TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in o tort. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V« leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v soboto, 25. junija 1932. štev. 72. Namestite le domače potnike! Na zadnji plenarni seji naše Zbornice za TOI je njen predsednik, g. Ivan Jelačin v svojem poročilu med drugim tudi toplo apeliral na vsa podjetja, da zaposlijo samo domače potnike ter s tem pripomorejo do kruha vsem onim le preštevilnim potnikom, ki so vsled krize prišli ob zaslužek. Svoj nad vse utemeljeni apel je g. predsednik zaključil z upanjem, da bo ta apel povsod toplo sprejet in da bo tako imel tudi popolen uspeh. Apelu zborničnega predsednika gosp. Jelačina se mora pridružiti pač vsa javnost, zlasti pa vsa gospodarska javnost, ki je vedno prednjačila v pravilnem razumevanju razmer in ki je zato tudi vedno znala ubrati ono pot, ki vodi do rešitve. In v apelu predsednika Jelačina je tudi ena takšna pot k rešitvi. Razne devizne odredbe ter druge posledice evropske gospodarske krize so privile do znatne omejitve mednarodne *rgovine. Nujna posledica tega je bila, da so mnoge tuje tvrdke reducirale število svojih potnikov. Ni treba še posebej po-vdarjati, da je bilo od teh redukcij zlasti mnogo prizadetih naših potnikov. Tuje tvrdke so se pač ravnale po starem pravilu, da pridejo pri redukciji domači potniki na vrsto šele takrat, kadar so bili odpuščeni že vsi tuji potniki. Kar je pravilo za tuje tvrdke, mora nujno biti pravilo tudi za naše domače tvrdke. V Iiipu, ko so vsled krize domači potniki brez kruha, postanejo tuji državljani kot potniki na naših tleh odveč. Ni v tem prav nobena animomost pr.oti tujim državljanom, temveč samo nujna obramba interesov last-nega gospodarstva, ki bi trpelo, Če se ne bi branilo pred posledicami krize z istimi sredstvi, kakor se branijo vsa druga gospodarstva. Je pa še drug tehten razlog, da naše tvrdke namestijo samo domače potnike. Ze od nekdaj slove naši potniki po svoji izvrstni kvalifikaciji, vsled česar so bili tudi vedno zaposleni pri prvovrstnih svetovnih firmah. Zlasti v jezikovnem oziru so naši potniki tako odlično kvalificirani, kakor prav noben drug potnik, saj obvladajo tako dovršeno vse potrebne jezike, da morejo s kupci že skoraj občevati v dialektu. Poleg tega poznajo odlično vse razmere in so navadno vsi dobro vpeljani v vsem jugoslovanskem trgovskem svetu. Zlasti po manjših krajih trgovci dostikrat željno pričakujejo potnika samo zato, da se morejo ž njim pogovoriti, da izvedo novice, vsled česar je tudi uspeh potnikov vedno zasigura.ii. Vsega tega ne nudijo tuji potniki in edino, kar izve naš podeželski trgovec od dunajskega potnika, je kakšen nov dunajski dovtip. V tem je ona velika razlika med domačim in tujim potnikom, da domači potnik kar nehote ustvarja med velikim grosistom in manjšim podeželskim trgovcem neko vez, ki je za solidarnost vsega trgovskega stanu naravnost največje važnosti. Ta zavest solidarnosti vpliva tudi nad vse blagodejno v narodnem in državnem interesu in že samo vsled tega je treba dati domačemu potniku prednost pred tujim. Prednost pa mu je dati tudi zato, ker zahteva tako naše prizadevanje po gospodarski neodvisnosti. Iz gesla: Kupujte le domače blago in predvsem pri domačem trgovcu! sledi kar sama od sebe zahteva, da xaposlujte tudi le domače moči in zato tudi le domače potnike. Geslo: Kupujte le domače blago, je pravilno v vsakem pogledu in zato bi bilo silno napačno, če bi kupec videl, da se po njem ne ravna domač veliki trgovec in domač fabrikant. Kajti prav verjetno je, da bi v tem primeru dejal: Če domač fabrikant in domač veliki trgovec ne zaposluje domačih ljudi, če torej on nima brige, da bi se sam v vsej doslednosti ravnal po geslu, da treba kupovati le domače blago, zakaj bi potem on, kot konisument njih blaga kupoval le domače blago. V življenjskem interesu vsega našega gospodarstva pa je, da povsodi in brez izjeme velja klic, da treba kupovati le domače blago in zaposlovati le domače ljudi. Zato pa je tudi nujno, da zaposlijo naša velika podjetja le domače potnike. Vedno je bila solidarnost vsega trgovskega stanu njemu samemu in vsemu našemu gospodarstvu v največjo korist. Tako bodi tudi v današnji gospodarski krizi. Nameščenci za lastnike podjetij, lastniki podjetij pa za nameščence. V naših krajih, kjer je trgovina razvita že od pamtiveka, je ta solidarnost vedno dala trgovskemu stanu ono vzajemno silo, da je vzdržal tudi v najtežjih razmerah. Ostanimo zvesti tej lepi tradiciji slovenskega trgovstva in zato naj doživi lepi apel predsednika naše zbornice popoln uspeh, da ne bo niti enega podjetja, ki ne bi zaposlovalo le domačih potnikov. Konferenca za novo ureditev mednarodnega deviznega ; prometa V dvorani industrijske zbornice v Beogradu se je pričela v petek konferenca zastopnikov gospodarskih krogov iz cele države, da razpravlja o važnih finančnih in valutnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Težkoče, ki so se pojavile v mednarodni trgovini zaradi raznih deviznih in valutno-prometnih omejitev posameznih držav, zelo vplivajo tudi na naše gospodarsko življenje. O teh vprašanjih se je razpravljalo že na konferencah Mednarodne trgovinske zbornice v Inomostu in pozneje v Monakovem, vendar pa še niso bili sprejeti nikaki konkretni sklepi, kako bi se te ovire in težkoče najlažje odstranile. Zaradi tega je jugoslovenski nacionalni odbor mednarodne trgovinske zbornice sklical to konferenco, da bi mogel zavzeti definitivno stališče v vseh teh vprašanjih s posebnim ozirom na naš gospodarski položaj. Konference se udeležujejo zastopniki gospodarskih krogov iz vseh delov države. Iz Ljubljane so prisotni generalni tajnik Zbornice za TOI, narodni poslanec g. Ivan