do. inž. Ivana Gosarja Je napravila na tukajšnjo javnost najlepši vtis. Med po-klongeniml venci je bil tuđi sokolski, aaj je Stel SkofJeloSki Sotkol t>r. Gosarja med svoje £lane. Venec Je bil v trakovili z dr-ŽSa'vnkni barvaan! in napiscnin: Bratu ju-nakiu — Sokol Skof ja Lotka. Poleg do-mačiii Sokodov in gostov iz Kranja so prlspeli na slavje tudli Blejci s praporom. Po razvitju je prireclil brat pokojnegfa inženjer ja, mesarski mojster in posestnik g. Tone Gosar oojlićniin gostom pod svr»jim kro\XMn zakusko. Veliko pokornost so \zbu dili četniki, posebno Se poteim, ko se Je zvedelo, da so patiđli k nam iz daljneg-a Karlm-ca. Pri odfkritju >e sodek).*al I. pla-ninfiAii pešpolk tn ne 42. — ki ga ni: Po ođkritju je priredila gxxiha I. planinskeg-a peapolka pod vodstvom kapelnika g. Smre kar ja v Skof >i Loki na Mestnevm trgoi pro-menadini koncert. — Svečano žal no komemoracijo ab tret-ji obletnici smrti ViteSkcigu kralja Ale-ikiaar^fcira I ZedoniteJja priredi škofjelovški Sokol v peteJc aveder v veliki d-vorauil So-kolskega doma. Sod-elujeta orkeateo* in pevski abor! Narrodno javnost, kakor tuđi brate in sestre vabimo k u-deležbi. — K tragični smrti družin"ltega «wS>ta g. Fraaoeta L. v Karlovcu nas naproša. njegrov brat za objavo, d& zneska 600 din in treti zlatan zobmh krort pokajnik ni im*I v rokah, marve* v žepu. — Uradno učiteljsko konferenro ali kakor Se po novem imenuje učiteljski zbor. je imelo ućtteljstvo Skof jeloškega okna ja v soboto v proetorih deiice narodae sole. Na dtievrvein redu ao bila pedagoška tn Solako prosvetna vprasanja, vodil pa je abor Selski nadzornik g. Kratenik. Iz Ptujfa — Izsleden rlomilec Že me«eim doniov? — Danes vam Žal ne inoreino ustremi, pač boete pa Uhko preizkusili avto jutri. i — Kako naj pa priđem domov ko nimam j nhi za tramvaj, stanujem pa dal©^ ta me-1 stom? MALI OGLASI Beseda 50 par, dmvek posebe} PreUSci, izjavs pesođs Dtn L—» đavek possbij Za pismene odgovor« gied* cnallli og^ssov fm Graba prUotitl znamJco — Popustom sa male oglase ne priznamo. Vse naše inserente ln tlste, ld nam na oglase v našem listu po&iljajo pismene ponuđbe, opozarjamo, da smo na nasem poslopju v Knafljevl aUol ftt. 5 mutiestlli poseben naMralnlk rdeče barve, v katerem ponadnlld lahko postajo svoj© pouudbe, prav tako pa todl Inse-rentl naloge za oglase. Inserentl nam v primeru, 6e nam oglasne naloge pnMsjo ▼ nabirsinUcn, morajo ođgovmrjsjoa znesek prUotitl v «*^-»fc^fct ker aicer oglasov ne borno ovrMsJL ——^———^— _^------_ Ocsoda 90 par. davek poscpgj. Najmanjfti mssek 8 Oto Zaiolarje obleke, perilo, Hubertus pJaftia :td Dober oakup. PBBS&ER 8«. Pstcft ce«u 14. KLIŠEJE ta * • " - 1 ■ " r : i' n' D * r i N 90 PAR ENTLANJE ažuriranje, vaienje »avee, pe-rila, monogramoT, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din, »Julijanac, Gosposvetaka eetta 12. Deaeds S0 par. davek posebej. Najmanju mesek 9 Dio OREHE I*a ćele, 50 kg 210 din. Jedrca tela 10 kg 155 din franko vox-nina raspolilja G. Drechsler, Tuzla. 2801 ŠTAJERSKA JABOLRA za viao, kupite naiceneiet do kler traja zaloga, pri Cucku, Kopitvjeva ulka L 2320 SPALNICE, KUHINJB ie za malo denarja, garantirane in solidne, vam nudi Komisijska zaloga pohidtva, Fr. Sa-jevic, Stari trg 6. 