Peitnlna plačana v gotovim
fSfarlfscHr, ponaeneic 9. maja 1932
MARIBORSKI
Stav. 104 Leto VI. (XIII.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 , Telefon 2440 In 2488 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url , Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din « Oglasi po ceniku / Oglase sprejema ludl oglasni oddelek ..Jutra" v Llubllanl # PoStnl čekovni račun it. 11,400
JUTRA
99
Objektivna ameriška slika Nemčije
Vzroki nemškega hitlerizma in komunizma
Veliki ameriški dnevnik »Newyork Eve ning Post« je poslal ob koncu lanskega 'eta v Nemčijo svojega najboljšega urednika H. R. K n i c k e r b o c k e r j a, da Prouči tamkajšnje razmere in poda Ameriki pravo sliko o Nemčiji. Knickerbocker ie to delo opravil zelo temeljito in izdal rezultat svojih študij tudi v knjigi »G e r-m a n C r i s e s«. V Nemčijo je prišel z natančno določenimi vprašanji: Kdo bo v_ Nemčiji zmagal, nacionalisti ali komunisti? Kakšne bodo posledice za svetovno gospodarstvo? More li nastati državljanska vojna? More-li Nemčija plačati reparacije? Ali jih bo plačala? More-li Poravnati svoje zasebno obveznosti? Ali jih bo poravnala? Kaj je Nemčija storila z denarjem, katerega ji je posodila Amerika? Na vsa ta'vprašanja je našel Knickerbocker tudi odgovore.
Brez dvoma je, pravi pisec, Nemčija danes največja industrijska sila v Evropi! v finančnem oziru pa je najbolj negotova, politično najbolj razrovana, socialno pa sod smodnika, ki vsak trenutek lahko eksplodira. Njegova nadaljnja izvajanja nudijo porazno sliko prereza skozi materialno in duhovno stanje današnje Nemčije. Knickerbocker je obiskal legla komunizma v okolici Berlina, pogovarjal se s štabom narodno-socialistič-nega pokreta v Monakovem in stopil v stik z vsemi važnimi osebami. Posebno temno pa slika socialno stanje, brezposelnost in njene posledice. StotisočI Nemcev umirajo že mesece in mesece od lakote in cele rodbine morajo živeti od liajnižjih podpor, ki znašajo na mesec o-koli 18 nemških mark, približno 240 Din«
Da so njegove navedbe resnične, dokazujejo nešteti konkretni primeri, ki jih omenja. Število vseh brezposelnih v Nemčiji pa znaša okoli 6 milijonov, kar pomeni, da je skoraj vsak deseti Nemec brez zaslužka in kruha. Ta brezposelnost je pravi vzrok komunizma in hitlerizma. Seveda je poleg te strašne bede opazil Ponekod tudi še luksuz, toda polagoma izginja, umira prav povsod. Berlin pleše, se zabava, restavracije, kavarne, kabareti, bari, gledališča pa vendar propadajo: konkurzi se strahovito množe. Medtem, ko množijo brezposelni ročni
delavci vrste komunizma, postajajo oni intelektualci, ki so brez zaslužka in kruha, pristaši Hitlerja, kateremu se pridružuje tudi skoraj vsa mladina. Kakor je za delavce komunistični znak simbol upanja v boljše socialne razmere, tako je kljukasti križ narodnih socialistov znak bodoče nove, velike, bogate in srečne Nemčije. Ta križ ne pomeni samo ukinitve plačevanja reparacij, ampak tudi razveljavljenje versajske mirovne pogodbe. Hitlerjev pokret je danes tako močan, da se mu mora uklanjati tudi dr. Briining. Vse njegove prejšnje in sedanje izjave proti reparacijam so koncesije Hitlerju, Posebno pa je proti reparacijam mladina, ki je dozorela po vojni. Danes ima Nemčijo trinajst in pol milijona političnih dr žavljanov, ki še niso sodelovali v svetovni vojni. Vsi ti odklanjajo vsako od govornost za ono, kar so storili njihovi predniki in ne marajo prevzeti obveze izvrševanja mirovnih določb. Youngov načrt določa 55-letno plačevanje repara cij; to plačevanje bi tedaj obremenjevalo tudi Nemce, ki sploh še niso rojeni. Zato so vsi povojni Nemci proti reparacijam in jih bodo nehali plačevati za vsako ceno. V narodni zavesti so reparacije sploh že mrtve. Amerika, pravi Knickerbocker, mora s tem računati, in če se bo plačevanje še nadalje forsiralo, bodo propadli tudi zasebni krediti, dovoljeni Nemčiji. Prizadeta bi bila potem najbolj Amerika, ki ima v Nemčiji investirane milijarde dolarjev, stotinko vsega svojega premoženja ali več kakor povsod dru god v svetu.
Pisec navaja dalje izjave Qstwalda, Spenglerja, Hitlerja, generala von Eppa itd. in vse so enake: Reparacije so mrtve! Nemčija jih ne more in noče plačati. Zato se Knickerbocker boji, da se bo razmerje med Nemčijo in Francijo še stalno slabšalo; če pa bi Francija segla po ekstremnih sankcijah, bi to pomenilo začetek vojne vseh proti vsem. Zato apelira na ameriške Zedinjene države, naj z energično intervencijo rešijo svoje investicije v Nemčiji. To tudi že izvajajo, kajti vse ameriško zavzemanje za Nemčijo, je v bistvu namenjeno samo reševanju ameriških dolarjev, investiranih v tej državi.
Absolutna zmaga levice v Franciji
Levičarji imajo sami absolutno večino 22 mandatov — Bodoča voditelja tta Herriot in Blum
PARIZ, 9. maja. Včeraj so se vršile v 376 volivnih okrajih ožje volitve za francosko zbornico. Glavna borba se je bila med desnico in levico, ki se je končala zmagovito za poslednjo. Razdeljenih ie sedaj 610 poslanskih mandatov, dočim bodo volitve v kolonijah za 5 preostalih mandatov šele prihodnjo nedeljo.
Po uradnih podatkih so dobile posamezne skupine sledeče število mandatov: skrajna desnica 5 (prej 7), desnica 130 (144), desničarski centrum 63 (96), četnim in levičarski centrum 61 (83), radikalni socijalisti 50 (48), socijalisti (Leon Bium) 130 (111) ter komunisti in soc. komunisti 21 (11).
PARIZ, 9. maja. Včerajšnje volitve
so potekle pod vtisom Doumerjeve smrti. Tragični dogodek pa ni prav nič vplival na izid, kakor se je sicer splošno pričakovalo. Udeležba je bila nekoliko manjša kakor 1. maja. Podeželje ie glasovalo večinoma levičarsko. Zma ga levice presega .vsa pričakovanja. Levičarske frankcije (radikalni socija1 listi, socijaini republikanci in socijalisti) imajo brez levega centruma in komunistov sami 330 mandatov, 22 preko absolutne večine, dočim ie štela Tar-dieujeva večina le 259 poslancev. Najbolj so napredovali radikalni socijalisti, ki so pridobili 44 mandatov, ter socijalisti, ki so jih pridobil 19. Tardieu-ievci so izgubili 33 mandatov.
PARIZ. 9. maja. Listi se obširno ba-vijo z izidom včerajšnjih ožjih volitev.