Mohorič, glavni tajnik Zveze industrijcev g. ing. M. Šuklje in tajnik Ljubljanske borze dr. Dobrila. Konferenci prisostvujejo tudi predstavniki finančnega in trgovinskega ministrstva, Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Narodne banke, Centrale industrijskih korporacij itd. Konferenca ima razpravljati o naslednjih vprašanjih: 1. Kontrola deviznega prometa v podunavskih državah (omiljenje obstoječih ovir, ki so nastale zaradi deviznih omejitev v trgovini); 2. funkcioniranje bilateralnega sporazuma o kliringu; 3. predlog iplurilateralnili kliringov; 4. Mednarodna trgovinska zbornica in uredba o deviznem prometu; 5. pogoji za popolno abolicijo kontrole deviznega prometa in 6. bodpče delo jugoslovenskega nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice. Konferenca se danes nadaljuje. Podaljšanje roka za obnovitev obrtnih listov Od raznih strani dobivamo opozorila, da inmogo trgovcev in obrtnikov do 9. junija t. 1., ki je bil skrajni rok za obnovitev obrtnih pravic, izdanih po prejšnjih predpisih, ni zadostilo svoji dolžnosti, deloma ker se -te dolžnosti in posledic opustitve niso zavedali, deloma ker so v brigi za svojo eksistenco za mudili določeni rok. Po § 456. obrtnega zakona se imetniku, ki ni obnovil obrtnega lista, odvzame obrtna pravica. Da morejo taki trgovci in obrtniki še nadalje obratovati, morejo znova profiti za obrtno pravico po novem zakonu. V kolikor so obratovali najmanje dve leti pred izgubo obrtne pravice, je podelitev brez komplikacij, ker jim ni treba izkazati strokovne ali posebne izobrazbe, pač pa je pridobitev zvezana s precejšnjimi stroški, ki bi trgovce in obrtnike v sedanjih težkih prilikah trdo prizadeli. Še težavnejši je pa položaj za prizadetega obrtnika tam, kjer ne more izkazati, da je pred izgubo obrtne pravice obratoval dve leti, pa je to pravico pridobil po prejšnjih predpisih dispenznim potoni ali je pridobitev novih obrtnih pravic vezana na gotove pogoje (krajevno potrebo itd.). V takih slučajih je pridobitev nove obrtne pravice pri onih, ki so obratovali dispenznim potom po novem zakonu otežkočena, pri ostalih, kjer je izpolniti gotove pogoje, kakor krajevno potrebo itd., pa se ta presoja po sedanjem stanju in ni sigurno, da bodo tudi po novih predpisih brez nadalj-nega dobili obrtno pravico. Za vse zamudnike naj bi se radi lega dne 0. t. ni. iztekli rok podaljšal in upoštevaje posebne prilike sedanjega časa smatralo, da so v zakonitem roku zadostili svoji dolžnosti, ako so si v podaljšanem roku izposlovali obnovitev obrtne pravice. V tem »mislil se je ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo že obrnila na merodajna mesta. Več smotrenosti v lesni ■m V • • * kupčiji V sedanji krizi našega lesnega eksporta ne smemo spregledati dejstva, da je neorganizirana ponudba in s tem združeno medsebojno zlicitiranje cen od strani naših izvoznikov eden glavnih vzrokov za propadanje te važne gospodarske panoge. Cene našemu lesu na inozemskem trgu so tako nazadovale, da je vsak tudi najmanjši dobiček izključen ter pomeni eksport pod takimi pogoji razsipavanje narodnega premoženja. Glede mehkega rezanega lesa so pred-načile pri nas v medsebojni konkurenci Bosna in Slovenija, pri čemer je imel seveda dobiček le inozemski odjemalec. Od serijozne strani nam je bil dostavljen seznam cen, katere momentano zahtevajo bosanske lesne veletvrdke za mehak rezan les, namenjen v Italijo, fob Šibenik, in smatramo za koristno, da se te cene v informacijo slovenskih lesnih izvoznikov objavijo. Te cene so sledeče: Deske, 4 m dolge, 24 mm debele, širina od 17 cm dalje, I./III. Lit. 220*—, isto IV. Lit. 1351— do Lit. 115-—; isto V. Lit. 105-— do Lit. 95-—; iz zaloge (Stock) IV. Širina od 10 cm dalje, Lit. 100-—; isto V. Lit. 85-— do Lit. 80'—. Deske 4 m dolge, 24 mm debele, širina °d 10 cm do 17 cm, I./III. Lit. 155-—; isto IV. Lit. 100-—. Kratko blago 1 m do 3-75 m dolžine, z »ajveč 20% 1 m do 2 m, širina od 10 cm dalje, Lit. 80'— do Lit. 75-—. Morali I./III. Lit. 195-— do Lit. 185-—; isto IV. Lit. 140— do Lit. 121-—. Mezzomorali I./III. Lit. 195’— do Lit. 185-—, isto IV. Lit. 140’— do Lit. 121-—. GRČIJA ZAMENJAVA TOBAK Med grško vlado in zastopniki nemških nakupovalnih tvrdk se je dosegel sledeči sporazum: Nemci kupijo za 150 milijonov drahem grškega tobaka in plačajo 30 odstotkov s kompenzacijo proti starim dolgovom grških tvrdk nemškim tvrdkam, 70 odstotkov pa z dobavo nemškega blaga za Grčijo. — Dalje je bil z neko čslov. družbo sklenjen dogovor, po katerem pošlje družba v Grčijo sladkor in dobi za to grški tobak. Denar. Denar je zakonito menjalno, kupčijsko sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in industrije. Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne rabiš! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije \ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode! Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani izplačuje nove vloge, naložene od 15. maja letos naprej, brez zadržka in v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri. Trgovci, ki drže denar doma, naj to upoštevajo! Egoizem velesil Na sleherni mednarodni konferenci se ponavlja ista pesem. Z visoko donečimi besedami apelirajo zastopniki velesil na druge narode, da bi ti zavoljo splošnega miru in občega blagra človeštva popustili, sami pa v odločilnih trenutkih ne poznajo drugo ko najbrezobzirnejši egoizem. Zlasti napram malim narodom je ta egoizem velesil posebej krut. Tako se je na primer svoje dni silno mnogo govorilo o nujno potrebni odpravi carinskih mej, ker da mora propasti evropsko gospodarstvo, če je -vsa Evropa naravnost preprežena s carinskimi kitajskimi zidovi, iki da preprečujejo vsako prosto izmenjavo blaga. Kdor je pobližje pogledal vso