POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE obiskal I KNJIŽNICA Ci i trg 1 a SODBA NA PIHALA NAVDUŠILA rUDI POD NOVO TAKTIRKO LETO XXXI^r|1J.EVILKA 2, 26. JANUAR 2001, CENA 289,00 SIT Dr. IVAN BUT, upokojeni direktor^ I Zgornjesavinjske^l zdravstvenega d»:i "Vse občine bi mM enak interes do f/Sffl? bodo služile vsernMm ZGORNJE S AVI N J S K I ČASOPIS ✓ TEMA MESECA) STRAN 14„ r f ZA 101,8 89.4 ISSN 035 Zadruga mozirje Tel.: 03 757 45 10 Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V Kmetijski preskrbi Sp. Rečica tel 836 80 03 in 838 80 04 vam nudimo kmetijsko mehanizacijo na zalogi po lanskih cenah; rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in tovorna vozila; rezervne dele SIP ŠEMPETER po tovarniških cenah; gume za traktorje in tovorna vozila; kmetijski repromaterial; žitarice; močna krmila». • JANUARSKA PONUDBA MINERALNIH GNOJIL V VSEH POSLOVALNICAH S KMETIJSKIM REPR0MAIERIAL0M: KAN 27% 50/1_______sit NPK 15x15x15 50/1 _.2.580 sic NPK 7x20x30 50/1.^d_.....^Tl30sit UREA 46% 50/1_____2.290 sit Na zalogi tudi MAP 11x52x0 in t HIPERCORN 0x19x0 + 0,3 mg. Pri nakupu nad 1 tono in takojšnjem plačilu JlLvam nudimo še 3% gotovinski popust OSEBNI KREDITI Občanom nudimo ugodne osebne kredite, ki bodo olajšali odločitev za odhod na zimske počitnice, daljša potovanja, večje nakupe in razna izobraževanja. Vabimo Vas v naše poslovalnice - Šaleška (89 95 303) - Šoštanj (89 11 033) in - Mozirje (83 91 719), kjer vam bomo na voljo za podrobnejše informacije. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Mobitel: I Tel. & faks dolžina 5 m ZAGARSTVO IN TRGOVINA MAZEJ JANEZ s.p. Primorska 7/a, ŠOŠTANJ OSREDNJA KNJIŽNICA SEUE TRETJA STRAN D C IZ VSEBINE: Glin Žagarstvo Nazarje: Zaposleni postali lastniki.....4 Zadruga Mozirje: “Prodaja se kakovost mleka, ne mleko !”.......................4 Glin IPP Nazarje: Uspešen prodor na tržišča bivše Jugoslavije..............5 Zavod za gozdove Slovenije: Anton Drobež najboljši gospodar z gozdom..............7 Upravna enota Mozirje: Spremenjen režim porok v Zgornji Savinjski dolini...9 Nazarje: Varovanje “zgodovine” pred propadanjem..................12 Godba Zgornje Savinjske doline: Navdušili tudi pod novo taktirko.....................14 Intervju: Dr. Ivan But, upokojeni direktor Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma..........14 Zgodovina in narodopisje: Nesporazum med plavci.......18 Tema meseca: Ona v letu 2001 ............ Fotografije na naslovnici: Druga številka Savinjskih novic v tretjem tisočletju vasje, spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic, obiskala v sveži preobleki. Gotovo ste takoj opazili oblikovne spremembe na naslovnici, nekoliko manj korenito pa smo se lotili tudi prenove notranjosti Zgornjesavinjskega časopisa. No, prav to, da govorimo o časopisu, je morda odgovor nekaterim, ki menijo, dajefotografij v Savinjskih novicah odločnopremalo, da so tudi tiste objavljene odločno premajhne in da publikacija v celoti »premalo diha«. S to ugotovitvijo seje mogoče delno strinjati, hkrati pa je mogoče navesti tudi nekaj argumentov »v bran« dosedanji postavitvi. Dejstvo je, da trenutno vsakih štirinajst dni zberemo več gradiva, kot smo ga v stanju »stlačiti« v eno številko, po drugi strani pa (ponavljam) govorimo o časopisu, ki v osnovi vendarle ni enak reviji, čeprav je format Savinjskih novic revijalni. Ko se v takšnih in drugačnih krogih pogovarjamo o teh zadevah, se največkrat malce za šalo malce zares »branim« z besedami: »Počakajte, da bomo tednik, potem pa bo mogoče marsikaj, kar danes (še) ni!« Vem, zdaj me boste takoj »prijeli za jezik« in me vprašali: »Kdajpa bodo Savinjske novice (že končno) tednik?« Eh, tega pa vam, drage bralke in bralci, v tem trenutku res ne morem povedati. Lahko pa vam zatrdim, da si tega želim (vsaj) tako kot vi, saj se v popolnosti zavedam, kaj v današnjem tempu življenja pomeni ažurna informacija. Toda konec koncev je vse pogojeno z ekonomiko in tudipri založništvu je še kako pomembna tako imenovana ekonomija obsega, o kateri zadnje čase v Sloveniji ob združevanju, povezovanju in prevzemanju najbolj radi govorijo trgovci in proizvajalci pijač. Marsikaj zanimivega, prepričan sem, smo vam »natrosili« v pričujoči številki. Od gospodarskih, občinskih in društvenih dopovsem vsakdanjih tem, ki so tako rekoč predmet naših dnevnih debat v vrstah pred blagajnami ali ob različnih šankih. Med ostalimi zadevami napovedujemo atraktivno športno tekmovanje v lednem plezanju v Solčavi, ki pa je zaradi odjuge pod velikim vprašajem, fa, kje so tisti časi, ko so v Logarski dolini še konecfebruarja povsem brez težav izpeljali množični smučarski tek, danes pa sredi januarja zaman gledajo v nebo, kdaj bo priletela kakšna snežinka! Podobno je tudi na Golteh, toda to je tema za prihodnjo številko Savinjskih novic, ki bo pri vas že čez teden dni. Pa naj še kdo reče, da nismo tednik! ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št 1,12. januar 2000, Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje, Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016, Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, Stalni sodelavci: Edi Ma-vrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik, Računalniška obdelava: Uroš Kotnik, Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, Telefon: 03/83-90-790, Telefon in faks: 03/83-90-791, E-pošta: savinjske.novice@siol.net, Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si, Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 246,00 SIT, Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje, Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GUN ŽAGARSTVO NAZARJE ZADRUGA MOZIRJE Zaposleni postali lastniki Glin Žagarstvo d.o.o. Nazarje sodi med podjetja, ki so bila skoraj v 100-odstotni lasti države - v konkretnem primeru je lastniški delež Slovenske razvojne družbe znašal 97,33 odstotka - s prodajo pa je tako privatizirano še eno podjetje nekdanjega Glina. V omenjeni družbi, ki jo vodi Peter Cajner, je zaposlenih 260 delavcev, v preteklem letu pa so ustvarili za približno 2,2 milijardi tolarjev prometa, od tega skoraj dve tretjini na zunanjih trgih. Podjetje ostaja največji proizvajalec žagarskih sortimentov v Sloveniji in je hkrati eden najpomembnejših proizvajalcev stavbnega pohištva. Po intenzivnih pogovorih med Slovensko razvojno družbo in vodstvom podjetja so se za nakup odločili zaposleni, tako da imajo v lasti 95-odstotni delež kapitala. Delavci in vodstvo se zavedajo, da so z nakupom prevzeli tudi odgovornost za morebitne težave, čeprav je potrebno poudariti, da podjetje že od leta 1992 posluje pozitivno. Savinjčan ELKROJ MOZIRJE Pooblaščeni izvoznik in solastnik podjetja Ona On Delniška družba Elkroj je lansko poslovno leto zaključila z nekoliko slabšim rezultatom, kot je predvidevala, na kar sta v največji meri vplivala precenjenost tolarja in visoka inflacija. Konkurenca v slovenski trgovini se zaostruje, na slovenski trg pašo prodrle praktično vse znane svetovne blagovne znamke na področju konfekcije. Po mnenju predsednice uprave Elkroja Marije Vrtačnik to terja od njih takojšnje ukrepe na vseh področjih poslovanja. Elkroj je kljub omenjenim okoliščinam v lanskem letu dosegel številne poslovne uspehe, med katerimi tokrat izpostavljamo predvsem dva: pridobitev statusa pooblaščenega izvoznika in nakup podjetja Ona On. Elkroj je 116. podjetje v Sloveniji in prvo v tekstilni panogi, ki mu je carinarnica izdala certifikat pooblaščenega izvoznika. To pomeni veliko racionalizacijo izvoznih in uvoznih postopkov, ni več dolgotrajnega čakanja, saj vso dokumentacijo urejajo kar v hiši. Imajo »domače carinike«, ki pa morajo delati vestno in natančno, saj so pod neposredno kontrolo carinske uprave. Po mnenju direktorja celjskega carinskega urada Franca Turnška bi bilo za Elkroj dobro, da se ne ustavi pri pridobitvi omenjenega certifikata, saj je to le prvi korak pri poenostavitvi postopkov, naslednji pa je računalniško povezovanje, ki pomeni poslovanje »brez papirjev« oziroma brezdo-kumentarno poslovanje. Ta način povezave je projekt generalne car- inske uprave, preizkušen in uspešno uveden pa je že v velenjskem Gorenju. Skupaj s še petimi družbeniki se je Elkroj lani odločil za nakup trgovskega podjetja Ona On. Podjetje ima vlasti ali najemu 23 prodajaln po vsej Sloveniji, Elkroj pa je sedaj z 28-odstotnim deležem drugi največji lastnik. Elkrojev cilj pri nakupu podjet-jaOnaOnjebilv prvi vrsti povečati svoj tržni delež v Sloveniji, ki se je zaradi propada ali prevzema nekaterih večjih podjetij v letu 1999 zmanjšal, kar se je odrazilo tudi v obsegu skupne prodaje. Sočasno s tem je postala veriga prodajaln Ona On nekakšna franšizna oblika Elkrojeve lastne prodajne mreže, ki jo v zadnjih letih načrtno širijo. Ob temeljiti notranji in zunanji prenovi prodajaln Ona On, novem vodstvu in svežih tržnih pristopih pričakujejo v letu 2001 več kot podvojitev prodajnih rezultatov glede na minulo leto. Franci Kotnik “Prodaja se kakovost mleka, ne mleko!” S1. januarjem 2001 je prenehala veljati vladna uredba, s katero je država določala odkupne cene mleka. Pogajanja med kmeti in mlekarnami o novih odkupnih pogojih in dejanski tržni ceni mleka so v polnem zamahu, vendar po mnenju Antona Vrhovnika, direktorja Zadruge Mozirje,ki vpogajalski skupini zastopa Zadružno zvezo Slovenije, ni realno pričakovati, da bi dogovor dosegli do konca januarja. Kljub temu, da uredba ne velja in nove cene še niso določene, se seveda mleko prodaja vsak dan, delajo se mesečni obračuni. Po zagotovilih mlekarn bo mleko za januar plačano sredi februarja, saj se nihče ne želi igrati s pridelovalci. Usklajevalni sestanek udeležencev obeh strani za oblikovanje meril, ki so ključna za dogovor o odkupni ceni mleka, je bil na pobudo Zadružne zveze. Udeležili so se ga predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze, kmečkega sindikata, govedorejskega združenja, gospodarskega interesnega združenja mlekarstva in predstavniki vseh slovenskih mlekarn. V Sloveniji se pridela okoli 450 milijonov litrov mleka letno, od tega 14 milijonov v Zgornji Savinjski dolini, kar pomeni, da je v Ljublj anskih mlekarnah mozirska zadruga druga po O konkretni ceni mleka bo potrebno dogovor še doseči, po prvih ocenah naj bi bila nekje med sedanjo 56 tolarjev za kilogram in ciljno 71 tolarjev za kilogram. “Tb je še nekaj manevrskega prostora,” ugotavlja Vrhovnik. “Mislim, da tolikšno povečanje ni možno doseči, vsekakor pa bo pri povečanju potrebno upoštevati kalkulacijo stroškov prireje na liter mleka, ki jo izračunava kmetijski inštitut. To je za nas najnižja sprejemljiva cena, v kolikor je ne bodo zmogle pokriti mlekarne, naj bi razliko nadoknadila država preko kmeti- Govedorejcem v zadnjem času ni lahko: poleg slabšega odkupa zaradi bolezni norih krav jih sedaj pesti še negotovost glede odkupne cene mleka (foto: Savinjčan) količini oddanega mleka. Po besedah Antona Vrhovnika so se dogovorili, da se bo osnovna cena oblikovala na 3,2 odstotka beljakovin, 3,8 maščobe, 3-odstotni dodatki naj bi se priznavali pri skupnem številu 30.000 mikroorganizmov v mililitru mleka in 10-odstotni odbitek pri skupnem številu mikroorganizmov nad 100.000. Pri somatskih celicah naj bi se dogovorili za 3-odstotni dodatek do 250.000 in 5-odstotni odbitek za več kot 400.000 somatskih celic na enoto mleka. jskega resorja. Kje bo vzela, je seveda njena stvar.” Vrhovnik je prepričan, da dogovora ne bo enostavno doseči, ker se preprosto ne morejo spustiti tako nizko, da bi bile cene sprejemljive za rentabilnost mlekarn. Pravzaprav se na nek način pogajajo za obe strani, saj jim kot lastnikom mlekarn ni interes teh uničiti, poleg tega pa so edine, ki odkupujejo mleko in ne nazadnje tudi mlekarne ne nasprotujejo nagrajevanju kmetov. Savinjčan GUN IPP NAZARJE Uspešen prodor na tržišča bivše Jugoslavije Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Glin IPP d.o.o. Nazarje je na začetku devetega leta poslovanja pred velikimi poslovnimi izzivi. Z realizacijo investicijskih vlaganj v višini 160 milijonov tolarjev v podjetju letos načrtujejo za 20 do 25 odstotkov večjo proizvodnjo, temu pa bo seveda morala slediti tudi prodaja. Prav s tem namenom so v Glinu IPP pred nedavnim gostili glavna poslovna partnerja s Kosova in BIH. Največji zunanjetrgovinski partner IPP-ja je podjetje Korabi iz Peči, ki ima svoja predstavništva v vseh večjih mestih na Kosovu. Posluje že od leta 1989, z nazarskim invalidskim podjetjem pa sodeluje zadnji dve leti, ko so po koncu vojne v ZR Jugoslaviji začeli iskati dobavitelje za stavbno pohištvo. Po teh izdelkih je namreč na Kosovu veliko povpraševanje, saj je bilo v vojni uničenih kar 80 odstotkov vseh stanovanjskih objektov. O uspešnosti dosedanjega sodelovanja med IPP-jem in Kora-bijem dovolj pove podatek, da sta v minulih dveh letih ustvarila preko 300 milijonov tolarjev prometa, po besedah direktorja Glina IPP Tonija Boršnaka pa so se v tem obdobju med vodstvoma obeh podjetij stkali ne samo odlični poslovni odnosi, ampak tudi pristna prijateljstva. V praksi se tako dobre medsebojne relacije potrjujejo v doslednem spoštovanju dobavnih rokov, zagotavljanju zahtevane kvalitete izdelkov in plačilih v dogovorjenih terminih. Podjetje Atraktiv iz Sarajeva, ki posluje od leta 1996, je prav tako med pomembnejšimi kupci izdelkov Glina IPP, med katerimi prevladujejo fasadnainstrešna okna ter podstrešne stopnice. V letošnjem letu naj bi obseg prometa, upoštevajoč predvideno investicijo v Nazarjah in s tem povečanje proizvodnje, presegel sto milijonov tolarjev. Kot je povedal vodja komerciale Dobrinko Danojevič, so se v Glinu IPP na začetku poslovanja usmerili predvsem v izvoz na zahtevne zahodne trge, kjer pa so se srečevali s številnimi objektivnimi problemi. Zato so nestrpno pričakovali, kdaj bodo lahko prodrli na trge bivše Jugoslavije, kar jim je uspelo pred dvema letoma. Med številnimi poslovnimi partnerji je tudi podjetje Korabi, s katerim so za leto 2001 podpisali pogodbo v višini 330 milijonov tolarjev. Na Kosovo bodo izvažali fasadna in strešna okna, vhodna vrata in še nekatere manjše izdelke. »Na tem tržišču vi- dimo svojo perspektivo vsaj še nadaljnjih desetih let, čeprav je tudi tukaj prisotna ostra konkurenca z vzhoda in zahoda,« je prepričan Danojevič. Da bi Glin IPP lahko izpolnil vse s poslovnim načrtom zastavljene cilje v letu 2001, se je moral odločiti za (sicer že dve leti planirano) investicijo. Le-tanaj bi prinesla razširitev poslovnih prostorov in temeljito posodobitev tehnološke opreme. Po besedah Jožeta Rakuna, vodja splošnih in kadrovskih zadev, bo del investicije namenjen tudi varstvu okolja. Zamenjali bodo celoten sistem odsesovanja drobnih lesnih odpadkov in uredili njihov transport do kotlovnice. Ta del investicije znaša okrog 30 milijonov tolarjev, vanj pa se je z ugodnim kreditom vključil tudi slovenski ekološko-razvojni sklad. Z delno razširitvijo proizvodne hale bodo pridobili dodatnih 900 kvadratnih metrov. S tem bodo vzpostavljeni pogoji za ustreznejšo organizacijo proizvodnega procesa, ki naj bi z novo tehnologijo pomenil povečanje kapacitet do 40 tisoč oken letno. Glin IPP je po izvedeni privatizacijivpreteklih letih že precej investiral, hkratne organizacijske spremembe pa so letno prinesle do 30 odstotkov večjo proizvodnjo. Vodja proizvodnje Zvone Poličnik dodaja, da bo nova tehnologija poleg večjih kapacitet Nadzorni svet je Janezu Kozmusu očital nestrokovno vodenje projekta garancijske sheme in mikrokredi-tov, kar naj bi bil glavni razlog za izgubo v višini 37 milijonov tolarjev. Večina izgube naj bi nastala, ker pogodba med RRA Celje in Banko Celje ni omogočila normalne revalorizacije sredstev, zato je prišlo lani le do enkratne revalorizacije. Po besedah predsednice nadzornega sveta Zdenke Kovač je k slabemu finančnemu stanju agencije pripomoglo tudi dejstvo, da si leta v prvem polletju lani ni zagotovila potrebnih sredstev za financiranje delovanja, ne glede na to pa je direktor sebi in še enemu zaposlenemu izplačeval plače brez dejanske pomenila tudi boljšo organizacijo dela, manjše potrebe po delu v popoldanski izmeni in boljše delovne pogoje. Število zaposlenih se zaradi tega bistveno ne bo spremenilo, kot zelo koristno pa ocenjuje nabavo lastne sušilnice, ki bo pravočasno zagotavljala zadostne količine posušene lesne surovine. Po besedah računovodje Magde Peternel je Glin IPP poslovno leto 2000 zaključil s pozitivnim rezultatom, natančnejše številke pa v tem trenutku še niso znane. Tako vodstvo podjetja kot zaposleni v prihodnje pričakujejo še boljše rezultate, k čemur naj bi pripomogla tudi dobra prodaja na bivšem jugoslovanskem tržišču. IPP-jeva strateška partnerja Korabi in Atraktiv napovedujeta, da bo temu res tako. Franc! Kotnik in pravne osnove. Ali gre v tem primeru tudi za kazensko odgovornost bivšega direktorja, Kovačeva ni želela odgovoriti, dokler v zvezi s tem ne dobi strokovnega mnenja. Novi direktor Boris Klančnik, ki se je doslej izkazal z vodenjem turis-tično-gostinskega podjetja Jelen v Slovenskih Konjicah, vidi regionalno razvojno agencijo kot institucijo, ki mora odigrati pomembno vlogo do države. »Organizirani moramo biti tako, da bomo razvojna sredstva pritegnili v regijo. Šteli bodo le konkretni rezultati, če teh ne bo, bo to pomenilo, da nimamo konkretnih projektov ali pa ne znamo dobro delati,« je prepričan Klančnik. Franci Kotnik Skupinska fotografija ob obisku poslovnih partnerjev iz BiH in Kosova (foto: F. Kotnik) REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CELJE Z novim vodstvom do boljših rezultatov Regionalna razvojna agencija Celje, katere soustanoviteljici sta tudi občini Mozirje in Gornji Grad, od konca lanskega leta deluje z novim vodstvom. Po tem, ko je bil s strani nadzornega sveta julija odstavljen dotedanji direktor Janez Kozmus, je vodenje agencije začasno prevzela Alenka Hren, po ponovljenem razpisu pa je bil za novega direktorja imenovan Boris Klančnik iz Slovenskih Konjic. BANKA CELJE Strateško partnerstvo z NLB se obrestuje Banka Celje je v lanskem letu poslovala zelo uspešno, saj je po prvih podatkih povečala obseg bilančnega poslovanja za 18 odstotkov in z doseženo rastjo presegla planske napovedi. Kljub velikim vlaganjem v prenovo informacijske tehnologije ter oblikovanim rezervacijam za varno poslovanje je dosegla planiran bruto dobiček, ki je prav tako kot bilančna vsota za 18 odstotkov višji kot leto poprej. Banka Celje je navedeni rezultat dosegla na osnovi številnih aktivnosti preko celega poslovnega leta. Uvedla je elektronsko bančništvo za fizične osebe, aktivno se je vključila v prenos tolarskega plačilnega prometa iz agencije za plačilni promet v banke, uspešna pa je bila tudi pri ponudbi za kreditiranje preko nacionalne stanovanjske varčevalne sheme ter pri obsegu mednarodnega plačilnega prometa. S postopnim prenosom poslov kreditiranja majhnih in srednje velikih podjetij v poslovno mrežo je Do 8. januarja je preneslo račune iz APP v Banko Celje 135 pravnih oseb. začela proces približevanja storitev svojim komitentom. V skladu s poslovno usmeritvijo uvajanja novih storitev, ki jih prinaša pokojninska reforma, se je kot ena izmed 14 ustanoviteljev vključila tudi v Skupno pokojninsko družbo. Na podlagi dogovora o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, sklenjenim z Novo Ljubljansko banko leta 1999, je Banka Celje v lanskem letu postala pridružena članica bančne skupine Nove Ljubljanske banke, saj je Banka Slovenije konec avgusta NLB izdala dovoljenje za pridobitev več kot 20 odstotkov upravljalskega deleža v kapitalu banke. Proces povezovanja se bo v letu 2001 nadaljeval. Poslovne rezultate banke, ustvarjene v letu 1999 in prvih devetih mesecih leta 2000, je ocenila priznana agencija za ocenjevanje bank Fitch. Dodeljena bonitetna ocena celjske banke ne uvršča le med vodilne slovenske banke z mednarodno boniteno oceno, temveč tudi v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope. Ocena temelji na dobri kapitalski ustreznosti, likvidnosti ter donosnosti banke kakor tudi na zdravi strukturi aktive. Pozitivno je bilo ocenjeno tudi prilagajanje banke vse večji konkurenci v slovenskem bančnem okolju ter strateško povezovanje z Novo Ljubljansko banko. Letos 15% večji bruto dobiček Banka Celje v letošnjem letu načrtuje nadaljnje aktivnosti na razvojnem projektu prenove informacijske tehnologije in vrsto organizacijskih sprememb, ki bodo omogočale nadaljnje približevanje storitev komitentom in racionalizacijo poslovanja. V skladu z razmerami na trgu bo banka nadaljevala z razvojem tržno zanimivih storitev, hkrati pa bo skrbela za optimalno obvladovanje vseh bančnih tveganj. V celjski banki načrtujejo, da bodo v letu 2001 povečali obseg bilančnega poslovanja za 15 odstotkov. Ustrezne vire sredstev, ki bodo banki omogočali doseganje načrtovane rasti, bo skušala pridobiti z najemom novega sindiciranega kredita v tujini, z izdajo pete emisije obveznic in aktivnim trženjem novih produktov depozitnega poslovanja. S planirano rastjo ob-segaposlovanjabo Banka Celjevletu 2001 ustvarila bruto dobiček, ki bo za 15 odstotkov višji kotvletu 2000, višji pa bo tudi donos na kapital. Plačilni promet v Banki Celje Od 11. septembra 2000 dalje lahko v bankah odpirajo transakcijske račune pravnih oseb in zanje izvajajo plačilni promet. Prevzem pravnih oseb je načrtovan v t.i. sedminah, prenos poteka postopoma. Do zaključka lanskega leta so v Banki Celje prevzemali pravne osebe I. sedmine, s 1. januarjem 2001 pa so začeli vključevati tudi pravne osebe II. sedmine in tiste pravne osebe I. sedmine, ki se še niso vključile. Pravne osebe lahko izvajajo plačilni promet tako, da oddajo naloge ali disketo z nalogi v