»M a t i n« piše, da se je že po prvih volitvah pričakovalo, da bo levica po-rastla, včerajšnja zmaga pa je presegla vsa pričakovanja. »J o u r n a 1« ugotavlja nepričakovano veliko zmago le‘ vice. Dosedanja opozicija bo imela v parlamentu trdno večino. »P e t i t Journal« pravi, da Leon Blum in Eduard Herriot sedaj lahko prevzameta v svoje roke vlado in usodo Fran eije. »Populaire« napoveduje, da bodo socijalisti porabili zmago levice za utrditev delavskih pravic in svetov nega miru. Socijalistično radikalna »Republique« napoveduje Tardi-euju boj, če bi se še kot ministrski pred sednik pojavil v parlamentu. Sedaj je čas, da prevzame vodstvo Herriot. »Vol on te« se pa zavzema za to, da bi bil jutri izvoljen za predsednika republike P ai n 1 e v č.
Losanska konferenca bo utoda Evrope
Odločne besede kancelarja dr. Brttnlnga — Nemčija Je radi vojne 2e zadosti trpela in noče ie več
BERLIN, 9. maja. Državni kancelar stopnikom tiska obširno izjavo, v ka za enakopravnost Nemčije. Nesreča m blagostanje, drugim pa puščajo le še vilegijev, tudi ne glede oboroževanja, želja in odločno hotenje vsega naroda isto. Vsak Nemec ve, da jih ni mogo vse sedanje svetovne zmede. Nemčija mora sedaj biti konec žrtev. Lozanska kazala ne le usodo bodoče Nemčije, problemi ne bodo uredili, potem bo lo Evrope.
dr. B r ii n i n g je podal včeraj za-teri je dejal, da se je v Ženevi boril le irovnih pogodb je, da dajejo enim vse solze. Nemčija ne zahteva nobenih prl-ampak samo enakopravnost. To je brez razlike. Glede reparacij velja če plačati in da so obenem tudi vzrok je zaradi vojne že zadosti trpela, in konferenca bo zato važna, ker bo potem več vsega sveta. Če se nerešeni zanska konferenca začetek poloma
TOČA NAD SUBOTICO.
SUBOTICA, 9. maja. Včeraj popoldne divjal nad Subotico in okolico hud y>har s točo, ki je bila velika ko golobja JaJka. Napravila je zelo veliko škodo, postno po vinogradih in vrtovih, pa tudi po Poljih. Vihar je v mestu poškodoval tudi nekatere hiše.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne) r^Zopetno poslabšanje s padavinami in nižjo temperaturo.
Pri hemoroidalni bolezni, zagat en ju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franc Jožefove grenčice« vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno-ma ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franc Jožefove« vode. »Franc Jožefova« grenčica se. dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Volitev francoskega predsednika
Imenujejo se Štirje kandidati Pogreb pokojnega
Paula Doumerja
PARIZ, 9. maja. Narodno predstavništvo se sestane jutri, v torek ob 10. url dopoldne v Versaillesu, da izvoli novega predsednika republike. Volili bodo še stari poslanci, ker poteče rok njihovih mandatov šele 3!. maja. Poleg P a i n 1 e v e j a in Lebruna bosta kandidirala tudi bivši predsednik Gaston Doumergue in levičar de J o u v e n e l. Sodijo, da se bo med prvimi tremi kandidati dosegel sporazum.
Pogreb pokojnega predsednika Paula Doumerja bo v četrtek. Truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v elizejski palači, kjer je bila posneta tudi njegova mrtvaška maska. Pred odrom se zbirajo ogromne množice ljudstva, da se poslove od nesrečne nedolžne žrtve zmedenega terorista.
Unitarizem ali federacija
Velik govor dr. Marinkoviča — Narod naj glasuje, ali hoče unitarizem, federacijo ali separatizem
BEOGRAD, 9. maja. Včeraj je bila v Nišu velika konferenca zaradi izvolitve začasnega odbora JRKD Moravske banovine, na kateri je imel ministrski predsednik In zunanji minister dr. Voja Marinkovič velepomemben političen govor. Med drugim je dejal: S sprejetjem nove ustave smo se pričeli vračati k normalnemu političnemu življenju, ki pa ne more biti pravilno, če se narod pravilno ne opredeli. Opredelitev se mora izvršiti glede na velika vprašanja, ne pa na postranska. Na državno politiko ima vpliv in zakone ustvarja večina parlamenta, v našem prejšnjem strankarskem življenju Da ni o politični -parlamentarni večini odločalo glasovanje voillcev, temveč se je večina ustvarjala šele v parlamentu v popolnoma nasprotnem pravcu od onega, ki je vodil vo* l"no agitacijo. Tako je prišlo do docela nenaravnih koalicij, do raznih apatičnih parlamentarnih kombinacij, ki so bile pravi vzrok neuspehov.
Tega v bodoče ne smemo več dopustiti, ako hočemo zagotoviti po-
polnoma svoboden izraz narodne vo Ije. Želimo, da se narod ne bo varal, temveč, da bo vedel, kakšna parlamentarna večina ima delati, in kako bodo poslanci v parlamentu postopali. V naši državi obstoja osnovno vprašanje, ki je važnejše, kakor vsa druga, ker so vsa druga odvisna od njega. To ie vprašanje: ali hočemo edinstvo naroda in dr* žave, unitarizem alifedera* cijo ali pa separatizem. Dokler to vprašanje ne bo rešeno, dokler bodo v naši državi elementi, ki ne stoje na načelu narodnega in državnega edinstva, se po drugih osno v ah ne moremo deliti.
To prvo osnovno vprašanje se mora najprej odpraviti z dnevnega reda. Narod mora biti najprej pozvan, da k temu vprašanju pošte-noglasujeinneobenem o99 drugih. Povsem je naravno In potrebno, da se vsi sporazumemo, da rešimo to vprašanje skupno, kakor smo ga pričeli skupno reševati 1.1912. Opredelitev za eno ali drugo se mora iz* vesti takoj.
Mariborski »VE CER NIK« Jutra
ffSiiM1
VeiiKa gasilska vala
mariborske iupe
Požar v Pekrah — Tehniški napredek 7 društev — Uspešna revija
Detektiv v omari
V zadnjih letih opažamo v Mariboru in njegovi okolici težnjo po čim boljšem tehničnem napredku gasilskih društev. Ideja bratske pomoči, ohranitve imetja in življenja je našim »tihim junakom« vzvišena nad vse. To se je pokazalo tudi včerajšnjo nedeljo, ko je mariborska gasilska župa z II. okrožjem preizkusila svojo pripravljenost.
Ob 14.55 je zagrmel s Kalvarije topič, ki je daleč naokrog oznanil velik požaT v Pekrah. Društva se niso smela pred alarmom pripraviti za odhod, kar je poveljstvo kontroliralo tudi v leteči avto-koloni. Vodstvo vaje je bilo v rokah župnega nadzornika g. K a 1 o h a, župana v Studencih. Veliko zanimanje za napredek gasilstva v svojem območju je pokazal okrajni glavar za desni breg gosp. M a k a r, ki se je na licu mesta prepričal o delovanju vseh 6 društev, ki so razmeroma izredno hitro prihitela na kraj fingiranega požara sredi vasi v Pekrah. Domače gas. društvo v P e k r a h je nastopilo že v 2 minutah in motorna turbin-ka je v 2 nadaljnih minutah že iz dveh cevi brizgala vodo nad 30 m visoko. Sodelovalo je 23 gasilcev. Drugi so prihiteli Radvanjčani na avtomobilu, ki je bi! nabavljen lani: 5 minut po alarmu so bili v Pekrah in v 234 in 4 minutah je turbinka že delovala. Eno minuto za
Dijaki se priporočajo.