to razlago o nesrečnih posledicah številnih carinskih mej, ta pa je le preočitno videl, da je vso to razlago in ves ta strah za gospodarski napredek Evrope rodil le egoizem velesil. Ksjjti popolna odprava carinskih mej ni imela nobenega drugega namena, kakor da bi popolnoma' uničila prizadevanje malih in zlasti novih držav po gospodarski neodvisnosti. Te mlade države bi smele ostati po mnenju velesil le konsument industrijskih izdelkov, ne pa tudi producent, kajti drugače bi se zmanjšal trg /a industrijo velesil. Že od nekdaj so gledale velesile na vse te mlade in nove države kot na kolonije, ki imajo le to nalogo, da silno pod ceno dobavljajo velikim industrijskim državam surovine in polfabrikate, nad vse. drago pa plačujejo industrijskim državam, njih fabrične 'izdelke. Seveda bi moralo takšno gospodarstvo spraviti nove države v največjo in ne-končljivo revščino, ali po mnenju velikega zapadnega sveta je že naraven zakon takšen, da ljudje v vzhodnejših državah sploh nimajo pravice niti do skromnega blagostanja. Zato se tudi ni čuditi, če baš te dni razlaga neki zapadni gospodarski list svojim v udobju živečim bravcem, da so male Vslecj epnsfžive Uonttthcifskc industrije oblastno dovoljena razprodaja vseh vrst moSkih letnih in zimskili oblačil po izredno nizkih cenah Pred nakupom si oglejte mojo bogato zalogo in cene Izrabite to ugodno priliko! Josip Jvctnčič, Dunafmha c. 7 vzhoda« države v krizi mm o zato, ker bi njih državljani hoteli naikrat tako dobro živeti, kakor žive ljudje v velikih zapadnih državah. Kakor je na eni strani v resnici občudovanja vredna domišljija, da imajo samo nekateri izvoljeni narodi pravico do (blagostanja, tako pa je treba občudovati neznanje :li«ta, ki se upa spričo že prego-.vo-rme skromnosti kmeta vseh balkanskih in vzhodnih držav govoriti, da celo ta kmet Sivi predobro. Piri takšnem mišljenju velikega zapad-nega sveta pač ni thidno, če zastopniki velesil rešujejo Vsako vprašanje samo s suverenim prezirom pravic novih držav. Pri reševanju reparaoijskega vprašanja se to zlasti dobro vidi. Anglosaški svet zahteva popolno črtanje nemških reparacij le iz iStrahH pred nemško grožnjo, da Nemci ne (bodo vrnili niti velikih povojnih posojil, če ne bodo čisto črtane reparacije. V pohlepu za velikimi obrestim so angleški in ameriški bankirji kar na veliko posojevali denar Nemčiji, ki ,ga je seveda z veseljem jemala iim_s tem denarjem vsa svoja mesta teko razsipno medila, da danes nemška anesta prekašajo vsa druga. Ta posojila pa so znatno šla nad nemško gospodarsko moč in zato so prišli polomi nemških velebank in zato so danes ogrožena velika angleška in ameriška posojila, da se ipo vsej pravici tresejo angleški in ameriški bankirji za sttvoj denar. fin ta strah izrabljajo Nemci in iahtevajo črtanje reparacij in takoj se njih zahtevi pridružili angleški .n ameriški bankirji, da dobe potem gotovo nazaj dvoj denar. Cisto vseeno pa jim je, če so pri tem pravice drugih narodov še tako poteptane. Ozira na male države velesile niso nikdar poznale in zato jih 'tudi sedaj ne briga, da pridejo Jugoslavija, Grška, Portugalska v še tako velikanske težave, Če se jim popolnoma črtajo nemške reparacije. Tudi to jih nič ne briga, da je bila Jugoslavija od vojne silno opustošena in veliki njeni deli čisto izropani ter da je morala Jugoslavija najeti velika zunanja posojila ne za razkošno ureditev mest, tem- več da je popravila škodo, ki so jo napravili Nemci in da vsled tega Jugoslavija ne more odstopiti od svojih pravic, ki jih ima do nemških reparacij. Vse to nekatere velesile ne zanima, ker poznajo le svoj egoizem in nič drugega. Prav ista reč je z razorožitvijo. Kateri majhen narod si ne želi večnega in splošnega miru, saj se je dosedaj vendar še vedno pokazalo, da vsaka vojna najbolj ogroža maloštevilne narode. Prav tako pa je jasno, da niti ena -majhna država ne vzdržuje vojake, da bi z njo napadla drugo državo. Je že groteskno misliti, da bi majhne države sploh mogle ogrožati kakšno velesilo. Zato so vse male države odločno za razorožitev in bi jo itakoj in brez odloga izvedle, če bi imele vsaj nekaj jamstva, da ne Ibo vsled razorožitve zmanjšana njih varnost. 'Pa tudi ta tako silno utemeljen pogoj malih držav nekaterih velesil ne briga in striktno Kahtevajo razorožitev, loi njim ne more v ničemer škodovati, vse male države pa hipoma spravi v popolno vojaško odvisnost velesil, ker bi bile male države brez moči tudi proti najbolj brezobzirnim in krutim napadom vsake velesile. Kadar na konferencah, ki naj ustvarijo sporazumno sodelovanje vseh narodov, odločuje le egoizem velikih sil, takrat pač ni čuda, če te konference nimajo nobenega pravega uspeha. Zaito tudi ne more nikogar presenetiti, da je bil uspeh skoraj 'vseh I konferenc le v tem, da so se nekateri mogli izkazati kot dobri govorniki. In ni pričakovati, da bo uspeh teh konferenc kdaj boljši, dokler bo trajal ta neodjenljiv egoizem velesil. Za vse male države pa je v tem egoizmu še drug velik nauk: Ne se zanašati na tujo pomoč, zidati le na lastno silo lin nikdar ne pozabili na lastne interese, (ker samo v tem je rešitev, da egoizem velesil ne stre njih življenjskih in obstojnih interesov. Egoizem velesil kliče male države k skupni obrambi, da 'bodo njih egoistični interesi bolje varovani. UDELEŽBO S PRIMERNIM KAPITALOM išče podjetje V. Weixl v Mariboru za svoje nove izdelke, ko ji so v tuzemstvu brez konkurence ter so se do sedaj uvažali z visoko carino. Letni promet teh izdelkov bi znašal najmanj Din 1,000.000'—, pri racionalni prodaji pa tudi dvakrat toliko. Naložba zasigurana. IZVOZ FfttZ V ITALIJO. Tvrdka Prima Fabbriea Triestina Dogherelle per Pavi-uienii 7*- Trst — se zanima za nakup friz v Jugoslaviji. TVRDKA ISRAELIT & SHIFRIN. TEL — AVIV (Palestina) čeli stopiti v kupčij-ske zveze s tukajšnjimi uvozniki pomaranč. Korespondenca v nemškem jeziku. TVRDKA »EMMEKICHER MASCHINEN-FABRIK & EISENOIESSEREI G. m. b. H. EMMERICH, išče zastopnika v Dravski banovini, oziroma v Jugoslaviji za razpečavanje strojev za praženje kare. Viktor Meden tvornica likerjev, nuna, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta št. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. ZAKLJUČNI IZPIT NA DRŽ. TRGOVSKI AKADEMIJI V LJUBLJANI se je vršil pod predsedstvom min. odposlanca M. Prešla, inšpektorja za strokovno šolstvo, od 7. junija do 23. junija. Od 29 prijavljenih kandidatov (-inj) je izdelalo 21, na 3 mesece je bilo odklonjenih 8. Izpit so položili: Erker Helena, Gagel Oton, Guštin Anica, Jug Franc, Karba Drago, Klemenčič Franc, Kranjc Avgusta, Krašovec Albina, Lampič Ida, Metelko Alojzija, Mi-helak Vincencij, Ogrinc Milan, Osterman Draga, Peternel Bogumila, Petrič Dora, Piki Zoran, Pogačnik Leopold, Primožič Maks, Repovš Franc, Setnikar Štefanija, Zemljak Milena. MnAjp 7anld laHeno olie’ !irnež’ lHcUll'Mllnl T8e vrste lakov ter emajlno-Iakaste in oljnate barve. K. Tiefengruber, Maribor: Lesena hiša Vzpodbudni članki, ki sem jih nedavno priobčil o gradnji lesenih stanovanjskih hiš v nekaterih časopisih, so našli jako živahen odmev in vsestransko zanimanje za = 26 Kč protii 46. Tatra, čslov. podjetje avtomobilov in vagonov, izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 12,681.000 IKč proti 3,525.000 v letu 1930 in bo izplačana 8 odstotna dividenda ali 128 Kč proti 160. Italijanska družba plina v Torinu, ustanovljena leta 1922, znižuje delniško glav- ! nico od-260 na 26’3 mil. lir ! iKako 'bo glavnica zopet zvišana še ni znano. Družba je bila v velikih stiskah in jo je rešil poaebetn kreditni ikonsorcij pod vodstvom Banoa Comuierciale. 78 ineeemsltfh tvrdk je ;v Angliji jod lanskega novembra dalje pričelo s produkcijo; 65 je nemških, 11 francoskih, 2 švicarski. V lanskem novembru se je pričela angleška carinsko-zaščitna politika. V svrh® podpiranja sviloreje v Italiji je sklenila vlada, da plača svilogojcem premijo 1 liro za 1 kg kokonov. Vsega skupaj je določila vlada za podpiranje svilene industrije 30 milijonov lir, da bo mogla industrija kriti svojo surovinsko potrebo z domačo produkcijo.. r^hicl je AVTOBUSNI VOZNI RED sestavljen po podatkih kraljevske banske upra-ve Dravske banovine Cena Din 6’— Dobi se v trafikah, avtobusnih postajah in knjigarnah 'Glavno zastopstvo: Oftc. potovala« pisar, ina „PUTNIK“, .Ljubljana, Dunajska c. 1 Prva bakrena rafinerija v Angliji bo pričela obratovati na koncu t. 1. in bo krila tretjino vise angleške potrebe. Naperjena je proti ameriški bakreni carini in bo morda ogrožala tudi nadaljnjo eksistenco Mednarodnega bakrenega kartela.. Angleški imperij se je ipričel zapirati. Zavod za socialno zavarovanje v Budimpešti je odpustil tam in v podeželskih podružnicah 307 uradnikov. Zunanja trgovina Ogrske je tudi v maju padla, in sicer skoraj na polovico lanske majske trgovine. Med Avstrijo in Rumunijo je bil sklenjen dogovor o prostem kompenzacijskem prometu. Carinski dogovor med Belgijo, Holandijo in Luksemburško predvideva postopno znižanje carinskih postavk po 10% letno do maksima 50% v petih letih, a znižanje ne sme pasti pod 8% vrednosti fabrikatov in pod 4% vrednosti pri polfabrikatih. Cene bombaža so padle v zadnjem času na mednarodnih trgih tako nizko, kakor že niso bile od 1. 1844 dalje. Francija je pristopila lesnemu dogovoru, ki so ga sklenile na Dunaju Avstrija, Latvija, Poljska, Jugoslavija, Rumunija in \ Češkoslovaška. Letina v Portugalski obeta biti rekord- ; na, in najbrž letos Portugalska ne bo uvozila nobenega tujega žita. Sporazum v mednarodni industriji umetne svile se nadaljuje; v Belgiji se je ustanovil sedaj kartel »Fabelta«, ki bo dosegel dogovor s francosko zadevno industrijo, nakar bo ustanovitev evropskega kartela le še vprašanje par tednov. Pri Avstrijskem kreditnem zavodu je zgubljenih po zadnjih ugotovitvah 40 od- , stotkov aktiv ali 750 milijonov šilingov. Novo plačilno sredstvo Pod gornjim naslovom je napisal gosp. dr. Jau Jur«, advokat v Mariboru, študijo o novem plačilnem sredstvu, katero bodo prav gotovo z zanimanjem in zadovoljstvom čitali vsi, ki se bavijo z gospodarskimi in zlasti finančnimi vprašanju Pisec nam je kot strokovnjak v teh vprašanjih že znan po svoji knjigi »Valutno vprašanje«, ki je našla zelo ugoden odmev v vseh gospodarskih krogih. Novo delo dr. Jana bo našo javnost tembolj zanimalo, ker obravnava vprašanja, ki so prav sedaj tako pereča in katera obravnava pisec v tako poljudni obliki, da bo imel od brošure vsak, kdor jo bo čital, koristi in užitek. V svoji brošurdci predlaga pisec načrt novega plačilnega sredstva. Na tem je delal s presledki od prevrata dalje, ker ga je ta zanašal v razne države, kjer so bile velike valutne izpremembe. Prepotoval je Italijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo, Švico in Francijo ter imel zarto priliko, da proučuje pojave in posledice valutnih izpran e mb na njihovih toriščih. Obenem pa je proučeval sredstva, kako bi se preprečile valutne katastrofe in kako bi se na eni strani zavarovali delavni in varčni sloji pred izgubami svojih prihrankov in kako bi se na drugi strani zavarovali dolžniki pred (tako visokimi obrestmi, ki ne odgovarjajo sorazmernim dohodkom gospodarskih panog, pri kojih izpopolnjujejo primanjkujoči investicijski in obratni kapital. Ker je pri raziskovanju ugotovil, da so uporabljene odpomoči same privedle do nadaljnjih težkih gospodarskih pretresov, je to dovedlo do zaključka, da mora biti temu vzrok zastarelo pojmovanje denarja, ki ne razlikuje pojmov vrednostnega merila, vrednost