Tim Gajser Najmlajši svetovni prvak v zgodovini MXGP je doma v Pečkah! O Stran 11 V središču Ptuj • Nepreklicen odstop Stojakove: Senčarje-va hišica iz kart se sesuva Ptuj, torek, 6. septembra 2016 letnik LXIX Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR - V ra 2016 jo tajerski Štajerski www.tednik.si | ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik | Kultura Ptuj • Zvezde zasijale na začetku in ob koncu poletja O Stran 10 Izobraževanje Slovenija • Zakaj šolski sindikat spet napoveduje stavko O Strani 8 in 9 Šport Nogomet • Triglav ostaja 100 %, Drava do zmage z igralcem manj O Stran 12 Šport invalidov • Franc Pinter na svoje sedme paraolimpijske igre O Stran 13 Štajerski TEDNIH v digitalni knjižnici: www.dlib.si Slovenija, Ptuj • 47. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016 Še ena uspešna festivalska zgodba Letošnji 47. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016 je 1. in 2. septembra potekal na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Grajsko prizorišče se je izkazalo kot odlična festivalska kulisa, zmaga pa je šla tokrat v roke ansambla Vikend. Foto: Črtomir Goznik V središču m RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Kdo je dobil službo v Zavodu za turizem O Stran 3 Podjetništvo Kakšni so polletni rezultati podjetij v Podravju O Strani 4 in S Kmetijstvo • Bo slovensko kmetijstvo klonilo pod politiko nizkih cen? O Strani S in 7 Aktualno • Poskusov ilegalnih vstopov vrSlovenijo na meji s Hrvaško je vse več O Strani 2 in 3 i 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 6. septembra 2016 Podravje, Slovenija • V primerjavi z lanskim letom letos kar 60 odstotkov več ilegalnih preho Poskusov ilegalnih vstopov v Slove Na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje so letos obravnavali dva večja poskusa nedovoljenega vstopa tujcev v nih vstopov v državo hitro narašča... Julija letos sta turška državljana s tovornim in priklopnim vozilom turških registrskih oznak čez mejni prehod Gruškovje skušala prepeljati devet oseb, skritih med tovorom; šest iz Afganistana in tri iz Pakistana. Avgusta pa je bolgarski državljan s tovornim in priklopnim vozilom bolgarskih registrskih oznak v državo želel prepeljati sedem državljanov Afganistana, ki so se skušali izogniti mejni kontroli. Vsi so bili mladoletni, stari med 12 in 17 let. Možnost, da bi šlo za trgovino z ljudmi, so policisti izključili. Miran Šadl s Policijske uprave Maribor pojasnjuje, da je v obeh primerih pri pregledu vozil tester CO2 pokazal povečano koncentracijo ogljikovega dioksida v priklopnem vozilu: »V obeh primerih je bila pletenica, ki preprečuje nepooblaščeno odpiranje ponjave, poškodovana oz. prerezana, zato so policisti opravili še pregled notranjosti priklopnih vozil.« Oba poskusa sta se zgodila v času povečanega prometa za- Uvodnik Za nelegalno prečkanje meje do treh let zapora Kazenski zakonik za nasilno prekoračitev državne meje ali oborožen nezakonit vstop na njeno ozemlje predvideva denarno kazen ali zapor od treh mesecev do treh let. Kazen za tihotapce ljudi je strožja: »Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor skupino dveh ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.« Če storilec s tem sebi ali drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo in podobno, pa ga lahko kaznujejo tudi z do osmimi leti zapora. / radi turistične sezone, komandir Postaje mejne policije Gru-škovje Damjan Klasic pa zatrjuje, da je mejna kontrola vedno enaka: »Izvajamo jo v skladu s schengenskim standardom.