Dijaki drž- klas. gimnazije v Mariboru se nam predstavijo jutri v torek vnovič na oderskih deskah v dvorani Zadružne gosp. banke. Ponovili bodo Nušičevosa-' tiTično komedijo »Narodni poslanec«, s katero so želi pri prvi uprizoritvi burne aplavze celo ob odprti sceni. Prvo predstavo je posetilo mnogoštevilno občinstvo, katero pa je tvorilo večinoma le dijaštvo; ostali ljubitelji mladine in tisti, ki ob vsaki priliki naglašajo, da današnja dijaška mladina nima smisla za drugo kot za šport, pa so se zopet odlično izkazali s tem, da so resno hotenje in stremljenje dijakov »podprli« s svojo odsotnostjo. Zato upajmo, da bodo zdaj to popravili in obiskali predstavo. Torej jutri ob 20. uri vsi v dvorano Zadružne banke.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek 13- t. m. bo predaval g. univ. prof. dr. Bilimovič iz Ljubljane o vplivu svetovne krize na narodno-gospodarski in finančni položaj Jugoslavije.
Slovensko obrtno društvo
priredi jutri v torej ob 20. uri v Gambri-novi dvorani obrtni sestanek. Predaval bo o obveznem zavarovanju obrtnikov zbornični tajnik g. dr. Pless Ivan kot najboljši poznavalec socijalnega zavarovanja. Zato je v interesu vsakega obrtnika, da se tega poučnega predavanja udeleži. Po predavanju bo izvolitev pripravljalnega odboTa, ki bo imel nalogo pripraviti pravila za izvedbo obveznega zavarovanja obrtnikov.
Vinogradniške prireditve v Ptuju
Občni zbor Vinarskega društva — Vinogradniški kongres
in vinska razstava
njimi so pridrveli Studenčani s 13 možmi, ki so po 2 ozir. 3 minutah z dvema cevima napadli določeni objekt. S svojo mirnostjo in dobro organizacijo so zbujali splošno pozornost. 8 minut po alarmu je privozil 1. del gasilcev iz M a-r i b o r a, 2 minuti pozneje mu je sledil 2. avto. V 3 ozir. 4 minutah so brezhibno delovali s 5 cevmi. 14 minut po alarmu je prispelo gas. društvo iz Razvanja, ki je v 4 ozir. 5 minutah bilo v akciji. Gasilni društvi Studenci- delavnica drž. žel. in Kamnica sta bili prisotni brez o-rodja, Hočani zaradi zadržkov niso prispeli. Skupno je stopilo v akcijo nad 100 gasilcev. Veličasten je bil pogled na »prostor požara«, ki ga je oblivalo v visokih curkih 13 cevi brezhibno delujočih najmodernejših turbink. Po 25 minutah je bila vaja končana. Izvedena je bila po načrtu, ki ga je izdelal Studenčan gosp. Ulrih.
Po vaji sta sprejela raport vseh moštev g. nadzornik K a 1 o h in dr. M a k a r, ki sta ugotovila uspešnost in pripravljenost najbližjih mariborskih društev. G. okrajni glavar je izrazil vsem gasilcem svojo zahvalo in priznanje. Meščanom in okoličanom pa lahko lega v srca kolikor toliko mirna zavest varnosti, saj nas čuva krepka četa, vsegdar pripravljena prihiteti bližnjemu v pomoč.
Obup nad življenjem.
Preteklo soboto zvečer je 3Hetna He. lena K., stanujoča v Jelačičevi ulici, v; samomorilnem namenu izpila večjo koli- j čino lizola. Še pravočasno so svojci o- | pazili njeno obupno dejanje in spravili i nesrečnico v tukajšnjo bolnišnico, kjer so jo rešili prostovoljne smrti-
Tragedija mladega dekleta.
V bližini Sv. Janža na Dravskem polju je naplavila Drava truplo nesrečne mladenke Elizabete Faleževe, ki je, kakor smo to nedavno poročali, skočila pri Dupleku v Dravo in utonila. Truplo so pokopali na pokopališču pri Sv. Janžu.
Konji so se splašili.
Prevoznik Ivan Kos je preteklo soboto zvečer razkladal za neko zasebnico v Jenkovi ulici pohištvo- Pri etem so se nenadoma splašili konji in zdirjali proti Gosposki ulici, kjer so se zaleteli v izložbeno okno trgovca Kormana in razbili rolo, štiri šipe ter poškodovali tudi okenski okvir, da je škode nad 6000 Din. Močno pa se je poškodovalo tudi pohištvo, ki je bilo popadalo z voza.
Žrtev fantovske podivjanosti.
V Ranči so v soboto zvečer tamošnji fantje s koli in noži napadli 28-letnega possteniškega sina Josipa Napasta, na katerega so imeli neko jezo, in so ga težko poškodovali. Fant je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, z njegovimi sovražniki se bodo pa pomenili orožniki.
Občevanje s slabimi knjigami je cesto nevarnejše kot občevanje s slabimi ljudmi
HAUF h
Slovo g. Trbuhoviča od Maribora.
Gospod Djuka Trbuhovič, bivši prvak beograjske operete, se po dveh sezonah uspešnega delovanja kot režiser in tenor na mariborskem gledališču poslavlja od nas. V tem razmeroma kratkem času si je pridobil vsesplošnih simpatij; vselej je ugajal kot pevec, njegove režije pa so bile temeljite in so prinesle nekaj novega. Spominjamo se samo »Aleksandre«, »Prodane neveste«, »Grofa Luksen burškega«, »Zemlje smehljaja« in »Viktorije«. Kot pevec je še v najboljšem spominu iz »Lutke«, »Ciganske ljubezni«, »Prodane neveste«, »Cirkuške princese« in »Viktorije. Kot človek izredno simpatičen in odkrit ter vedno prijeten družabnik, si je pridobil v Mariboru mnogo prijateljev in znancev. Gotovo bodo Mariborčani s polnoštevilnim obiskom njegovega poslovilnega večera, ki bo v sredo z zadnjo predstavo operete »Viktorija in njen huzar«, pokazali, da vedo ceniti odhajajočega umetnika in njegove zasluge za naše gledališče.
Pravtik naših gasilcev.
Včeraj so tudi mariborski gasilci proslavili svojega patrona in zaščitnika sv. Florjana, ki je obhajal svoj god že preteklo sredo. Zbrali so se zjutraj na Glavnem trgu in odkorakali v stolnico k službi božji. Po maši pa je bila v društveni dvorani domača proslava-
Iz srednle šolske službe.
V višjo položajno skupino so napredovali: Josip Pirnat, profesor tukajšnje realne gimnazije; Hinko Vodnik, profesor realne gimnazije v Ptuju in Mirko Govekar, strokovni učitelj tukajšnjega državnega moškega učiteljišča.
Iz carinske službe.