enoti banke ah na elektronski način. Slednji način plačilnega prometa načrtno pospešujejo in večina vključenih pravnih oseb že uporablja elektronski način dela. Tako gotovinski kot tudi negotovinski plaälni promet potekata v banki brez težav.Do 8. januarja 2001 je preneslo računeizAPPvBankoCelje 135 pravnih oseb, število vseh pravnih oseb,kiimajovBankiCeljeodprttran-sakdjski račun, pa znaša 157. Novosti na področju poslovanja s prebivalstvom V sektorju poslovanja s prebivalstvom bodo v letu 2001 poleg tekočih del posebno pozornost usmerili na postopni prenos poslov za mala in srednja podjetja v poslovno mrežo in združevanje enot, prenos vseh bankomatov na novo banko-matsko platformo (možnost dvigovanja gotovine na bankomatih s karticami drugih kartičnih sistemovter možnost nakupa telefonskih kartic preko bankomata), sodelovanje v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, nadaljevanje uvajanja „hitrih blagaj n“ in „ene vrste“ v eno- Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (september 2000) je na območju Upravne enote Mozirje 5.452 delovno aktivnih prebivalcev, stopnja registrirane brezposelnosti pa znaša 10,3 odstotka, kar je nekaj manj od državnega povprečja. Območna služba Velenje je imela v preteklem letu (od 1.1. do 31.10.2000) registriranih povprečno 799 brezposelnih ljudi z mozirskega območja. Če nekoliko pogledamo stanje po značilnih skupinah, vidimo, da je slaba polovica vseh brezposelnih žensk (48,6 odstotka). Velik delež predstavljajo dolgotrajno brezposelni (60,5 odstotka), tretjina vseh brezposelnih je starejša od 50 let, 44 odstotkov brezposelnih pa ima izobrazbo prve ah druge stopnje. Iskalcev prve zaposlitve v preteklem letu je bilo 131 ali 16,8 odstotka Banka Celje se z zadnjo mednarodno bonitetno oceno uvršča med najboljše banke srednje in vzhodne Evrope. tah banke, poslovanje v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih (efektivna obrestna mera), prilagajanje delovnega časa enot banke komitentom in adaptacijo ter razširitev poslovnih prostorov v skladu s prevzemom poslov plačilnega prometa podjetij in prostorov APP ter potreb poslovanja v posameznih enotah. Franci Kotnik vseh brezposelnih. V programe izobraževanja in usposabljanja se je v preteklem letu vključilo 86 oseb. Povprečno 265 brezposelnih je v tem obdobju prejemalo denarno nadomestilo, 34 pa jih je prejemalo denarno pomoč. Delež prejemnikov denarnega nadomestila in pomoči znaša30,3 odstotka, kar je nekoliko nad državnim povprečjem. Gibanje brezposelnosti v zadnjih dveh letih na območju Upravne enote Mozirje kaže tendenco stalnega padanja. Če pogledamo še stanje po občinah, imata najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti občini Solčava (14,9 odstotka) in Luče (12 odstotkov), najnižjo pa Mozirje (8,9 odstotka) in Nazarje (9,5 odstotka). Avgust Robnik OBMOČNA SLUŽBA ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE V Zgornji Savinjski dolini 10,3-odstotna brezposelnost Koliko je trenutno brezposelnih na območju Upravne enote Mozirje, kako je z izobrazbo, starostjo, spolom brezposelnih? Odgovore smo poiskali na oddelku za analitiko Območne službe Velenje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA MOZIRJE Prednostna naloga pridobivanje sredstev za razvoj Po dolgotrajnih usklajevanjih med zgornjesavinjskimi in šaleškimi občinami je bila sredi lanskega leta z vstopom novih družbenikov v Zgornjesavinjski podjetniški center ustanovljena Savinjsko-šaleška razvojna agencija. V drugi polovici lanskega leta se je največ ukvarjala z organizacijo in izvedbo 3. regijskega srečanja gospodarstva v Velenju ter s pripravo območnega razvojnega programa, ki bo sestavni del razvojne strategije statistične Savinjske regije. Po besedah direktorja mag. Boža Lednika bodo že v januarju stekle delavnice po posameznih področjih, poleg svetovalne dejavnosti pa se nameravajo letos osredotočiti predvsem na spodbujanje in pomoč pri prijavah na državne in tuje razpise za razvojna sredstva. »Sami ne bomo generirali projektov, pač pa jih bomo spodbujali in sodelovali pri njihovi realizaciji,« pravi Lednik. V okviru agencije so lani izvedli Pharov projekt čezmejnega sodelovanja Razvoj dopolnilnih dejavnosti v koroški, savinjski in gorenjski regiji, ki vsebuje pregled zakonodaje na področju dopolnilnih dejavnosti predelave sadja, mesa in mleka. Izdelani so vzorčni tehnološki projekti ureditve Mag. Božo Lednik (foto: F. Kotnik) prostorov na kmetiji za predelavo mleka v skuto in tehnološki pro- jekt za prostore, namenjene klanju prašičev ter predelavo mesnih izdelkov. Za Občino Solčava so izdelali tehnološki elaborat za obrtniški obrat - klavnico. Na območju Luč in Solčave namreč letno vzredijo okrog 500 prašičev, 300 govedi in 200 glav drobnice, za klanje pa nimajo primerne klavnice. Kmetje morajo zato voziti živino na zakol v Kamnik, Celje, Šentjur in Otiški vrh, kar pomeni izgubo časa in višje stroške. Daljši prevoz povzroča stres pri živalih, kar se negativno odraža pri kvaliteti mesa. Ker večino delovnih mest v sav-injsko-šaleški regiji še vedno ustvarjajo velika podjetja, si območna razvojna agencija prizadeva zlasti za razvoj malega gospodarstva, se veda v tesnem sodelovanju z velikimi sistemi. Konkretnih programov tovrstnega sodelovanja sicer še ni, o njihovi potencialni uspešnosti pa zgovorno pričata primera velenjskih podjetij Era Koplas in Fori. »Dejstvo je, da velika podjetja od svojih dobaviteljev zahtevajo razvojno naravnanost. To je pri majhnih podjetjih problem, saj si tega praviloma ne morejo privoščiti. Zato se zavzemamo za ustanavlj an-je virtualnih razvojnih enot. En sam razvojnik v podjetju ne more storiti veliko, če pa jih združujemo, lahko nastanejo razvojne enote z novim potencialom. Hkrati to pomeni tudi racionalizacijo stroškov,« je prepričan mag. Božo Lednik. Franci Kotnik ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Anton Drobež najboljši gospodar z gozdom Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v letu 1999 pričel z vsakoletnim izborom najboljših gospodarjev z gozdovi na nivoju celotne države. Svečana razglasitev rezultatov akcije ter podelitev priznanj in nagrad za leto 2000 je bila lani decembra na turistični kmetiji Irme in Hieronima Vidmar na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Vsaka od štirinajstih območnih enot je na osnovi skupnih kriterijev izbrala najboljšega gospodarja z gozdom na svojem območju. Kriteriji za izbor so zajemali: stanje in negovanost gozda, kakovost in obseg opravljenih gojitvenih in varstvenih del v gozdu, kakovost opravljene sečnje in spravila lesa, upoštevanje mnogonamenske vloge gozda, samoiniciativna skrb za vzdrževanje gozdnih prometnic, upoštevanje strokovnih navodil in sodelovanj e lastnika zZGSterudeležba na izobraževalnih dejavnostih ZGS. Območna enota Nazarje je za najboljšega gospodarja z gozdom v letu Podelitev priznanj najboljšim gospodarjem z gozdovi na Sinjem Vrhu (foto: F. Strmšek) 2000 izbrala Antona Drobeža iz Florjana pri Gornjem Gradu. Antonu Drobežu je priznanje skupaj z ostalimi najboljšimi gospodarji gozdov drugih območij podelil direktor ZGS Andrej Kermavnar. Za prejeto priznanje mu iskreno čestitamo vsi gozdarji območne enote Nazarje! Namen akcije je prikazovanje in poudarjanje pozitivnih trendov, ki so prisotni v našem okolju. Izbor najboljšega gospodarja je težkata zahtevna naloga, saj je veliko gospodarjev, ki bi si zaslužili ta naslov. Vsi gozdarji, ki sodelujemo z lastniki gozdov, si želimo, da bi bila ta naloga v prihodnjih letih vse težja. Franc Strmšek LJUBNO OB SAVINJI Denarna pomoč delodajalcem Na Ljubnem so v preteklem letu vlagali precejšnje napore za razvoj podjetništva in obrti, med drugim so delodajalcem, ki so zaposlovali delavce za nedoločen čas, nakazali 200 tisoč nepovratnih sredstev. S tem, pravi županja Anka Rakun, so pomagali zaposliti dvanajst iskalcev zaposlitve. Razen tega so s subvencioniranjem obrestne mere lajšali kreditne pogoje za razvoj podjetništva. Na ta način so pomagali petim podjetnikom. V želji pospeševati podjetništvo je občina v podjetniško obrtni coni kupila skupne komunalne infrastrukturne objekte ta tako odprla pot k prodaji preostale cone v podjetniške namene, poleg tega pa so s sklepom občinskega sveta znižali obveznost komunalnega prispevka pri gradnji objektov oziroma delavnic, ki naj bi zagotavljala nova delovna mesta. Savinjčan LOGARSKA DOLINA Zelena zima neprivlačna za goste Zaradi zelene zime si vzimskorekreativnih centrih, ki so odvisni predvsem od naravnih količin snega, belijo glave, kako “preživeti” sezono. Podobno je tudi v Logarski dolini, kjer vlada mrtvilo in je gostov v hotelu Plesnik in na kmečkih turizmih komaj za vzorec. Delna izjema je kmetija Ložekar ob avstrijski meji, kjer za šolske otroke iz vse Slovenije prirejajo smučarske tečaje. Tedenski program aktivnosti, ki zajema šolo smučanja, iskanje skritega zaklada, hokej na ledu z metlami, sprehod in sankanje v soju bakel, vožnjo s sanmi s konjsko vprego in snežni spust z zračnicami, je zaradi vezanosti na sneg skoraj neizvedljiv, razen iskanja zaklada po skrivnostni dolini in ogleda multivizijskega filma o Solčavskem. V podjetju Logarska dolinad.o.o. upajo, da bo drugi del sezone bolj radodaren s snegom, vendar, pravi Marko Slapnik, tudi ta čas ne sedi- jo križem rok. Skupaj z Občino Solčava in tamkajšnjim turističnim društvom želijo maksimalno uskladiti razvoj turizma s tradicionalnimi panogami na tem območju. Zdi se, da je solčavsko območje v primerjavi z ostalimi predeli Zgornje Savinjske doline turistično celovito orientirano, z jasno postavljenimi možnostmi, hotenji in cilji. Verjetno zaradi izrazitejše ekonomske potrebe, iz istega vzroka pa jim bodo slej ko prej sledili tudi ostali. Savinjčan RADIO CELJE Lani kar 30 ur programa o Zgornji Savinjski dolini Minulo soboto, 20. januarja, je minilo natanko leto dni, odkar je Radio Celje začel oddajati program na svoji najmlajši frekvenci 90,6 MHz z antenskega stolpa na Krašici nad Nazarjami. Tako se je s svojim dopisnikom in programom bistveno bolj kot kdajkoli prej približal ljudem in krajem v Zgornji Savinjski dolini. V minulem letu je Radio Celje v povprečju na mesec objavil 45 prispevkov, kar pomeni na leto dobrih 30 ur programa, namenjenega izključno novinarskemu radijskemu pokrivanju dogajanja v vseh šestih občinah Zgornje Savinjske doline. Glede na zvrsti novinarskih izdelkov je bilo največ poročil in vesti ter javljanj, tudi »v živo«, najpogosteje po sejah občinskih svetov. To je bilo v glavnem delo dopisništva Radia Celje v Zgornji Savin- jski dolini - opravlja ga Mitja Umnik, ki večino časa kot upokojeni radijski novinar in urednik preživi v Bočni, natančneje na naslovu Delce 4,3341 Šmartno ob Dreti, v vsakem času pa je dosegljiv na GSM 041/920-414. Ambicije Radia Celje za izboljšanje slišnosti svojega programa v Zgornji Savinjski dolini s postavitvijo oddajnika na Krašici niso končane. A o načrtih celjskih radijcev kdaj drugič. Timi www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 GORNJI GRAD Kljub zimi novi cestni odseki V središču Zadrečke doline so vpreteklih letih s pomočjo države precej naredili na cestni infrastrukturi. Zaradi mile zime jim je uspelo v grobem dokončati polovični del 850-metrskegaodseka regionalne ceste od šole do križišča v Spodnjem trgu. Fina zaključna dela bodo končali takoj, ko bo dopuščalo vreme, urediti je namreč potrebno še nasipne in osečne brežine, odvodne kanale ter priklopiti javno razsvetljavo. Istočasno bodo delavci podjetja CM Celje nadaljevali s posodobitvijo drugega dela ceste od Zidarna do križišča. Skupna vrednost del znaša 125 milijonov, od tega bo, po besedah tajnika občine Jožeta Pozniča, zajeten del prispevala Občina Gornji Grad. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Rebalans proračuna pred zaključkom leta Člani občinskega sveta Nazarje so se na zadnji redni seji v letu 2000, sicer 19- po vrsti, sestali v četrtek, 14. decembra. Med ostalimi točkami je bil na dnevnem redu rebalans občinskega proračuna, ki je bil potreben zlasti zaradi delnega izpada načrtovanih prihodkov s strani Ministrstva za gospodarske dejavnosti za gradnjo toplovodnega omrežja in višjega zneska za sofinanciranje šolske investicije. Zaradi izpada omenjenih sredstev je bil nazarski občinski proračun v lanskem letu siromašnejši za petdeset milijonov tolarjev, denar pa naj bi občina prejela letos. Manjši so bili tudi nekateri drugi prihodki, na drugi strani pašo beležili tudi porast prihodkov, največ pri sofinanciranju šolske investicije, zato je končni obseg proračuna namesto predvidenih 660 milijonov dejansko dosegel 631 milijonov tolarjev. V nadaljevanju je občinski svet sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta turistične kmetije Buteko, sklep o povprečni gradbeni OBVESTILO Savinjsko zadrečka veterinarska postaja Mozirje d.o.o. Obvešča vse rejce govedi, da dvignejo Dnevnik (terapevtskih in preventivnih veterinarskih storitev) vsak dan od 7. do 8.30 ure na sedežu veterinarske postaje. ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Nazarje za leto 2001 in sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001. V prvem branju je bil sprejet odlok o uskladitvi organiziranosti in preoblikovanju javnega podjetja Komunala Mozirje, svetniki pa so na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje sprejeli tudi sklep o določitvi Vorhove kašče v Spodnih Krašah za etnološki oziroma kulturni spomenik. Franci Kotnik UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Spremenjen režim porok v Zgornji Savinjski dolini Upravne enote so leta 1995 poleg ostalih zadev dobile v svojo pristojnost tudi sklepanje zakonskih zvez, za katere že ustava določa, da se sklenejo pred pristojnim državnim organom. Za sklenitev zveze je pristojen načelnik upravne enote, za ustrezno evidenco pa matičar. Načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek je za sklepanje zakonskih zvez pooblastil vse zgomjesavinjske župane in županjo ter še nekatere druge ugledne osebe iz doline, poroke pa so potekale v Nazarjah, Lučah in Mozirju. V letu 2001 se je načelnik na tem področju odločil za organizacijsko racionalizacijo. »Načelniki upravnih enot si že od prevzema teh pristojnosti prizadevamo, da bi se sklepanje zakonskih zvez poenotilo na nivoju države, tako glede plačila, daril mladoporočencem, terminov poročanja in ostalih zadev,« pravi Darko Repenšek, vendar pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v tej smeri doslej ni postorilo še nič. »V Upravni enoti Mozirje smo sledili tradiciji tukajšnjega okolja in se v čim večji meri prilagajali željam mladoporočencev, zlasti glede terminov sklepanja zakonskih zvez. Tako se je pogosto dogajalo, da je bila ob isti uri v soboto popoldne poroka v Nazarjah ali Mozirju ter v Lučah, za kar smo morali angažirati in tudi plačati dve uradni osebi za sklepanje zakonskih zvez in dva matičarja. V obdobju, ko se srečujemo s finančnimi težavami in ob- NOV ZAKON 0 OROŽJU veznim varčevanjem, ugotavljamo, da je bilo to neracionalno, zato smo bilo primorani spremeniti režim sklepanja zakonskih zvez,« pojasnjuje Repenšek. Tako od 1. januarja letos na območju Upravne enote Mozirje poroke še vedno sklepajo tudi ob sobotah, vendar le z eno uradno osebo in enim matičarjem. Zakonske zveze v Lučah sklepajo vsako prvo soboto v mesecu med 16. in 19- uro, izjemoma pa lahko načelnik upravne enote dovoli poroko v Lučah tudi kakšno drugo soboto v mesecu, vendar najmanj uro in pol pred prvo poroko, ki bo za to soboto prijavljena v Nazarjah ali Mozirju. V omenjenih dveh krajih se zakonske zveze sklepajo kot doslej-v zaporedju, najprej v eni in nato v drugi poročni sobi. Prvo soboto v mesecu, ko je od 16. ure dalje predvideno poročanje vLučah, se sklepan- Darko Repenšek (foto: Ciril Sem) je zakonskih zvez v Nazarjah in Mozirju temu prilagodi, tako da se zadnja poroka konča najpozneje ob 15. uri. Seveda je tudi sedaj mogoče skleniti zakonsko zvezo v rednem delovnem času upravne enote, praviloma pa se zakonske zveze ne sklepajo na praznike in z zakonom določene dela proste dneve. »Z novim režimom sklepanja zakonskih zvez bo potrebno več usklajevanja z bodočimi mladoporočenci, zato apeliramo nanje, da na matičnem uradu pravočasno prijavijo svojo namero. Doslej smo se pogosto srečevali s primeri, ko je par o uri sklenitve zakonske zveze že obvestil vse povabljene, se dogovoril tudi za cerkveno poroko, šele nato pa se je zglasil na matičnem uradu, kjer je bil ta termin že zaseden. Z velikimi težavami smo v takih primerih uskladili želje in dejansko stanje, poslej pa bo to morebiti še nekoliko težje,« je še dodal načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. Franci Kotnik Legalizacija orožja možna do 7. julija 7. januarja je začel veljati nov Zakon o orožju, ki na področje orožnega prava prinaša številne novosti, med katerimi je tudi ta, da je veljavnost orožnih listov omejena: za lovsko in športno orožje na deset let, za varnostno orožje pa na pet let. Za kratko tolmačenje omenjenega zakona smo zaprosili Upravno enoto Mozirje. Kot nam je pojasnil načelnik upravne enote Darko Repenšek, se orožje z novim zakonom razvršča v štiri kategorije: A - prepovedano orožje, B - orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje, C - orožje, ki je vezano na predhodno dovoljenje, vendar z olajšavami, in D - orožje, ki ga je treba prijaviti. Tovrstno kategorizacijo pozna tudi večina držav Evropske skupnosti. Na novo je uveden pogoj, da mora imeti posameznik, ki prosi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, za orožni list ali dovoljenje za posest orožja, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Pri tem je treba povedati, da za člane lovskih družin šteje, da imajo opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem, če so opravili lovski izpit. Z uveljavitvijo zakona je začel teči tudi šestmesečni rok za legalizacijo orožja. Le-ta omogoča lastnikom neprijavljenega orožja, ki ne izvira iz kaznivegadejanja in ga je v skladu z zakonom dovoljeno posedovati, da legalizirajo svoje orožje in zanj dobijo ustrezno listino. Prav tako lahko osebe, ki imajo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati (vojaško orožje, avtomatsko strelno orožje, eksplozivno orožje itd.), daga brez kakršnihkoli sankcij oddajo pristojnim organom. Vloge za legalizacijo sprejemajo na sedežu upravne enote v Mozirju v času uradnih ur v pisarni št. 3. Darko Repenšek poziva lastnike orožja, naj ob prijavi slednjega ne prinašajo s sabo. Lastnik bo ob oddaji vloge prejel potrdilo, ki mu bo v času trajanja postopka omogočalo hrambo orožja doma. Od lastnikov bo upravni organ v času legalizaci- je zahteval dokazila o izpolnjevanju pogojev, orožje pa bo pregledal pooblaščeni strokovnjak (puškar). Natančnejša pojasnila glede legal- izacije ali oddaje orožja lahko zainteresirani dobijo na oddelku za upravne notranje zadeve. Franci Kotnik TURISTIČNA AGENCUA Ulil/ Hribernikov« 6 r Hoilrjo TcL: 83 90 810, tel. la faks: 83 90 811 Vabimo vas aa idole in potovanja: FEBRUAR: 24.2.2001 Pustni karneval v Benetkah....................6.600 SIT MAREC: 22.-25.3.2001 Rim..........43.000 SIT 30.3.-1.4.2001 Cinque Terre \^j(Pisa, Mantova...)