prenosnih sredstev m relativne vrednostne veljave. O tem je pisec že razpravljal v svoji knjigi >Valutno vprašanje«, na katero tu opozarjamo, ker je v njej ta vprašanja obširno in sitemattično obdelal. Problem, katerega obravnava pisec, je posebno sedaj važen, ker se radi nelikvidnosti denarnega trga govori o inflaciji, bi-metalizmu, vnanjih posojilih in o državnem prisilnem denarju — sploh sredstvih, ki hi imela za posledico občutna oškodovanja enega ali drugega dela narodnega gospodarstva. V predmetni knjižici zato skuša avtor pojasniti načine, kako se da na eni strani ne samo najceneje, temveč še najvarnejše varovati stabilnosti valute, na druge strani pa, kako se spravi obtok plačilnih sredstev v normalno višino brez kakih pertur-bacij na gospodarakem polju in brez gmotnega sodelovanja države in narodne banke. Dosledno a temi cilji razvija načrt samopomoči potom posebnovrstn6 zadružne organizacije, osobito v kolikor se tiče zveze denarnih zavodov, emisije, kritja in znižanja cene novih denarno-prometnih sredstev — (emisijskih obresti). Dalje utemeljuje potrebo, da se prevzame osnovna izprememba pojmovanja denarja kot vrednostnega merila in vrednost prenosnega sredstva za podlago nove ureditve denarne veljave in pojasnjuje, kako se da na tej podlagi mobilizirati za prometno likvidnost ne samo vse valutne, temveč še druge stvarne dobrine. 1 Vse sestavine novega plačilnega sredstva so sicer že znane in po svojih funkcijah že preizkušene. Sestavljanje samo je le stvar logičnega postopanja pri iskanju cilja. Gotovo bo mnogim prišlo na um, da so že na marsikaj prišli sami, le da svojih idej niso izvedli. To pa naj jih iztpodbudi sedaj, da nastopijo 'tudi oni s svojimi predlogi. Brošura je izšla v samozaložbi avtorja. Priporočamo jo vsem najtopleje. Mednarodne borze trdnejše Kupčija na svetovnih borzah je bila v tednu od 11. do 18. t. m. pod vplivom konference v Lausanne, koje potek se je optimistično ocenjal. Skoraj na vseh efektnih trgih je nastopilo zboljšanje. Izjemi sta samo Berlin in Newyork. Iz delniških indeksov spodaj navedenih enajstih efektnih trgov izračunjeni mednarodni borzni indeks se je dvignil v imenovanem tednu od 31 "6 na 32-6, pri čemer je indeks od konca leta 1927 enak 100. Podamo Običajni seznam: Konec 1927 = 180 Berlin : London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Zurich Dunaj Praga Milan Newyork Začetek 11. «. 18. 6. <1989 1032 1082 113-6 20-0 19-7 102-6 33-5 156-8 50-1 54-6 133-8 23-7 24-5 104-5 19-0 22-3 109-5 8-1 8-3 101-0 33-0 34-0 91-4 33-9 34-1 108-3 51-6 52’0 124'0 47-8 48-7 137-3 27-2 26-5 TOBAK v ČEŠKOSLOVAŠKI Češkoslovaška se hoče polagoma sama s tobakom preskrbeti; v zadnjih letih so bili napravljeni uspešni zadevni poskusi. S pomočjo češkoslovaške tobačne režije je letos obdelanih s tobakom 7500 hektarov. Ce bo etina dobra, bo krita najmanj pOlovica letne porabe in se bodo iz inozemstva uvažale le še finejše tobačne vrste. Računijo s tem, da se bo v prihodnjih letih produkcija tobaka še pomnožila. * • • KAKO KAŽE LETINA V U. S. A. bo letošnji pridelek slabši kot je bil lanski, v Kanadi so pa izgledi bistveno ugodnejši in se pričakuje polni pridelek. V Argentini in Avstraliji se vrši 'azvoj ob ugodnih vremenskih razmerah. V ^Ogrski lanski pridelek najbrž ne bo dosežen. Izgledi v Nemčiji se ugodneje ocenjujejo kot so se pred kratkim. V Rumu-niji je pšenica nekoliko trpela, še bolj pa ječmen. V Avstriji se obeta splošno dOber Piidelek. • * * INDUSTRIALIZACIJA RUSIJE V prvi letošnji polovici je doslej pričelo obratovati 15 premogovnikov s kapaciteto skoraj šest milijonov ton, dalje 10 plavžev, več elektrarn s 412.000KW, štiri tovarne cementa z letno kapaciteto 3 milijonov sodov, dalje več obratov petrolejske, strojne, orodne, kemične itd. industrije. Seveda je spričo ogromnosti Rusije vse to" še mnogo premalo. Dobave. Pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 1. julija t. 1. ofertna licitacija glede dobave svinjake 'masti. —- Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe za dobavo sidola, parketne paste, lanenega in prašnega olja ter hrastovih pragov za normalnotirno železnico, do 11. julija t. 1. pa za dobavo signalnih električnih zvoncev, delov za signalno napravo pri dvigalnem stroju ter jeklene žične vrvi. — Direkcija državnih železnic, mašinsko odelenje v Ljubljani sprejema do 4. julija t. I. ponudbe za dobavo mavca (alabaster) in iportland-cementa. — Direkcija državnega rudnika v Ugljevniku sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe za dobavo kave, riža in olja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Dne 30. junija t. 1. se bosta vršili otfentalni licitaciji pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave riža, olja, kristalnega sladkorja, čebule, kave in čaja ter pri intendantu ri komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave svinjske masti, olja, testenin itd. — Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sta v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Oddaja popravila streh in žlebov na objektih vojašnice vojvode Mišiča v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne 14. julija t. 1. pri referentu inženjerije komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer so pogoji interesentom na vpogled. Oddaja kolodvorske restavracije na postaji Jesenice v zakup. Predmetna ofertna licitacija se bo vršila dne 27. julija t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. CARINSKI ZIDOVI PADAJO Med Holandijo, Belgijo, Luksemburško ter skandinavskimi državami so se vršila v Ženevi pogajanja, ki so dovedla med prvimi tremi do sporazuma; sicer to še rii carinska zveza, meri pa na veliko medsebojno znižanje carine. S skandinavskimi državami se sporazum zaenkrat še ni dosegel, a beremo, da se bodo pogajanja pozneje enkrat nadaljevala. Pravilnik o postopku pri osnovanju združenj trgovcev in obrtnikov Na podlagi § 460. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. je minister za trgovino in industrijo predpisal sledeči pravilnik: Clen 1. Besedilo obrazca pravil za združenja trgovcev in obrtnikov, predpisano pod 11. štev. btj05/u od 31. marca 1932. je načelno obvezno za vsa združenja. Izpremembe teksta pravil se morejo odobriti, v kolikor jih zahtevajo posebne prilike posameznih banovinskih področij. Vendar morajo biti izpremembe in dopolnitve vedno v skladu z odredbami zakona o obrtih. Ali naj se take izpremembe in dopolnitve odobre, presoja zbornica, ki odobruje pravila zdru-ženja. Iz vzorca pravil naj se izpuste pri združenjih trgovcev odredbe, ki se tičejo samo združenj obrtnikov, pri združenjih obrtnikov pa odredbe, ki ae tičejo samo za združenj trgovcev. Vpisnina in članarina (članski prispevek) se določi po krajevnih prilikah in po prilikah stroke. Vpisnina naj se določi sorazmerno s članarino. Članarina se računi od dne odobritve pravil združenja »d strani zbornice, pri združenjih, 4« se pretvarjajo v prisilna, pa od drie, katerega se odobri pretvarjanje, a pri združenjih, ki so »e pretvorila v prisilna po § 442. odst. 1. od dne 1. marca 1932. dalje. Clen 2- Da bi združenja trgovcev v obče mogla vršiti posamezne naloge, katere jim nalaga obrtni zakon, odnosno, da bi jih mogla vršiti tem koristnejše, primernejše in uspešnejše, se naj zbornice ob osnovanju ali pretvarjanju združenj, prizadevajo, da dosežejo ta namen z osnavljanjem zveznih organizacij 2&L zakona o obrtih) in da take predmete izločijo iz nalog posameznih združenj in jih poverijo samo zveznim organizacijam. Kjer ni zveznih organizacij, naj zbornice skrbijo in vse primerno ukrenejo, da se olajša osnavljanje zveznih Orga-nizacij in izvede čim primernejše. Posebno se naj na ta način otvarjajo strokovne šole in strokovni tečaji, podpira in pospešuje strokovno šolstvo, organizira informacijska služba in.zbirajo potrebni statistični podatki, prirejaj* konference, sestanki, predavanja in ranatave, osnavljajo muzeji in druge naprave za pospeševanje gospodarstva, redno uredijo vajeniški oduošaji, osnavljajo humani fondi in druge ustanove za pomoč posameznim gospodarjem in njihovim družinam v stiski, starosti in Za slučaj smrti, pospešuje zavarovanje za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti in smrti. Več združenj more z odobritvijo hana osnovati skupno razaadit&e za odločanje o sporih med službodajalci in službojemal-ci iz službenih odnošajev. Clen 3. Pri osnavljanju združenj naj velja pravilo, da se združenja osnavljajo za področje enega okraja aili mesta, ki obsegajo vse pripadnike odnosne gospodarske panoge dotičnega področja. Po pravilu ni treba ravnati samo v slučaju, če ni na področju okraja zadostnega števila pripadnikov za uspešno poslovanje združenja kakor tudi v slučaju, če pripadniki iz dveh ali več področij splošnih upravnih oblastev sklenejo osnovati skupno združenje. Pri osnavljanju združenj naj «e upošteva, da bo najmanjše Število pripadnikov združenja znašalo praviloma okoli 100, ker je približno to število potrebno za možnost uspešnega poslovanja združenja. Po "teh pravilih se ni treba samo izjemoma ravnati v upravičlji-yih slučajih, oziraje se na krajevne prilike in na moč ter obseg dela pripadnikov dotičnega združenja. Skupno združenje za mesto in okolico se osnuje v vsakem slučaju, v katerem je mesto, ki ima značaj splošne upravne oblasti prve stopnje, sedež okoliškega okraja. Od tega pravila se izvzemajo Beograd, Zemun in Pančevo. Kadar se osnujejo združenja za več okrajev ali za mesto in okraj ali za mesto in več okrajev se naslov združenja prilagodi vedno področju, za katero je združenje osnovano. Sedež združenja mora biti na sedežu splošne upravne oblasti prve stopnje, iz-vzeinši slučaj iz čl. 7. odst. 2. tega pravilnika. Ako se spojita dva ali več okrajev v eno združenje, odloči zbornica, kje naj bo sedež združenja, ako nastane o tem spor. Člen 4. Osnavljanje združenj za stroke, navedene v § 357 zakona o obrtih, je fakultativ- nega značaja in je prepuščeno presoji zbornice, ali jih je treba osnovati. Osnavljanje naj bo vedno odvisno od odobritve zbornice. Strokovna združenja za posamezne trgovske panoge se smejo načelno odo* briti samo za področja mest z vep nego 30.000 prebivalcev in n« sedežu banovin, odnosno v Beogradu. Zbornica mora pr j odobravanju upoštevati, da se z obnavljal-njem strokovnih združenj ne oslabi preko*-merao kolektivnih združenj na škodo njihovega pravilnega funkcijoniranja. Izjeme napram odstavku 1, se morejo dovoliti za stroke, ki so narodnogospodarsko posebno važne, kakor na primer za izvoznike, ali za stroke, ki imajo z ozirom na način poslovanja poseben značaj, kakor na primer za gostilniška podjetja, podjetja za reden prevoz potnikov in blaga z motori nimi vozovi in za obrti, ki spadajo v združenja trgovcev, pa nimajo izrazitega značaja trgovskega ob rta in nudijo pretežnp usluge ali podobne storitve. (T. 16 do 20# 24, 27, 28 do 30, 34 do 36, odst. 1. § 60. zakona o obrtih) Vse vrste gostilniških podjetij (§ 76. odst. I. točka 1—9) tvorijo eno enotno stroko, a vsaka vr»ia podjetja sme imeti v združenju svojo sekcijo. Samo če je število posameznih vrst podjetij znatno, se morejo v večjih mestih osnovati združenja «a posamezne panoge te stroke ali združenje za več sorodnih panog te stroke. ) V slučajih, navedenih v prejšnjem odstavku, je treba osnavljanje združenja načelno odobriti za področje okraja ali vež okrajev, a za celo banovino samo izjemoma, ako to zahtevajo prilike ali gospodarski iiateM*i. Za e*lo banovino p« s«, morejo