V glavno carinarnico Maribor so premeščeni cariniki: Dragotin Val jak iz Soluna, Josip Amon iz Subotice, Mladen Perič iz Koprivnice in Julij Vapa iz Gornje Radgone. K carinarnici na Rab pa je premeščen iz Maribora carinik France Žic. K dravograjski carinami sta premeščena pomožna carinika Oskar Kolar iz Prahovega in Marinko Mitrovič iz Osjeka. K glavni carinarnici v Beograd je premeščen tudi pomožni carinik Nikola Čukanovič, doslej uslužben pri mariborski glavni carinarnici.
Službeni list
dravske banovine objavlja v letošnji 36. številki uredbo o dopolnitvi uredbe o razporejanju zvaničnikov I. in II. kategorije in služiteljev v prometni službi, pravila o opravljanju mojstrskih izpitov, nadalje navodila o nadzorstvu nad prodajo opojnih drog na drobno, ratifikacijo avto mobilne konvencije za Gdansk, priston, Zadinjenih amriških držav h konvenciji o izboljšanju usode ranjencev, razne objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in izpre-membe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine.
Poštna tombola
pripravljena za včerajšnjo nedeljo, je zaradi slabega vremena preložena na nedeljo po Binkoštih 22. t. m-
Obrtniški sestanek.
Skupna obrtna zadruga vabi svoje članstvo, da se udeleži obrtniškega sestanka jutri v torek ob 20- uri v Gambri-novi dvorani. Predaval bo zbornični tajnik dr. Pless Ivan o obveznem zavarovanju obrtnikov.
Otrok ponesrečil.
V Vojašniški ulici se je pripetila včeraj dopoldne huda nesreča. Z okna prvega nadstropja je padel 3-letnei Dekorti-jev sinček Bogomir na cementni tlak, kjer je s popolnoma zdrobljeno čeljustjo obležal nezavesten. Reševalni avto je o-troka takoj prepeljal v bolnišnico. Kakor pripovedujejo domačini, se je fantek v trenutku, ko se je mati odstranila iz kuhinje, splazil na okno, ki je bilo odprto, in strmoglavil na zemljo.
Carinski dohodki v aprila.
V preteklem mesecu so znašali dohodki tukajšnje carinarne: uvoz 3,890.278, izvoz 421 dinarjev. Skupni dohodki z raznimi taksami so znašali 4,793.365 Din,
V soboto zvečer je imelo Vinarsko dru štvo za Dravsko banovino v Mariboru v veliki dvorani ptujskega Narodnega doma svoj šesti letni občni zbor. Udeležili so se ga številni delegati vseh podružnic, zastopnik kmetijskega ministrstva gosp. Rankovič iz Beograda, zastopnik banske uprave g. inž. Zidanšek iz Ljubljane, zastopnik Kmetijske družbe g. inž. Lah, ptujski župan g. J e r še in drugi. Predsedoval je narodni poslanec g. Lovro P e t o v a r. Tajniško poročilo je podal g- Zabavnik. Društvo ima 15 podružnic in 2544 članov in 34.886 Din premoženja. Lanski promet je znašal 220.491 Din. Nadalje je občni zbor razpravljal o vseh nujnih vprašanjih, ki zanimajo vinogradnike. V novi odbor so bili izvoljeni večinoma dosedanji funkcionarji pod predsedstvom g. Lovra P e t o-varja in podpredsednika g. Ivana Vesenjaka iz Maribora.
Včeraj dopoldne je pa bil v ptujskem
Narodnem domu kongres vinogradnikov. Otvoril in vodil ga je zopet g. Petovar. Udeležili so se ga poleg zastopnikov vlade, banske uprave in občine tudi visoko-šolci agranomi iz Ljubljane. Kongres se je izrekel proti monopoliziranju izvoza vin, sprejel načrt inž- Lukmana iz Ljubljane glede sestave trsnega sorti-menta za Slovenijo, ki se razdeli v 11 okolišev, predlog o ureditvi trtnic in ob koncu resolucijo, ki obravnava vsa aktu alna vinogradniška vprašanja.
Ob 11. uri je bila v Društvenem domu slovesna otvoritev vinske razstave in sejma, katerega je v imenu zadržanega pokrovitelja, bana g. dr. Marušiča, otvoril g. inž. Zidanšek. Razstavilo je 80 vinogradnikov preko 3000 buteljk vina. Zastopani so vsi vinorodni kraji Slovenije. Razen tega so razstavljene tudi še razne naprave, vrste orodje itd. Popoldne je bil izlet v Haloze.
*
Nenavaden doživljaj je imela te dni soproga nekega industrijca v Berlinu. Prišla je bila pozno ponoči domov, se slekla s pomočjo svoje služabnice in baš hotela leči, — ko je v svoji uzidani omari, veliki kakor soba, naenkrat slišala nekaj zaropotati.
Meneč, da je padla kaka obleka z opešala, je odprla omaro — in zagledala notri moškega, ki ni mogel biti drugega kakor vlomilec. Gospa je hotela zavpiti, a je že začutila na ustih roko tega človeka, ki ji je vljudno velel, naj bo tiha in naj leže v postelj. On da ni nikakršen vlomilec, in prosi, naj mu oprosti, če bo v odsotnosti gospoda soproga prebil noč v omari. Milostiva naj bo prepričana, da se ji ne bo zgodilo nič hudega...
Tedaj se je dami posvetilo v glavi: To je bil detektiv njenega moža, ki jo je že dolgo sumničil. Vendar bi mu ne bila prisodila take podlosti. Tujec je dami potrdil, da ga je naročil gospod soprog, hkra-tu pa ji je zatrdil, da je milostiva napravila nanj tako globok vtis, da gotovo ne bo ničesar izdal, naj se zgodi karkoli v tej sobi...
Gospa ga je ogorčeno zavrnila, da tu pač ne bo prišel na svoj račun, in ga je nato pozvala, naj se odstrani, ker bi šla rada k počitku.
Zdaj jo je detektiv zaprosil, naj pove svojemu soprogu, da ga je še-le zjutraj zapazila v omari. »Jaz bom svojemu možu vse nekaj drugega povedala!« je bil odgovor. Nepovabljeni gost je še nekaj časa špijoniral po sobi, naposled je gospa pozvonila Služabnici in mož se je moral odstraniti.
Gospa od jeze ni mogla zaspati — in 1 ko se je njen mož ob osmih zjutraj povrnil s poslovnega potovanja, se ga je takoj lotila. Tedaj se je pa izkazalo, da mož ni o vsem tem prav ničesar vedel. On ni bil naročil nobenega detektiva. In ko sta gospod in gospa preiskala sobo, se je izkazalo, da je zmanjkal ves gospe-jin nakit in tudi njena torbica z denarjem.
S policije.
Policija je snoči aretirala dve Marički . radi tajne prostitucije; neki Ermin P. in Karl S. pa sta bila aretirana zaradi razgrajanja. Oba so vtaknili čez noč v policijske zapore, kjer sta si ohladila prevročo kri. — Na policijo so privedli danes dopoldne nekega trgovskega potnika Z. M. ki ga iščejo varnostne oblasti zaradi sleparij. Oddan bo sodišču, kjer mu bodo temeljito izprašali vest.
Promet z Avstrijo In Madžarsko.