........36.000 SIT^ UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Načelnik zadovoljen s sodelovanjem občin Načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek je v drugem tednu novega leta na Ljubnem pripravil sprejem za županjo in župane zgornjesavinjskih občin, pooblaščence za sklepanje zakonskih zvez in članice njegovega kolegija. V krajšem nagovoru ob tej priložnosti se je načelnik predstavnikom občin zahvalil za korektno sodelovanje v minulem letu in izrazil pričakovanje, da bo tako ali še boljše tudi v letu 2001. Največ pozornosti je namenil spremem- bam pri sklepanju zakonskih zvez, v sproščenem razgovoru v nadaljevanju pa je beseda tekla tudi o vseh ostalih aktualnih zadevah na območju Zgornje Savinjske doline. Franci Kotnik RAZVELJAVLJENI DOLOČBI ZAKONA 0 ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA Vloge za priznanje statusa žrtve znova možne Ustavno sodišče Republike Slovenije je razveljavilo določbi Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki sta določali rok, do katerega lahko stranke vložijo zahtevek po tem zakonu. Od 9- januarja 2001 dalje lahko vsi, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in na ta status vezane pravice (izgnanci, taboriščniki, zaporniki, delovni deportiranci, interniranci, begunci, ukradeni otroci in prisilni mobiliziranci) in otroci, katerih starši so bili ubiti zaradi sodelovanja v NOB ali so izgubili življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali so bili ubiti kot talci, vložijo ustrezno vlogo. Udeleženci srečanja na Ljubnem (foto: F. Kotnik) MOZIRJE Končno pozornost tudi za upokojene »Občinarje« Mozirski župan Jože Kramer in načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek sta drugo letošnjo sredo v imenu vseh zgornjesavinjskih županov in županje v gostišču Markelj v Spodnji Rečici priredila srečanje upokojenih delavk in delavcev bivših občinskih in upravnih organov. Prisrčnega srečanja sta se pohvalili prijazno gesto organiza-udeležila dva ducata upokojenk in torjev in izrazili željo, da bi se imeli upokojencev, kar je polovica vseh, na tovrstnih srečanjih možnost ki so na nekdanji »občini« dočakali družiti tudi v prihodnjih letih, zasluženo »penzijo«. Udeleženci so KF Obrazci vlog za uveljavljanje statusa so na razpolago na Upravni enoti Mozirje. Izpolnjeni vlogi morajo vlagatelji priložiti ustrezno potrdilo muzeja ali druge institucije, ki bo potrjevalo navedbe v vlogi, in kopijo osebnegadokumenta. Stranke, ki bodo uveljavljale status po staršu, morajo predložiti dokument, iz katerega so razvidne okoliščine, v katerih je le-ta umrl, izpisek iz rojstne matične knjige zase in izpisek iz mrliške matične knjige za starša, po katerem si uveljavljajo status. Franci Kotnik OSEBNE IZKAZNICE Nove niso obvezne, so pa priročne 20. decembra 2000 so prenehale veljati stare osebne izkaznice. Z izdajanjem novih so na Upravni enoti Mozirje pričeli 20. junija 1998 in jih doslej izdali 4.588, od tega v lanskem letu 2.233. Iz številk lahko razberemo, da veliko zgornjesavinjskih občanov osebnih izkaznic (še) ni zamenjalo, dejstvo pa je, da osebna izkaznica po novem zakonu ni več nujno potrebna. Obvezno je, da ima občan en veljaven uradni dokument s fotografijo (potni list, vozniško dovoljenje, maloobmejna propustnica). Osebna izkaznica je obvezna le v primeru, če občan nima drugega veljavnega dokumenta, s katerim lahko izkazuje svojo identiteto. Razlog za pridobitev nove osebne izkaznice je v njeni uporabnosti in priročnosti, saj ima velikost bančne kartice, zlahka se nosi v denarnici, poleg tega pa predstavlja potovalni dokumenti za vse štiri sosednje države. Osebno izkaznico lahko dobijo tudi otroci. Starostne omejitve ni, različna je le veljavnost izkaznice -do 18. leta starosti pet let, od 18. leta dalje pa deset let. Franci Kotnik Pozdravni nagovor mozirskega župana Jožeta Kramerja (foto: Ciril Sem) Obvestilo Frizerstvo Milena Lojen s. p., Radmirje 84, tel. 584-12-61, Ljubno ob Savinji, preneha z dejavnostjo s 15.4.2001. ORGANIZACIJE ■D C KOORDINACIJA TURISTIČNIH DRUŠTEV MOZIRJE, GORNJI GRAD Vendarle odločitev za sejem Alpe-Adria v Ljubljani V dneh od 6. do 10. februarja bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 40. mednarodni turistični sejem Alpe-Adria, katerega se bolj ali manj odmevno udeležujejo tudi turistični predstavniki zgornjesavinjskih občin. Pohvalno, saj je sejem pravzaprav ena redkih, čeprav finančno dovolj zahtevnih, možnosti za predstavitev doline širši javnosti. Znana prerekanja in nasprotujoča mnenja ob neslavnem propadu turističnega gospodarskega združenja bi kaj lahko privedla do situacije, v kateri bi turistični subjekti težko našli skupni jezik, kar pa se na srečo ni zgodilo. Na sejmu se bo vsaka občina predstavila posebej in obenem prepoznavno propagirala celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Dejstvo je, daje denarjamalo, pa še tega v pretežni meri prispevajo občine, ki imajo v končni fazi od sejma najmanj koristi. Ugotovitvi Vide Orlovič, TD Rečica, da se morajo podjetniki zavedati, da brez denarja ni nič, bo težko oporekati, zato naj bi predvsem sodelujoči gostinci minimalno participirali stroške sejemske predstavitve. Mojca Finkšt iz Mozirja se je zavzela za ustanovitev Turistične zveze Zgornje Savinjske doline -organizacije, ki je nekdaj že obstajala - in se kritično dotaknila dela nacionalne turistične zveze. Po njenem bo potrebno v prihodnje v organe TZ Slovenije spraviti ljudi, ki bodo znali prisluhniti tudi potrebam Zgornje Savinjske doline. Precej denarja je razdeljenega, ugotavljaFinkštova,vendarv glavnem mimo denarnic zgomje-savinjskih turističnih subjektov. Letošnje leto je bilo razglašeno za leto kulturne dediščine, zato razmišljajo o skupnem katalogu -strnjenem pregledu spomenikov iz programa kulturne dediščine -katerega bi poleg obstoječih kulturnih, zgodovinskih in naravnih danosti doline ponudili obiskovalcem. Savinjčan Planinska znamenja v spomin Na zadnji dan drugega tisočletja je planinska soba v gostišču Kozorog v Mozirju tudi uradno postala zbirališče prijateljev gora. V spomin na dogodke pred 107 leti - pri Goričarju so Kocbek in ostali narodnjaki ustanovili Savinjsko podružnico SPD - so Tinko Aubreht, Toni Kunej in Emil Lenart nad vhodom v sobo namestili tablo z markacijo kot povabilo vsem, ki jim je planinska misel blizu razmišljanja in srca. Podobno bodo v Gornjem Gradu v gostišču Trobej ponovno obeležili Kocbekovo sobo. Včasubivanjavtem kraju se je omenjeni nadučitelj z ostalimi gornjegrajskimi intelektualci precej zadrževal pri Trobeju. Poleg napisa z njegovim imenom bodo sobo krasile njegove slike. Planinska založba bo letos izdala tudi romanizirano biografijo o Francu Kocbeku, predstavitev pa bo predvidoma septembra v Logarski dolini. Savinjčan Aubreht in Kunej nameščata tablo z markacijo v mozirskem Kozorogu (foto: Ciril Sem) ( Tomažu Pajku in Slavici Slapnik ob rojstvu M» sina Miha iskreno čestitamo! Sodelavke in sodelavci Savinjskih novic Naslednja številka SN izide že v petek, 2. februarja! NAZARJE Varovanje “zgodovine” pred propadanjem Ime nazar skega samostana in cerkve je v veliki meri povezano z ljubljanskimi škofi, med njimi še posebej z desetim, Tomažem Hrenom, ki je že leta 1625 postavil na griču Gradišče kapelo loretske Matere božje v originalnih izmerah. Od leta 1632 domujejo na griču frančiškani, ki so s pomočjo ljubljanske stolice zgradili samostan in cerkev, odtlej imenovano Nazarje ali Marija Nazaret V teku let in stoletij so franščiška-ni znotraj vsakokratnih razmer vzorno skrbeli za duhovno življenje, ki je bilo in je še povezano tudi z znamenito knjižnico - Biblija Jurija Dalmatina - in obenem precej nemočni zrli v vlažno zidovje severne cerkvene stene. Tedanji gradbeniki seveda niso poznali sodobnih izolacijskih materialov, sedanji župnik Jože Urbanija pa se je odločil cerkev obvarovati pred širjenjem vlage z razdvojitvijo zidu z naknadnim tesnjenjem. Postopek seveda zahteva precej znanja in izkušenj, skoraj meter in pol debela stena pa izvajalcem, gradbenemu podjetju Hack iz Dobrovnika, dela zagotovo ni poenostavila. Delavci podjetja Hack iz Dobrovnika so opravili zahtevno delo (foto: Savinjčan) VRTEC NAZARJE Istočasno so tako na zunanji kot notranji strani cerkvene stene obnovili zid v višini dveh metrov. V podjetju Hack zagotavljajo, da je poliesterska izolacija trajna, saj naj bi preprečevala širjenje vlage celo 800 do 900 let. Župnik Urbanija je prepričan, da jim bo uspelo uresničiti še eno dolgoletno željo, obnoviti fasado in zvonike, ter tako vrniti cerkvi tudi zunanji sijaj. Kot pri dosedanjih potrebah računa še naprej na finančno pomoč faranov. Deset milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala obnova fasade, naj bi pomagali zagotoviti tudi Občina Nazarje in država preko pristojnega kulturnega ministrstva. Savinjčan KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Malo drugačen dan Koledniki obiskali Mozirjane V mnogih slovenskih krajih se iz leta v leto ohranja običaj koledovanja, ko “trije kralji” obiščejo domove in domačim zaželijo miru in blaginje. Tako je tudi v Mozirju, saj so koledniki KD Jurij tudi v letošnjem letu obiskali in pokadili mnoge mozirske domove. Koledniki hodijo od hiše do hiše, s sabo pa nosijo veliko zvezdo na palici, ki ponazarja zvezdo repatico. Le-ta je modre z Vzhoda pripeljala do hlevčka, v katerem se je rodil zveličar, kateremu so prinesli svoja darila K hiši trije kralji prinašajo dobre želje, zdravje in srečo, povsod pa veselo zapojejo in na duri napišejo začetnice svojih imen in letnico. Tudi zaradi tega naj od hiše ne bi odhajali praznih rok. Letošnja nabirka, ki so jo prejeli mozirski koledniki, je bila namenjena za nakup novih orgel v župnijski cerkvi. Svoj obhod so 5. decembra, torej dan pred praznikom, pričeli z obiskom mozirskega župana Jožeta Kramerja. Zaželeli so mu obilo modrosti pri vodenju občine. Benjamin Kanjir OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Kviz o odvisnosti V mesecu decembru jè Območno združenje Rdečega križa Mozirje skupaj z Osnovno šolo Rečica ob Savinji pripravilo Kviz o odvisnosti. Učenci 7. in 8. razredov so v sedmih skupinah odgovarjali na tri sklope vprašanj, in sicer o kajenju, alkoholizmu in drogah. Skozi poučna pa tudi zabavna vprašanja so si nabirali točke, ki so na koncu doloäle zmagovalce, ki so za svoje znanje dobili praktične nagrade. Kviz so s pomočjo Zvonke Kladnik, mentorice Rdečega križa na šoli na Rečici ob Savinji, pripravili v okviru meseca brez zasvojenosti in svetovnega dneva boja proti aidsu z namenom, da so se tako tekmovalci kot številni poslušalci in navijači vsaj malce zavedli te pereče problematike. IK Claffordova misel »Delo bo počakalo, da boste otroku pokazali mavrico, toda mavrica nebo počakala, da boste opravili delo« je bila vodilo za malo drugačen dan v nazarskem vrtcu, ki so ga vzgojiteljice in njihove pomočnice skupaj z malčki pripravile za starše, dedke in babice sredi decembra v jedilnici tamkajšnje osnovne šole. Malčki so za “sejemsko” prodajo izdelali veliko najrazličnejših izdelkov (foto: M. Šukalo) Mize so se šibile pod izdelki, ki so jih naredili otroci skupaj z vzgojiteljicami: vaze, poslikani krožniki, izdelki iz kartona, novoletni aranžmaji, voščilnice... in še veliko drugih izdelkov je bilo na izbiro kratkohlačnikom in njihovim spremljevalcem, ki so popoldan izkoristili za nakup drobnih pozornosti za svojo dušo ali za ljudi, ki jih imajo najraje. S prodajo se je nabralo več kot 92 tisoč tolarjev, izkupiček pa je pokazal, da imajo starši še vedno posluh za različne akcije, ki jih pripravljajo delavke nazarskega vrtca, zato se jim vse skupaj tudi zahvaljujejo. Znesek, ki se je nabral ob malo drugačnem dnevu, pa so namenili za igrače otrokom, ki jim je vrtec dru- LJUBNO OB SAVINJI Širjenje flosarske tradicije Na Ljubnem ob Savinji so vpreteklih letih gostili potomce flosarjev iz Španije, Italije in Avstrije, letos naj bi se jim pridružili še Francozi - flosarski bal na Ljubnem torej vse bolj pridobiva mednarodni značaj. Zaradi zavedanja korenin in želje po ohraniti flosarskega izročila tudi kasnejšim rodovom so na Ljubnem ustanovili društvo flosarjev, v katerega so porabljeni vsi, ki so kakor koli povezani z nekdanjo dejavnostjo in želijo sodelovati pri negovanju starih običajev. Društvo si je za osnovno nalogo zadalo ohranjanje tehnike plavljenja in vožnje lesa po Savinji. Enako pomembno pa je tudi kulturno izročilo, povezano s flosar- ji- Med drugim so v ta namen ustanovili pevski zbor, saj se je med potomci starih flosarjev ohranilo precej pesmi na to tematiko. Društvo bo skrbelo za nadaljnjo širitev sodelovanja s slovenskimi flosa-rskimi kraji, tako da bodo imeli predsednik Franjo Naraločnik in ostali resnično polne roke dela. In tako je prav, navsezadnje gre pri ohranjanju flosarskega izročila za eno najstarejših narodopisnih prireditev v državi. Savinjčan PGD POBREŽJE Ponosni na uspehe v preteklem letu Na rednem letnem občnem zboru so se v prostorih svojega doma 20. januarja srečali člani Prostovoljnega gasilskega društva Pobrežje. Za njimi je zelo uspešno leto, polno odličnih dosežkov, na katere pa so se znali ozreti tudi kritično. Pobreško gasilsko društvo je, glede na število prebivalcev njihovega območja, med najštevilčnejšimi v Zgornji Savinjski dolini. V njihovih rokah je zelo lepo urejen gasilski dom, v katerem je skoraj vse potrebno za njihovo delovanje. Skoraj zato, ker opreme, s katero se gasilci ščitijo in si pomagajo pri raznih intervencijah, ni nikoli dovolj. Le-ta pa rešuje življenja in jih odvrača od hudih telesnih poškodb, ki jim pretijo ob intervencijah. Predsednik društva je vsestranski Janko Žuntar, ki deluje tudi na mnogih drugih področjih družbenega in društvenega življenja kraja ter občine. V njegovem poročilu o delu v preteklem letu je bilo veliko pohvalnih besed, s katerimi je člane vzpodbudil k delu tudi v letošnjem letu. Kritično se je ozrl na vse večje število nepremišljenih posegov v okolje, ki povečujejo nevarnosti, s katerimi se soočajo občani. Poudaril je, da je bilo preteklo leto za društvo pozitivno, k čemur so najbolj pripomogli njihovi najmlajši člani. Desetina pionirjev je bila namreč “strah in trepet” vse Slovenije, saj so postali pokalni zmagoval- ci Gasilske zveze Slovenije. To je uspeh brez primere v tem prostoru. Izpostavil je tudi redno udeleževanje članov na izobraževanjih in zelo dobro sodelovanje s sosednjimi društvi. Bolj kot predsednik se je kritično o delu društva izrekel njegov poveljnik. Kritike so se nanašale predvsem na premajhno število zares aktivnih članov društva, ki so bili preko leta pripravljeni aktivno sodelovati pri delu. Kritično se je izrazil tudi o osveščenosti krajanov, ki so v preteklem letu, kljub izrazitim prepovedim kurjenja v naravnem okolju, to še vedno počeli. Na tem področju jih čaka še veliko dela. Po poročilih so zaslužnim članom podelili zahvale in priznanja za dolgoletno in dobro delo v društvu. Posebnih priznanj so bili deležni tudi pionirji, ki so ime kraja ponesli širom domovine. Za letošnje leto so si pobreški gasilci zadali kup nalog, ki jih bodo z nadaljevanjem zastavljenega dela zagotovo izpolnili. To so jim na zboru zaželeli številni gostje in predstavniki sosednjih gasilskih društev. Benjamin Kai^lr ZŠAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Aktivni ob novoletnem praznovanju Čudovito okrašeni mozirski trg je s tisočerimi lučkami kar sam privabljal krajane na praznovanje novega leta na prostem. Za prijetno vzdušje je poskrbelo Turistično društvo Mozirje s pestrim programom, v katrem so sodelovali tudi predstavniki krajevnih društev. V najdaljši noči iz drugega v tretje ti- novoleto,brezprometnihnezgodHvale sočletje so za red in varnost ob prazno- vredna je pripravljenost šoferjev in av- vanju na prostem na trgu v Mozirju skr- tomehanikov sodelovati vedno in pov- beli člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline. sod, kjer so priredi tvepovezanespromet- Napraznovanju ni bilo izgredov, tržani nim režimom. in ostali obiskovalci so varno dočakali Rozka Tkavc V akciji ( i leve ) Milan Stenšak, Franc Tkavc, Franc Zagoričnik, Anton Škruba, Aleksander Čopar (foto: Rozika Tkavc) -■-■ ■-■-■-■ —— NAZARJE OBČINA NAZARJE PONUDBA ZA KORIŠČENJE ŠPORTNE DVORANE V NAZARJAH V mesecu februarju prične z obratovanjem nova športna dvorana v Nazarjah. Objekt je poleg šolske športne vzgoje namenjen športno-rekreativnemu udejstvovanju najširšega kroga prebivalcev Zgornje Savinjske doline in tudi širše (športnim zvezam in organizacijam, športnim klubom in društvom, lokalnim skupnostim, sindikatom itd.). Naša želja je kar najbolj upoštevati izražene termine zainteresiranih za koriščenje športnega objekta, zato vabimo vse zainteresirane, da svoj morebitni interes čimprej izkažejo s pisno vlogo, ki jo pošljejo na naslov: Osnovna šola Nazarje, Zadrečka cesta 37,3331 Nazarje. Prosimo, da vprijavi navedete tudi kontaktno osebo in njeno telefonsko številko. /Ctasnuke Duhovna evolucija ima eno samo napako - od brezštevilnih možnosti si je za bivalni prostor namenila tudi minljivost človekovega telesa. Savinjčan ORGANIZACIJE, INTERVJU ) GODBA NA PIHALA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Navdušili tudi pod novo taktirko Zgornjesavinjska godba je pred nekaj tedni po dolgotrajni bolezni izgubila dolgoletnega dirigenta Francija Goljufa. Pod njegovim vodstvom so mladi člani godbenega ansambla z vztrajnim delom dosegali uspehe drugega za drugim. Z novim dirigentom, Tomažem Gučkom, bodo zastavljeno pot nadaljevali, prvi korak pa so storili 13. januarja z izvedbo tradicionalnega novoletnega koncerta. Koncert so godbeniki namenili pokojnemu Franciju Goljufu, katerega spomin v Zgornji Savinjski dolini ne bo nikoli zbledel. Veliko delo, ki ga je opravil na glasbenem področju, bo rodilo sadove še dolga leta. Strokovnost in brezkompromisna vnema njegovega dela sta v mladem ansamblu pustili globoke korenine. Kljub temu pa gre čas naprej in godbeniki so morali poiskati novega umetniškega vodjo. Imeli so srečo, da so pravzaprav slučajno naleteli na Tomaža Gučka, ki je prevzel to zahtevno vlogo. Dobro se je ujel in mladi godbeniki so ga hitro vzeli za svojega. Množica, ki je drugo soboto v januarju napolnila dvorano mozirskega kulturnega doma, je godbenike nagrajevala z bučnimi aplavzi. Kako tudi ne. Guček je izbral odličen program, V preteklem letu je država v celoti izpolnila finančne obveznosti, po pogodbah so denar zagotovile tudi občine, tako da je bil precej zgoščen program realiziran. Pri tem je seveda nujno poudariti, da je izvedba različnih prireditev še vedno v veliki meri odvisna od ljubiteljskega dela posameznikov. Kljub temu bo zaizvedbo vseh programov v tekočem letu potrebno zagotoviti 6,5 milijona tolarjev, od tega naj bi država prispevala 3,8 milijona, občine papo 75 tolarjev na prebivalca, nekaj denarja si obetajo tudi od sponzorjev in donatorjev. glasbeniki pa so ga natančno odigrali. Svojevrstno doživetje sta poslušalcem ponudila gosta večera, člana dua Floridus, Špela Spetič in domačin Primož Kranjc. Oba sta študenta visoke šole za glasbo in likovno umetnost v avstrijskem Gradcu, oba pa študirata in igrata harmoniko. Medkoncertom je predsednik društva godbenikov Jakob Presečnik v omenjeno organizacijo slovesno sprejel štiri nove člane, voditeljica večera, Ivana Žvipelj, pa je vsem skupaj zaželela čimbolj polno vadbeno sobo. V veselje poslušalcev in seveda tudi njih samih člani Godbe Zgornje Savinjske doline že smelo kujejo načrte za praznovanje 2 5-letnice delovanja, ki bo ob koncu tega leta. Benjamin Kanjlr Z odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo so se precej skrajšale relacije do avstrijske Koroške, zato bi bilo, po mnenju župana Solčave Vojka Klemenška, potrebno obnoviti že pred leti začeto sodelovanje s koroškimi Slovenci - ne nazadnje se v Zgornji Savinjski dolini vsako leto zgodijo prireditve, ki zaslužijo nacionalno pozornost in so kot take lahko brez skromnosti tudi gonilo obmejnega sodelovanja. Savinjčan Dr. Ivan But, ki je v minulih letih pustil neizbrisen pečat med bolniki in v zgomje-savinjskem zdravstvu, zaključuje svoje aktivno delo. Zdravnik z dušo in srcem enkrat tedensko še zdravi bolnike v mozirskem zdravstvenem domu, pred n jim pa se odpira novo poglavje v življenju. Po več kot treh desetletjih, ki jih je prebil v naši dolini, skušamo njegovo poklicno pot predstaviti tudi vam, cenjene bralke in bralci Savinjskih novic. Dr. Ivan But, ki sedaj uživa zasluženi pokoj .nekdaj prvi človek v zgornjesavinjskem zdravstvu, živi precej odmaknjeno, tiho, novo družinsko življenje. Izhaja iz Rogaške Slatine, iz kmečke družine, kjer je raslo deset otrok. Po osvoboditvi je končal gimnazijo v Celju, nato pa medicinsko fakulteto v Ljubljani. Po odsluženi vojaščini je začel svojo poklicno kariero v Šoštanju in se za nato za kratek čas ustavil v Lenartu pri Slovenskih Goricah. Splet okoliščin ga je nato zanesel v Zgornjo Savinjsko dolino, v Mozirje... • Kdaj ste se prvič srečali z bolniki v Zgornji Savinjski dolini? VMozirje sem prišel avgusta 1967. Zapolnil sem kadrovsko luknjo, ki je nastala po odhodu dr. Lesnike v zasluženi pokoj. Zdravstveni dom Mozirje, takrat imenovan še po Antonu Zupanu, je bil v tistem času v težkem finančnem položaju. Ob koncu letal967 so se začele prve aktivnosti za združitev zdravstvenih domov Mozirje in Velenje v enoten Savinjsko-šaleški zdravstveni dom s sedežem v Velenju. S tem aktom se je izboljšal finančni in materialni položaj zdravstvenih delavcev in zavoda. Precej energijeindelaseje usmerilo tudi v boljšo organizacijo dela in širitev zdravstvenih storitev na nivoju osnovnega zdravstva. Z uvedbo nekaterih specialističnih ambulant smo zdravstvo še bolj približali zavarovancem, ki so bili tako rešeni neprijetnih potovanj in čakanja v drugih zdravstvenih zavodih. • Zgornjesavinjsko zdravstvo je pod velenjsko spadalo več kot dve desetletji... Koncemsedemdesetihlet je na sedežu Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma nastal Zdravstveni center Velenje, kije združeval vso osnovno splošno in zobozdravstveno varstvo, specialistično in bolnišnično zdravstveno dejavnost ter lekarniško in upravno službo za potrebe prebivalcev zgornje-savinjskega in šaleškega področja. Ta zdravstvena formacija je začela razpadati leta 1991- Razpadla je na pet samostojnih zavodov. Zgornjesavinjski zdravstveni zavodi, torej zdravstveni dom za splošno zdravstvo, zobozdravstveni zavod in lekarna, so začeli samostojno delo s prvomajskimi prazniki leta 1992. Vsi trije zavodi so imeli svoje skupne službe. Od tehse je najprej odcepilaLekarnaMozir-je, splošno zdravstvo in zobozdravstvo pa se je združilo v enoten zavod šele decembra 1999- • V zavodih ste nenehno skrbeli za inves-ticije. V času skupnega življenja z velenjskimi zavodi je bilo na našem področju veliko investicij. Najprej je prišla na vrsto prostorska razširitev zdravstvene postaje vNazarjah, istočasno pasmo pripravljali dokumentacijo za zidava splošne Zgornjesavinjsko godbo sedaj vodi Tomaž Guček (foto: Ciril Sem) SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI, IZPOSTAVA MOZIRJE Več kulture z manj denarja Letošnje leto bo zaradi znanih ukrepov države za vse proračunske porabnike naravnano varčevalno, očitno bo manj denarja tudi za kulturo, kar pa ne pomeni, da bo okrnjena kulturna dejavnost Župani zgornjesavinjskih občin, vsaj gornjegrajski Toni Rifelj, mozirskijože Kramer in solčavski Vojko Klemenšek, se bodo potrudili, da bodo odgovorni za delo območne izpostave sklada za ljubiteljsko kulturo lahko uresničili dokaj ambiciozno naravnan program. POGOVOR Z DR. IVANOM BUTOM O TREH DESETLETJIH, PREŽIVETIH MED BOLNIKI, IN UVAJANJU ZGORNJESAVINJSKE ZDRAVSTVENE MREŽE »Če delaš dobro drugim, delaš dobro tudi sebi« ^ Mii ambulante v Lučah, pozneje pa še v Solčavi, ki sta bili zgrajeni v večnamenskih objektih. Najmanj sredstev je bilo potrebnih za ureditev zdravstvene postaje v Gornjem Gradu, v Mozirju pa smo jo morali kar precej razširiti, saj smo med drugim potrebovali prostore za reševalno, dežurno in higiensko-epidemiološko službo. Tik pred osamosvojitvijo Slovenije smo ocenili, da je, kar se prostorov tiče, Zgornja Savinjska