2326 ZBIRKO KIfJIO elovanskih. originalnih in pre-vodov, vesanih v polusnje in platno, skoraj novih, ugodno prodam. Naslov se poizve v upravi >Slov. Naroda«. 2321 Beseda 60 par, davek posebej. NajmanjM znesek 8 Din HIMMHIIIMMIMIIIIMIIHMIIIIIIIII STANOVANJE dveh sob 8 pritiklinami in kopa Ini co iiče zakonski par bret otrok. Ponudbe na upravo lista pod >Mirna strankn'. 2?56 NAPODNA 1ISKARNA L3UBUANA nuruevA • ovršojb vse vrste nsxwm FRBPROSTB IN NAJP1NKJ&M Makulaturni papir pr*da uprava nSBovenskega War#daM Ljubljana, KaaO]eva oBea iter. f Stran 4 »StOVllISfl HAEODc a^. C »fctefct* mt. S4rr. 228 Storstromsbroen — najdaljši most v Evropi Zgradila ga |e angleifca tv*dka Dorman L*ag 8 C*. sa dtmrtra faiea ia Mašto Eanrem te je v zadnjih šestih Utih podredilo nekaj izrednega. Njihovo glavno mc-«to Kodanj se je v teh letih približalo za celih 45 minut ovropskemu kontinentu. To ni bilo lahko delo. Od leta 1908 do 1930 6O zaraan po?kušali razni vplivni možje prepričati danski parlament, da je zgraditev mostu med otokoma Jollanđ in Seeland (na katerem leži Korinnj) nujno zagotovilo hitre zveze vse Skandinavije z evropsko cei i no. Sele pre«i 6 leti «k> začeli graditi najdalji e-vropoki most, ki bo skraj^al preeej dol*io T>ot famo za pirio, toda zelo drazoreno uro. Most je dol«z •■>.-(JO m in s=tro^ki so znasali 4o milijonov danskih kron, tako da laliko računamo v*ako minuto pridobljenetia časa ©kroglo na 12 nrJijonov v našem denarju. Tu se je p«>no j>okaz;ilo, da je čas re«? denar. Doslej je Šel promet med Kodanj 2111 in evropsko celino dokaj poča^i. Tako čo morali berlinski brzovlak v \Varnemuende za-peljati na velik parnik, v katerem je pro- slora za osem doljjih železnišklh vagonov. Po dv^h urah vožnje do Gjedsera, prvega mesteca na danekem otočju, zapelje vlak na otok Jolland, da ga nekaj kilkometrov dalje zopet razdele na dva manjsa pa mi ka, ki ga prepeljeta čez ožino Stonstrom na otok Seeland. Zdaj bo to prevažanje odpad-lo, ker je dobila Danska med tema dvema otokoma most, takozvani Storstromsbroen. Slisi se paradoksno, da je bil zgrajen najdaljši most v Evropi iz masla in jaje Danci seveda nišo rabili masla in jaje za utrdi-tev gradbenega materiala, pač pa «0 z nji-mi plaćali gradnjo angleški tvrdki Dorman Long & Conip., ki jim je most zaradila. Ma-*;]a in jaje i majo Danci itak v izobilju. 23. septembra je opravil danski prometni mini-ster Fisker kolavdacijo mostu in od tietega trenutka pripada danski državi teh 30.000 ton železa in £e večja množina betona. Hlauoslovitev novega mostu pa so imeli sele v nedeljo 26. septembra na rojstni dan kralja Kristijana. To ]e bil praznik we*ga danskega naroda. Nad 50.000 ljudi se je zbralo na ob*h bre-govifa in navduleno «0 pozdravljali svojega priljubi jenega vladar ja. Svečanosti ni priso-stvoval samo kralj s svojo rodbino, temveč tuđi angleški trgovinski minister Oliver Stan ley, njegov tovariš prometni min. Burgin, nemška ministra ieleznic in financ, većina danskih ministrov in vee diploma tek i zbor. Gradnja orjaškega mostu je pa zahtevala dva žrtvi. Dva delavca sta izdubila življenje pri prevozu tezkih železnih traverz. Njun apomin so počastili ob blagoslovit vi mostu s kratkim molkom, še predno je pri-spel kraljevski vlak in predno je z