Na našo sobotno brzojavno vest o ukinitvi direktnega osebnega prometa z Avstrijo in Madžarsko smo dobili uradno pojasnilo, da se omenjena naredba nanaša le na kupovanje voznih listkov. Vozni listki so se doslej lahko kupovali na vseh avstrijskih in madžarskih postajah za vse naše, odslej pa se bodo dobili samo do zadnje obmejne postaje. Prestopanje potnikov pa zaradi tega ne bo potrebno.
Pred sodiščem.
Obtoženec, vi ste že devetkrat pred-kaznovani zaradi žepne tatvine. Koliko ste dobili zadnjikrat?
Samo tri dinarje, gospod sodnik!
l‘USaU>1
S. J"' Urr.,
Ona: Uh, da sem vzela tebe za moža! Bolj neumne gosi od mene je ni na svetu! On (pomirjevalno): No, no, Rozalija! Ona: Molči! Ne ugovarjaj mi vedno!
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Ponedeljek, 9. maja. Zaprto.
Torek, 10. maja ob 20- uri »Spreobrnitev Ferdfhanda Pištore«. Ab. B.
Sreda, 11. maja ob 20. uri: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Poslovilna predstava g. Djuke Trbuhoviča.
Četrtek, 12. maja ob 20. uri: »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Ab. C. Zadnja predstava v sezoni.
Konec gledališke sezone bo v četrtek, 12. t. m. Dotlej bodo še te-le predstave: v torek repriza Langerjeve komedije »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«, ki je na sobotni premijeri dosegla velik uspeh. — V sredo, 11. t. m. je poslovilna predstava režiserja in tenorja Djuke Trbuhoviča! Kot zaključna predstava letošnje sezone pa bo v četrtek druga repriza Langerjeve komedije »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Porabite bloke!
(iledališki abonenti, izmed katerih so nekateri s plačevanjem abonmana v velikem zaostanku, so najlepše naprošeni, d? poravnajo svoje obroke čimprej pri fikedališki blagajni.
*
..Spreobrnitev Ferdinanda Pištore"
Premijera Langerjeve komedije.
Med doslej pri nas igranimi komedijami Čeha Františka L a n g e r j a je »Spre obrnitev Ferdinanda Pištore« najbolj }skreno neprisiljena, življenjsko resnična 111 zato najboljša. Obenem pa je tudi °blikovno dovršena; povsod spričuje avtorjevo moč pri izoblikovanju snovi, uravnavanju zapletljajev, razvoja in govorice. Ker pa je tipično praška, odnosno velemestna, se je mri nas dokaj izguba njena prvotna barvitost in učinkovita neposrednost.
Režiser g. Jože Kovič se je lotil svojega posla spretno in z vidno vnemo ter znova potrdil, da je pri režiranju komedij najbolj dovršen oblikovalec. Ustvaril si je svoj slog, ki je dober, le malo preveč se ponavlja, prehaja v neko določeno šablono. Isto velja za njegove inscenacije. Preveč ljubi konstruirane, pisano pobarvane ploskve, ki so lesene, mrtve, neokretne. Pogodi pa o-kolje, da veš takoj, kje se odigrava zgodba, ki je na sporedu. Pri »Spreobrnitvi Ferdinanda Pištore« se mu je posebno posrečilo drugo dejanje.
Ferdinanda Pištoro je upodobil režiser sam, in sicer z ognjem in zanosom, ki se je prelival iz nižin v višine in iz višin v nižine. Bil je zares naraven človek velemestne periferije. Zamerim mu Je prečesto skakanje po mizah, ki učinkuje patetično. Z njim se efekt ne povečuje, ampak kvari. Patosa pa se je po-siužil tudi kdaj pa kdaj v ostali igri. G. Pavle Kovič si je izredno posrečeno zamislil starega Pištoro in ga tudi dosledno odigral vse do konca. Ustvaril nam je nov tip v galeriji svojih kreacij. Prav tako dosledno zasnovan in podan je bil knez g. Bojana M e d v e n a, ki je pokazal, da je tudi dober karakterni igralec. Le malo preveč pretirano je v podrobnostih karikiral tega ruskega emigrantskega knjaza. Profesor aritmetike in naiven reševalec človeških duš Kostema ie našel v g. Maksu F u r i j a n u adekvatnega interpreta. Višji komisar Faltbs Je zaživel v g. Pavlu Rasbergerju, natakar pa v g. Franu Tovorniku. G. Edo Grom je odigral epizodno vlogo bankirja, g. Gorinšek stražnika, g. Harastovič Dostala, ga. Savino-■V a je pa podala nepoboljšljivega tatiča.
Moškim tipom so dodale naše igralke Posrečene ženske like. Ga. Milena Zakraj š k o v a se ie močno vživela v Pištorovo ženo Irmo, gdč- Elvira Kraljeva pa v sestro Terezo. Značaj obeh ie bil srečno pogoden.. Posebno dovršena je bila prehodna igra gdč. Kraljeve v tretjem dejanju. Njima je pridružila gdč. Ema Starčeva svojo Kamilo, katero Pa bi bila lahko oblekla malo manj zna-či no. Gdč. Starčeva ljubi sploh premočne poteze. Epizodna vloga gospe Do-stalove je v igri ge. Založnikove zrastla v značaj. Sploh je bil to večer posrečeno izoblikovanih značajev, ki so skoraj razprodano gledališče dobro zabavali.	-r.
Sokolstvo
Sokolska župa Maribor.
Seja župnega tehničnega odbora bo v sredo, 11. t. m. ob 20. uri v župni sobi v, Narodnem domu.
Predavanje o zgodovini Čehov in Slovakov.
Spričo ogromne udeležbe na prvem tem predavanju se isto ponovi v sredo 11. t. m., z začetkom točno ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma (I. nadstropje). Zlasti ono članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti praškega zleta, naj v lastnem interesu to velezanimivo in poučno predavanje obišče! — Dobrodošli so nam seveda tudi pripadniki ostalih brat skih Sokolskih društev. — Zdravo!
Sokol Sv. Lenart v Slov. gor.
Po sklepu zbora društvenih in četnih prosvetarjev je bil na praznik Vnebohoda v našem sokolskem domu administrativni tečaj za društva in čete slovenje-goriškega okrožja. Na tem tečaju, katerega so se udeležili društveni in četni blagajniki, tajniki in matrikarji, se je predelala praktično potrebna snov na podlagi društvenih poslovnih knjig in tiskovin. Kot predavatelji so sodelovali člani matičnega društva, in sicer brat načelnik, brat blagajnik in brat prosve-tar. Upamo, da bo tečaj rodil zaželjene uspehe.
Sokol Mala Nedelja.
Tukajšnja sokolska četa priredi na binkoštno nedeljo ob 15. uri v Društvenem domu svojo prvo akademijo, združeno z materinsko proslavo. Na sporedu bodo telovadne točke članov in moškega naraščaja, petje- moškega in mešanega zbora, koncertne točke godbe na pihala- Deca uprizori otroški prizorček v počaščenje naših mater, dramski odsek pa novo spevoigro »Srce in denar«. Po akademiji bo prosta zabava. Vabimo bratska društva in prijatelje Sokolstva od blizu in daleč k obilni udeležbi. Na binkoštno nedeljo vsi na Sokolsko akademijo k Mali Nedelji. Zdravo!