dolina vsaj za petdeset let rešena večjih investicij v objekte zdravstva. In menda bo to tudi držalo. No, tudi po odcepitvi iz Zdravstvenega centra Velenje nismo držali križem rok. Medicina je pač šla svojo razvojno pot naprej, čeprav smo pri nas sledili in izkoristili strokovne, tehnične in finančne možnosti ter kupili dva nova RTG aparata. Enega za slikanje skeleta, sklepov in notranjih organov, drugega za slikanje zob. Preuredili smo tudi prostore na fizioterapiji in jih delno opremili z najsodobnejšimi modernimi aparati. V Zdravstveni postaji Ljubno smo uredili prostore za šolsko zobno ambulanto. Vse naštete investicije smo lahko izvedli v soglasju in finančno pomočjo vseh občin, zlasti pa občin Nazarje in Ljubno. • Seveda pa bo treba tudi v prihodnje pri posameznih zdravstvenih postajah še kaj postoriti? Med drugim bo treba poskrbeti za parkirišča okrog zdravstvene postaje v Nazarjah in prekrivanje strehe tega objekta. Predvsem se mi zdi pomembno omeniti, da je za obstoj, organizacijo in vzdrževanje osnovnega zdravstva na nivoju, kot ga ima Zgornja Savinjska dolina danes, nujno potrebno tesno sodelovanje med občinami samimi, med občinami in zdravstvenim domom ter med zdravstvenim domom in zavodom za zavarovanje. ■ “Pri podeljevanju koncesij se občine niso posvetovale z zdravstvenim domom..." Tesno sodelovanje je potrebno tudi med vsemi, ki delajo v zdravstvu - vsi skupaj namreč tvorijo mrežo javne zdravstvene službe, ki jo bodo občine določile v svojem aktu. Občine niso samo ustanoviteljice zdravstvenih domov, ampak so tudi odgovorne za njihovo normalno delovanje v skladu z nalogami, ki jih zdravstveni dom opravlja. V našem primeru so občine ustanoviteljice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje kot celote, ki v organizirani obliki opravlja preventivno in kurativno zdravstveno varstvo za vso prebivalstvo naše doline. In če bodo vse občine dojele bistvo in poslanstvo zdravstvenega doma, potem jim pač ne bo težko usklajevati medsebojnih dogovorov za kritje skupnih potreb in stroškov zdravstva po vnaprej dogovorjenem razdelilnem ključu. Tako bi moralo biti in na ta način bi se izognili zapiranju v lastne meje in lastne interese lokalnih potreb po zdravstvu. • V preteklosti je večkrat prihajalo do že omenjenega zapiranja v lastne meje. Kako bi se dalo to preseči? Temu se bodo lahko izognili le, če bodo v občinah imenovali svete javne zdravstvene Dr. Ivan But (foto: F. Kotnik) službe, ki naj bi ga sestavljali predstavniki občin, zdravstvenega doma, koncesionarjev in zavoda za zdravstveno zavarovanje. Svet naj bi skrbel in dogovarjal ter usmerjal politiko zdravstva na področju uveljavljanja skupnih nalog zdravstvenega doma in koncesionarjev v mreži javne zdravstvene službe, vodil enotno politiko izdajanja koncesij, analiziral in dajal predloge za potrebna investicijska vzdrževanja in materialne naložbe in skrbel, da uvajanje zasebnega dela ne bo vplivalo na nemoteno zdravstveno preskrbljenost prebivalstva. Pri reševanju naštetih nalog občine do sedaj niso pokazale enakih interesov. Pri podeljevanju koncesij, na primer, se občine niso posvetovale z zdravstvenim domom o potrebi izdajanja koncesije, pri investicijskem vzdrževanju posamezne zdravstvene postaje so skrb za to prepustile le tisti občini, na področju katere se je vzdrževanje izvajalo. Tak primer sta zdravstveni postaji v Nazarjah in na Ljubnem. Vse občine bi morale pokazati enak interes do tistih vlaganj, ki bodo služile vsem ljudem. Gre za skupna vlaganja v laboratorijsko in fizioterapevtsko dejavnost in parkirno ureditev te zdravstvene postaje. So pa občine pokazale velik interes pri nakupu reševalnega avtomobila, zlasti pa pri nakupu obeh RTG aparatov. In če so našle skupen jezik za to, zakaj ga ne bi vse našle še pri vseh ostalih naštetih vlaganjih? • V nekaterih zdravstvenih domovih v Sloveniji se otepajo s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Kako je z zaposlovanjem v naših zdravstvenih postajah? Pomanjkanje splošnih zdravnikov se je odrazilo tudi pri nas, zlasti še pri zaposlovanju na Ljubnem. Ih že več kot trideset let nimajo svojega stalnega zdravnika. Na splošno pa imamo dober zdravstveni kader, vse od zaposlenih reševalcev, ki se zadnja leta pospešeno izobražujejo in opremljajo na področju nujne medicinske pomoči, do srednjega in višješolskega medicinskega kadra ter zdravnikov. Za zdravnike, tako za tiste zaposlene pri zavodu kot za koncesionarje, velja, da so to ljudje z visoko moralo in etiko, opremljeni z visokim strokovnim znanjem, pripravljeni priskočiti na pomoč, ne glede na čas in pogoje, vsem, ki njihovo pomoč potrebujejo. • Kaj ocenjujete prihodnost zgornjesavinjskega zdravstva? Če bo še naprej tako, kot mora biti in kot je danes, potem problemov pri našem zdravstvu ne vidim več. Zlasti ne vidim problemov, če bodo programe dela in finančno realizacijo uresničevali v bodoče tako, kot so jo do sedaj. V letu 2000 smo veliko vlagali v osnovna sredstva (nov reševalni avtomobil, opremljanje fizioterapije in zobotehnike ter drugih ordinacijskih prostorov). Vedeti moramo tudi, da v zdravstvu zaposleni ljudje niso le številke, na katere se lahko bolni ali drugače za zdravje zaskrbljeni ljudje v svoji stiski obračajo, ampak so to ljudje, ki znajo prisluhniti in uspešno zdraviti, to so ljudje, ki razumejo in občutijo bolečino obolelih, sočustvujejo z njimi, jih tolažijo in jim vlivajo novega upanja in novih moči za jutrišnji dan. Prvo violino pri tem vsekakor igra zdravnikovo delo in znanje, ki ga deli med ljudi. Šele ko vse postori, lahko mirno zaspi. In dokler bo tako, bodo tudi bolni ali poškodovani mirno spali. • Iz vsega, kar ste povedali, je razvidno, da ste se delu in zgomjesavinjskemu zdravstvu predali z dušo in srcem. Kako pa preživljate čas, ki je samo vaš? Veliko sem doživel med ljudmi in z ljudmi. Kar nekaj dogodkov se mi je zapisalo v trajen spomin. Sedaj sem v zasluženem pokoju. Čas izpolnjujem s sadjarjenjem in sprehodi s svojim ljubljenčkom -kužkom,veliko časapaševednoposvečam pacientom. Stem,komi jevodstvo zavodaomogočilodelo ob petkih popoldan, mi je omogočilo stik z medicino, zato bom lažje prebolel adaptacijski čas. Sicer pane trdim, daje človek tudi svoje sreče kovač. Prepričan sem, da če delaš dobro drugim, delaš dobro tudi sebi Če vse poskušaš narediti z ljubeznijo in spoštovanjem, boš srečen in zadovoljen. OGLASI, LJUDJE IN DOGODKI ) Akcija revije Viva, lokalnih in komercialnih radijskih postaj ter lokalnih časopisov Moj zdravnik 2001 Skupaj zrevijo Viva ter nekaterimi lokalnimi in komercialnimi radijskimi postajami ter lokalnimi časopisi smo v prejšnji številki začeli z akcijo Moj zdravnik 2001. V prejšnjih letih so to laskavo priznanje prejeli: leta 1997 Franc Novak iz Zagorja, leta 1998Tatjana Gazvoda iz Novega Mesta, leta 1999 Mila Saftič iz Ptuja in leta 2000 DrenkaJovanovič Gračak iz Zreč. Navedeni zdravniki so prejeli omenjeno priznanje, ker so bili bralci in radijski poslušalci prepričani, da so prijazni in potrpežljivi, ker znajo poslušati in tudi slišati, ker jim je vseeno, kdaj je noč in kdaj je dan, ker ne zaprejo vrat svoje ordinacije niti takrat, ko je konec urnika, in ker so predvsem - ljudje. Akcija Moj zdravnik 2001 poteka pod nadzorom strokovne komisije, ki jo vodi prim. Drago Demšar, dr. med., in traja od 5. januarja do 30. marca 2001. Zaključena bos svečano prireditvijo na predvečer svetovnega dneva zdravja 6. aprila, ko bodo podeljena priznanja. Glasujete lahko za: - mojo družinsko zdravnico ali zdravnika, - mojo ginekologinjo ali ginekologa, - mojo pediatrinjo ali pediatra. • Kako? Tako da izpolnite kupon v Savinjskih novicah in ga pošljete na naslov našega uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Glasujete lahko za družinsko zdravnico ali zdravnika, ginekologinjo ali ginekologa, pediatrinjo ali pediatra. Torej za enega zdravnika, za dva ali za vse tri! * In zakaj v akciji sodelujejo Savinjske novice? Predvsem zato, ker smo v uredništvu prepričani, da so tudi v Zgornji Savinjski dolini zdravnice in zdravniki, ki si zaslužijo priznanje »moj zdravnik«. To ste potrdili tudi vsi tisti, ki ste se v akcijo vključili s prvimi kuponi. Na njih smo med družinskimi zdravniki zasledili imena dr. Franca Širka, dr. Irene Blažič Lipnik, dr. Ernesta Kelemena in dr. Antona Žunterja, med ginekologi dr. Silvestro Kašnik Čas, dr. Uršulo Salobir Gajšek in dr. Levak Hozjan, med pediatri pa ste glasovali za dr. Karmen Fürst in dr. Ido Kramer Pustoslemšek. Z objavljanjem kuponov vam, spoštovane bralke in bralci, dajemo možnost, da glasujete za »vašega« zdravnika 2001. Vabimo vas k sodelovanju v čim večjem številu! Kupone pošljite do ponedeljka, 29. januarja 2001! Glavni In odgovorni urednik Franci Kotnik ANTONIJA GOLOB IZ NAZARIJ Kmalu stoti rojstni dan Ob izteku leta so člani sveta KS Nazarje obiskali najstarejšo krajanko Antonijo Golob iz Nazarij in ji v znak pozornosti izročili skromno darilo. Vesela obiska se je z njimi zapletla v krajši pogovor, v katerem je med šalami zaupala tudi kanček svoje življenjske zgodbe, ki ni bila nič kaj rožnata. Antonija se je v Nazarje preselila spregovori. Nič ne toži, tu in tam jo pred petnajstimi leti iz Pesja. Sedaj obiskujejo znanci, sosedje. Reden šteje častitljivih 99 let, v maju pa bo obiskovalecjetudižupnik,kijijevšali obrnila nov list življenja in zaokrožila nekoč dejal, da v nebesih še ni prosto- svojo stoletnico. Živi skromno, njena ra, da bi lahko odšla na drugi svet. Na zdravje Antoniji za 99. rojstni dan! (foto: M. Šukalo) volja do življenja ji lepša starost, ki jo preživlja pri sorodnikih, in ji lajša revmatične tegobe, ki so se nabrale tekom let trdega dela in odrekanj. Še vedno j e živahna, vedrega smeha in polna spominov, o katerih rada Ob slovesu so ji predstavniki krajevne skupnosti zaželeli obilo zdravja in sreče v letu 2001 in ponovili obljubo, da ji pridejo nazdravit ob stoletnici. Marija Šukalo REČICA OB SAVINJI Velika in mala luna pred domačim občinstvom Sredi januarja so se v rečiškem kulturnem domu predstavili člani dramske skupine Osnovne šole Rečica ob Savinji z delom Borisa A. Novaka Velika in mala luna. Igro je režirala Zvonka Kladnik, za glasbo je poskrbeljani Šuligoj, scena je bila delo Darinke Parfant, kostume pa je gusarja (Jure Jurjevc in Gregor Semprimožnik), komet (Miha Rakun), sonce (Anja Cajner), zvezdogled (Aljoša Likar), gospe Snohod-ka (Sara Klemenak), Falzetova (Barbara Ernst) in Basova (Mirj am Solar) ter zaljubljena muca (Živa Lenarčič in Filip Slokan). Za glasbeno spremljavo je skrbel osnovnošolski mladinski pevski zbor, da pa se mladim gledališčnikom ni zatikalo, jim je bila vpomoč šepet-alka Polona Kolenc. Marija Šukalo pripravila Martina Začnik. To je bila že tretja postavitev, saj so se rečiški učenci prvič predstavili svojim vrstnikom v šoli, nato pa so jo odigrali ob prihodku Božička za vse predšolske otroke. Skozi pravljico so predstavili luno in njene značilne oblike, ki se pojavljajo periodično. Kako luna raste, kaj vse se z njo dogaja, kako zasveti v vsej svoji veličini in se potem ponovno manjša, dokler za trenutek ne izgine, so pripovedovali skozi zgodbo zvezde severnice (Renate Vršnak) in lune (Janje Cajner). Poleg njiju so v predstavi nastopili AVTOMOBILSKI KOTIČEK. OGLASI C 3500 kilometrov s škodo fabio Zanimiv naslov, kajne? Le redko se namreč zgodi, da s testnim avtomobilom prevozimo več kot 200 kilometrov. In povem vam: pravi občutki o določenem avtomobilu se izoblikovani šele po tisoč prevoženih kilometrih. PSC Praprotnik iz Velenja nam je omogočil do potankosti spoznati škodo fabio. TESTIRALI SMO ZA VAS ? L________ti Piše: Igor Pečnik Na prvi pogled je fabia lep avtomobil. Med poznavalci avtomobilske tehnike se še vedno netijo razprave, ali je lep ali grd, nemški ali češki, ali je torej VW, ki ga zeleni znak Škode zgolj »tlači« v nižji cenovni razred. Nekaj odgovorov na ta vprašanja lahko dam kar na hitro. Fabia je zadnja novost iz podjetja Škoda. Njena osnovna značilnost, ki je očem seveda skrita, je v tem, da bazira na novi skupni platformi, ki jo bo novi polo dobil šele letos septembra, na njej pa že vozi tudi audi A2. Gre torej zanapredno tehnologijo, ki se izkaže tudi v vožnji. Zunanjost je oblikovana po modernih tokovih. Prozorni žarometi, ki odlično osvetljujejo cestišče, in všečne zadnje luči v rdeče-modri kombinaciji. V barvi vozila so tudi ogledala, temne šipa pa prispevajo k elegantnemu izgledu. Notranjost preseneti s kvalitetnimi sedeži in po višini ter globini nastavljivim volanskim obročem, kar omogoča doseganje idealne sedalne pozicije. Armaturna plošča v kombinaciji črne in sive barve vzbuja vtis srednjegarazreda, moti le grafi- ka merilnikov, ki bi lahko bila sodobnejša. Na voljo so trije paketi opreme: classic, comfort in elegance. Testna fabia je imela bogato opremo: centralno daljinsko zaklepanje, potovalni računalnik, električni pomik stekel, servo volan, dve zračni vreči..., kar je več kot dovolj za njeno ceno, ki je zelo ugodna. Približno takšna je tudi ocena z vožnje. Motor prostornine 1,4 litra in 68 konjskimi močmi sicer deluje malce »podhranjen«, vendar je po 2000 prevoženih kilometrih pridobil na pospeških in prožnosti. Je zelo uglajen in tih. Po porabi se uvršča med varčneže, saj na sto kilometrov potrebuje le šest do sedem litrov neosvinčenega bencina, pa avtocesti pa z lahkoto sledi tempu l60 km/h. Sedenje v fabii je po zaslugi odličnih sedežev in nastavljivega volanskega obroča prijetno. Natančen servo volan omogoča parkiranje še v tako ozkih kotičkih in razvaja ženski del vozniške populacije, hkrati pa nudi dovolj občutka za vožnjo skozi ovinke. Pri vožnji se fabia izkaže kot zanesljiv in zelo predvidljiv avtomobil. Lega je zelo nevtralna, kar je posledica skoraj idealnega uravnoteženja. Kaj naj še rečem? Preizkusite fabio tudi vi! Poslovna enota ADUT MOZIRJE tel. §t. 583-35-82 - sekljalnik Siemens....................................... - rezalni stroj Bosch...................................... -friteza De Longhi...............L.........V............... - električni žar........................................... - barvni televizor Gorenje (ekran 51 cm)................... - halogenska peč vrtljiva.................................. 15.990.00 sit 31.390.00 sit 9.990,00 sit 12.800.00 Sit 39.290.00 sit 13.800.00 sit MOZIRJE d.d. Ugodne cene tudi za električne radiatorje in plinske peči. ZGODOVINA LN NARODOPISJE ) (Ü Piše: Aleksander Videčnik V tistih časih, ko so še plavih po naših vodah, so morali imeti vsi plavni upravičenci posebno dovoljenje okrajnega glavarstva v Celju. To je veljalo v stari Avstriji, pa tudi potem vse do druge svetovne vojne. Znano je, da so plavci in plavičarji imeli v Radmirju svojo zadrugo, ki je za svoje člane opravljala vse pisarniške posle. Tako so potem oblasti lahko izdale skupno odločbo za več deset Nekoč jenjegovsodelavecvslov-enski planinski organizaciji med drugim zapisal: »Le redko kdo živi tako bogato in razgibano življenje, kot ga je Fran Kocbek, narodni delavec, publicist in šolnik.« Pa še kako prav je imel njegov kolega iz vrst učiteljev, Branko Zemljič. Pomen in učinke Kocbekovih dejavnosti je treba ocenjevati v luči tedanjega časa, se pravi časa narodnega prebujanja in vse večjih pritiskov germanizacije, predvsem na Štajerskem. Naj spomnimo, da so nemški nacionalisti načrtovali hitro ponemčenje prebivalstva južno od Gradca, vse tja do Zidanega mostu. Pri tem niso izbirali sredstev in seveda so imeli vso podporo oblasti. Ustanavljali so šolska društva, ki naj bi skrbela za nemško šolo, močno napadalna so bila tudi nemška telovadna in nenazadnje celo planinska društva. Naše vasi so se dušile v prezadolženosti, ki je deloma izvirala že iz časa osvobajanja kmetov. To so izrabljali krogi okoli nemških nasilnežev in množično odkupovali slovensko zemljo. Za to so imeli celo posebni denarni zavod, ki je skrbel za poceni sredstva in ugodna posojila nemškim nesporazum med plapci plavnih upravičencev. Tudi o tem smo že pisah. 7. septembra 1909 je mozirska izpostava Okrajnega glavarstva v Celju izdala vsem plavičarjem odločbo, s katero »strogo prepoveduje« uporabo vodotokov za piavo ali splavarjenje. Kaj je bil vzrok takemu postopku? Pred vsako izdajo plavbenih dovoljenj je oblast razpisala ogled obrežij in vodnih naprav ob vseh vodah, ki so jih uporabljali za plavo. Komisijski ogled je bil namen-jen varnosti vodnih naprav in obrambi bregov pred poškodbami med plavo. Tako so se znašli skupaj obrežni lastniki, plavci in splavarji ter skupaj obšh vse vodotoke in sproti določali potrebne ukrepe za zavarovanje. Kot je razvidno iz negativne odločbe, se tokrat predstavniki uporabnikov voda niso mogli spora-zumeti za delitev stroškov obrambnih del. Zato odločba govori o vse večjem Številu plavnih upravičencev in o nevarnosti, ki bi jih lahko te silne količine platanic povzročile obrežju in vodnim napravam. Vse občine so dolžne ukrepati, da se uporabniki vodotokov sporazumejo in potem ponovno opravijo ogled na kraju samem. Skhcanegauradnega razgovora, ki je bil določen 28. avgusta, se ni udeležilo dovolj upravičencev (samo polovica), zato se niso mogli uskladiti zaradi stroškov obrambe. Zato je Okrajno glavarstvo izdalo vmesno odločbo o prepovedi, hkrati pa sklicalo ponovni sestanek 21. septembra na Ljubnem, kamor morajo vsi upravičenci priti osebno. Vmesni čas so vodotoke za vsakršno uporabo plave ali splavarstva zaprli. Na vsaki odločbi je bil pravni poduk, vkaterem se navaja kršitev 6 členov gozdne postave iz leta 1897. Kako je izpadel omenjeni sestanek, bomo poročati v prihodnji številki. Toda nekaj že lahko pripomnimo! Oblast je tiste čase vzdrževala red na vodotokih in ostro ukrepala, če ni bilo vso po predpisih, predvsem pa če ni bilo ustrezne zaščite bregovin vodnih naprav. Dobro, da ni podobnih stanj danes, le kdo bi se brigal za vse to? ne smejo biti pozabljeni priseljencem. V takih časih je bilo vse več nevarnosti, da bosta naš jezik in naša kultura podlegli nasilju, ki je bilo tembolj nevarno, ker je bilo podprto z veliko denarja. In v takih okoliščinah so se spopadali naši narodnjaki s sovražniki Slovencev. Fran Kocbek Fran Kocbek je bil eden tistih, ki niso nikoli klonih. Rodil se je leta 1863 v Ločkem Vrhu, blizu Gornje Radgone. Na mariborskem učiteljišču se je izšolal za učitelja. Tu naj omenimo, da je to učiteljišče vzgajalo številne učitelje, ki so štorih največ tistega, nakar smo lahko ponosni. Najprej je služboval v Žalcu, za tem pa na Rečici ob Savinji in potem v Gorn-jem Gradu, kjer je bil kot nadučitelj leta 1922 tudi upokojen. Tu, pod mogočno Menino, je leta 1931 tudi umrl. Že kot mlad učitelj je rad zahajal v planine in se udinjal krogu zavednih Slovencev, ki so prenašali duh tabornega gibanja. Bil je eden tistih učiteljev, ki se ni bal javno povedati, da mora slovenski jezik v šole in naj bo pri nas enakopraven z nemškim. O tem je pisal v časopise Popotnik, Slovenski narod in pozneje tudi v Novo dobo. Brez dvoma se je širina Kocbekove odločnosti za utrditev slovenstva pričela prav v Gornjem Gradu. Po njegovi zaslugi so leta 1893 ustanovili Posojilnico v Gornjem Gradu. Taje kmalu postala trden slovenski denarni zavod in se vključila v Vošnjakovo Zadružno zvezo v Celju. Le nekaj let je trajalo, da si je posojilnica zgradila svoj dom sredi trga, tej lepi stavbi še danes domačini pravijo »posojilnica«. Fran Kocbek je kmalu ugotovil, da so kmetje v marsičem prikrajšani, zato jih je povezal v Pašniško zadrugo Gornji Grad, ustanovili so jo leta 1908. Vse bolj se je posvečal planinarjenju in pri tem opazoval nemške planince, kako pospešeno uvajajo nemška imena za naše planine in se šopirijo kot na svojem. Lotil se je označevanja potov in jih označeval po slovensko. S tem sije kmalu nakopal hudo jezo celjskih nemških planincev. Dobro je vedel, da mora takoj nastati močna slovenska planinska organizacija, kajti le-ta bo mogla kljubovati napadalnemu pritisku potujčevalcev. Povezal se je z ljubljanskimi planinci, ki so tedaj že imeli društvo, in leta 1893 ustanovil v Mozirju Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Soglasno so ga izvolili za načelnika podružnice. Kmalu se je delovanje podružnice razširilo še drugam na Štajerskem. Okoli sebe je zbiral ugledne, narodno zavedne ljudi, predvsem pa mlade izobražence. Seveda so imeli nemški planinci že vrsto let društva in glasila, torej so bili v prednosti, kar se je odražalo v planinah. Vrsta planinskih domov je že bilo nemških... V časopise raznih jezikov je Kocbek vneto pisal o slovenskih planinah in gorah in na ta način opozarjal, da ta svet ni nemški! Že leta 1894 sta skupaj z učiteljem Miho Kosom napisala vodnik za Savinjske Alpe in najbližjo okolico. Med tem so nastajala slovenska planinska zavetišča, zato je sproti opisoval nove pridobitve v Planinskem vestniku in drugih časopisih. Leta 1926 je izdal Vodnik po kočah Savinjskih Alp. Njegovo zadnje knjižno delo je bila obsežna in pestra knjiga Savinjske Alpe. Le malo ljudi ve, da je Fran Kocbek že leta 1887v Ljubljani izdal knjigo pod naslovom Pregovori, prilike in reki. To je zelo zanimiva knjiga o ljudski modrosti. Premalo je prostora, da bi lahko podrobneje opisah vsestransko delo Frana Kocbeka. Vsekakor smemo trditi, da je bil to mož izrednih sposobnosti, trdne odločnosti in pokončen Slovenec! Je že tako, da smo Slovenci v marsičem nehvaležni. Tako se je tudi Kocbeku dogajalo, da je na stara leta ostal osamljen in odrinjen v Gornjem Gradu. Nekoč je Branku Zemljiču dejal: »Vidiš, Branko, tako je, zamorec je svojo dolžnost izpolnil.