druge strani drugi avtomobil pretrgal simbolični svilen trak. V naelednjem trenutku eta za-tulili sirani dveh starih parnikov, ki pojde-ta zdaj med >brezposelne*. Najdaljši most v Evropi je bil e tem izroČen svojemu na-menu. živi bog — Aga Khan 150 mllijonov vernikov ga časti in vse njegovo ogromno bogastvo je iztisnjeno iz iuljev največjUi siromakov Pozornost sveta je še vedno otmjena na predsednika letosnjega zasedanja Društva narodov AoUi doslej običajna ilustracija v»eh svetovnih žurnalov in ilustriranih revij, ni bilo tako na tribuni Društva narodov in med politiki, temveč med elegantnim svetom mednarou-nih zabavišč, i<;ralnic in dirUališč. In ven-dar je ta najbolj sveUki kavalir in najboij družabni orientnlski vladar, na stopa joc v?-Činoma v fraku in v najboljM družbi med-narodne^ia sveta v resnici živ bog, ki ©e obraća nanj dan za dn^m nad 150,000.000 vernikov od brejrov Male Azije, tja daleč preko Indije v ekrivnostne kraje kitajveška neumnost večna in res je ta ne-umnost najhujši bif, « katerim se tepe člo-vak že odkar je stopil na zemljo. Vee Življenje najbogatejšega moža na evetu, ki ga vodi, irvzemst nekaj tednov fakti^ne^a poboženja v svoji državi, je samo zapadna, pariška inkarnacija azijskega boga. Da je res tako, dokazuje gotovo v oieh 150 miliionov vernikov dejstvo, <\st \ci bil zdaj izvolj^n za predsednika Društva narodov, kar pom^ni v oceh praznovemih milijonov vernikov, da je bil deležen njihov Goapod Goapodov, kar je doslovno turski ali afgaaski prevod imena Age Khana, časti ki mu po pravici pripada in da bo od-slej vladal tuđi vsemu ostalemu belemu £kyvedtvu. V očeh zapadnoga sveta pomeni ta i*volit©v eamo toliko, da je postal za leto dni predsednik Društva narodov v nje-govem najkočljivejšem razdotju najbogatej-ši mož sveta in nedvomno ene najpopular-nejših in najuglednejsih oeebnosti v?likega ervrop&kega družabnega življenja. Njegova božanska moč najbrž ne bo imela nobenega vpliva na poravnavo pdi*i5nih sporov Evrope in sveta. P&č pa utegne imeti svoj po-mem .ni?gova faktična duhovna moč nad 150 milijoni privržencev islamske vere. An-gliia, ta klasična dežela spretnih diploma-tov, je namreč pritiskala na to, da je bil irvoljen za predeednika Društva narodov Aga Khan, a to gotovo nekaj pomeni. Bald-win je de>al o nj?m: >To je najbolj prosvit-ljena in najmteligentnejša glava Indije t. Kakšne nacrte i majo Angleži z njim, zaen-krat seveda Ie ni znano. To bo pokazala ćele bodočnost. Zaenkrat vetno, da je prsdsednik Društva narodov in zdaj najbogatej^i mož sveta in najmogočnejši vladar 150 milijonov duš, resnični živi bog, ki je prevzel predsedstvo »vetovnega parlamenta delegatov in mini- •iror s svečanostja, dostojno onentetak^ga vladarja iz >TieoČ in eoe noSic Aga Khan je tako bogat, da bi lahko plačal iz svojega iepa vse Družtvo narodov in vse delegacije. Leteče uredništvo zgorelo Bdoi največjih kanadalclh lUrtov, v To-vootai izh&jajo£i >Globe and Mali« je do-*lv«l tHOco izgubo. Razbila, se je najmo-dernejaa pridobltev tehnike njdHh dni, leteće uredništvo. To je btio ogromno prometno letalo pod imenom »Flying New-«room<. opremljeno aicer samo z dvoma motorjema. toda đrugače prvovrstno letalo, ki je veljalo 25.000 dolarjev. V njem je bilo res uredništvo