Spori
SS&fetni tek m Ihelbv pokal
Veliko zanimanje je vzbudil v mestu štafetni tek za Shellov pokal. Po vseh ulicah, koder je bilo tekanje, je tvorila publika gost špalir, zlasti velika množica gledalcev pa se je nabrala na trgu Svobode, kjer je bil cilj.
Proga je šla od ljudskega vrta po Koroščevi, Maistrovi, Kolodvorski in Aleksandrovi cesti na trg Svobode, kjer je bil cilj. Tik pred startom se je usula ploha, pomešana s točo, ki je ceste tako pokvarila, da so tekači morali gaziti blato in vlike luže. Da so- zato rezultati mnogo slabši, je samoobsebi razumljivo.
Na startu se je javilo 9 štafet, ki so pritekle v cilj v naslednjem vrstnem redu:
Rapid v postavi Miihleisen, Scheibl, Pipi, Hoffer, Mesareč, Feglitsch, Barlo-vič, v času 4,19.4.
Železničar v postavi Stanej, Venutti, Starešina, Rak, Strahalm, Rak II. Cerar 1 v času 4,19.6.
Maraton v postavi Grajec, Babušek, Luči, Edi, Pirchler, Grmovšek, Vidic, v času 4,23.4
Maribor v postavi Mile, Marjan, Tone, Gutmajer, Franci, Mušič, Karlo, v času 4,23.5. Karko je vodil do tik cilja pred Marotoncem Vidicem, pred ciljem pa je v luži zdrsnil in je moral prepustiti tretje mesto Moratoncem. Zatem so pritekle štafete Sokola I. Maraton II. Maribor II. Svoboda in Sokol II-
Izjava podružnice SPD v Mariboru.
Na zadnji plenarni seji odbora se je izčrpno obravnavalo stališče, ki ga je podružnica po svojem odboru in načelniku g. dr. Senjorju zavzemala v tekočem poslovnem letu napram drugim društvom, zlasti zimskošportnim organizacijam in posameznikom, ter vse smernice, ki so merodajne za društveno taktiko. Društ-
Icot ©veji pOŠSMifc
vo se zaveda, da mora na eni strani računati s padajočo potrošnjo planincev, na drugi strani pa skrbeti za aktivnost svojih postojank. Pri tem društvo ne sme izgubiti iz vida, da ni športno, ampak planinsko društvo in da ima- skrbeti v prvi vrsti za zimsko turistiko na Pohorju.
Ker so se pa pojavile od več strani neupravičene kritike, ki so se osredotočile predvsem proti osebi g. načelnika, je odbor na svoji označeni seji soglasno odobril nastop svojega načelnika g. dr. Senjorja, se solidariziral z njim v vseli smereh in izjavil, da je g. dr. Senjor tako v delokrogu SPD, kakor tudi v posameznih njegovih sekcijah in kot odbornik Tujsko-prometne zveze v Mariboru v odlični meri imel pred očmi interes podružnice SPD in planinstva sploh.
Zato je odbor etiodušno obsodil vse napade, ki so se pojavili proti osebi dr. Senjorja, obžaluje, da se po desetletnem, nad vse uspešnem in popolnoma nesebičnem vodstvu g. načelnika izražajo neke kritike baš od neizkušenih ljudi, ki jim manjka v tem oziru vsaka praktična in moralna legitimacija. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se ta sklep objavi. — Odbor.
Iz Mežice.
Slovensko planinsko društvo podruž« nica »Peca« Mežica-Črna javlja, da se odpre Uletova koča aia Peci za letošnjo sezono na Binkoštno nedeljo. Oba praznika ob devetih zjutraj bo opravil službo božjo dr. Jehart, predsednik Aljaževega kluba.
Preskrbljeno bo vsestransko za dobro jed in -pijačo ter zabavo. Od tega dne dalje bo koča stalno oskrbovana do pozne jeseni in bo nudila turistom vse udob nosti. Zveza z avtobusom od vseh vlakov do Mežice in Črne ugodna- Dostop do koče in do vrha Kordeževe glave je že mogoč brez smuči in derez, kljub temu da je na vrhu Pece šc precej snega
Vabimo torej vse ljubitelje planin, da obiščejo o Binkoštih našo obmejno postojanko sivo Peco. Cene v koči so znatno znižane.
ŠIBITE
Na br inskem letališču i ernpelhoferfeld domuje čreda tisoč ovac. Imajo jih zato, da sproti popasejo travo in da dobro steptajo tla.
Vinski zakon in kletarski vedež
Pravkar je izšla ta knjiga, ki jo je spisal znani odlični strokovnjak Andrej Žmavc. Važna je za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spirituozami, za vinske konzumente in kletarske kontrolne organe, pa tudi za pravnika, narodnega gospodarja, organe finančne uprave in prometne ustanove. Knjigo je naročiti pri g. Andreju Žmavcu, Maribor, Gosposka ulica 50.
Specijalne trajne kodre
izdeluje najceneje A. Prelog, Studenci, Aleksandrova cesta 17.	1504
Odisejada nemškega vojaka
Vrnitev zadnjega Nemca iz francoskega vojnega ujetništva
Te dni se je vrnil iz francoskega vojnega ujetništva zadnji Nemec, učitelj obrtne šole Paul Schwartz, ki je v teh dolgih letih preživel vse strahote, ki si jih v sedanji moderni dobi moremo zamisliti. Schwartz je bil ujet 1- 1918. kot nemški vojak, prideljen špionažni policiji in postavljen pred posebno sodišče, kjer so poleg vsega tega ugotovili tudi še to, da je pravzaprav bil rojen na Korziki in je francoski, ne nemški državljan. Toda hoteli so ga kljub temu pomilostiti, če izda neke skrivnosti in osebe špionažne podcije. Schvvartz se ni vdal. Izdal ni ničesar in je zato moral ostati v ječi vse do 1. 1919., ko so se drugi nemški vojni ujetniki že vračali domov.
Naposled mu je bil povratek sploh o-nemogočen; vojno sodišče ga je namreč obsodilo na deportacijo na Vražji otok, ki spada h kaznjenški koloniji Cayeni v Južni Ameriki. V francoskih vojaških zaporih je ostal Schwartz do 1. 1921., ko so ga vkrcali na vojno ladjo in prepelja’i Preko Atlantskega ocean" na VražU «•-
tok- Za njegovo usodo je že tedaj dozna-la tudi nemška in francoska javnost in mnoge odlične osebnosti so se z vso silo zmvede za njegovo pomilostitev. Med onimi, ki so se borili za njegovo svobodo so mii nemški poslanik v Parizu, profesor Grimm, Paul Boncour in drugi. Bon-cour se je posebno trudil, da bi dobil v roke akte vojnega sodjšča in jih spravil pred civilno, toda uspeha ni dosegel.
Šele letos je Schwartzovim zagovornikom uspelo doseči pomilostitev in zadnji nemški ujetnik iz svetovne vojne je bi! meseca marca obveščen, da se sme vrniti domov v Nemčijo. Pred nekaj tedni se je vkrcal na parnik »St. Rafael« in odšel v Paramaribo, glavno mesto sosedne nizozemske kolonije Surinam. Na obrežju je srečal nemškega konzula, ki mu je prišel naproti in to je bil prvi Nemec, katerega je videl po dolgih 13 letih. Nemško je govoril že bolj slabo, zato pa se je v ujetništvu naučil govoriti francosko, špansko, italijansko, arabsko in hebrejsko. Konzulova rodbina ga je sprejela, oblekla in nahranila.