« S tem je hotel povedati, da je smel vse življenje delati za obče dobro, sedaj pa so plodove njegovega dela prevzeli drugi... Benediktinski urbar Še vedno smo pri podatkih za Urad Luče. Marko zmertsnik, lahko bi bilo ime Smerčnik, op. A. V., Marko Mezner, po Orožnovo Mežner iz vasi Luče, Med dolžniki navaja urbar: Ložekarja, Jamnika in Vrtačnika. Sedaj pričnemo s podatki za Urad Solčava. Michael Belschak, po Orožnovem gre za kmetijo Belšek ob Beli, Martinez am Stain, Orožen meni - Pečovnik na Peči, Chalde vnd Raban in der welach, po Orožnovem - Raban v Rabanovem kotu. Zakaj je Orožen zapisal priimek Raban in ne Roban, pa tudiRabanovkotin ne Robanov kot, ne moremo ugotoviti. Morda je celo tako, da je v času nastanka urbarja bil Raban pravi priimek, op. A.V., Reban idem Chalde, tu je spet naveden priimek Reban, op.A.V., Oswald Im winkchl, Viridi knes am guph, po Orožnovem - Knez, Michel zedmak vnd Martin Chalde, Orožen meni, da gre za kmetijo Halde, Viridi musnik, Jury yemanik, po Orožnovem - Icmanik, Nicla an der Slayff, Michel an der Kcher, Orožen tolmači besedo »Kcher« kot skala, Jacob Im pliest, po Orožnovem - Plesnik v Logu, Paul am pernharts. Boj s smrtjo Naši predniki so poznali razne pripovedi, pa tudi pesmi o poslednjem boju človeka. Prav zanimiva je pesem, objavljena v knjigi dr. Milana Dolenca Zagovori, zarotitve in apokrifne molitve v slovenski ljudski medicini. Ker so podobne pesmi krožile tudi med Zgornjesavinčani, pa so žal povsem iz spomina, se zdi primerno, da objavimo pesem pod naslovom Borba Bolnika s Smrtjo in angela s hudičem. Pesem izvira sicer s Koroškega, vendar se vsebinsko ne razlikuje od tistih, ki so jih prepevali naši ljudje. Bolnik: Jas ubog Bolnik zdihujem, Ker se tebe smert bojim, Moje blago premišljujem Kako lahko jas živim. Dnarje, blaga imam dosti Založen sim z vsem rečmi Pa deb moral zdaj umreti K men se bližaš kdo si ti? Smert: Jas sem smert imenovana Te pridem dans obiskat K tebi od Boga poslana Pojdeš rajtngo dajat, Zdaj moraš skupaj spraulati Tvoje dobro ino hudo, čisto rajtengo dajati Boš mogel tvojemu Bogu. Bolnik: Ej če glih na postli tarnam Na ti bolezni kjer ležim, Vendar za te smert ne maram Bogat sem lahko živim, Glej ti moje premoženje, Dnarja in druge reči, Rajtenge so že storjene, Vmret še meni treba ni. Smert: Ti nore! Premoženje tvoje Moraš zapustiti nocoj, Premisli življenje tvoje, Ne poneseš nič seboj. Le skerbjo si skupaj spraulal, S tvojim blagam se stimaš, Vendar ogomen je pomagaš Vbogajme glih nič ne daš. Hudič: Po krivim blago skupaj spravljal, Obrest veliko je jemal, Namest dab bil obogam talal, Pajenjeh šeradgolfal, Te revne je zatiral, Sam sebe pa poveševal, Is teh sort je norce delal, Za gotovo bo meni pai. Angel: Čes vse je pokoro storil krivice vse povernil, Skos pokoro se prerodil, vse je lepo poraunal, Poglej njega bledo lice, Pak se je greval močno, Točil spokorne solzice, Skos to bo v nebo prišel. iščemo störe fotografije Prvi letnik kmetijske šole na Ljubnem okoli leta 1934. Baje je bil organizator šole Fran Kotnik (tretji z leve). Sliko nam je poslal Jože Pustoslemšek - Frgl s Primoža. Zaveznice Vsako leto je malce težjepo-modrovati v teh nekaj privilegiranih vrsticah. Pa ne zato, ker ne bi imela mnenje, ampak zato, ker vas nočem utrujati s ponavljanjem enakih misli. Pa vendarle, za večjo jasnost priloge: V njej boste zaman iskale modnih nasvetov. Jih ni, ker se vam zagotovo kje valja še zadnji izvod slovenskega ali tujega ženskega branja, ki kriči od pisanih ban in minljivih puhlic. Seveda si niti slučajno ne domišljamo, da smo boljši, smo pa zalo bolj zavezniški: Pišemo o stvareh, ki vam bodo koristile več kot le eno modno sezono: o tem, zakaj umetna sladila niso priporočljiva, kako izbereteprimer-en šport zase. kako si lahko le z nekaj idejami polepšate dan in nenazadnje inalo za šalo še o tem, kako lažje preživeti z moškimi. Temi ljubkimi in nikoli povsem razumljenimi kosmatinci... A zakaj o vsem tem? Zato, ker smo zaveznice! ZA ŽENSKO DUŠO Ona v letu 2001 Pripravila: Karolina Vrtačnik Ujemi življenje na 30 načinov! Obvezno žensko branje Kurja juhica za... žensko, mater-ino, krščansko dušo. Ker je to zbirka izjemnih pričevanj žensk z vsega sveta, ki so javno spregovorile o ljubezni, trpljenju in novemu upanju navadnih posameznic. Ženske so drugačne, moški tudi... S to knjigo boste končno spoznale, da so filmi in romani o idealnih razmerjih farsa. Idealno razmerje je tisto, v katerem se naučimo sprejemati in ohranjati različnost med moškim in žensko. Divji labodi - Tri hčere Kitajske ... Da ne boste nikoli več pozabile, da so v času našega najugodnejšega življenja, le malo pred iztekom prejšnjega tisočletja, ljudje še vedno umirali za ideale. Ljubiti je tvoj poklic... Če vas ne moti, daje knjiga katoliško obarvana, vam bo nevsiljivo razkrila odgovore na številna življenjska vprašanja in vas prepričala o vašem osnovnem poslanstvu (glej naslov). Imenovali so jo Dvoje src ... Brez komentarja. Ko jo boste prebrale, boste ostale brez besed tudi ve in se vprašale, če morda le ne bi bilo treba česa malo spremeniti. Vsaki običajni ženski, ki se trudi, da bi izpolnjevala kriterije o idealni ženi, mami in uslužbenki, se vsaj ob polni luni, če ne tudi ob ščipu, zazdi, da bo pregorela. Ali povedano drugače: Daje v zadnjem mesecu spet imela čas za vse, razen zase. In skrivaj obžaluje, ker ji usoda ni namenila trume služabnikov in pomočnic, ki bi jo osrečevali. Drage moje, se bomo morale kar same. Pa nikar ne govorite, da nimate časa ali denarja. Za naslednje nasvete je obojega treba manj kot pa dobre volje. 1. Povabite na čaj sošolko iz osnovne šole. 2. Svojemu dragemu pustite na vzglavniku prijazno sporočilce in opazujte odziv. 3. Končno si privoščite moder lak za nohte... 4.... in popolnoma spremenite frizuro. 5. Vsak dan pojdite na sprehod za vsaj četrt ure. 6. Vsako jutro nekaj minut zbrano molite ali prebirajte globoke misli, meditirajte. 7. Vsaj enkrat tedensko telovadite, pa četudi na tepihu in z nogami pod kavčem. 8. Specite pecivo in ga odnesite v dom za ostarele. 9. Negujte stike s sorodniki in pr- ijatelji. 10. Če se razjezite, v zameno naredite dobro delo. 11. Privoščite si maratonski telefonski klepet in se ne pustite motiti. 12. Pišite dnevnik, čez čas vam utege poznavanje same sebe nadvse koristiti. 13. Obvezno preberite knjigo Moški so z Marsa, ženske so z Venere. 14. Naberite si šopek rož in v spomin posušite rožo. 15. Odločite se za dan brez televizije. 16. Vsako jutro se prebudite četrt ure prej in jih namenite poležavanju ob poslušanju glasbe. 17. Začnite dan z žlico medu in končajte s kozarcem toplega mleka. 18. En dan v tednu se povsem posvetite otrokom; preoblačite punčke, mečite žogo na koš, poslušajte najstniške probleme in ob tem modro molčite. 19. Končno nehajte kupovati gore ženskih revij, ki vas hočejo preoblikovati in vam dopovedujejo, da niste dovolj lepe, pametne, bogate... 20. Če imate s kom neporavnane račune, se ponižajte in storite prvi korak. 21. Privoščite si najljubšo jed v neomejenih količinah brez slabe vesti, sicer nikoli ne boste vedele, kakšen občutek je to! 22. Očistite si vse čevlje v omar- ici in zavrzite vse modele, ki so uporabni samo še zasilno. 23. »Prevetrite« omaro in vsaj 20% oblačil podarite bolj potrebnim - še vedno vam jih ostane več kot dovolj, kajne? 24. En dan nikomur ne recite: »Saj sem ti rekla...« 25. Napišite pismo aU razglednico nekomu, ki ga že dolgo niste videle! 26. Privoščite si masažo. 27. Vsak mesec preberite vsaj eno knjigo. 28. Naročite se na pregled k zobozdravniku. 29. Redno berite Savinjske novice. 30. Vsak dan se opomnite, da so problemi v delovno obleko preoblečene priložnosti. VRSTICE ZA ZDRAVJE Odvrzite nepotreben nahrbtnik! Pha, boste rekle, pa ne že spet o hujšanju! Ne samo o tem, ampak o zdravem načinu življenja. Ta ne pomeni le ustrezne teže, ampak tudi dovolj gibanja. In ker minister za zdravstvo napoveduje politiko na osnovi osveščanja o zdravem življenju, smo se odločili, da nekaj podatkov za osvežitev spomina in streznitev po prazničnem prenajedanju objavimo na teh straneh. Posledice različnih vrst telesne teže: hrano in smo seveda primerno aktivni. V sosed- nji tabeli objavljamo porabo energije po aktivnostih. Kaj so dobre prehranjevalne navade? -uživanje hrane sede -redna prehrana - uživanje hrane v miru - uživanje pestre prehrane - 30 do 60 minut za glavne obroke - počitek nekaj minut po jedi prenizka teža pri nekaterih ljudeh je možna povezava s slali.m zdravjem idealna telesna teža pri verini ljudi je najnižje možno tveganje za nastanek bolezni povišana telesna teža : ■ možto tveganje za nastanek bolezni pri nekaterih ljudeh močno povišana telesna teža visok) tveganje za nastanek bolezni, zlasti srca, hipertenzi diabetesa in drugih Telesna teža seveda ni nekaj statičnega in trajnega. Že, če se čez dan večkrat stehtamo, lahko ugotovimo, da se nam teža tako rekoč iz ure v uro spreminja. Pri takih dnevnih spremembah si pač rečemo, da smo se tehtali bodisi pred zaužitjem obroka ali po njem in se potolažimo, da bo čez nekaj ur že drugače. Trdovratnejši so ritmi teže na tedne in mesece ali celo na letne čase.Če hočemo imeti čim bolj enakomerno telesno težo, brez prevelikih nihanj, moramo uravnavati naše hranjenje tako, da v obdobju pospešenega de-beljenja ali hujšanja uživamo temu primerno - počasno uživanje hrane. Morda niste vedele... -uporabaumetnih sladil se odsvetuje, ker povečujejo apetit - na dan lahko spijete kozarec dobrega vina ali 3 dl piva, več pa ne - če se kavi ne morete upreti, uporabljajte filter kavo - začimbe in dišavnice uporabljajte zmerno - ob začetku hujšanja se povsem odpovejte maščobam, saj nam njihovo uživanje spodbuja še večjo slo po mastni hrani. Poraba energije po aktivnostih: A“™* Eneigjjška poraba (kj/kg/h) ležanje (mimo) 0.4 uživanje hrane 1.7 sedenje 1.7 stanje 2.1 oblačenje 2.9 petje 33 šofiranje 3.8 tipkanje 42 pometanje 59 kolesarjenje 10.5 ples (valček) 159 ramimi tenis 18.4 tek 293 boks 47.7 veslaije 67.0 očala, da bi TIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB TERMIK Ob Trnavi 1, Mozirje 03 839 49 53 49 54 Ne veste kakšno frizuro? Za t0 Slfn°iškaizbira ustrezne pričeske! : Maya Vinko MOZIRJE L'OREAL & FRIZERSKI SALON MARTINA %# NA TRGU MOZIRJE **aVai w «o* OBLEKA NIČ NE REČE, PA VSE POVE Nudimo vam kvalitetno izdelavo ženskih oblačil po meri za vse priložnosti. Anita Gole s. p. Da boste lahko z obleko o sebi povedale najboljše! /bruivo Učinkoviti nasveti proti mrazu Pri nizkih temperaturah so hladna stopala in hladne dlani naravna posledica telesa, ki deluje zaščitno, torej toplotne regulacije. Ta skrbi za to, da je prekrvitev v zunanjih delih telesa zmanjšana. Tako lahko notranji organi ohranijo potrebno temperaturo in opravljajo svoje življenjsko pomembne funkcije. Da bi preprečili podhladitve ali celo ozebline, je pomembno, da poskrbimo za intenzivno prekrvitev in zadostno toploto. Kdor ima mrzla stopala, je prikrajšan za ugodje vsesplošnega dobrega počutja. Poleg tega pa se z mrzlimi stopali komajda lahko sprostimo. Toplotni program, ki Vas spremlja preko celega dne - stopala bodo zopet topla. • Izmenične kopeli zjutraj bodo vzpodbudile krvni obtok za ves dan. • Stopala po kopeli temeljito obrišite do suhega. • Na koncu masirajte stopala z eno od krem, ki ogrejejo. GEHWOL FUSSKRAFT rdeča dolgotrajno ohranja stopala prijetno topla. Ker ima krema tudi negovalne učinke, bo suha koža v zimskem času najbolje preskrbljena s potrebnimi negovalnimi in vlažilnimi sestavinami. OBIŠČITE PEDIKERJA - GEHWOL izdelke lahko dobite v lekarnah in pri pedikerju. Suha napeta koža bo ob zadostni uporabi kreme GEHWOL FUSSKRAFT rdeča zopet prožna in mehka. Pri normalni koži se pogosto pojavi pomanjkanje vlage, ki pa se z uporabo kreme GEHWOL FUSSKRAFT rdeča, ki rahlo masti, hitro nadomesti. • Glede na vreme poskrbite za ustrezno obutev. • Premočena obutev in nogavice zamenjajte, brž ko je mogoče. • Ohranjajte krvni obtok z veliko gibanja. • Ko sede opravljate delo, vmes večkrat vstanite in se npr. sprehodite po sobi. • Odpovejte se nikotinu, ki zožuje zunanje krvne žile oz. vene. Stopala so slabše prekrvavljena in se zato tudi ohladijo. • Odpovejte se alkoholu, še posebej, ko ste zunaj, saj povzroči razširitev ožilja, s tem pa telo oddaja še več toplote. • Za sprostitev privoščite stopalom negovalno nožno kopel. Toplotna kopel GEHWOL FUSSKRAFT učinkuje še dolgo po kopeli, tako da vzpodbuja prekrvitev in poživlja. Ker pa ima toplotna kopel tudi oljne sestavine, bo koža tudi negovana. • Masaža stopal s kremo GEHWOL FUSSKRAFT rdeča, ki izdatno ali pa rahlo masti, pred spanjem pripomore tudi k prijetnemu spanju. POSVETUJTE SE Z NJIM! (PO)TRPETI V DVOJE Pravila za uspešno zakonsko zvezo Revija Stop je pred časom objavila hudomušno razpravo o vojni med spoloma. V uredništvu smo se jim od srca nasmejali. Ker to privoščimo tudi vam, nekaj najzanimivejših povzemamo. Enim v dodatno zabavo (in drugim v tolažbo...) pa naj zapišemo še rek, ki pravi: »Zakon je namenjen reševanju problemov, ki jih ne bi imeli, če bi ostali sami.« Vsaka zveza zahteva veliko dela in razumevanja. Včasih je to še toliko težje, če sta v zvezi partnerja nasprotnega si spola, ki ne razumeta drug drugega. Ih so pravila, ki vam lahko pomagajo, a le če se jih povsem držite: Ženska vedno postavi vsa pravila. Pravila se lahko spremenijo v vsakem trenutku brez poprejšnje najave. Noben moški ne more poznati vseh pravil. Če ženska zasluti, da kak moški pozna vsa pravila, vsaj eno takoj spremeni. Ženska ima vedno prav. Če ženska nima prav, je to zaradi hudeganespo-razuma, ki je nastal zaradi česa, kar je zagrešil moški. »Ne poroči se z osebo, s katero veš, da boš lahko živel. Poroči se z osebo, brez katere ne moreš živeti.« Če stopi v rabo prejšnje pravilo, se mora moški takoj opravičiti. Ženska se lahko premisli kadarkoli. Ženska je lahko kadarkoli jezna ali razburjena. »NI res, da poročeni moški živijo dlje. Samo zdi se jim, da je dlje.« Ženska ne sme moškemu nikoli povedati, ali si želi, da je miren ali jezen ali razburjen. Ženska ima vedno zadnjo besedo. Kaj si ženske želijo, da bi moški razumeli? 1. Brisače se sušijo hitreje na obešalniku, kot če ležijo po tleh. 2. Kratke hlače v kombinacijo s črnimi nogavicami in sandali niso seksi. 3. Po poroki ne pozabite, kje je pralni stroj. Vemo, da ste ga že uporabljali. Videle smo zaprano perilo. 4. Čeprav mislite, daje Pamela Anderson dobra mačka, ne mislite, da se bomo s tem strinjale. 5. Ženske imamo boljši občutek za pravo smer. To je treba sprejeti! 6. Riganje ni način sporazumevanja. Iddi če znate zarigati celo abecedo. 7. Žar na vrtu ni isto kot večerja v restavraciji. 8. Nakupovanje ni vrsta mučenja. 9. Ne kažite nam, kam je treba vliti olje ali tekočino za brisanje šip. To sta dva izmed številnih razlogov, zakaj smo se poročile z vami. Kaj si moški želijo, da bi ženske razumele? 1. Naučite se uporabljati sedalo na stranišču. Če je gor, ga pač dajte dol. Napis na matičnem uradu: »Smo na malici. Premislite še enkrat«. 2. Včasih ne mislimo samo na vas. Naučite se živeti s tem. 3. Šport je kot polna luna ali plima in oseka. Obstaja in nič ne morete proti temu. 4. Ne skrajšajte svojih las. Nikoli! 5. Karkoli oblečete je v redu. Čisto zares! 6. Da in ne sta popolnoma sprejemljiva odgovora. 7. Kompromis ne pomeni, da razmišljanje spremenimo v vašo korist. 8. Nogavice niso nikoli lepo darilo. 9. Športna scena se začne ob 21:45. To je odličen čas, da zlikate perilo ali pokličete prijateljico. 10. »Muckanje« med tednom ni nelegalno. IZDELAVA - MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN PLETENINE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-60 OPTIKA GAL V SLUŽBI DOBREGA VIDA Moško ÌN ŽENsko Frìzerstvo "BOJANA" BOJANA TRoqAR s.p. Na trgu 27, 3330 Mozirje DELOVNI ČAS: Tel. 58-33-127 ponedeljek-petek: 8.00-19.00 sobota: 8.00-12.00 Vsem svojiM stranIcam se ZAhvAljujEM za obisk Šim se priporočam Tudi v Letu 2001 . Šiviljstvo in trgovina MONR Velika akcija meterskega blaga SUPER UGODNO Sprejemamo naročila za izdelavo maturantskih oblek. UGODNE CENE! Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 KAKO IZBEREM PRAVI ŠPORT? Več gibanja = manj depresij = več zdravja Znanstveno je dokazano, daje gibanje izvrstno zdravilo za več smeha, vitalnosti in seveda manj bolečin. A kaj, ko nam ta presneta težnost tako nagaja! Morda pa bi vendarle lotile pretegovanja udov... Kako, kdaj, kje? S treningom za boljše počutje ali zdravje največkrat mislimo na razvoj funkcionalnih sposobnosti v okviru srčnožilnega in dihalnega sistema naravni aerobnega treninga. Aerobni trening pomeni, da je intenzivnost na ravni, ko je srčnožilni sistem sposoben sproti dovajati v delujoče mišice dovolj kisika, ki ga potrebujejo za svoje delo. Pri večji intenzivnosti, ko srce z ožiljem ni več sposobno dovajati dovolj kisika oz. so zahteve mišic prevelike, govorimo o anaerobnem delu. Če intenzivnost še povečujemo, lahko dosežemo tako stopnjo trenutne utrujenosti, da moramo z vadbo prenehati. To pomeni naš maksimum, pri čemer je frekvenca srčnega utripa največja -100 %. Naš maksimum lahko ugotavljamo na terenu ali še bolj natančno laboratorijsko z obremenitvenim testom. Ker pa to ni vedno možno, si pomagamo z določenimi teoretičnimi vrednostmi. Za maksimalni pulz se najpogosteje uporablja vrednost, ki jo dobimo, če številu 220 odštejemo leta starosti. Piramida intenzivnosti vadbe: Primer 50-letnice, ki bi želela trenirati na 75% ravni maksimalnega pulza: Ciljni pulz » (220 - 50) * 0.75 = 127,5 Kateri šport torej? Trening s tako intenzivnostjo oz. ciljnim pulzom (predstavih smo le enega od možnih izračunov) bi moral trajati vsaj pol ure, vendar se mora organizem pred tem ogrevati vsaj 15 minut, na koncu pa si moramo vzeti čas za umirjanje. Pri ogrevanju izvajamo različne raztezne vaje in postopoma pripravljamo telo na delovanje pod novimi pogoji. Seveda pa ne smemo samo slepo ubogati izračunov. Ves čas moramo prisluškovati lastnemu telesu in na podlagi lastnih občutkov in opažanj usmerjati želeni športni ali rekreacijski trening. Aerobni športi Športi, ki so najprimernejši za tak način treninga, se zaradi svoje enakomerne in kontinuirane aerobne obremenitve imenujejo aerobni športi in so naslednji: hoja, tek, kolesarjenje, hoja in tek na smučeh, plavanje, veslanje, planinarjenje, rolanje (na rolerjih in tekaških rolkah), enakomerno drsanje in njihovi nadomestki z ustreznimi fitnes napravami. Omenjeni športi so iz skupine cikličnih športov. Pri njih se nenehno ponavljajo isti gibalni ciklusi. Podobno obremenitev, vendar težje nadzorovano in manj enakomerno (menjavanje večje in manjše intenzivnosti), lahko dosežemo tudi s srednjo inten- zivnostjo igranja tenisa, badmintona, odbojke, košarke, namiznega tenisa, nogometa, squasha, z aerobiko, kombinirano aerobno vadbo v fitnesu in podobnim. Ob tem je treba zapisati, da je bolje vaditi s prenizko kot s previsoko intenzivnostjo, ki ima lahko namesto koristnih tudi škodljive posledice vadbe. Moč in gibljivost Poleg vzdržljivosti oz. splošne kondicije sta za človeka zelo pomembni tudi moč in gibljivost. Moč je potrebna za vsako fizično delo, prav tako pa tudi za pravilno telesno držo. Močnejši ljudje opravljajo fizična dela mnogo laže kot šibki in se tudi manj utrudijo. Moč treniramo z različnimi gibalnimi aktivnostmi, predvsem s tistimi, ki zahtevajo premagovanje teže lastnega telesa ali zunanjih bremen. Primeri vaj so npr. sklece, počepi, zgibe, dviganje trupa iz ležečega položaja itd. Specializirana in zelo učinkovita vadba moči je možna v fitnes centrih, kjer so na voljo različna orodja (trenažerji) in ročke za vadbo posameznih mišic in mišičnih skupin. Po intenzivnem treningu moči moramo obvezno mišice raztezati in sproščati. Za ohranjanje ali večanje gibljivosti izvajamo t.i. raztezne vaje. Gibljivost je odvisna od sklepa ter mišic in kit, ki ga obdajajo. Možnost gibanja v sklepu pod večjim kotom (z večjo amplitudo) pomeni večjo gibljivost. Danes se za treniranje gibljivosti največ uporabljajo vaje tipa “Stretching”. Pri tem gre za vaje, pri katerih sklepe popolnoma iztegnemo ali popolnoma skrčimo in ohranjamo ta položaj od 15 do 30 sekund. 100 maksimalni pulz Priporočane vrednosti frekvenc srčnega utripa v odstotkih pri različni intenzivnosti treningov. /^ Sonja Bezovšek, s. p. MEJŠK0 IN ŽENSKO FRIZERSTVO "MERI" Marija Matko, Spodnja Rečica 2 b (na RENEKU) Qp Attemsov trg 35, 3342 (gornji Capaci Telefon: 041/967-905 ai|||HM|B|||||H ,if) Tel. 03/838-30-73 Delovni čas: vsak dan: od 8.00 do 12.00 In od 14.00 do 18.00 sobota: od 7.00 do 12.00, ponedeljek: zaprto // NUDIMO VAM: ^ Poleg ostale konfekcij e - pričeske za mlade in starejše - svečane frizure za neveste in druge (po naročilu) vam nudimo tudi - ličenje (make up) oblačila, za močnejše - manikiranje - pedikuro (po naročilu)... in šivanje po meri. Redne stranke imajo posebno ugodne cene! Upokojencem nudimo dodaten 10% popust! vSe priporočamo! VLJUDNO VAS VABIMO DA NAS OBIŠČETE! AVTO ŠOLA TRAFFIC MOZIRJE Vsako leto skoraj V zadnjih letih je bilo v javnosti veliko govora o delu slovenskih avto šol, kajti novi zakon o varnosti v cestnem prometu je zanje določil številne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, v kolikor želijo še naprej opravljati svojo dejavnost. Zato smo se odločili, da obiščemo avto šolo Traffic v Mozirju, katere vodja in lastnik je Anton Rosenstein. Že ob vstopu v njihove poslovne prostore na Savinjski cesti 29 v Mozirju je jasno, da gre za urejeno avto šolo. V sprejemni pisarni poskrbijo za topel sprejem vsakega obiskovalca, dober vtis pa naredi tudi skoraj sto kvadratnih metrov velika učilnica s 40 sedeži, ki je opremljena z najsodobnejšimi učili: od maket s križišči do televizije z videorekorderjem. »Inštruktor sem že dvajset let,« pravi Anton Rosenstein, »od tega osem let pri ZŠAM Mozirje, osem let pri Traffic d.o.o. Mozirje, zadnja štiri eva vsakoletno strokovno izpopolnjevanje in preverjanje znanja. Avtomobili za praktični pouk ne smejo biti starejši od petih let, imeti morajo štiri vrata in nove strešne table z označbo avto šole, opremljeni morajo biti s klimatsko napravo, vgrajene pa morajo imeti atestirane komande za vožnjo. »Po končanem teoretičnem delu usposabljanja si lahko vsak kandidat izbere inštruktorja, imamo jih sedem, od tega tri poklicne, in se odloči, s katerim avtomobilom bo vozil. Imamo štiri avtomobile: seat Teoretični pouk poteka v sodobno opremljeni učilnici (foto: Ciril Sem) leta pa to dejavnost opravljam kot samostojni podjetnik. Do vozniškega izpita sem ‘pripeljal’ že več kot tisoč kandidatov.