v malem, z mizica-mi, pisalnhni stroji, odda^iim bi sprejem-nim aparatom ter vsemi drugimi potreb-Ačinami. V tem prvem lete*em uredništvu je delalo sedem urednikov In strojeptok. C*m je prišla ve#t o kakem novejiem do-gođku. ki bi lahko iz njega nastala senza- cija, j» istog krenzlo lutate isvdmMvo na pot, pa naj je *k> amo za raadaljo nekaj sto ali pa nekaj tiaoč kflometrov. Repor-terjl so bOi tako zeJo hitro na kraju do-godka, brl ao ugotovUi glavne podrobnosti in napravili nekaj poanetkov, na povratku »o pa fte napijali poroftilo in tako ao La-očili rokopise v stavnleo, ćfan so pri-flpett nazaj. Zadnje fsae je Wl v leUUu tuđi majhen stavni stroj s prip€wiajo6imi tiskar-nUUdjni pripva avtomobilista sta zavila na zaprti del ceste pri remizi. Na Trati je prevoz skoraj nemogoć, kerr tlakujejo cesto in dvigajo tramvajske trs^nice. Avtomobilist je zavozU na raz-pokano tramvajsko progo in le s težavo 3e je sretno p-rebil skozi »bariikade*. Najbrž je prezrl mednarodne prometne znake pri remizi, ki opozarjajo voznike, da je cesta zapita- Toda do St. Vida se spre-ten avtomobilist 2e Se prebije po nov i cesti, med tem ko je prevoz med št. Viovsem sama zase ob levi strani nove ceste. Trasa nove ceste se škara j nikjer ne krije povsem s artaro cesto. Odpravili 90 vse večje ovinke, vendar se cesta ae ne-kajkrat lomi med Trato in St. Vidom. Tramvajska progB, leži od ceste n-ajmanj 90 cm, za širino varnostneg«a pasu in ozek hodnik, v splošnem pa je med tramvajsko progo in cesto po nekaj metrov raadalje. Ureditev pasu med cesto in tramvajsko progo spada med dela mestne obeine, a se jih najbrže ne bodo se tađto kmahi lo-UH. Cesto med Ljubljano tn St. Vieljav in kanalizacij ter da bi bilo najbolje, će bi oesto tlakovah" s kockami. Te*ko je reći, kc<4eit v enem meseou, ako bo vnfnue vsaj nekoliko ugod no. Od Jeperce do Stanežie - - Sr najprej od Medrbagpa — je Uakovanje ce«ti&ča že kon-č^ano. Tuđi drugu post1*119^« dela, uredi-tev cefitnih otokrajkov »banketov ali hod-niikov) z )3rki, zaJtvanje stikov ceatiA^a in postavljanje odbijacev. bo lahko kon-ćano v enem mesecu. Med Jepe«rco in Med-vodami je cesta ie tako rekoc uporabna, a seA-eda še ni odprta in pre»voz >e p;ep°-vedan. Kolavdacije pać fte iU b.lo in cir-žawa Se ni prevzela ceste, z^to poiijetje ne more dcnioliti prevaža. Ti g-a se pa mar-sikdo ne drži, zla?ti ne koleaarji, ki sicer ne morerjo napraviti nobetne S(ko<.hp. V zaćetku Je imek) podjetje samo en stroj, tako zvani finishtT, za betoniranje cestiđča. Kmalu je pa dobilo še drugeg 1. Po prvih pođalcuflih je betoniranje zaa^o.k> preeej dobro napredovati. Zda.j zbeton i rajo do 1S0 m oeste na dan na polovico, ker stroj tlaća In ravna samo 3 m Mroko. V zadetku. ko se v betonu razvija kemićni proces strjevanjv morajo cestis^e stalno močiti in ga varovati preJ solnce*m. V ta namen gu posipavajo s pipkom, ki o»b-drži đ:Jj ftaaa vlago, (ia >* površina ce-stišča stalno vlažna tri tedne V'adolž ceste postaivljajo p»osta>e za meianje betona in deponiranje gradiva. Od postaj razva-žajo betan v obe stiani po ve-C 100 metrov clalsć. KLanec me*i št. Vidom in Modnim je 2^iatno znianjeoĐ, tako da Jlm ga niti ni treba ti&ikovati s kockami kaleor tlakujejo veeje vzpetine. S kodkami je