O svojem življenju v ujetništvu je Schwartz pripovedoval mnogo zanimivega. Vražji otok se lahko prehodi v 15 minutah- Po prvih 15 dneh življenja na njem se zdi vsakemu deportirancu, da je
abiO^	iizr* 5joI' v	—
tropični samoti. Toda Schwartz je vzdržal, dasi je nekoč s še tremi Francozi skušal pobegniti. V nekem skalnatem skrivališču so deportiranci napravili primitiven čoln in se v njem odpravili na morje. Zajel jih je vihar in morali so se vrniti. Na povratku so jih opazili stražniki — in sledila je nova kazen s podaljšanjem deportacijske dobe.
Ob prostem času se je Schvvartz ukvar jal z rezbarstvom in čitanjem knjig. Na Vražjem otoku je bil vse do 1. 1928., ko so ga premestili na celino v Cayeno, kjer je bil zaposlen v nekem laboratoriju vse dokler ni bil sedaj pomiloščen. V Nemčijo se je vrnil te dni- Njegov sin, ki je sedaj že 22 let star, živi v Kehlu ob Re-ni, dočim mu je 801etna mati umrla prav ob času, ko je bil pomiloščen in tako ni več doživela njegove vrnitve. Žena ga je zapustila in se poročila z drugim. Paul Schwartz, Odisej svetovne vojne, zadnji ujetnik, je star sedaj 46 let, ko je odšel na vojno jih je pa imel 28. Za celih dolgih 18 let ga je svetovno klanje vrglo s tira normalnega človeškega življenja. Sedaj je siv, star in sam, samo njegovo znanje se je ogromno pomnožilo in izkušnje so narastle do'škrajnih mej.
Zanimiva žrtev novejše svetovne no-litične zgodovine!
Currer Bell:
97
Lowoodska sirota
»Drevi tega ne boste doznali, sir; potrpite do ju* tri. Nedokončana povest Vam bodi jamstvo, da se vidiva pri zajutrku; in tedaj jo končam. Sicer se moram potruditi, da Vam pripravim kaj boljšega od same vode.«
»Ti muhasti izmene, od vile rojen, in kot človek vzgojen! Ti si kriva, da se nocoj počutim, kot se nisem v dvanajstih mesecih. Da te je mogel Savel imeti za svojega Davida, bi bila brez plunke uročila hudiča.«
»Tako, sir, počesala sem Vam in uredila. Zdaj Vas zapuščam. Tri dni že potujem in dejala bi, da sem utrujena. Lahko noč!«
»Še to, Jana! Ali so bile same gospe v hiše, v kateri si bila?«
Zasmejala sem se in mu ušla; z glasnim smehom sem stekla po stopnicah. »Dobra misel!« sem se pohvalila. »Vidim, da ga s tem sredstvom nekaj časa ubranim melanholije!«
Drugo jutro sem ga slišala, kako je prav rano hodil Iz sobe v sobo. Jedva je prišla Marija v kuhinjo, jo je vprašal: »Ali je Miss Eyre še tu?« Nato:- »V kateri sobi je spala? Ali ni vlažna? Je li gospodična pokoncu? Idite in vprašajte jo, če kaj potrebuje in kdaj pride v pritličje.«
Brž ko je bil čas zajutrka. sem odšla k njemu. Vstopivši zelo oprezno, sem ga videla, še preden je začutil mojo prisotnost. Bilo je res žalostno videti, kako si je telesna bolezen bila podjarmila to krepko dušo. Sedel je v naslonjaču, tih, a ne miren. Očitno je koga pričakoval. Žalost mu je bila začrtana v ostrih potezah. Bil je podoben ugasli svetiljki, ki je čakala, da jo zopet prižgejo — in joj! sam nikakor ni mogel iznova razvetliti svojega obraza, kdo drugi bi mu moral storiti to uslugo! Mislila sem, da bom vesela in brezskrbna, a onemoglost krepkega moža me je zbodla v živo. Ko sem se mu približala, sem rekla z vso živahnostjo, ki sem je zmogla:
»Jasno, solnčno jutro je, gospod! Dež je nehal in lepo toplo je; kmalu poidete na izprehod!«
Vzbudila sem radost v njegovi duši, lice mu je zažarelo.
»Oh, ali si res tu, moj škrjanček! Prišla si, nisi od-
letela, izginila? Morda bo ura tega, kar je ptiček tvojega rodu zapel visoko nad gozdom; toda njegova pesem mi ni vzbudila ugodja, ker vzbujajoče solnce zame nima žarkov. Vse pesmi zemlje so za moje uho združene v govoru moje Janiče, ki, hvala Bogu, ni preveč molčeča; ves solnčni soj, ki ga morem čutiti, je v njeni prisotnosti.«
Solze so mi stopile v oči ob tej izpovedi lastne nemoči. Kakor bi kraljevski orel, priklenjen k veji, moral prositi vrabca, naj mu priskrbi hrane. A jokavo dekle nisem hotela biti. otresla sem slane kapljice z lica in se lotila zajutrka.
Večji del dneva sva prebila na planem ... Iz vlažne, divje hoste sem ga popeljala na prijazno polje. Opisovala sem mu zeleno prelest trat in blestečo sinjino neba. Posadaila sem ga na trš in se mu nisem branila, ko me je prižel k sebi. Pilot je ležal pri najinih nogah. — Gospodar me je objel in dejal:
»Okrotni uhajač! Oh, Jana, kaj sem trpel, ko sem bil doznal. da si ušla iz gradu in te nisem mogel nikjer najti, ko sem preiskal tvojo sobico in ugotovil, da nisi vzela ne denarja ne dragocenosti, ki bi jih bila mogla prodati- Niz biserov, ki sem ti ga bil poklonil, je ležal v škatli, vsi kovčegi so bili zaklenjeni in prevezani, pripravljeni za svatbeno potovanje. Kaj bo moja Jana neki počela brez sredstev, brez obleke in brez denarja, sem razmišljal. Kaj si ukrenila v tisti stiski, povej!«
Ker me je tako izzival, sem mu jela pripovedovati svoje dožitke v zadnjem letu. Ublažila sem nekoliko poročilo o svoji blodnji po. mortonskih goljavah in o svojem gladovanju. Da sem mu vse priznala, bi mu biia prizadela prehude bolečine; še to, kar sem mu zaupala, mu je huje ranilo zvesto srce, kot ie bilo treba.
Dejal mi je, da nisem smela tako skrivaj oditi, da sem mu morala razkriti svoj namen; saj bi me ne bil prisilil, da ostanem v gradu in ga ljubim. Dasj je bi! sirov v svojem obupu, me je preveč in prenežno ljubil, da bi se izprevrgel v samosilnika. Rajši bi mi bil poklonil polovico svojega imetja, ne da bi bil za to zahteval en sam poljub, nego da sem se strmoglavila brez prijateljev v daljni in široki svet. Prepričan je bil. da sem morala več prestati, nego sem hotela povedati.