« Avto šola Traffic je izpolnila vse pogoje za registracijo pri Ministrstvu za šolstvo in šport in tako postala ena od 180-tih (pred tem jevSlov-eniji delovalo okrog 300 avto šol), ki bodo tudi v prihodnje pripravljale kandidate na vstop v vsakdanji prometni vrvež. Najbrž ni odveč poudariti, da je bila avto šola Traffic ena od prvih, ki je od pristojnega ministrstva pridobila ustrezno odločbo. Za pridobitev omenjene odločbe je morala mozirska avto šola izpolniti določene kadrovske in materialne pogoje. Poleg ustrezne izobrazbe inštruktorjev in predavatelja Ministrstvo za šolstvo in šport zaht- ibizo in seat leona ter dva renaulta elio. Brez samohvale lahko povem, da smo po uspešnosti v vrhu savin-jsko-šaleške regije, saj vsako leto usposobimo 150 do 200 novih voznikov kategorij A, B, C, E in H. Poligon za začetne ure praktičnega pouka pogodbeno koristimo v Ločici pri Polzeli,« pojasnjuje Anton Rosenstein in dodaja: »Naši rezultati kažejo, da delamo dobro, saj svoje poslanstvo opravljamo z veseljem. Zato smo sproščeni in dobre volje in se kandidatom v celoti posvetimo tako pri teoretičnem kot pri praktičnem pouku.« AvtošolaTrafficaktivnosodelujepri aktivnostihSvetazapreventivoin vzgojo v cestnem prometu, kakor tudi pri organizaciji in izvedbi kolesarskih izpitovin vsakoletnem tekmovanju Kaj veš o prometu. Ker se zavedajo, da us- 200 novih voznikov posabljajo kandidate iz Zgornje Savin- Poskrbeli bodo, da ga boste z ustrezn- jske doline, jim seveda ni vseeno, kak- im znanjem uspešno zaključili, nakar šna je prometea varnost na tem ob- boste opravili tečaj prve medicinske močju. pomoči in zdravniški pregled. Po In kako pravzaprav lahko pridete do končanem teoretičnem boste opravili Avtomobili avto šole Traffic v celoti Izpolnjujejo z zakonodajo zahtevane kriterije (foto: F. Kotnik) vozniškega izpita? Ob prvem obisku v še praktični del usposablj anja, od avto avto šoli Traffic v Mozirju se vpišete v šole Traffic pa se boste poslovili zado- tečaj cestno-prometnih predpisov, ki ga voljni, kakor že mnogi pred vami, seve- organizirajo vsak mesec. Nanj se lahko da z vozniškim izpitom v žepu. prijavite tudi po telefonu 5832-937. PR Na trgu 2,3330 Mozirje 041/562-832 VABIMO VAS V NOVO CVCTUČARNO V C6NTRU MOZIRJA OD 25. januarja dalje, kjer vam nudimo: rezano cvetje, lončnice, okrasne lončke, drobna darila, aranžiranje vseh daril in dostavo cvetja na dom. Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 12.00 od 14.00 do 18.00 soboto od 8.00 do 12.00 NASVETI 3 Kako pripraviti za kupce privlačne domače izdelke Piše: Bernarda Brezovnlk Na naših kmetijah znajo izdelovati zanimive domače izdelke, ki se jih da lepo prodajati doma na kmetiji, v kmečki trgovini, bližnji tržnici ali pa na turistični kmetiji. Za kupce so zanimivi kakovostni raznovrstni izdelki, kot so: suho sadje, kis, domači čaji, žganje z dodatki sadja ali zelišč, domači kis, spominki ali manjši izdelki iz lesa in volne... Te dejavnosti so zlasti zanimive za manjše kmetije, ki so zaradi omejene osnovne kmetijske dejavnosti primorane razmišljati o usmeritvi v različne dopolnilne dejavnosti. Vendar, ko se lotimo novih dejavnosti, pogosto naletimo na problem, da znamo narediti proizvode, ne moremo pa jih prodati. Zato moramo pri vseh dopolnilnih dejavnostih veliko pozornost posvetiti trženju proizvodov. Zelo pomembno pri tem je, da znamo izdelke čim bolj prikupno pripraviti za trg. To vodilo nas je spodbudilo, da smo za kmetice iz občine Ljubno in nekaterih drugih krajev organizirali praktično delavnico z naslovom »Kako pripraviti izdelke, da bodo privlačnejši za kupce«. Delavnico je vodila prof. Pompetova iz Srednje gospodinjske šole Zreče. Iz njenega predavanja in praktičnega prikaza bom povzela nekaj misli. »Obleka ničesar ne reče, a veliko pove« Embalaža daje dodatno vrednost izdelkom, kar potrjuje tudi star pregovor: »Obleka ničesar ne reče, a veliko pove«. Uidi embalaža veliko pove o izdelku, žal pa se na embalažo ponavadi spomnimo zelo pozno. Nanjo je misliti in jo načrtovati istočasno z izdelkom. Pomembni sta tako primarna embalaža, torej tista, ki pride neposredno v stik z živilom, kot prodajna embalaža, ki kupca spodbudi, da izdelek kupi. Za primarno embalažo je značilno, da izdelek zaščiti pred sovražniki živil - številnimi mikroorganizmi, kot so plesni, bakterije in kvasovke, kisikom, vodo in temperaturo. Zelo uporabna je prozorna folija, ki jo lahko uporabimo za osnovno zavijanje kruha, klobas, mlečnih izdelkov... Zelo primerne mirnimi toni, kot so rumena, zelena, oranžna, naravno rjava in temno rdeča. Izogibati pa se je potrebno hladnim barvam, kot so modra in vijolična. Naši izdelki morajo na embalaži obvezno nositi etikete, kjer so poda- Izdelek daje večjo toplino, če na domiselno izdelano etiketo pripišemo kakšen primeren verz ali lepo misel. Lepa embalaža lahko bistveno poveča prodajo in z njo kupce opozarjamo tako nase kot na naše izdelke. Primerna embalaža spodbudi kupca, da kupi izdelek, ki je aranžiran lahko lepo darilo (foto: B. Brezovnik) so tudi najrazličnejše plastične škatle, ki jih lahko uporabimo za prodajo suhega sadja in domačega peciva. Izredno domiselne znajo biti steklenice najrazličnejših oblik, ki so še posebej primerne za domače žganje ali domači kis. Domači izdelki so lahko prikupna darila Domače izdelke lahko prodajamo tudi kot prikupna darila, ki pa jih je potrebno seveda z malce domiselnostjo tudi aranžirati. Za dekoracijo lahko pri tem uporabimo iz naravnih materialov izdelane pletene košarice, glinaste posode in košarice iz slame. Ker so to izdelki iz kmetij, je zelo priporočljivo uporabljati predmete, ki smo jih nabrali v naravi: posušene rože, vejice rastlin, lupine orehov, posušeno sadje ali cimetove paličice. Za popestritev darila lahko upora-bimo različno obarvane liste, raznovrstne posušene trave in žita, plodove šipka, jerebike ali ognjeni trn. Pri zavijanju igrajo zelo dekorativno vlogo pravilno izbrani trakovi in pentje, ki naj bodo kot vse ostalo iz naravnih materialov, kot so žaklovina, navadna špaga, rafija... Papirji, blago in drugi dekoracijski materiali naj bodo čim bolj prosojni. Ti materiali dajejo izdelkom posebno toplino in domačnost. Pri aranžiranju se moramo posluževati predvsem toplih barv z ni podatki o izdelku: ime in vrsta izdelka, količina, naslov proizvajalca, cena izdelka, vrsta kakovosti, sestavine in rok trajanja. Etiketa je veliko lepša, če je ročno izpisana. Dopolnilne dejavnosti pomenijo možnost preživetja Z neposrednim načinom prodaje domačih izdelkov se na kmetiji pojavijo nova dela, kar zahteva pomeni dodatno delovno obremenitev. Vsekakor je s tem načinom prodaje možno ohraniti domačnost nakmet-iji, identiteto nekega področja in predvsem ohraniti pri življenju naše manjše kmetije. Upamo, da bo v najkrajšem času sprejeta prepotrebna zakonodaja s področja dopolnilnih dejavnosti, ki bo ob izpolnjevanju pogojev omogočila našim kmetij am priglasitev dopolnilnih dejavnosti. Le-te bodo zlasti manjšim kmetijam pomagale pri pridobivanju dodatnega vira dohodka na kmetiji. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Kako poskrbeti za urejenost secisca Piše: Damjan Jevšnik V mojem prejšnjem članku z naslovom “Neuporabna trhla drevesa naj ostanejo v gozdu” sem pisal o tem, da trhlih neuporabnih dreves ne posekamo. Pustimo jih, kjer so, saj imajo velik pomen za živalski svet. Puščanja trhlega drevja v gozdu pane gre zamenjevati z gozdnim redom'po sečnji. Gozdni red po sečnji in spravilu predpisuje Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi odpad- ki, spravilu in zlaganju lesnih sor-timentov (Ur. I. RS, št. 55/1994). Gozdni red predpisuje tudi “odločba o odobritvi poseka izbranih dreves", ki jo napiše revirni gozdar, ko skupaj z lastnikom izbere drevesa za posek. Gozdni red je treba opraviti predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je nevarnost namnožitve podlubnikov, kjer se seka iglavce. Gozdni red naredimo zato, da na sečišče ne privabimo lubadarja, ki bi ob prenamnožitvi napadel tudi zdrava stoječa drevesa. Veje in vrhače razžagamo in jih zložimo v kupe tako, da so njihovi debelejši konci pokriti. Panje obelimo. Drugi razlog za gozdni red je naravno pomlajevanje, s pomočjo katerega pomlajujemo večino gozdovpri nas. Kjer je gozd pomlajen, sečne ostanke zložimo tako, da ne ovirajo razvoja pomladka. Pri sečnji in spravilu naj bi čim manj poškodovali sosednja drevesa, mladovje, gozdne vlake, ceste ter obrežjain struge vodotokov. Smer podiranja skrbno izberemo glede na smer spravila in pomladek. V gozdu ni dovoljeno puščati obviselih ali napol podrtih dreves. S traktorjem vozimo le po vlakah, da se izognemo poškodbam korenin (rdeča trohnoba) in poškod-bam pomladka. Najbolje je, če spravljamo v suhem ali po zmrznjenem terenu. Po sečnji odstranimo sečne ostanke z gozdnih poti in s prometnic, iz kaluž in vodnih izvirov, iz strug potokov, s kmetijskih zemljišč in z gozdnega roba. Iz gozda je potrebno spraviti ves les in pospraviti svoje odpadke (embalaža od goriva, ostanki vlečne vrvi...). Po končam sečnji saniramo morebitne poškodbe na mladovju ter odpravimo poškodbe na gozdnih deh, vlakah, poteh in cestah. Pri vlakah in cestah poskrbimo za odtok vode. Namen tega članka ni le predstaviti, kaj pred- pisuje pravilnik o gozdnem redu. Želel bi povedati vsem lastnikom gozdov, da je tudi gozdni red predvsem v interesu dobrega gospodarja. Dober gospodar ne gleda le tega, kaj bo iz gozda posekal danes ampak tudi to, kaj si bo vzgojil za jutri. Zavod za gozdove Območna enota Nazarje Bodo posledice klimatskih sprememb pripeljale do katastrofe? Letošnja pretopla zima brez snega nas je spet opomnila, da živimo v obdobju večjih klimatskih sprememb. Te so sicer naravne, saj vemo, da je Zemlja v svoji zgodovini doživljala toplejša in hladnejša obdobja. Spremembe so najlepše zapisane v ledu, ki se nabira na Antarktiki, ko se vsako leto nabere plast ledu, ki je glede na temperature lahko tanjša ali debelejša. Spremembe klime so povezane z različnimi naravnimi vzroki. Opažamo pa, da lahko nanje vpliva človek s svojimi dejavnostmi. Posebej vplivna je spremenjena raba tal, posek gozdov za njive, travnike in pašnike. Nadalje zelo vpliva spremenjena kemična sestava atmosfere, ki je posledica kurjenja fosilnih goriv (nafte, premoga, plina), prometa, gnojenja, emisij iz tovarn in podobno. Poveča se koncentracija tako imenovanih toplogrednih plinov, ki povzročijo ogrevanje ozračja. K ogrevanju največ prispeva ogljikov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv. Sam po sebi ni škodljiv in je v določenem deležu tudi naravna sestavina atmosfere, vendar povečan delež tega plina povzroča ogrevanje ozračja. Do leta 2100 temperatura višja za dve stopinji Pri napovedovanju klimatskih sprememb uporabljajo modelne raziskave. Na podlagi številnih predpostavk in mnogih enačb ocenjujejo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Te ocene so precej negotove, vendar edini način, da si lahko predstavljamo dogajanja v prihodnosti. Na podlagi teh modelov lahko pričakujemo na Zemlji splošno povišanje poprečne temperature za 2 stopinji do leta 2100. Lahko bo ta sprememba temperature še višja, ker ne vemo, kako bodo vplivale spremembe temperature zgornje plasti oceanov in spremembe oblačnosti. Znanstveniki so enotnega mnenj a, da bo večja količina energije v ozračju povzročila zlasti povečanje števila vremenskih ujm: velikih poplav, hudih neurij, obsežnih in dolgotrajnih suš ter nenavadno visokih temperatur. Kakšne bodo spremembe pri nas? Letos je bila v Sloveniji izdelana obsežna študija o spremembah podnebja in možnih posledicah za naravne danosti in najpomembnejše dejavnosti. Po modelih je bolj zanesljiva napoved dviga temperature, ki bo za stopinjo višjado leta 202 5, če bo količina ogljikovega dioksida v ozračju ostala enaka. Če se bo večala, bo dvig še večji. Spremembo količine padavin je težje napovedati. Ocena je, da lahko ostane nespremenjena ali se poveča ali zmanjša za 10 odstotkov. Tako nas večje spremembe vremena čakajo že v relativno kratkem času, v naslednjih dvajsetih letih. Velike bodo spremembe v kmetijstvu. Ugodna bo daljša vegetadjskadobainprimemejšetemperatume razmere za gojenje na mraz občutljivih rastlin. V bodoče bodo ujme še bolj pogoste, več škode bo zaradi toče, strel, nalivov, močnega vetra, poplav in suše. Velike spremembe bodo v načinu pridelovanja, mnoge kmetijske rastline bodo prehitro dozorevale, zamenjati bo treba sorte, premaknil se bo čas za setev, saditev, gnojenje, obrezovanje, žetev, spravilo pridelkov. Zaradi večjega tveganja in vremenskih ujm se bodo cene kmetijskih pridelkov povečale. Rastline in živali bodo prizadete KerjeSlovenijagozdnatadežela,jepomembno, kako se bodo na povišane temperature odzvali gozdovi. Ocene so zelo negotove, posledice so zaradi pestrosti pokrajine in gozdov lahko zelo različne. Največji vpliv bo v čistih iglastih gozdovih in vtistih na revnejših rastiščih (sušna, plitva tla, večji nagibi). Od drevesnih vrst bodo najbolj prizadeti iglavci, predvsem jelka in smreka. Listopadni in mešani gozdovi bodo spremembe najboljše prenesli, hujše bodo posledice zlasti v nižinskih jelovjih in vnižjem pasu jelovo-bukovegagozda. Spremenila se bo drevesna sestava gozdov v korist listavcev. Povečana bo požarna ogroženost gozdov. Kako bo spremenjena drevesna sestava vplivala na stanje v gozdu in na življenje ostalih rastlinskih in živalskih vrst, je nemogoče napovedati. Gotovo pa je, da se bo povečeval obseg sanitarnih sečenj, vlaganj v varstvo, zaščito in gojenje gozdov. Dosedanje sonaravno gospodarjenje z gozdovi je verjetno najboljšaprilagoditev klimatskim spremembam. Energija bo dražja, suše in poplave še pogostejše Spremenila se bosta pridobivanje in raba energije, najverjetneje pa tudi njena cena in dostopnost. Kurilna sezona bo krajša, poleti pa bo večja poraba energije za hlajenje prostorov. Boljše bo možno izkoriščati solarno energijo, slabše pa bo za izkoriščanje vodne energije. Globalno utegnejo prevladati negativne posledice. Po eni strani bo večja poplavna ogroženost, v suhih obdobjih pa bo vladalo pomanjkanje vode. Tako bodo najbolj ranljiva območja v Sloveniji tista, ki imajo težave z viri pitne vode že danes in tista, ki ležijo v poplavnih območjih. Ujme so v Sloveniji že sedaj precej pogoste, saj ne mine niti eno leto brez njih. V bodoče bodo še bolj pogoste, več škode bo zaradi toče, strel, nalivov, močnega vetra, poplav in suše. Resno bo ogrožena tudi biotska raznovrstnost. Že danes so ogrožene nekatere rastline in živali, klimatske spremembe utegnejo stanje poslabšati. Dvig temperature bo povzročil dvig vegetacijskih pasov, potencialni prostor za gorsko vegetacijo in gorske živali se bo zelo zmanjšal. Manj zimskega in več letnega turizma Vpliv na turizem bo različen. Zimskega turizma bo vedno manj, saj bodo snežne razmere vse slabše. Slabše bo tudi za mestni turizem zaradi dolgih vročih poletij. Podaljšala pa se bo sezona na morju in tudi toplice in bazeni bodo bolj obiskani. Vsekakor bo treba turistično ponudbo spreminjati in prilagajati.Najtežje je oceniti, kako bodo napovedane spremembe vplivale na ljudi. Ocenjuje se, da v splošnem negativno, ker bo vedno več obremenilnih situacij. Dolgo časa smo si zatiskali oči pred podnebnimi spremembami, danes pa nam trkajo na vrata in se bodo zanesljivo dogajale v naslednjih letih. Nič drugega nam ne kaže, kot da jih vzamemo v zakup in se pripravimo nanje. Upajmo tudi, da se bodo vlade držav uspele dogovoriti o znižanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Zeleni Franček Vir: Lučka Kajfež Bogataj: Vreme in klimatske spremembe, revija GEA, št 12001 r / ^'“onacUraj \Mo'd°naČifai/e ju ... / stoffa J/.MeilSe’ / SeVodati fa f Istran-mier. Kamor osat se /w J ^a’ t"“/M'« meh. ' I **«#>»«e* / ‘*?rab/‘vsm / Sm#WMm J Ureja: Gloria ^2/7 mizo sedim, svinčnik v roki držim, skozi okno strmim, - So se polkna zaprla, pogled mi zastrla, se tema naredila, mi rima se skrila. Simon Urezovnik, 4.a ^ISgred OkSgvÙH/À V šolo hodim prav vsak dan, Če kdo pa rad me kupil bo, Čeprav sem zjutraj še zaspan, Mu to hodilo bo drago. IN ič mi to pomaga ne, Saj šola zame prva je. Si toliko učenosti bom nabral, Da kar profesor bom postal. V njej si znanja bom nabral, Nikoli se ne bom predal, David Mlinar 4.a OS Pečica ob Savinji r Mej dom Do mojega doma v ijmšovljah pelje ozka posuta eesta. Blizu teče lepa reka Savinja. Mišo krasi rdeča opeka, okna in balkone pa rože. Do soseda Kolenca vodi ozka brv čez strugo. Pri vrtu imamo plastično mizo in stole, nad mizo je lepo speljana brajda, ki dela senco. Pri tej mizi zelo radi posedamo. Vhod in stopnice so obdane z veliko različnih rož. Za hišo se razprostirajo veliki travniki. Med travniki je ozka bela cesta, po kateri rada pohajam. Moja pot včasih zaide tudi k šumenju reke Savinje. Koda imam svoj dom in ne morem si misliti, da bi morala kar naenkrat od njega. Vsakič se rada vrnem. Anja Prislan 4.a razred NOGOMETNA Kadar je vreme O.K. hitro naloga, kosilo najprej, nato pa z žogo na igrišče hitim, da čim več golov v mrežo spustim. Domov se vrnem šele zvečer, saj z družbo uživam rad venomer. Jernej Štorgelj 4.b razred SAVINJA Savinja pod Okrešljem se rodi in hitro v dolino pridrvi. Ob njej lepi kraji so nastali, ter še lepši čar ji dali. Ljudje koristnost reke so spoznali, zato Savinje nikomur ne bi dali. Včasih splave po njej so vozili ter slastne ribe lovili. Danes pa za šport jo imamo, v njej se kopamo in igramo. Upamo, da še dolgo čista, prijazna po Savinjski dolini hiti, saj brez nje doline lepe ni. Primož Bitenc 3.b razred NAŠ BELI AVTO Ko naš beli avto se zjutraj zbudi, najprej pomenca trudne luči. Skuha skodelico motornega čaja, da lažje obrne svoj stari motor. Nato si na hitro streho počeše, zaveže vezalke na štirih kolesih, ter se urno odpravi na pot po širni sivi cesti. David Bider 4.a razred SAMA DOMA Tako kot vse otroke je bilo tudi mene strah, kadar sem bila sama doma. Strah me je tudi, kadar pišemo test ali spis za oceno. Vseeno pa me ni tako strah, kot če sem sama doma zvečer. Nekega večera so me pripeljali s praznovanja rojstnega dne. Ati, mami in brat Rene so še ostali na zabavi na Ljubnem. Morala sem počakati sama doma. Nepričakovano se je po cesti k nam domov pripeljal črn BMW. Nekdo je prišel trkat navrata in okna. Vedel je, da je nekdo doma, kjer je v dnevni sobi gorela luč. Tisti trenutek me je bilo zelo strah. Nisem si upala stopiti k vratom in vprašati, kdo je. Rajši sem poklicala mamico na mobitel. Dokler niso prišli do doma, sva z mamico ostali navezi. V hipu so bili doma, ampak med tem se je BMW že odpeljal. Skoraj celo noč sem se tresla in razmišljala o tem. Drugi dan je ati spraševal sosede, če kaj vejo o tem. A niso vedeli nič več kot jaz. Ati se je spomnil, da ima v Celju prijatelja, ki ima prav tak avto. Poklical ga je in vprašal, če je bil to on. Povedal mu je, da je bil, ker je bil v Logarski dolini in mu je v avtu zmanjkalo vode in se je zatekel k nam ponjo, pa ni nihče odprl. Tako me je bilo zaman strah in se je problem rešil. Tamara Sotošek Predstavljamo vam šesti album novodobne ameriške punky zasedbe OFFSPRING z naslovom »Conspiracy Of One«. Značilen zabavljaški pristop ter izrazito optimistični, hitri in lahki ritmi. Melodija je v večini zlitje kitarske in bas linije, ki dajeta kljub distorziji zelo melodičen, harmoničen in močan ter ne preveč težak heavy zvok. »Conspiracy Of One« vsebuje 12 pesmi in bonus pesem »Huck It«, dodan pa je tudi že nujen multimedijski dodatek. Album je na splošno nabit z energijo in razposajenostjo. Če je potrebno, vas zbudi, vrže s stola ali pritisne na plin, če vozite prepočasi, ima tudi nalepko “Parental Advisory Explicit Lyrics“. Kot po naročilu bodo Offspring 28. januarja v Hali Tivoli imeli še koncert. Več kot štirideset let je bil MILES DAVIS v ospredju ameriške glasbe. Miles je vsesplošno priznan in cenjen kot glasbeni genij in je eden najpomembnejših in najvplivnejših glasbenikov na svetu. O njem so napisali več biografij. Nedavno je izšla tudi njegova avtobiografija, v kateri sam govori o svojem izjemnem življenju. AVLA BAND so zopet polni energije. Menda bolj kot kdaj koli prej. Pesem „En korak“ avtorjev Martina Štib-ernika in Karmen Stavec je poleg drugega mesta na Hit festivalu prejela še nagrado za najboljši aranžma. Je živahna, z energijo nabita skladba, v katero je Avia Big band vložil vse svoje znanje. Pred kratkim je skupina za to pesem posnela nov videospot. Režijsko vodstvo je tako kot pri videospotu „Zemlja pleše“ vzel v roke Mile Vilar, ki je bil po koncu snemanja vidno zadovoljen. Snemanje je potekalo v prostorih KONEX centra, Cesta na Brdo 109, Ljubljana. V začetku decembra je izšla peta plošča skupine HIŠA. Producent je bil Andrej Guček, tonski mojster Zoran Crnkovič. Na plošči boste ob prepoznavem zvoku lahko slišali besede, ki štejejo: od Prešernovih verzov v pesmi „Popotnik pride v Afrike puščavo“ do ostrih kritik. Hiša je v novembru v režiji Aleša Žemlje