tlakovan klanec od nadvoza (kjer križa c^ta že- leznioo, pod zlo^lasniim m^denskim klancem) in raven ctel ceste na nasdpu med tem klancem in Medvodaana. Cesto na. na»l-pu so tlakor/ali s kockami zaracri tega, ker se bo nasip še nekaj faaa sesecial in bi zaradi tega beton pokrifl.. Na^lalje ja tlakovano s kockami oe»ti&6e naedwod»ke-gra mostu in najhujAi kđa-ne« v icjm odse-ku. medrvodski klaneo. Vendar jo tuđi ta klaTiec znatno manjSi kakor bi bil, če bi cer>ta ležala v c«-ti stare ceste. T>o kori^i-renja traae v tean del\i je prišlo med de-lom. Delo je pod strogim u radnim nadzor-stvoin. Kakovost betona in đrusra gr-adlva pxeizkašajo v laboratorijih. Ceeta bo odprta Sele po kolavdaciji, ki ae lahko 6« zarvlece za nekaj meaecev. Pelek, S. oktobra 11: Solska ura: Pria-vinjski dolini (c. Oskar Hudales). — 12: Z naših gredic (plosce). — 12.4o: Vrenje, poroci Ia. — 13: Cač, »pored, obvostila. — 13.15: Paemi z naSe^a juga (plo^fe). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženika ura: Slo-vaška žena, njeno delo in življenje (pdf. ^lava Li-poplavSek). — 18.30: Charlie Kun« igra Macerje na klaviriu (ploWe>. — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Cas, vrome, porovila, spored, otve^tila. —• 19.30: O pokojnim J. K. Kreku (prof. Ivan DoienC). _ 19.50: Novice o iz^eljencih. — 20: Dr. J. E. Krpku (ob L'Oletnici nj^ove smrti): 1. Dolinar: Koral, 2. Ferjancič: Himna dela (moški xbor, tenor, bariton « spremljevanjem pihalnega seksteta), 3. Branje njegovih izr^kov, 4. Koncert radijskefja orkestra. — 21: Donski kozak 1 f>ojo (pk>-^Če). — 21.15: Klavirtiki ko-icert ge Elfrie-de MUlier. — 2*J: Cas. vrein**, poročila, *po-red. — 22.30: Am,Me*ke plo^«. Sknđn Armandjr: 107 Princesa Symianoua Roma' — Prvotno sem te hotela počafcati tam. Toda vlak je imei tako veliko zamuđo, da me je minil-a potrpežljivost. Najela sem motorni 6o4n in se ti cdpeljala naproti. Ce bi bilo treba, bi se bila pri-peljala do Šangbaja, — Z motornim čolnom? — Seveda, — ves čas po vodi sem dosegla jezero Ta-Hu. To je deloma hitreje, deloma pa bolj varao kakor z železnico. Robertu se je zmračilo čelo. — Vidim, da si dobro opremljena, — je dejal s slabo prikrito trpkostjo. Pogledala ga je zadudeno, rekoč: — To je kaj enostavno. Čest na Kitajakem ni in zato se človek z avtamobilom ne mare peljati. Na-sprotno je pa tu prekap Wu-Songt vodec ocfctod do Sanghaja. Vsatoo leto prirejajo khibi v Hen-Li tu tekme fregat. Povsem naravno je, da moram imeti svoj motorni čoln, 6e jim hooean prisostvovati. — Ali ti je ta coln že veSkrat alužil? — je vpra-šal radoveđsso. — Da, cesto. Hotel je stopiti korak naaaj, pa ga je zadržala. — Pogle j mi v oči. Zagledala je njegove oči poftne soiz in krepko ga je objeda. — Ah. ti moj vrtoglavi tepček... kako neumen znaš biti — Stasa!... Zakaj me mučiš?... Kaj je tako prijetno gledati moskega, kako trpi? — To vzbuja strast, posebno 6e je ta moški ©dini na svetu. — je odgovorila posmehljivo. — Edini?... Stasi se je zmračilo čelo: —Robert, opozarjam te, da postajas Tieznosen. — No, tarej pa mi pojasni, zakaj si se tako pogosto pripeljala na jezero Ta-Hu? — jo je prosi!. ----To je moja tajna. — je odgovorila trmasto. Videč, da se mu je delo znova zmračilo, je pa pripomnila: — Mar