»Nič ne de, če sem res kaj trpela,« sem nadaljevala, »saj moje tegobe in nadloge niso dolgo trajale.« Nato sem mu opisala, kako so me bili sprejeli v Moor-Houseu, kako sem postala učiteljica, kako sem obogatela in na-
šla sorodnike. Večkrat sem omenila tudi Mr. St. Johna Riversa. Jedva sem končala svojo izpoved, je že vprašal:
»Tisti St. John je torej tvoj bratranec?«
»Da.«
»Tolikrat si ga imenovala, da ti je moral biti prav pogodu?«
»Jako dober človek je bil, gospod, res nisem mogla drugač, ugajal mi je.«
»Dober človek? Ali pomeni to spoštovanega, spodobnega petdesetletnika, ka-li?«
»St. John je štel le devet in dvajset let, sir.«
»»Jeune encore«, bi dejali Francozi. Ali je bil droben, dolgočasen in preprost? Oseba, ki je dobra bolj radi tega, ker ni vdana strasti, kot zato. ker je krepostna?«
»Silno delaven je. Velika in vzvišena so dela. ki jih namerava izvesti.«
»A možgani? Bržkone niso mnogo prida. Nemara jasno misli, a človek skomizgne z rameni, kadar odpre usta?«
»Malo govori, sir, a kar pove, je tehtno. Njegov um je prvovrsten, bi dejala, ne baš dovzeten, a krepak.«
»Spreten mož, kaj?«
»Zelo spreten.«
»Izobražen?«
»St. John je znamenit učenjak.«
»Zdi se mi, da Vam ne ugaja njegovo vedenje. Mračnjak je, prenapetnež, dlakocepec?«
»Nikoli se nisem obregnila obenj; njegove manire so bile brez graje, če kaj vem. Olikan, miren, spodoben je bil.«
»In kašne vnanjosti je bil? Pozabil sem že, kako ste mi ga opisali — nekak sirov župnik, ki ga duši ovratnica, vzvišen na svojih čevljih z debelimi podplati, kaj?«
»St. John se okusno oblači. Brhek mož je, visok, lep, modrih oči, z. grškim profilom.«
Zamrmral je zase: »Vrag ga vzemi!« meni pa je dejal: »Ali Vam je ugajal, Jana?«
»Da. Mr. Rochester, rada sem ga imela; toda to ste me že prej vprašali.«
Ugenila sem, kaj je nameraval moj izpovednik. Ljubosumnost ga je mučila. Zbadala ga je, a ti bodljaji so bili zdravi; branili so ga ostrih zob otožnosti. Zate tudi nisem hotela te kače takoj umoriti.
Bela divjaklnja v avstralskem pragozdu
Iz Melbournea v Avstraliji je prispela vest, da je ameriški raziskovalec Paul Withiiiigton našel na svojem zadnjem potovanju po Zahodni Avstraliji med domačimi divjaki belo žensko, ki že enajst let ni videla nobenega človeka belega plemena. Našel jo je v nekem gozdu ob se-varnozapadni obali, ki je še nekolonki-rana. Da ni domačinka, je spoznal samo po njeni svetlejši koži in dolgih plavih laseh, dočim imajo tamkajšnji divjaki vsi samo črne, kajti sicer se od njih ni razlikovala ne po obleki, ne po govorici in običajih. Angleško je govorila že zelo slabo, vendar mu je povedala, da je prišla v to nenavadno družbo tik po svetovni vojni, ko se je vozila na neki ladji, ki se je tam v bližini potopila. Srečno je priplavala na obrežje, kjer so jo sprejeli divjaki in skrbeli zanjo- Pozneje je ostala pri njih prostovoljno in tudi Withingto-novo povabilo, naj se mu pridruži in zapusti divjake, je odklonila. Dejala je, da je v divjaškem življenju bolj srečna kakor bi mogla biti med civiliziranci. Zenska je stara šele okoli 30 let. V Melbour-neu so ugotovili, da je čudaška ženska neka angleška uradnica, o kateri so mislili, da se je pri omenjeni nesreči utopila.
Okupacija in aneksija Anftarktide
Velika nova ameriška ekspedicija na južni tečaj.
Geografska družba Zedinjenih držav pripravlja novo veliko ekspedicijo na južni tečaj, ki bo nadaljevala znanstveno delo proučevanja te neznane šeste celine, katero je započeKpred leti admiral Byrd. Družba se je tudi obrnila na Byr-da in ga zaprosila, da bi prevzel vodstvo
ekspedicije, kar je pa zaradi slabega zdravja odklonil. Vodstvo bo zato prevzel znani Byrdov sopotnik Lincoln Els\vorth, a glavni letalec bo BerntBal-cheu.
Nova odprava bo tehnično mnogo bolje opremljena kakor je bila Byrdova in se
»Sijajno, Florijani Saj si vedno želel imeti dvosedežen avto!
Pristopajte k „Vodnikovi družbi“/
bo delila na štiri velike skupine. Na kraju, kjer je imel Byrd svoje znano taborišče »Little America«, bo zgrajeno celo ekspedicijsko mesto, ki bo lahko dajalo tri do štiri leta zavetja številnim raziskovalcem in pomočnikom. Pri delu bodo zaposleni poleg drugih tudi skoraj vsi oni, ki so spremljali Byrda in si tako že pridobili velike praktične izkušnje. Mesto bo zgrajeno še pred pričetkom pravega znanstvenega dela.
Celotni stroški te akcije bodo znašali približno milijon dolarjev. Wilkinsovo ponudbo, da bi skušal tudi pod morjem prodirati proti tečaju, je družba odklonila, in sicer zaradi prevelikih novih stroškov, ki bi s tem nastali in pa zato, ker je ekspedicija v prvi vrsti političnega pomena. Združene države nameravajo namreč Antarktido okupirati in anektirati zase. Vsa ceremonija bo sicer bolj simboličnega pomena, gre pa vendar tudi za nekakšno rivailiteto med Ameriko in Anglijo.
Ekspedicijo bo zopet spremljala posebna filmska odprava, ki pa ne bo napravila samo posnetkov pokrajin, ampak tudi prave filme z igralci in igralkami. Fabule filmov bodo fantastično-roman-tične. Eden izmed filmov bo prikazoval v obliki Tomana nove pokrajine »Little America«. Ekspedicija odrine na pot prihodnje leto.
Dojenček,
star 3 mesece, se odda v popolno o-skrbo v mestu Maribor. Ponudbe z navedbo oskrbnine je podati pod šifro »Dojenček« na upravo »Večernlka« do 16. maja.	1468
Dva velika lokala
z velikimi kletnimi prostori na prometnem kraju se s 1. junijem oddasta., Poizve se v upravi lista.	1502
specljalno izdeluje
N. Novakovi!.
Studenci
Aleksandrova cesta 45 Cene zmerne! 1429
(T. SOKLIČ) lVJ. Maribor ¥
■utopaiU m
Kupim dobro ohranleno otroško kolo.
gledališka frizerka, Vetrinjska ulica 11. Grajska ulica 2.	1421
Štiri- In trisobna stanovanja
s kopalnicami in pritiklinami v novi zgradbi se s 1. junijem oddajo. Poizvedbe v upravi lista.	1503
Lepo, solnčno, opremlfeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam za 1 ali 2 osebi. Stritarjeva 29 I.	1501
Predno greš na potovanje ne pozabi kupiti si
Krasno izbiro po najnižjih cenah ima
KNJI GA R N A I N PAPIRNICA
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
nalivno pero!
Izdaja Konzorcij »Jutra* m v»"Mikni; pra^aanik izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO OTFLA v Mariboru.