posnela video spot, v decembru, januarju in februarju pa bo predstavljala ploščo po Sloveniji. Ureja: Gloria Alenka (3Ö ŠPORT D POGOVOR Z BOŠTJANOM PAHOVNIKOM, DRŽAVNIM PRVAKOM V GORSKEM KOLESARSTVU Glavni in edini sponzor je oče 12. januarja je bila v Ljubljani razglasitev rezultatov in podelitev priznanj v gorskem kolesarstvu za preteklo leto. Boštjan Pahovnik iz Luč, dijak srednje elektrotehniške šole vCelju, je prejel pokal kot dvakratni državni prvak pri mlajših mladincih, in sicer za disciplini kros in vzponi. * Boštjan, najprej čestitke za osvojeni naslov državnega prvaka. Lahko na kratko opišeš sistem tekmovanja in konkurenco? Tekmovanje v obeh disciplinah poteka v okviru Kolesarske zveze Slovenije in ima naziv Slovenski pokal. V minuli tekmovalni sezoni so bile na sporedu štiri tekme v krosu in ena tekma v vzponu. V moji kategoriji, to je pri mlajših mladincih, se število tekmovalcev giblje med 25 in 30. • Kako dolgo že kolesariš? Kolo vozim že čisto od malih nog, aktivno pa se z gorskim kolesarstvom ukvarjam drugo sezono. Tekmovalna sezona 2000 je bila moja prva. * Ali imaš kakšnega vzornika ali koga, ki te je navdušil za ta šport? Pravzaprav me ni nihče posebej navdušil, to sem si želel že od nekdaj. Že od malega imam veliko veselje do kolesa. • Kako ste organizirani tekmovalci? Organizirani smo v klubih. Sam tekmujem za klub Scott team iz Kranja, saj v naši dolini ni kluba, ki bi imel tudi tekmovalce, pač pa je gorsko kolesarstvo organizirano bolj v rekreativne namene. C “Odrgnine in praske niso v gorskem kolesarjenju nič v nenavadnega..." , * Kako je urejena finančna plat tega športa, imaš kakšnega sponzorja? Moj glavni in edini sponzor je oče. Za sezono, ki je pred mano, sicer potekajo neld razgovori o spozorst-vu, s strani kolesarske zveze pa ni podpore, z izjemo manjših nagrad na tekmah. * Ali voziš kakšno posebno, mogoče posebej prirejeno kolo? Ne, vozim povsem običajno, serijsko kolo, seveda z najboljšo razpoložljivo opremo. * Koliko in kako treniraš? Treniram skozi vse leto, »mrtve sezone« praktično ni. Pozimi treniram eno do dve uri na dan, predvsem v limesu. Tečem tudi na traku, ki ga imam doma Poleti treniram najmanj dve uri na dan, kakšen dan, odvisno od razpoloženja, si vzamem tudi za počitek.Treniram po programih, ki jih dobim v klubu. Osnovno izhodiščepri treningu jevglavnem pulz, zato se trenira individualno. Zaradi različnih organizmov in različnih zmožnosti je lahko skupinski trening za nekoga prenaporen, za drugega pa prelahek. * Katera disciplina ti je ljubša, kros ali vzpon? Uidi pri krosu so vedno vzponi, ki so ponavadi odločilni. Zaradi tega je tudi pri treningu poudarek na vzponih. * Poškodbe so strah in nadloga vsakegašport-nika. Gorsko kolesarstvo je precej »divji« šport Sibil že kdaj poškodovan? Odignine in praske niso nič nenavadnega, imel sem tudi zlomljen prst, ki pa se je nekako popravil sam, brez zdravnika. Kaj resnejšega, hvalabogu, doslej ni bilo. * Kakšni so tvoji cilji za naprej? Tekmovalna sezona se začne konec marca oziroma v začetku aprila, odvisno od vremenskih pogojev. Še naprej nameravam intenzivno trenirati, če le ne bo poškodb ali drugih prevelikih ovir. * Kaj pa šola? V šoli ni kakšnih posebnih težav. Lahko bi bilo tudi bolje, kar se uspeha tiče. Moti me popoldanski pouk, saj se mi zdi, da dneva kar prehitro zmanjka, čeprav zgodaj vstanem. * Kaj najraje počneš, kadar ne kolesariš? Pozimi zelo rad smučam, hodim v hribe ali grem z očetom nalov, ponavadi pa se tudi sprehod po gozdu spremeni v trening. * Hvala za pogovor in uspešno tekmovalno sezono ti želimo! Pogovarjal se je Avgust Robnik Boštjan Pahovnik (foto: A. Robnik) SOLČAVA Plezalni poligon spet oživel Lani ob približno istem času smo poročali o postavitvi plezališča v Solčavi in o uspelem tekmovanju v lednem plezanju, ko pa se je led stalil, so se govorice polegle. Solčavski alpinisti so medtem osem metrov visoko kvadratno konstrukcijo preuredili v atraktivno letno plezalno steno, ki sedaj z obilico ledu spet čaka na spretne plezalce. Očeta “Ledeniuma”, umetnega lednega plezališča v Solčavi, sta priznana domača alpinista Andrej Grudnik - Drejc in Tone Pavlič - Čif. Z izkušn-j ami in znanjem ter pomočjo kolegov sta postavila poligon in na njem priredila prvo tekmovanje v lednem plezanju: Ice extreme Solčava 2000. Odmevi so bili več kot ugodni tako s strani plezalcev kot tudi medijev in javnosti. Tekmovanja se je udeležilo veliko število gledalcev, kar kaže na popularnost tega športa tudi v naši dolini in širše. K temu je dodatno pripomogel Nejc Grudnik, ki je postal absolutni zmagovalec prvenstva Ice extreme Solčava 2000. Neutrudni organizatorji se tudi letos, kljub neugodnim vremenskim razmeram, ne dajo. Tako bo ledni poligon v Solčavi 27. in 28. januarja prizorišče odprtega mednarodnega prvenstva v lednem plezanju Ice extreme Solčava 2001. V plezanju se bo pomerilo predvidoma 35 “Ledena kocka” v Solčavi pričakuje pogumne plezalce (foto: A. Robnik) lednih plezalcev in plezalk iz Slovenije in tujine. Organizatorji posvečajo tekmovanje pokojnemu prijatelju - alpinistu Marku Čaru. LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Perhač in Ošep nova rekorderja Drugo januarsko soboto so se mozirski lokostrelci udeležili mednarodnega turnirja indoor 18 m v Postojni. Nastopilo je 192 lokostrelcev iz Hrvaške, Italije in Slovenije, med najuspešnejšimi pa sta bila člana LK Mozirje, veteran Dušan Perhač in mladi Aleksander Ošep, ki stav svojih kategorijah prepričljivo zmagala in postavila nova državna rekorda. Dušan Perhač je s 588 krogi postavil absolutno najboljši rezultat turnirja in za pet krogov izboljšal prejšnji državni rekord. Janez Pelko, kije prav tako nastopil vveteranski konkurenci, je s 542 krogi zasedel 5. mesto. V članski konkurenci si je Štefan Ošep s 587 krogi delil zmago s tekmecem, pri mlajših dečkih pa je zmagal njegov sin Aleksander, ki je s 565 krogi postavil nov državni rekord. Primož Perhač je v tej konkurenci osvojil drugo mesto. Dan kasneje so se mozirski lokostrelci udeležili mednarodnega turnirja v Čakovcu na Hrvaškem. Perhačevi so bili znova zelo uspešni, saj je Dušan zmagal med veterani, Primož med mlajšimi dečki, Janja med mlajšimi deklicami, Bernarda Zemljak Perhač pa je zasedla četrto mesto. Franci Kotnik ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA V vodstvu Varpoljčani V nadaljevanju zimske lige malega nogometa na Rečici ob Savinji sta v vodstvu še vedno neporaženi ekipi Veseljakov in športnega društva Gmajna iz Varpolja. Nogometaši slednje ekipe so zaradi tekme več prevzeli vodstvo v skupnem seštevku, sledijo pa jim že omenjeni Veseljaki, Šoferji in ekipa Radmirja. Tudi ekipa Mizarstva Potočnik je v vse boljši formi, tako da bo razplet v preostalih šestih kolih še zelo zanimiv. Rezultati 3. kola 7. januarja: Mizarstvo Potočnik : Pobrežje 3:0 bb, Šentjanž-KG Cigale : Veseljaki 2:14, ŠD Gmajna : Bar Mars 3:0 bb, Plavi : Poličnik 5:3, Šoferji : Radmirje 4:6, prosta ekipa Zvir d.0.0. Rezultati 5. kola, 21. januarja: Plavi : Radmirje 1:7, Šentjanž-KG Cigale : Šoferji 3:6, Mizarstvo Potočnik : Veseljaki 5:5, ŠD Gmajna : Zvir d.0.0. 7:7, Bar Mars : Pobrežje 3:0 bb, prosta ekipa Poličnik. Rezultati 4. kola 14. januarja: Poličnik : Šentjanž-KG Cigale 5:8, Zvir d.0.0. : Mizarstvo Potočnik 2:10, Šoferji : Plavi 11:0, Pobrežje: ŠD Gmajna 3:5, Radmirje : Bar Mars 8:2, prosta ekipa Veseljaki. Lestvica po 5. kolu: 1. ŠD Gmajna 13,2. Veseljaki 10,3. Šoferji 9,4. Radmirje 9, 5. Mizarstvo Potočnik 8,6. Plavi 6,7. Šentjanž-KG Cigale 6,8. Bar Mars 4,9. Poličnik 3,10. Zvir d.0.0.3, 11. Pobrežje 0. Franjo Pukart Odbojkarska liga Velenje Rezultati 6. kola: ŠD Mozirje : Siromačeki 2:0 (25:20,25:23), TEŠ : Gorenje 2:0 (25:23,25:19), Premogovnik : Knapi 0:2 (19:25,21:25), Technosoft ODV - prost. Lestvica po 6. kolu: l.Knapi 14 (+33), 2.TEŠ 12 (+40), 3- ŠD Mozirje 12 (+35), 4. Siromačeki 6 (-19). 5. Gorenje 1 (-18), 6. Premogovnik .51-29), 7. Technosoft ODV 3 (-44). DS KRONIKA • Prednovoletna sečnja - drugič Sp. Pobrežje: V kroniki v prvi letošnji številki Savinjskih novic smo pod tem naslovom poročali o prednovoletni sečnji lesa na Zg. Pobrežjah. Policisti so po prvotni prijavi oškodovanca prejeli tudi obvestilo, da se je le-ta pri prijavi preuranil, saj se o tem prej ni pogovoril z osebo, ki jo je prijavil. Ugotovljeno je torej bilo, da ni šlo za tatvino lesa, ampak le za nesporazum. Policisti so kljub temu s poročilom obvestili pristojno tožilstvo. • Razbijali so šipe Florjan pri Gornjem Gradu: 6. januarja ob pol enajstih zvečer so tri neznane osebe kršile javni red in mir pred barom Bršljan v Florjanu pri Gornjem Gradu. Policisti so na kraju ugotovili, da se je N.L. iz Nazarij po sporu z lastnikom diskoteke znesel nad šipami. Razbil je šipe na vratih in dve na objektu. Zaradi znašanja nad tujo lastnino bo moral na zagovor k sodniku in tudi na sodišče. • Vlom v zdravstveno postajo Nazarje: V času med 5. in 8. januarjem je neznanec vlomil v prostore zdravstvene postaje Nazarje. Iz notranjosti je odtujil za okoli 3000 tolarjev gotovine. • Z motornimi sanmi čez dm in stm Golte: 12. januarja so neznane osebe popoldne preživele z vožnjo z motornimi sanmi v krajinskem parku Golte. Pri tem so popolnoma uničili pripravljeno smučarsko progo na Moravi. Policisti ugotavljajo, da so se divje vožnje z motornimi sanmi na območjih naravnih parkov zelo razširile. To je kaznivo dejanje, zato bodo v času zimske sezone močno poostrili nadzor nad tovrstnimi kršitvami. Kršiteljem, ki so se 12. januarja vozili na Golteh, pa so policisti že na sledi. • Trčenja s kombijem ni preživel Mozirje: 14. januarja malo po 18. uri se je na regionalni cesti izven Mozirja pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli lahke telesne poškodbe. 19-letni B. M. z Brezja je vozil osebni avtomobil iz Mozirja proti Šmihelu. V desnem preglednem ovinku je zapeljal na levo stran vozišča v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal 27-letni voznik kombiniranega vozila A. R. iz Celja. Med voziloma je prišlo do čelnega trčenja, v katerem je B.M. dobil tako hude poškodbe, da je v celjski bolnišnici umrl. A. R. in njegova sopotnica sta utrpela lažje telesne poškodbe. • Na avtobus skozi okno Mozirje: l6. januarja zjutraj je M. R. obvestil policiste, da so mu neznanci preko noči na parkiranem avtobusu na avtobusni postaji razbili stransko šipo. Škoda znaša okoli 30.000 tolarjev. • Smučar jo je srečno odnesel Logarska dolina: V soboto, 17. januarja, je 27-letni M. S. iz Mozirja turno smučal nad Klemenčo jamo. Pri padcu sta se mu odpeli smučki, cepin pa se mu je zlomil, zato ga je pričelo odnašati po pobočju, nakar je padel preko 40 metrov visokega previsa, kjer je v snegu obležal nezavesten. Po naključju ga je našel pripadnik GRS Celje. Zaradi slabega vremena se v reševanje ni mogel vključiti helikopter z dežurno službo, zato so ponesrečena, ki je pri padcu utrpel poškodbe glave in reber ter več odrgnin, spravili v dolino na klasičen način. • Popravek obvestila V prejšnji številki Savinjskih novic smo na strani 27 objavili obvestilo Policijske postaje Mozirje o neznani ženski, za katero so policisti sumili, da s prodajo različnih tablet neznanega izvora od lahkovernih strank izvablja denar na kazniv način. PP Mozirje obvešča občane, da so neznanko odkrili in ugotovili, daje prodaja tablet, s katero se ukvarja, legalna in z vsemi dovoljenji. ZAHVALE ) Kanila je bridka solza, ki posušila se ne bo. Vendar tvoje dobro srce pa vedno v spominu našem bo. ZAHVALA V 71. letu nas je nenadoma zapustila ljubljena žena, mama in stara mama Jožefa PLESEC Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi dr. Kočevarju za ves trud ob zadnjih minutah, kakor tudi gospodu Pušenjaku za opravljen obred. Draga žena, mama in stara mama, nikoli te ne bomo pozabili. Vsi njeni Trdo delo in poštenje Tvoje je bilo življenje, za vzglede in ljubezen milo, Ti Bog naj večno da plačilo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče. V SPOMIN ZAHVALA Za izjemno požrtvovalno in strokovno posredovanjepri reševanju ponesrečenega Metoda Sema se iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim pripadnikom Gorske reševalne službe in prijateljem alpinistom. Družina Sem iz Mozirja Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice Vide KALIN iz Spodnjih Kraš 4.4.I929-II.I.2OOI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od naše mame, darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala tudi zdravstvenemu osebju, posebej pa gospe Majdi, ki ji je lajšala težke trenutke. Hvala tudi sosedom, ki so nam bili v veliko pomoč. Vsi njeni Francu PUSTOSLEMŠKU izjuvanja 1.2.2000 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas sepreselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo... (j. Medvešek) 23.1. mineva pet let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Apolonija PESTATOR 9.2.1921-23.1.1996 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Usoda kruta je tako hotela, mnogo prezgodaj nam je Blaža vzela. S solzami v očeh in z bolečino v srcu se sprašujemo... Zakaj? A tebe Blaž nikdar več ne bo nazaj. ZAHVALA ob boleči izgubi našega Blaža MIKEKA 18.2.1981 -14.1.2001 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih globoke žalosti sočustvovali z nami ter nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, dežurni ekipi Zdravstvenega doma Mozirje, sodelavcem Glin IPP, pevcem in govornikom ter vsem, ki ste ga imeli radi, mu kakorkoli pomagali ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači OGLASI IN ZAHVALE Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) V SPOMIN Anica SPENDE 31.1.2000-31.1.2001 Vsem, ki ohranjate spomin nanjo, ji prižigate svečke, poklanjate cvetje in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Sin Jože z ženo Zdenko in vnuk Simon ZAHVALA Tiho nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat Franci GOLJUF 1.5.1938-31.12.2000 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Nadi Hribar za dolgoletno neumorno pomoč pri lajšanju bolečin. Zahvala dr. Kovaču in zdravstvenemu osebju onkologije v Ljubljani, dr. Korenu in osebju bolnice Topolšica. Zahvala velja Reševalni postaji Velenje, Reševalcu Ljubljana, patronažni službi Urši Bandaio in Veri Bandaio, pevcem, pevskemu zboru Rožmarin, praporščakom, pogrebni službi Tišina, godbi Velenje, vsem godbenikom Zgornje Savinjske doline, gospodu Mikeku za odigrano Tišino. Hvala gospodu Semetu in gospodu Veneku za poslovilni govor, gospodu župniku za opravljen obred. Zahvala velja tudi družinam Centrih za dolgoletno razumevanje in pomoč. Žena Irena, hčerka Nevenka z možem Božidarjem, sin Branko z ženo Marjano, vnuki Roki, Jožica, Dejan, Martina, hčerka Karmen Molitev, trdo delo in poštenje, Vaše je bilo življenje. ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice Olge BRGLEZ Krebsove mame iz Florjana pri Gornjem Gradu (1911 - 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše ter izraze sožalja. Hvala tudi dr. Ireni Blažič-Lipnik, duhovniku Jožetu Vratanarju, govornici, organistu in pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Že peto leto v grobu spite in molate. Ob spominu na vas srce zadrhti in solza po licu spolzi. Naš dom je zdaj tih in prazen, ker v njem vas večni! Bodite srečni v večnosti; iz naših src nikoli ne boste odšli. V SPOMIN 16. januarja je minilo 5 let, odkar nas je zapustila draga mama in stara mama Elizabeta RETKO iz Poljan Iskrena hvala vsem, ki jo nosite v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DÈÌURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 5702-118 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ____________________Obvestila____________________ Ura______Organizator, naziv prireditve Kraj_____ 03.02. (sobota) 14.00 Kmetijska svetovalna služba Delavski dom Nazarje > v Predavanje dr. Kristjana Gostečnika Mladostnik na poti v samostojnost Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. Leposlovje: Andrews: Jutranje skrivnosti* Drnžumerič: Fontozijo smehljajev* Jelinčič: Ljubezen v čosu somote* Kleč: Doto* Modic: Mrežo prevar* Redfield: Skrivnosti Šombhole* Voldes: Dalo sem ti vse življenje* Žigon: Med čermi* Dexter: Zadnji avtobus v Woodstock* Cokon: Eno življenje je premolo* Tršar: Dotik smrti* Jelinčič: Umor pod K2* 2. Mladinsko lite roturo : Genetchten: Rik in Ani* Spicher: Resnično zgodbo o Božičku* Weninger: Palček pohajolček* Alexander: Konjušnica Hollywell* Svetino: Vidov ongel* 3. Strokovno literaturo: Korničor: Z Everesto* Roš: Prvi no smučeh z Everesto* Bufor: Navodilo zo pisonje* Castaneda: Aktivno stran neskončnosti* Covey: Sedem novad zelo uspešnih najstnikov* Jeršek: Knjiga urokov* Poklici* Ule: Sodobne identitete* Ashwort: Prof z namišljeno debelostjo* Smrke: Svetovne religije* 4. Videokasete: Ano in kralj* Ženo ostronovto* Kocko* Izgubljena prtljago* Odloženo slušalko* Nojino zgodbo* Pikijevo molo šolo* Medvedek Pu SIT J? A Hriberaikova 6,3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij. Odkupujemo tudi delnice, ki ne kotirajo na borzi: Aero Celje, Cinkarna Celje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Garant Polzela, Telekom Slovenije... Za informacije o dnevnih vrednostih tečajev delnic pokličite na 83-90-810. KINO MOZIRJE 27./28.1.2001 DOBRE MRHE - romantična komedija Režija: David McNelly Vloge: Piper Perabo, Adam Garcia, John Goodman, Maria Bello Obdarjena s čudovitim glasom se 21-letna Violet Sanford odpravi v New York, da bi postala glasbenica oziroma pisateljica glasbe za druge izvajalce. Z materino kitaro v roki in zvrhano mero idealizma in poguma se kmalu sooči s trpkostjo zavračanj. To jo pripelje do zaposlitve v baru Koyote Ugly. Ta lokal je dobro obiskan predvsem zaradi zapeljivih točajk, imenovanih dobre mrhe. Violet po začetnih težavah uspe postati dobra točajka in občasno tudi zapoje. Vendar vanjo verjame le njen fant Kevin, ki ji uredi tudi prvi javni nastop... 3./4.2.2001 ROAD TRIP - komedija Režija: Todd Phillips Vloge: Breckin Meyer, Sean William Scott, Tom Green, Amy Smart Josh je na video posnel svoj skok čez plot, kaseto pa pomotoma poslal punci. S prijatelji, ki so pravi posebneži, se odpravi na pot do Austina, da prestreže usoden dokaz. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.00 URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE IZREDNO: PETEK 26.1. OB 20h in SOBOTO 27.1. OB 17h CHARLIJEVI ANGELČKI - akcija Režija: Joseph McGinty Nichol Vloge: Drew Barrymore, Cameron Diaz, Lucy Liu, Bill Murray Charlijevi angelčki so posneti po TV seriji iz 70-ih let. Dylan, Natalie in Alex so privatne detektivke, ki delajo za bogatega samotarskega ekscentrika Charlija, ki ga dekleta niso še nikoli videla. Dobijo nalogo najti ugrabljenega milijonarja Erica Knoxa, ki je razvil program za identifikacijo glasu... 27./28.1.2001 SHAFT - kriminalka Režija: John Singleton Vloge: Samuel L. Jackson, Vanessa Williams Jeffrey Wright, Christian Bale Shaft je nadaljevanje istoimenskega filma iz leta 1971. Detektiv newyorske policije John Shaft na prizorišču umora najde pričo dogodka, natakarico Diane, ki pokaže na bogataševega sina Wal-terja Wada, potem pa izgine. Wadu odobrijo varščino, kar ta izkoristi in jo pobriše iz ZDA za dve leti. Ob njegovi vrnitvi je Shaft odločen, da mu stopi na prste. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO LJUBNO V mesecu decembru, januarju in februarju kinopredstave odpadejo. Cvetke ih kvp>ive MINISTRSKA CVETKA Ko je Jaka bil župan, mislili smo: od boga je poslan, da bo cesto obnovil, ko proti domu bo zavil. Ko je Jaka bil poslan’c, ostala luknjasta je cesta - klan’c. Zdaj minister je naš Jaka, bog ve, kaj zdaj njegovo-našo cesto čaka... (POŠTNI PRESS) DOBER TEK, NAZARČANI! »Poglejte, gospa, kako slasten kos za govejo juho sem vam prihranil danes! Kaj pravite, da ste v poročilih slišali o norih kravah? Lepo vas prosim, tega pri nas ne poznamo, saj vendar prodajamo samo prvovrstno meso, brez kemije in kostne moke!« Navedeni citat je iz monologa Mateja Krajnerja, ki v novi nazar-ski mesnici zadovoljuje še tako zahtevne želje gospodinj iz bližnje in daljne okolice. (KDOR ZNA PAČ ZNA PRESS) HALO, CENTRALA? Pričujoči posnetek bi lahko nosil tudi naslov: Reporterji na delu. Toda če Savinjčan kliče v Dnevnikovo bazo v Ljubljano, mar Plesnik in Vovk kličeta oba isto številko? (NOVINARSKI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4. Harmonični položaji planetov ustvarjajo odlično zaščito vašemu zdravju. Tudi tisti ovni, ki ste bili v preteklem obdobju bolni, si boste v tem mesecu opomogli hitreje kot pričakujete. Glavoboli bodo prenehali, le občasna nespečnost vom lahko ponagaja. Oogojo se veliko stvari naenkrat. Za organizem mogoče celo preveč. Vsestranski boste in zelo ustvarjalni, br bo najbolj razveselilo vašega partnerja. Nekatere probleme boste enostavno pomedli pod preprogo, br boste vedeli, da jih vtem obdobju ne boste tešili. Ptedolgo po le ne odlašajte. Lohb bi nastali zapleti. Izbirajte med prijatelji. V primerjavi s prejšnjim obdobjem vam bo uspelo nekoliko zmanjšati izdatke. Čeprav s tem še ne boste prišli na zeleno vejo, boste vseeno zelo zadovoljni. Bik od 21. 4. do 20. 5. Nekolib vam bo upadlo energijo, br se lohb na zdravstvenem področju bže v obliki težav, ki so tipične za bika. Tegobe z grlom, vratom in glasilkami. Zarodi Saturnovega položajo bi lahko občutili tudi težave s srcem in obtočili. Težave, ki ste jih imeli v preteklosti na čustvenem področju, so v glavnem mimo. Odnosi v zobna bodo mirnejši in bolj hatmonični. S partnerjem bosta našla skupen jezik in sicer no vseh področjih. Občasno boste še negotovi, zofo se boste pogosto vrofoli v preteklost in tam iskali odgovore. Napravite preskok in se obrnite v prihodnost in nalogam, ki so pred vami. Pri delu in v družbi se boste počutili nebliko odmaknjeni, zato se boste težko sprostili. Zadovoljili se boste z vlogo opazovalca in no žalost tudi sodnika. Ne iščite napak pri drugih, postali boste nepriljubljeni. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Nasmehnila se vam bo sreča. Sposobni boste pravilno odločati in nikar ne zamudite pravega trenutka. V drugi polovici tega obdobja boste nekoliko rozočaroni, br boste skušali skriti pred drugimi, ker niste veliko spremenili no sebi, se poskušajte vsaj razumeti. Spremenljivo razpoloženje bo v ljubezni. Prihajalo ba do napetosti in živčnosti ter slabe volje. Na trenutb se boste počutili ogroženi, saj ne boste našli pravega vzroka, bj se dogaja. Verjetno pa boste bt vedno iskali vzrok pri drugih. Izogibajte se nervoznim izbruhom, soj vus bo partner napačno razumel. Če se boste s kolegi no delovnem mestu počutili eno, potem večjih težav ne bo. ker pa boste svojeglovi in nepotrpežljivi, lahko pričakujete, da ne boste tako priljubljeni, kot bi želeli biti. Rak od 22. 6. do 22. 7. Spoznoli boste, do se vem ne izplača trošiti energije za stvari, ki jih morate pustiti pri miru. Ne odpirajte starih ran, do se ne bodo odprle zdravstvene težove, ki ste jih le stežka preboleli. Ne pretiravajte z zdravili. V ljubezni se vom ne bo dogojolo nič novego. Vse bo bolj monotono, zato boste večkrat prišli no misel, do bi ušpičili nekoj norega. Tego nikor ne recite no glos, da se ne bo zgodilo bj neprijetnega. V drugi polovici tega obdobja boste spoznoli, du je sneg no sosedovi strehi ravno toko mrzel bt vaš. Poskušajte nekolib zmanjšati svoje zahteve. No poslovnem podiočju se bo dogajalo nekaj podobnega. Nič novega ne bo, zoto br ne boste pobzoli nobene volje, da bi nekaj sptemenili. Lev od 23. 7. do 23. 8. Slabo vest zarodi zanemarjenih dolžnosti se bo oglasila z vso močjo. Vedeli boste, do ste naredili nopoko, vendar je ne boste priznali. Skušali se boste odkupiti no svoj način, vendar vam tokrat ne bo uspelo. Fizično počutje bo nebliko oslabljeno, ker bodo na vos pritiskali psihični napori. Veliko se boste ukvarjali s premišljevanjem, zobj se vam v ljubezni dogaja to ali ono, kaj bi se splačalo ali dalo napraviti. Tudi na tem področju boste razmišljali materialno, kar vam ne bo prineslo zaželenega učinka. Razočaranju v ljubezni ne pripisujete zunanjim vzrokom, temveč poglejte vose. Imeli boste veliko načrtov, vendor realizacija ne poteko toko, kot ste si jo zamislili. Načrtovali boste preveč in pozabili no to, do se lohb tudi koj zotukne, ter si presamozavestno postovili prekratke roke. Devica od 24. 8. do 23. 9. Velib se boste ukvorjoli somi s sobo, analizirali boste odnose z ljudmi, še zlasti po z nasprotnim spolom. Iskali boste smisel svoje vloge v partnerstvu in nasploh v življenju. Vse boste počeli zelo previdno, brez pravega priznanja, do si to v resnici tudi želite. Partner se vam ne bo upiral, ko boste skušali vplivati no njega, le vašega razmišljanja ne bo razumel. Zato se bo pogosto umobil, pa ne br bi hotel biti sam oli br vos ne ljubi, ompok počutil se bo, kot do vam to pot ni bs. Pustite mu trenutb svobode, vi pa realizirajte svoje sanje. Vašo željo, da bi se bolj posvetili karieti in delu, ba v tem obdobju še posebno goreča. Vendar vos bo vsakič znova kokšna draga problematiko odvrnilo od vaših ciljev. Mogoče se preveč rozdajote no vse konce in kraje? Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Zdravstveno vam bo šlo zelo dobra, edino, br se vam v tem obdobju lohb zgodi, je živčnost zorodi notranjega nesoglasja med vašimi željami in trenutnimi možnostmi. Ta se lohb odrazi na prebavilih ali ledvicah, ki so šibka točko tehtnic Opozoriti vos moram na prehrano. Noj bo čim lažja. Na nebu se bo marsibj dogajalo na ljubezenskem področju, ker imate radi usklajevanja, vom v tem obdobju ne bo šlo vse po sreči. Nekaj dni bo po vaše in zopet se bo obrnilo. Takrat ohranite mimo kri in se ne vznemirjajte. V partnerstvu se ne odločajte prehitra, ne glede na to, kaj je izzvalo dvome. Veliko boste razmišljali o novih projektih. Možen padec v prvih dneh tega obdobja bo hitra pozobljen, vaše ombicije pa bodo hitro norosle. Če boste naleteli na možnost napredovanja, jo hitro zgrabite. Škorpijon od 24. 10. do 23. 11. Na začetku tega obdobja boste čutili pomanjkanje energije, zoto bo padlo tudi vašo motivacijo. Dobro postavljeni Merkur tram bo sbpaj z Venero omogočil, da z nekaj več optimizma gledate v prihodnost. Obdobje se bo začelo z rahlo kriza, ki je niste pričakovali. Partner vos bo v neki stvari zelo neprijetno presenetil in ne boste vedeli, kaka reagirati. Pomembno je, da se ne prenaglite in ne ukrepate nepremišljena. Razumeti morate motiv za partnerjevo obnašanje, potem boste lažje preprečili, do bi se kaj takega ponovilo. Na zabavi boste nošli sorodno dušo, ki vos bo razumelo. Pomembno je, da se čim prej odločite, koko noprej, in se lotite začetega delo. Če boste pravilno razmišljali in ravnali, se vam bo obrestovalo že v drugi polovici tega obdobja. Naredite neki krizi konec. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Pazite se poškodb, ki bi jih lahko dobili pri športu ali rekreaciji. Popravite malo svojo disciplino, pa se bo tudi to obdobje na zdravstvenem področju izteklo precej dobro. Na trenutke boste ljubosumni na partnerja, ker bo veliko časa preživel s svojimi obveznostmi in tudi prijatelji. Vendor boste brez rozlogo slobe volje. Še vedno drži, da odkrit pogovor največ razreši. Ker boste v tem obdobju zelo intuitivni, boste gotovo balu razumeli tudi partnerjevo doživljanje in reagiranje. Novih nalog se boste lotili z velikim elanom, vendar bodo rezultati prišli nebliko pozneje. Noj vam to ne vzame poguma, soj ni videti, do bi imeli finančne težove, in iz tega stališča boste preživeli ugodno obdobje. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Spoznavanje lastnih napok in nemoči bo pomagalo, da boste stvari ložje razumeli. Pomembno je, da se ob vsaki preizkušnji, ki vam jo življenje postavijo, vprošote, kaj se lahka iz nje naučite. Veliko boste razmišljali in se pogovarjali o ljubezni. Prizadevali si boste uresničiti ideal, ki ga nosite v sebi. Nebliko bolj kot navadno boste odvisni od partnerja in njegove dobre valje, kar vam seveda ne bo všeč. Poslovno vam bo šlo zelo dobro, dosegli boste odlične rezultate. Celo tisti kozorogi, ki ste leto zofeli lenobno. Ker boste imeli jasno predstavo o tem, koj pričakujete od sodelavcev in nadrejenih in boste znali trdna prijeti za delo, uspeh ne bo izostal. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Če hočete uresničiti vse svoje načrte, ki ste si jih zodali že v začetku leto, bo treba pošteno pljuniti v roke. Ne spustite se v prevelika tveganja, saj situacija ni najbolj ugodna. Ker v tem obdobju ne boste imeli težav z zdravjem, razen tistih vodnarjev, ki ste kronično bolni, boste imeli dovolj energije, da uredite nekatere stvori, ki so vom ostale iz preteklosti. Marsikaj se boste imeli priložnost naučiti. Na koncu boste partnerju hvaležni za to. Prišli boste do pomembnega spoznanja, da lahko človeka ljubite tudi, če ne poznote in ne razumete vsakega kotička njegove duše. Vsem je jasno, do svoje delo z veseljem opravljate, in marsikdo si vas jemlje za vzgled. Tudi v tem obdobju bo vašo učinkovitost odvisna od tega, koliko vam pri delu puščajo proste roke. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Ker vos ba začelo skrbeti vaše zdravje, boste pogosto potrti in razdražljivi. Čudili se boste, kom je izginil občutek varnosti in moči. Pojavila se bo potreba, da aktivneje posežete v svoje življenje in spremenite napačno usmerjenost. Potrebovali boste kar nekaj časa, da bo uspeh viden. S partnerjem se boste v tem času veliko pogovarjali. Ker se bodo vajini pogovori dotikali globokih osebnih tem, se bosta tudi zbližala. Naučili se boste čutiti z njim. Pretirana odvisnost od partnerju ne bo trojolo dolgo. Poglobili boste odnos z nekom, ki vam je sedaj sama prijatelj. Zamujena plačilo bodo končno plačano, kar pa še ne bo rešilo vašega finančnega stanja. Čimprej se rešite dolgov, ki vam onemogočajo, da bi zasluženi denar porabili. ZA RAZVEDRILO tKMV «mo sn«Q\ JB\\o gay* co\o loWVm, da orno V»od\\\ 90 o\em\ Miro prihiti domov, ker so mu v gostilni sporočili, da se je pri njih doma vnela streha. Hiša je v plamenih, gasilci vlivajo vodo na ognjene zublje, domači In sosedje pa rešujejo, kar se rešiti da. "Ste rešili mojo električno kitaro?" je prvo, kar vpraša sestro Tončko. "Smo..." "Hvala bogu!" "... ampak je sosed rekel, da so še pomembnejše reči, ki jih je treba rešiti, in jo je nesel nazaj..." Zlato Ognjanovič BODOČA ZELJA "Oči,” vpraša hčerka, "ali dimnikar res prinaša srečo?" "Če te bo kdaj kakšen oženil, že mogoče..." Rado Senen SEM; - • j-, f t Ljudje so v življenjski nevarnosti, če zaužijejo meso norih krav, se je pa zato povečala življenjska doba živine, ki je mesarji ne morejo spraviti v promet. "Gospod doktor, moj mož sl domišlja, da je avto..." pove Jelka osebnemu zdravniku prek telefona. "S takšno boleznijo ni za odlašati. Takoj ga privedite na pregled!" "Saj bi, a kaj, ko imate vedno vsa parkirišča zasedena." Dana Norlč "Ja, Mlcika, od kdaj sl pa ti noseča?" se čudijo prijateljice s faksa študentki s trebuščkom, ki obeta naraščaj. Mici z rdečimi lici pove: "Od dneva, ka mi je moj Jožko reku: 'Pejva ven, da bova na soncu,' pol me je pa lažnive u gošupelo." Žarko Potreben ma* »Mr* v« z m*rMm**m PAZITE NA MISLI! ČE SE VAM STVARI RAZJASNIJO, SE VAM LAHKO SPUSTI MEGLA NA OČI. Na vprašanje novinarja, če se je demokracija v nekdanji Sovjetski zvezi prijela, je varuh človekovih pravic v Rusiji odgovoril: "Ne vem, jaz sem tu šele dva mandata..." Jožek Puškin Robi vpraša brata, ki je pred poroko: "Sta se s Silvo že navadila na en drugega v postelji?" "Nisva še šla tako daleč..." pove David. "Ne morem verjeti! Čez štirinajst dni se ženiš, paše ne veš, kakšna je vpostelji!" "Zelo je sramežljiva, meni jo je pa tudi nerodno siliti v to." "Kako to misliš?" "Sinoči sem ji omenil zvezde in ostalo romantiko. Omenil sem, da je mogoče kje zvezda, kjer je kak par kot midva..." "Dobro si začel," pritrdi brat. "Ja, ampak se je pri tem tudi končalo. Ko sem omenil, da mogoče gledata na naju, si je takoj šla po jopico, da se ja ne bi kaj videlo!" Jurca Tavrlova "Kaj sl nesla možu v zapor?" vpraša Julka GoljufičTinko Dolžnikovo. "Pavlihovo pratiko, da bo revež vedel šteti dneve vzaporu. Kaj pa ti?" "Da si ne bo delal utvar, sem mu nesla kar stoletno pratiko..." Živa Mrtvekič W i lì I : fh\ i M »=f *1 :M Vač dni se je vlekel spor v družini Muhaijevih med očetom In sinom glede sinovega šolanja, dokler ni med njiju posegla mati Muhaijeva. Prepir med očetom in strinjava?" sinom prekine mati, ki reče: "Me veseli, da imata spet enkrat enako mišljenje!" Sin jo začudeno pogleda: "Kako, saj se z očetom sploh v ničemer ne m : ra'i zi i\u ^ m "Dober dan, profesor Žustern. Lepo vas je videti pri nas," je vljuden natakar v profesorjevi priljubljeni restavraciji. Postreže mu z naročeno jedjo in ga kasneje pozdravi v odhodu. Ne mineta dva trenutka, ko je raztreseni profesor že nazaj. Sede za mizo in čaka na postrežbo. "Dober dan, profesor," ga pozdravi natakar. "Danes ste pri nas že bili na kosilu, kako da želite v tem kratkem času ponovno jesti?" "Oh," zavzdihne profesor Žustern, "spet sem napačno izstopil skozi ta presneta krožna vrata!" Jozlo Zavrlo C PROBLEMSKI TEŽAVI ) "Starost je res en križ," potarna Anton. "Kaj pa te teži?" zanima Lojza. "Ah, spomin, spomin..." "Menda ne misliš, da ti bo pri osemdesetih na grbi služil tako kot v mladosti?" "Že, ampak zdaj je res hudo." "No, povej, kaj ti je ušlo iz spomina." "Sploh se ne morem spomniti, kdaj sem Marički naredil otroka, za katerega me dolži..." Rovto Butan "Spet si šel ven brez šala prehladil se boš!" posvari mama sinka. Oče pa pravi: "Če ga mraz ne prepriča, ga tudi tvoje tople besede ne bodo..." In kape, Mlhčeva Neverjetno, kako danes dobro Izgledaš! Zdravje ni vse, toda brez zdravja je vse nič, pravi rek. "Doktor, po službi še vedno slišim cviljenje stroja, za katerim delam, v ušesih," pove Jure. "Pravite, da vam hrup na "Kaj pa lahko naredite za Isto potrdi še raz-ježeni oče, mati pa de na to: "Seveda, enako mislita eden o drugemu, da se moti. Torej se strinjata, a od nas treh imam prav edinole jaz!" delovnem mestu odzvanja v glavi tudi, ko niste na delu? To je ozdravljivo, ampak drago. Zdravljenje vas bo stalo vsaj sto tisoč tolarjev," reče doktor Zdravko. manj denarja?" "Za koliko manj?" "Za zastonj..." "Za toliko vam lahko dam naslov trgovine z olji za podmazanje mašine." "Kdaj sl se tl rodila?" vpraša Mihec Mojco. "Decembra." "Uboga tvoja mama!" "Zakaj?" "Slišal sem, da ženske rodijo v devetem mesecu. Tebe je mama morala nositi pa še tri." Vinki Telebajsnik LEGENDARNA UTRDBAV TEXASU ) SESTAVIL: METOD ROSC GROBO DOMAČE SUKNO MESTO NA ZAHODU BRAZILIJE DAN V TEDNU NAZIV ZA UGLEDNEGA TEOLOGA V ISLAMSKEM OKOLJU GRŠKI DELAVSKI VODITELJ (NIKOS, 1915-1952) MESTO OB JEZERU ARAL V KAZAHSTANU IME VZHODNEGA DELA NEMŠKO -POLJSKEGA OTOKA USEDOM MESTO NA ZAHODU TURČIJE UMETNIŠKO DELO, TVORBA UMA NEKDANJE ZDRUŽENJE OBRTNIKOV IN ROKODELCEV ZORAN OGRINC OKRAJŠAVA ZA NACIONALISTA DIKTAT ORIGINALNI NAZIV ENE OD PRVIH DVEH SLOVENSKIH KNJIG EDO MOHORKO ČLOVEK NAGNJEN K APOPLEKSIJI MUSLIMANKA SAVINJSKE NOVICE VZOREC. PRIMER UMRLI SLOV. ALPINIST (STANE) ONEMOGEL ČLOVEK OKUSNE MORSKE RIBE SREDNJI DEL DNEVA KRAJ Z NAVPIČNO STENO, BREZNO DOMAČIJA OTOK V OTOČJU TUAMOTU 13. IN 15. DAN RIMSKEGA KOLEDARJA GRŠKA BOGINJA PODZEMLJA PRITOK REKE UNE NOVI SVET RUSKO MESTO V SREDNJEM URALU REKA V SEVERNI BOSNI NOŽICA PRI ČIPU IGRALKA MEŽAN MUSLIMANSKO MOŠKO IME FRANCOSKA GORA V NORMANDIJI PODREPNIK, PRIGANJAČ MESTO NA SEVERU FRANCIJE LETALIŠČE V MONTREALU MESTO NA JV DRŽAVE SIERRA LEONE NEM. SLIKAR (CHRISTIAN) IME IGRALCA IN REŽISERJA BORŠTNIKA JAPONSKI DROBIŽ RIMSKI POZDRAV DEL OBRAZA TOVARNAV NAZARJIH ZGODOVINSKA POKRAJINA NA JUGU IRANA ALUMINIJ STROJ ZA MEČKANJE PISATELJ ANDRIĆ PRVA IN ZADNJA ČRKA ABECEDE LIT. METALEC DISKA, OLIMP. ZMAGOVALEC IZ SYDNEYA (VIRGILIJUS) OBŽALOVANJE C IME n PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): r N mm V___} ALEKNA: Litovski atlet, metalec diska (Virgilijus) BELOJANIS: Grški delavski voditelj (Nikos, 1915-1952) EMET: Mesto v zahodni Turčiji LARISTAN: Zgodovinska pokrajina na jugu Irana PERAK: Malezijska zvezna država ___________________________________ Rešitev dreišnie križanke: Asinara, Maribor, ELAL, Li, Ra, spoj, zimske (počitnice), rokavička, zloraba, ekiri, Loboda, Stolin, Ag, mortalnost, Tapes, ovoj, Te, ora, Tikal, sod, Kirgizi, agile, Otto, komsomol, Peoria, ekloge, impulz, Dafnis. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 1. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline 2001:1. Martina Potočnik, Homec 21, Rečica ob Savinji; 2. Romana Bezjak, Loke 53, Mozirje; 3. Slavka Mavrič, Šmiklavž 55, Gornji Grad; 4. Olga Ermenc, Aškerčeva 36, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 2. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do ponedeljka, 29. januarja 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica. Elektro trgovina Nove trate 49 - Mozirje Telefon: 58-33-407 Razpisuje delovno mesto PRODAJALCA Pogoji: električar s trgovskim izpitom. Prijave pošljite na naslov: Elektro trgovina Dolman, Nove trate 49, Mozirje Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TR0BEJFILAČ In SL0VANFILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. ODKUPUJEMO STARO POHIŠTVO nad 100 let, omare, komode, mize, stole in razne drobne predmete. Tel. 041/292-068. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, mobitel 050-654-651. URARSTV0H0BMGRAČE Zaradi opustitve dejavnosti razprodaja od 1.2. do 31.3.2001. Popusti od 20-30%. Tel. 03/839-07-80. ZAPOSLIM več šivilj z izkušnjami. Informacije na tel. 03/5833-085. PRODAM nov stroj za odvzem silaže iz stolpnih ali koritastih silosov. Tel. 03/839-18-00. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. STARO ZA NOVO! SUPER AKCIJA! Če imate star sesalnik in si želite novega, vam nudimo do 30% popust pri nakupu suho mokrih in globinskih sesalnikov. Informacije na tel. št.: 041/ 403-177. ime in priimek______________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________Q ; Ugodno prodam rezalnik za odvzem silaže z dometom v hle-vu, tel. 041/783-585._______ Prodam dekliško maturantsko obleko za vitko postavo, modro črna barva, tel. 041/447-739-Ugodno prodam gsm nokia 3210, tel. 031/631-174. Prodam zamrzovalno omaro staro 7 let, za 17.000,00 sit, tel. 041/342-610.________________ Dvosobno stanovanje v Bočni prodam, tel. 03/584-54-02. Prodam otroški voziček peg per-ego, pliko Matic, tel. 03/583-34-10__________________________ Prodam električni štedilnik gorenje, v garanciji, 2 plin, 2 elektrika, ventilacijska pečica v gradnji, za polovično ceno, tel. 03/583-53-13._______________ Prodam elio 1,2 RL, letnik 94, cena po dogovoru, tel. 031/829- 273-________________________ Prodam peč na olje, primerno za ogrevanje manjših prostorov, tel. 041/227-318.___________ V najem oddam zazidalno parcelo, tel. 03/583-17-72 ali 041/ 783-698.____________________ 3 mlade koze srnine pasme poceni prodam, tel. 03/583-52- 81._________________________ Poceni prodam 2 leti staro otroško sobo, tel. 03/583-23-67. Prodam šest mesecev brejo telico simetalko, tel. 03/583-40-47. Prodam puhalniktajfunspripada-jočimi cevmi, tel. 03/584-17-75. Mrežo za ograditev ovčjega pašnika kupim, tel. 031/695-208. Prodam računalnik P166 MMX, 2 GB HDD, 32 MB RAM, miška, tipkovnica, brez monitorja, za 35.000,00 sit, primeren za šolarje in dijake, tel. 03/584-51-31. Prodam Ocvirkovo mast, tel. 03/ 584-12-53-___________________ Ugodno prodam dvoredni pletilni stroj - švicarski, tel. 03/583-18-24._______________________ Kombiniran voziček hauch in otroško posteljico 120x60 belo, hladilnik gorenje 60 x 60,1601, ugodno, tel. 03/839-48-26. Prodam stare lanene prte domače izdelave, tel. 03/584-50- 86.__________________________ Prodam puhalnik grič 4000 in bikca simentalca 600 kg, tel. 03/ 584-18-92.___________________ Prodam obračalnik pajek VO 4 m sip, zelo dobro ohranjen, tel. 041/813-920._________________ Ugodno prodam avto znamke proton 313 glsi, letnik 1998, modre barve, dodatne informacije na tel. 041/464020. Kupim tele do 10 dni, tel. 01/ 832-58-11.___________________ Kupim starejšo kamp prikolico, tel. 03/58341-17.____________ Prodam suzuki maruti, letnik 94, reg. celo leto, 75000 km, zelo ugodno, inf. na 041/326-862. Prodam sintetizator goldstar GEK520, zelo ugodno, inf. na 041/326-862. 89.1 Mhz RABIO RAP POLZELA Polzela 313 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 GSM: 041/724-977 041/630-611 e-mall: info@radiorap-polzela-sp.si RADIO ZA VSA SRCA ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-15-01 GSM: 031/695-208 ► V ZM smo s popusti pri avtomobilskih zavarovanjih poskrbeli, da lahko tudi svoj avto, potnike v njem in sebe zavarujete kar najbolj ugodno. Zato ne odlašajte in sklenite avtomobilsko zavarovanje pri naši zavarovalni družbi. »j ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI RADIQÜpELJE TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE AKCIJA za DEKOR stenske in stropne obloge - IVERMI: 690 sit/m2, MDF: 890 sit/m2. U god ne ce n g in gotovi n s Ki popusti! - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 58 45 210 GSM: 041/793-518 Enaka, a različna. Je razlika? Ni razlike? Seveda je! Priložnost, da ob nakupu Volkswagnovih vozil letnik 2000 prihranite od 88.000 SIT do 300.000 SIT. To je razlika, zaradi katere nas velja čimprej obiskati. Volkswagen Ponudba vozil in modelov je omejena. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje tel 03/896 85 19 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE RADIATORJI: HOMO®' BIAL Q aklimat Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - centralno ogrevanj* - vodovod in plin KOTLI ZA OLJE, PLIN IN TRDA GORIVA: s FEROTERM EURORRE Buderus jrežoJI VJUN'CERsS,m§Vaillant GORILNIKI: -weishaupt- ECOflam E o •a n c n > ra ! «5 o G ra >N n c O 2 ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje v križišču za Polzelo UNITAS Kopalniška oprema in keramične ploščice: kolpct'SCin armar K>HRNSR 2 ? Q a- o Z O É 3 5 gorenj eKopalnice «J § 0£ O alo treba je zdravila! Celje - skladišče D-Per 7/2001 COBISS s 5000009370,2 Priporočamo vam oddih v: PORTOROŽU - HOTELI MORJE (polpenzion, bazen, glasb 2 dni 15.000,00 sit 5 dni 34.500,00 sit 7 dni 42.700,00 sit TERMAH ČATEŽ HOTEL ZDRAVILIŠČE vikend paket samo 13.900,00 sit Jplp TERMAH LENDAVA HOTEL LIPA t| vikend paket samo 11.900,00 sit B V hladnih mesecih posebna akcija v hotelu Maestral v Novigradu: od 8.2. do 1.4. tri dnelni paket samo 11.400 SIT ^(3 X polpenzioni, TT, kopanje v notr. bazenu, 1 ura tenisa, 1 ura fitnesa...). Možni tudi 5 in 7 dnevni paketi. Ne prezrite: Če ne veste kaj bi podarili svojim bližnjimriob niihovemT^bnf^raznikli? vam predlagamo, da se oglasite pri nas in^skupjjjfejonifc póskrtS^iirzaiiép^^ilo^^ obdarovani ne bo nikdar pozabil! Lepo vas pozdravljamo in vam želimo,prijetneOn usgeš^Tdne^' TO PA NI VSE!!! ZA VEČ INFORMACIJ NAS OBIŠČITE V AGENCIJI SVIT V MOZIRJU, NA NOVI LOKACIJI HRIQERNIKOVA IŠČE PJMEKARNI), ALI PJHgTC^f GfŠLEFONU NA 810. ODGOVORILI ,TUDI NA SKO POŠTO, ČE SANJA POSLALI AŠ iaenciin@siel.ncl ZE VESTE, KAJ BOSTE S 300.000 SIT? Prihranek pri nakupu Astre; za prihranke pri nakupu ostalih vozil se pozanimajte pri svojem prodajalcu vozil Opel. Slika je informativna. AVTOCENTER CELEIA, Celje, tel. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL, Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00