navedena združenja oenavljati samo v kolikor se področje banovine krije s področjem zbornice. Ce ima banovina več zborničnih področij, ne morejo navedena združenja presegati mej svojega zborničnega področja. V kolikor bi se zbornično področje z uredbo o organizaciji gospodarskih zbornic izpremenilo, se morajo naknadno izvršiti poprave glede področij združenj. Združenja za več zborničnih področij v okviru ene banovine se morejo odobriti te tedaj, če celokupnost in posebni oziri zahtevajo, da se taka združenja ustanove. Pravila takih združenj odobri zbornica, v koje področju je sedež združenja, zavezana pa je se predhodno sporazumeti z zbof-nicami, na katerih področja se naj razprostira združenje, ali in na kak način se ima tako združenje osnovati, Pri fem se mon* zahtevati, da se y posameznih večjih krajih zborničnega področja ustanove poverjeništvi združenja. Za določitev, y katere# zborničnem področju naj je v takih prir merih sedež združenja, je merodajen sporazum pripadnikov združenja; če bi se tak sporazum ne mogel doseči, pa okolnost, v katerem področju se nahaja večina pripadnikov združenja. Člen 5. Pri ustanavljanju združenj po § 396 (*) velja pravilo, da se ta združenja nsta-navljajo za področje ene banovine. Izjemoma se more odobriti za posamezne teh strok, ki so zlasti vezane na delo vrhovne državne uprave, ustanovitev skupnega združenja za Dunavsko banovino in za področje uprave mesta Beograda s sedežem v Beogradu; ako večina pripadnikov dotične stroke pismeno pristane na to. Istotako se more izjemoma odobriti, da se za posamezne teh strok, katerih delo je osobito vezano na delo banske uprave, ustanovijo skupna združenja za Dunavsko banovino in za področje uprave mesta Beograda s sedežem v Novem Sadu, ako večina pripadnikov dotične stroke na področju uprave mesta Beograda pismeno na to pristane. Združenja bančnih podjetij, ki obsegajo tudi hranilnice (regulativne) in zavarovalnice, se morajo skupno ustanavljati; v tem primeru je treba predvidevati potrebne posebne sekcije. Ako na področju ene banovine ni dovoljnega števila navedenih podjetij, pripadajo združenjem, ki so jim po stroki najsorodnejša, če pa takih združenj ni, pod splošna združenja dotičnega področja. Kreditne zadruge (hranilnice), osnovane na podlagi predpisov za zadruge, ne spadajo v navedeno združenje. Za stavbne in elektrotehnične obrte se morejo osnovati skupna banovinska združenja s potrebnimi sekcijami za stroke, navedene v §§ 36., točke 1 in 2 in 51. o. z., toda vsaka kategorija navedenih strok more tudi posebej osnovati svoje združenje. Elektrotehniki se morejo tudi z elektroinstalaterji združiti v skupno združenje, ako to zahtevajo pripadniki ali prilike. (Konec prih.) Brzojavi: Krisperooioniale Ljubljana Telefon St 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnik : Jo sip Verlič Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA ČUTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Tolna postrsfba — Ciniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 'Potrebujem večjo količino D RV ™ kurjavo Ponudbe poslati na naslov Radivoie Miloševič Kosovska Mitroviča Povodom 20*letnice obstoja svoje tvrdke bom pro-i dajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom IVAN PAKIŽ LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 Oglašajte v »Trgovskem listu«! KRITIČEN POLOŽAJ BOLGARSKE INDUSTRIJE Predsednik industrijskega oddelka v bolgarskem trgovinskem ministrstvu se je vrnil s potovanja po bolgarskih industrijskih centrih in je izjavil zastopnikom časopisja, da se nahaja bolgarska industrija, v kolikor dela z domačim kapitalom, v skrajno kritičnem položaju, ker vsled deviznih predpisov ne more dobiti potrebnih surovin iz inozemstva. S tujim kapitalom delujoča industrija pa more dobiti, kar hoče. Več bolgarskih tovarn je moralo obrat omejiti in delavce odpustiti. Špecijallst za ženske bolezni in porodništvo f>r. Jvan Pinfar se je preselil in qirdinira Gosposvetska <$cSta 1 /II. od 10.-11. ttriid 3.- 5., v sredo od 10 —11. in od 3.— 4., Tel. 31-60 Xj«UjAittka boru Tečaj 24. junija 1932. Povpra ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2276-75 2288-11 Berlin 100 M 1336-72 1347-52 Bruselj 100 belg 784 60 78854 Budimpešta 100 pengO . . —•— —■— . Curih 100 fr. 1097-35 1102 85 London 1 funt 203-54 205-14 Newyork 100 dol., kabel —•— —•— Newyork 100 dolarjev . . 5614'25 664251 Pariz 100 fr. . . 221-74 222*86 Praga 100 kron 166-78 167-64 Stockholm 100 ived. kr . — — ' Trst 100 Ur 286-58 288-98’ Trjtu poročiti Tržne cene v Mariboru dne 15, junija 1932. 1 kg govejega mesa I. 10 do 12, II. 6 do 8, III. 4 do 6, jezika svežega 10 do 16, vampov 4 do 5, pljuč 4, ledvic 10 do 12, jeter 4 do 5, možganov 12 do 14, parkljev 4 do 5, vimena 4 do 5, loja 4 do 5 Din. — Teletina: 1 kg teletine I. 10 do 12, 11. 6 do 8, jeter 12 do 14, pljuč 10 do 12 Din. — Svinjina: ,1 kg prašičjega mesa 10 do 16, sala 10 do 14, črevne masti 8, pljuč 7 do 10, jeter 8 do 10, ledvic 12 do 15, glave 6 do 8, nog 5 do 6, slanine sveže 12 do 14, papricirane 12 do 20, prekajene 12 do 20, masti 12 do 16, prekajenega mesa 12 do 20, 1 kg gnjati 16 do 22, prekajenih nog 5 do 6, prekajenega jezika 20 do 28, prekajene glave 8 do 10 Din. — Drobnica: 1 kg kozličjega 18 do 20, kozliček 60 do 80 Din komad. — Klobase: 1 kg krakovskih klobas 18 do 28, debrecinskih 10 do 16, brunšviških 10 do 16, pariških 16 do 22, posebnih in safalad 15 do 20, hrenovk 18 do 22, kranjskih 20 do 28, prekajenih 3-50 do 4'50 (komad), 1 kg mesenega sira 18 do 22, tlačenk 16 do 20, salame 45 do 60 dinarjev. — Konjsko meso I. 3, II. 2 Din za kg. — Kože: konjska koža 60 Din komad, 1 kg goveje kože 4 do 5, telečje kože 6, svinjske kože 2, gornjega usnja 50 do 80, podplatov 