« V prvem primeru so policisti zoper osebe, skrite v vozilu, Zaposlovanje po domače Čeprav se v novinarskih vodah gibljem šele kratek čas, mi je kaj hitro uspelo ugotoviti, kako po domače poteka zaposlovanje v javnem sektorju in še kje. Podeljevanje visokih služb in dobro plačanih delovnih mest zaradi sorodstvenih vez oz. poznanstev ali političnih in strankarskih povezav je pri nas tako rekoč nekaj povsem običajnega. Bolj neobičajno je kadrovanje brez zvez. A vse to ne bi bilo tako hudo narobe, če bi že vnaprej izbrani kandidati do želenega delovnega mesta prišli po normalnih pravilih zaposlovanja - torej zaradi ustrezne izobrazbe, znanja, izkušenj in kompetenc -, ne pa izključno zaradi zvez in drugih povezav. Dostikrat so namreč objavljena prosta delovna mesta, a so že vnaprej zasedena. Tako že v samem začetku s prirejenimi razpisi in vnaprej določenimi pogoji, ki so pisani na kožo tistemu»pravemu« kandidatu, izločijo druge in ti nimajo niti možnosti, da bi se sploh predstavili. Če že, pa so slej ko prej v marsikaterem selekcijskem postopku zveze in poznanstva ali politične in druge povezave odločilen dejavnik. Negativne posledice kadrovanja po zvezah pa se skozi nesposobne nastavljene »šefe« kažejo še leta in leta. Takšen kader je, milo rečeno, nebodigatreba strošek, ki ga plačujemo mi, navadni davkoplačevalci. Čeprav je zaposlovanje po zvezah in poznanstvih v državnih podjetjih, občinskih pisarnah in še kje stalna praksa, pa v to sršenje gnezdo oblastniki - morda namenoma - še niso dregnili... S podobnimi težavami se sicer srečujejo tudi drugod. A so ponekod tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, vendarle stvari vzeli v svoje roke. Po poročanju medijev je še najstrožje zaposlovanje sorodnikov uredil nemški Bundestag, kjer je poslancem kot pomočnike oziroma sodelavce praviloma prepovedano zaposlovati sorodnike, zakonske partnerje in sorodnike v svaštvu. Zanimivo bi bilo videti, koliko stolčkov bi v tej situaciji postalo praznih samo v našem hramu demokracije . Monika Levanič izvedli prekrškovni postopek zaradi poskusa izmaknitve mejni kontroli, po končanem postopku pa so vseh devet oseb vrnili na Hrvaško. Šadl dodaja še: »Pristojnemu tožilstvu so policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejana Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu kazenskega zakonika.« V drugem primeru, ko je šlo za mladoletnike, policisti zaradi nesmotrnosti postopka o prekršku sicer niso predlagali, so pa vse osebe vrnili hrvaškim varnostnim organom. Foto: Postaja mejne policije Gruškovje Med osebami, ki so se letos na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje skušale izogniti mejni kontroli, je bilo največ državljanov Afganistana. Sp. Podravje • Lani očistili 2,4 milijone m3 odpadnih vod V dejavnosti kanalizacije 3,5 milijona Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je po višini prihodkov druga najpomembnejša dejavnost gospodarskih javnih KP Ptuj odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod opravlja na območju 14 občin, koncesijsko pogodbo pa imajo podpisano samo z mestno občino (MO) Ptuj. Čeprav so namreč tudi nekatere druge spo-dnjepodravske občine sklenile, da koncesijo podelijo Komunali Ptuj in ji s tem z najemno pogodbo predajo v upravljanje kanalizacijski sistem, koncesijske pogodbe še niso sklenjene. V 13 občinah KP Ptuj dejavnost javne službe izvaja na podlagi začasnih pogodb. To so občine Gorišnica, Juršinci, Majšperk, Videm, Zavrč, Hajdina, Mar-kovci, Trnovska vas, Cirkulane, Dornava, Sv. Andraž, Žetale in Podlehnik. Občini Dornava in Sv. Andraž za obratovanje naprav in sistema skrbita sicer sami, KP pa izvede dela po potrebi in izključno na podlagi konkretnega naročila. Za občini Destrnik in Kidričevo KP Ptuj dejavnosti več ne opravlja - v Kidričevem od leta 2013, na Destrniku od lani. Ker je KP Ptuj v 100-odsto-tni javni lasti, je večina občin sklep o oddaji koncesije izdala na podlagi tako imenovanega notranjega naročila. To pomeni, da je podjetju izvajanje koncesijske dejavnosti podeljeno brez javnega razpisa. Iz odvajanja odpadnih vod je KP Ptuj lani doseglo 983.000 evrov prihodkov in 73.000 evrov dobička. Najvišji priho- dek beležijo na območju MO Ptuj (636.000 evrov), kjer je na sistem priključenih tudi največ uporabnikov. Na dejavnosti čiščenja so prihodki v letu 2015 znašali 2,5 milijona evrov, od tega 2,1 milijona za čiščenje na centralni čistilni napravi na Ptuju in nekaj manj kot 400.000 evrov za čiščenje na napravah na območju preostalih občin v regiji. Za območje MO Ptuj je čiščenje prineslo dobiček v znesku 14.000 evrov, za območje zunanjih občin pa izgubo v višini okrog 5.000 evrov. Skupno je iz dejavnosti še vedno izkazan dobiček v znesku 9.000 evrov. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 6. septembra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 dov državne meje nijo na meji s Hrvaško je vse več Slovenijo. Obdobje množičnih migracij se je spomladi letos sicer končalo, po drugi strani pa število poskusov ilegal- Foto: Postaja mejne policije Gruškovje Zaradi poškodovane pletenice so policisti opravili tudi pregled notranjosti vozil. Na slovenskih mejah zavrnejo vse več tujcev Na ozemlju celotne države pa so letos do konca maja obravnavali 244 ilegalnih prehodov državne meje (v enakem obdobju lani 152). Na Upravi uniformirane policije pravijo, da letos opažajo trend povečevanja števila ilegalnih prehodov: »V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število ilegalnih prehodov povečalo za dobrih 60 %, edini upad je bil v letošnjem aprilu.« Med obravnavanimi osebami je bilo največ državljanov Albanije, sledijo pa še Maroko, Kosovo, Alžirija, Irak, Sirija, Afganistan, Srbija in Pakistan ... Poleg ilegalnih prestopov meje policisti beležijo tudi nedovoljene vstope na notranjih mejah (torej z Avstrijo, Italijo in Madžarsko), nedovoljeno prebivanje na območju Republike Slovenije in zavrnitve vstopa na državnih mejah, ko tujci v Slovenijo vstopajo brez ustreznih potnih listin ali brez potrebnih dovoljenj. Število nedovoljenih vstopov na notranjih mejah se je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani občutno zmanjšalo (največ jih je bilo na meji z Avstrijo), upadlo je tudi število primerov nedovoljenega prebivanja na območju Republike Slovenije ali drugih držav članic EU. Število zavrnjenih na državnih mejah pa se je med 1. januarjem in 31. majem letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 32 %, večinoma pa je šlo za državljane tretjih držav. Slovenski policisti so letos do konca maja na podlagi mednarodnih sporazumov tujim varnostnim organom vrnili 230 tujcev (v enakem obdobju lani 179), od tega kar 175 na meji s Hrvaško (v lanskem primerljivem obdobju 97). Na meji s Hrvaško je bilo največ vrnjenih državljanov (38) iz Albanije. Po drugi strani so tuji varnostni organi v tem obdobju na podlagi mednarodnih sporazumov v Slovenijo vrnili 178 oseb, med katerimi je bilo 20 slovenskih državljanov. Nova oblika migrantske krize? Sredi lanskega septembra se je začel množični val migracij, v sredini oktobra pa se je število migrantov še povečalo in je Trend števila ilegalnih prehodov 120 100 80 60 40 20 sep.15 okt.15 nov.15 dec.15 jan.16 feb.16 mar.16 apr.16 maj.16 sep.15 okt.15 nov.15 dec.15 jan.16 feb.16 mar.16 apr.16 maj.16 ilegalni prehodi 96 65 39 16 24 47 61 41 71 v vrhuncu v Sloveniji preseglo 11.000 migrantov v posameznem dnevu. V letnem poročilu Policijske postaje Podlehnik za leto 2015 so zapisali: »V drugi polovici leta 2015 smo bili zelo obremenjeni s postopki migrantov, ki so potovali skozi Republiko Slovenijo. Vodili smo sprejemni center v Gru-škovju, kjer smo od septembra obravnavali skoraj 15.000 oseb, kar je od nas zahtevalo izredne kadrovske napore in materialno tehnične resurse.« Na Upravi uniformirane policije pojasnjujejo, da se je obdobje množičnih migracij v prvi polovici marca letos sicer končalo, vendar pa je od lanskega decembra opazen trend povečevanja števila ilegalnih prehodov: »Število zavrnitev vstopov državljanov tretjih držav se na Vir: www.policija.si našem delu zunanje schengen-ske meje še naprej povečuje. V strukturi zavrnjenih po državljanstvu imajo pomembno vlogo tudi državljani migracijsko najbolj rizičnih držav; gre za strukturo tujcev, ki je bila prisotna v tokovih množičnih migracij.