ne moreš pcttrpeifrjivo čakati? Cez dobro uro bo moja tajna najina tajna. Privila ga je k sebi in pritisnila pred oknom svoje lice na njegovo. — Pogiej te slike! — je dejaLa šaljivo. — Tu vidife Tigrov grić, kjer se je prikaxal ob vznoijn kralju Ho-Ld bei tiger, tri đni potom, ko je kralj zaso5et prestdl. Kralj je potem uatanovfl mesto Su-Ceu. Tu zopet je Jal pned petnajstiml »toletji bonz ČJu-Tao raxlagati kamnom Buđhov nauk in pažljivo po&krfajoči ga kamni so se sklonili k nje- nrci, da bi ga se bolje slišaii — prav tako, kakor jah vicfiš zdaj. — Stasa* govoriva o setd. .. — Ah, počakaj še malo, gmgec. Pogiej, tam na vzhodu stoji gora Božje terase, kar je zelo poetično, toda pravi jo ji tuđi Gora za trenje crnila --ker iadelujejo Kitajci iz njenega kamenja črnil-nike. Koristno kakor prijetno. Robert se je je^il. Njegovo srce je bUo polno vroče ljubezni, Stasa se je pa ta Čas mimo šalila. — Ti me ne ljubiš vec! — je zastokal. Vzrsvnalfl se je in obraz se ji je takoj zresnil. — Ne bodi zloben- — je dejaia. Potisnila mu je v usta svoje nežne prstke. — Zdaj pa — giej jezero, — je dejala. Takoj borno na njem in prosim te, ne izpregovori niti be-sedice več. Odšla sta v salonsko kabino spredaj. Pred njima se je razprostiralo veliko jezero, do drugega brega se ni videlo. Le nekaj raztresenih otočkov se je kopalo v žarkih zahajajočega Fomca. Jate div jih ra«cf žerjavov in ćapelj 90 se odraiale y doftgih poletih od sinjega neba. Polagoma je jel Bginjati bsrtg, od katerega se je čoln hitro odda-ljeval. Drug za drugim so se bližali otoki in se ustavijali, da bi pustili čoln mimo. In drug za drugim so izginja'i za hitro vozečim čolnom. Bližala se je noć, mir je legal na gladino jezera. Naenkrat so se pa oblak! pretrgali in čom je drsel po gla-dini skriatiiega morja. Ktr je Stala dvignfla roko. — Pogiej ... Na obzorju, v zadnjih žarkih zahajajočega soln-ca se je prikazal nov otok, ix>lagoma dvigajoč iz vode svoje strme bregove. Ia ko se mu je motorni čoln bdižal, se je Robertu zazdek>, da ga pozna . .. — Stasa ... To je ... — Tiho, počakaj! Privid je naraščaJ. Z vsako minuto je posta jal jasnejši in razločnejaL Ta kup skal, »trleč iz morja v poUkrogu? Temna senoa te stene, iz katare se dvigajo FM-oti nebu vitke ciprese ? . . . Te terase iz nuarmorja. ociražajoče se od temnih akad v beli simetriji? In slednjič tx> tiho pristanisče, kjer je morje blesteče in temno, kakor bmšen oniks ? .. — Se spominjaš? Katko bi se Robert ne spominjal! . . . La Rance, Mont-Marin, stari gradio! Njegov mir! Otrok, žena, vihrava in udana, ki se mu udaja v njegovem objemu v prozorni spalni grajci . . . In stari bakrorez. >Mrtvi otok« ArncJda Bocklina, pred katerim je ona vsa očarana: Tuđi midva bova imeLa svoj otok na mirni in globoki vodi. kamor se umakneva, da bi počivalra drug kraj drugega, ko se zatisnjejo najme oči... Drztie nacrte ruskega otroka je nao^la uresni-ćiti samo žena. Toda s čarom zlata je napravil otok jezera Ta-Hu iz genijalno zami&lje>negfe slikarje-vega sna čudežno resničnost. NiČ ni manjkalo ražen čoftniča s prevoznikom ob vesbi in mistično za-vite bele sence, ockražajoce se od crnega ooadja cipres. OK0diJ^l9ii^-ft.MiNMIMWMrmiJ«tt« M QpWiO H tiiMUUH dal Bta OUm ChrmoL — Vm ? LjotHjMi.