35 do 50 Din. — Perutnina: 1 piščanec majhen 10 do 12, večji 25 do 30, kokoš 20 do 30, gos 50 do 60, zajec domač, majhen 5 do 10, večji 20 do 25 Din. — Ribe: 1 kg morskih rib 16 do 36 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2 do 3, smetane 10 de 12, 1 kg surovega masla 24 do 30, čajnega masla 32 do 34, masla kuhanega 30 do 32, ementalskega sira 60 do 80, polementalskega 32 do 40, trapistnega 18 do 25, grojskega 20 do ‘25, tilskega 20 do 26, parmezana 80 do 100, sirčka 6 do 7, 1 jajce 0-50 do 0-75 Din. — Pijače: 1 liter vina novega 6 do 10, starega 12 do 24, črnega 9 do 14, piva 9, steklenica piva 5 do 5-50, sodček piva (25 litrov) 172-50, liter žganja 20 do 25, ruma 36 do 56, sadjevca 3 do 4, 1 pokalica 1 '75 do 2 Din. — Kruh: 1 kg belega kruha 4, polbelega 3'50, črnega 3, 1 liter drobtin 5, 1 žemlja 0-50 Din. — Sadje: 1 kg črešenj 6 do 12, jabolk 10 do 12, posušenih sliv 8 do 12, 1 limona 0-75 do 1, oranža 1 do 3-50, 1 kg rožičev 6, dateljev 40, mandljev 44, oTehov 4'50, Iuščenilj orehov 16, rozin 17 do 24, maka 12 Din. — Špeceri jsko bla- go: 1 kg kave I. 40 do 74, II. 38 do 68, pražene I. 44 do 94, II. 44 do 56, čaja 60 do 250, soli 2-75, popra celega 40 do 46, mletega 40 do 48, cimeta 56 do 60, paprike 30 do 40, testenin 6-75 do 18, marmelade 16 do 32, pekmez 10, medu 14 do 20, sladkorja v prahu 14-50 do 15, v kristalu 13 do 13-50, v kockah 14-50 do 15, kvasa 34 do 44, škroba pšeničnega 8 do 16, riža 3-50 do 12, škroba Tiževega 16 do 20, 1 liter kisove kisline 44 do 50, kisa navadnega 2 do 3-50, vinskega 3-50 do 7, olja olivnega 12 do 20, bučnega 13 do 14, špirita denat. 7 do 8, 1 kg mila 9 do 15, sode 1-75 do ‘2, 1 kg ječmenove kave 8 do 14, cikorije 16 do 17 Din. — Žito: 1 kg pšenice 1-65 do 2, rži 1-85 do 2-50, ječmena 1-75 do 2, ovsa. 1-75 do 2-50, koruze 1-45 do 2, prosa 1‘50 do 3, ajde 1-25 do 2-50, fižola 1-50 do 4'50, graha 12 do 13, leče 10 do 12 Din. — Mlev-ski izdelki: 1 kg pšenične moke 00 2-90 do 3-25, št. 0 2-90 dc 3-25, št. 1 2-75, št. 2 2-65 do 3, St. 4 2-55 do 2-75, št. 5 2-45 do 2-75, št. 6 2-25 do 2*50, št. 7 1-75 do 2 25, ržene moke I. 2-70 do 3-75, II. 2-30 — 3-55, prosene kaše 3-25 do 4, ječmenčka 3-40 do 12, otrobov 1-20 do 1-75, koruzne moke 1-50 do 1-75, koruznega zdroba 2-10 do 3-50, pšeničnega 3-30 do 4, ajdove moke št. 1 4 dc 5*50, št. 2 3*50 do 5, kaše 6 Din. — Krma: 1 q sena 60 do 90, slame 65 do 70 Din. — Kurivo: 1 kub. m. trdih drv 100 do 1.12, mehkih 70 do 90, 1 q premoga trboveljskega 40 do 42, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 2, 1 kg koksa 0-75 do 1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6 do 7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7 do 8 Din. — Zelenjava: 1 kom. solate glavnate 0-25 do 1, kup radiča 1, 1 karfijola 1 do 4, šopek špargljev 3 do 5, kupček špinače 1, 1 kumara 2 do 5, buča jedilna 3 do 4, kupček graha v stročju 1, liter luščenega graha 12, liter fižola v stročju 14 (italj.), šopek peteršilja 0-25, 1 kom. zelene 2 do 3, 1 šopek zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 5 do 5-50, česna 10 do 12, 1 por 0-50, kupček vrtnega korenja 0-50 do 1, kupček rdeče pese 1, 1, koleraba 0’50 do 1, 1 kg zgod. krompirja 5*50 do 6 (italj.), poznega krompirja 1-50 do 2, hrena 8 do 10, zelja kislega 3 do 4, repe kisle 2 Din. Za fotoamaterje In zbir a teli e lepih slik in razglednic Najlepše in najcenejše amaterske albume izdeluie in razpošilja industrija V. Weixl, Maribor v treh velikostih in štirih izdelavah z 20 listi vložka. Velikost 18X23 cm . ." . Din 28--. 45--, 50-—. 60--. Velikost 23X29 cm . . . . Din 34 —. 50-—. 55-—. 65'—. Velikost 25X34 cm .... Din 38 —. 55'—. 58--. 75'-. Naročila se izvršujejo le proti povzetju ali predplačilu, poštnine prosto. Trgovci imajo pri večjem odjemu znaten popust. REG. Z. Z O. Z. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, ŠTRACE, JOURNALE E;ke zvezke, mape, odjemal- [NJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD. KUVERTA" S LJUB LIANA ■ J-iavskd r ? VoldrsLi pni 1 TV0RN1CA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA J.HLEBS, UUBLJANA DRUŽBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 •• MESTNI TRG 19 Sobo-žSrkoslikarstno in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70. Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših cenah IVAH GENUSSI LJUBLJANA Igriška ulica štev. 10 Inserirajte v Trgovskem listu! Špedicija Turfe Ljubljana, 5Wasaryfeova cesta štev. 9 prevzema (nasproti carinarnici) prevzema Ocarinjenie vseh uvoznih In Izvoznih polll|k, In to hitro, skrbno In po najnlijl tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po n]e| deklariranega blaga In vae Intorma-olje brezplačno. Telefon Intorurban čtev. 2157. Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve Itd. v Ljubljani In Izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego, kakor tudi s tremi najmodarnejilmi avtomobili po dve, tri In sodem ton nosilnosti. Telefon Intorurban čtev. 2157. Posteljne žične vloge, zložljive železne in pločevinaste železne postelje Vam nudi najceneje Prva ljubljanska izdelovalnica žičnih vlog in železnih postelj PAVEL STRGULEC LJUBLJANA. Gosposvetska cesta II. Trstje za strope naročajte le pri domači tvornici. katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje los. R PUH, Ljubljana. Gradaška ul. št. 22. ES!S vseh imLirgovske, uradne,V£klam- * časopise,knjige,večbcin -v 'Ajjprvnitisk hilrer in premil TISKARNA MERKUR ki U B LIANA ,G R1GORČICEVA5i 23 cJei2 5 - 52 telegram '.Tiskar/talile r kur. Motvoz Grosuplje W domač sloreaiki izdelek -o- Svoji k svojim! Tovarna moivoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-lndust.rijsko d. d. > MERKUR« kot Izdajatelja tu tiskarja. O M1CHALEK. Ljubljana.