« Kljub temu situacijo na področju nedovoljenih migracij ocenjujejo kot stabilno. Eva Milošič Statistika kršitev za Slovenijo Ilegalni prehodi meje ||1. januar-31. maj 2015 11. januar -31. maj 2016 152 244 Zavrnitve vstopa na državnih mejah 1.696 2.244 Nedovoljeni vstopi na notranjih mejah 443 181 Nedovoljeno prebivanje 1.188 623 Skupaj 3.479 3.292 Vir: www.policija.si evrov prihodkov služb (GJS) Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Foto: MZ Glede na količino prodane vode se je na širšem ptujskem območju, kjer je izvajalec službe odvajanja in čiščenja odplak KP Ptuj, v letu 2015 v javno kanalizacijo odvedlo okrog 2,1 milijona m3 odpadne vode, od tega 1,7 milijona m3 na območju MO Ptuj. Po podatkih, odčitanih na čistilnih napravah, se je prečistilo 2,4 milijone m3 odpadne vode, na območju MO Ptuj 1,9 milijonov m3. Ptuj • Direktorica uprave MO Ptuj odstopila Senčarjeva hišica iz kart se sesuva in občinarji je včeraj dopoldan završalo. Razlog: odstop direktorice uprave Me- Med ptujsko lokalno politično srednjo stne občine (MO) Ptuj Vlaste Stojak. Stojakova je občinsko upravo vodila nekaj manj kot dve leti, odkar je mandat župana prevzel Miran Senčar. V prvem krogu lokalnih volitev jeseni 2014 je kot županska kandidatka stranke SD zbrala dobrih 13 odstotkov glasov. V drugem krogu, ko sta v igri za župansko mesto ostala nekdanji župan Štefan Čelan in aktualni Miran Senčar, je ptujski lokalni odbor SD javno podporo izkazal Senčarju. Stojakova je bila kot nosilka liste svetniških kandidatov izvoljena v mestni svet. Kmalu po volitvah je bilo v javnosti slišati namige, da bi morda lahko postala podžupanja. Politična dogovarjanja so prinesla drugačno odločitev. Postala je direktorica občinske uprave. Pred tem je svojo profesionalno kariero gradila na Zavodu za zaposlovanje. Dolga leta je bila direktorica ptujske območne izpostave, nato pa še mariborske. Pred prihodom na direktorsko mesto v upravi MO Ptuj je bila zaposlena na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani. Stojakovo smo po včerajšnjem odstopu zaprosili za komentar in pojasnilo. Vprašanja o aktualnem dogajanju v zvezi z odstopom direktorice smo naslovili tudi na župana MO Ptuj Mirana Senčarja in vodstvo ptujske lokalne organizacije stranke SD. V vodstvu MO Ptuj so informacijo o odstopu direktorice potrdili. Predsednik občinske organizacije SD Ptuj Dejan Levanič pa je sporočil, da bosta s Stojakovo izjavo za javnost podala v naslednjih dneh. Neuradno se govori, da naj bi na odločitev Stojakove, da odstopi, precej vplivalo dogajanje okrog avgustovske skupščine delničarjev Komunalnega podjetja Ptuj, na kateri MO Ptuj kot največja lastnica ni imela svojega predstavnika. Mojca Zemljarič sta direktorice uprave MO Ptuj. Ptuj • Zavod za turizem 165 vlog za štiri delovna mesta Po pričakovanjih je bilo zanimanje za razpisana delovna mesta na Zavodu za turizem Ptuj izjemno veliko. Za štiri delovna mesta je prispelo 165 vlog, izbrali pa so, kot zatrjujejo, najbolj usposobljene. Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc je z izbranimi kandidati pogodbe o delovnih razmerjih podpisala včeraj. Svetovalec za področje vizualnih komunikacij In odnosov z javnostmi je Borut Kupnik, svetovalka za razvoj turizma In kakovost Katja Ertl, delo področnega referenta za prireditvene dejavnosti bo opravljala Monlka Kline, organlzatorica turističnega vodenja na novoustanovljenem ptujskem Zavodu pa bo Sanja Selinšek. Kot pravi Gončeva, je bilo z Izbiro res veliko dela, saj je prispelo 165 vlog. Pri Izbiri novih sodelavcev pa so, kot zagotavlja, štele izključno kompetence in izkušnje. Dženana Kmetec 4 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 6. septembra 2016 Cirkulane • Sanacija škode po neurjih leta 2014 En plaz bodo sanirali, dva še čakata V teh dneh pričenjajo rekonstrukcijo nestabilnega terena na lokalni cesti ob meji med občinama Cirkulane in Zavrč oz. med naseljema Brezovec in Korenjak, dela pa bodo predvidoma končana do konca letošnjega septembra. Gre za okoli 50 metrov dolg asfaltiran cestni odsek, ob katerem bodo zaradi plazenja zabili 17 armiranobetonskih pilotov, postavili približno 30 metrov dolg kamnito-betonski zid in uredili umirjevalnik vodnega potenciala, asfalt pa bodo morali zamenjati z novim. Sanacijo bo za 72.985 evrov z DDV opravilo maribor- sko Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, do primopredaje opravljenih del pa bo cesta za promet popolnoma zaprta. Na občini Cirkulane so izvajalca del izbrali kot najugodnejšega od sedmih ponudnikov, ki so se na javno naročilo male vrednosti prijavili. Razlike med cenami so bile precejšnje; najdražjo ponud- Foto: Občina Cirkulane Na občini Cirkulane so pogodbo z izbranim izvajalcem del že podpisali. bo je dalo podjetje GMG Elmont s Ptuja, ki bi dela opravilo za dobrih 120 tisočakov z DDV. Sanacijo bo iz sredstev proračunske rezerve za sanacijo škode, nastale v neurjih in poplavah septembra leta 2014, financirala država. DDV, tehnična dokumentacija in nadzor pa niso upravičeni stroški, zato jih bo plačala občina Cirkulane. Prioritetni vrstni red sanacije objektov na svojem območju določijo občine same, ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa v okviru razpoložljivih sredstev sledi njihovim predlogom. Direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak pojasnjuje: »Prijavili smo tri prioritetne plazove v naši občini, MOP pa je doslej odobrilo le sanacijo plazu na cesti Brezovec-Korenjak.« Ministrstvo bo sredstva nakazalo šele januarja prihodnje leto, vendar bo občina denar založila, da bodo dela opravljena še letos. Eva Milošič Sp. Podravje • Talum ob polletju s 320.000 evri dobička Po proizvodnji rondelic za tube in Kidričevski Talum, v katerem državni Eles obvladuje 86-odstotni delež, je v letu 2015 iz prodaje sežek bodo namenili za pokrivanje bilančne izgube iz poslovanja v minulih letih. Ob prvem letošnjem polletju znašajo Talumovi prihodki od prodaje 153,6 milijona evrov, kar je manj, kot so znašali prihodki v istem obdobju lani. »Prihodki so sicer za tri odstotke višji od načrtovanih in nižji, kot smo jih ustvarili v istem obdobju v letu 2015. Na njihov obseg vpliva borzna cena aluminija, ki se je glede na lansko leto znižala. Ne glede na padec cen surovin na borzah, tudi aluminija, smo ob polletju ustvarili pozitivni rezul- tat iz poslovanja v višini 320.000 evrov, s čimer nadaljujemo pozitivni trend dobičkonosnosti iz lanskega leta. Načrte smo z rezultati dosegli oz. presegli. Rezultati so spodbudni, kar pa ne pomeni, da se bomo zadovoljili z do zdaj doseženim. V prvem polletju smo zaposlili 71 novih sodelavcev, ob koncu junija nas je bilo v skupini Talum zaposlenih 1.273,« je pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in dodal: »Izkupiček prvega STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na Internetu. jistrir jte se na wwmfeiifci Podravje • Perutnini poslovni rezultati ostajajo skrivnost Sij ob polletju s 414 milijoni evrov prihodkov Poslovna skupina Sij, ki je od začetka leta prevladujoča lastnica Perutnine Ptuj, je v prvem letošnjem polletju ustvarila 24,6 milijona evrov čistega dobička. To je okrog devet milijonov evrov več, kot je znašal dobiček v prvi polovici lanskega leta. Prihodki od prodaje podjetij skupine Sij so ob polletju znašali nekaj manj kot 414 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se povečali za 13,5 odstotka. Občutno so povišali tudi bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA). Ta se je ustavil pri 60,1 milijona evrov, kar je 14,5 odstotka več kot v lanskem polletju. Dodatno se je izboljšala tudi dobičkonosnost poslovanja. Skupina je poslovanje izboljšala ob povečanih izdatkih za naložbe. Lani so v prvem polletju za naložbe namenili 35 in v enakem obdobju letos 51 milijonov evrov. Povečanje naložbene aktivnosti je povezano z realizacijo dveh obsežnih projektov v jeseniškem Acroniju. To sta zagon nove linije za toplotno obdelavo debele pločevine in nadaljevanje izvajanja naložbe v peč AOD. Medtem ko Sij, ki lastniško obvladuje ptujskega prehrambne-ga giganta, poroča o uspešnem poslovanju ob polletju 2016, pa v Perutnini Ptuj o poslovnih rezultatih minulega leta in prvega letošnjega polletja molčijo. Seja skupščine delničarjev, ki je bila sklicana za torek, 30. avgusta, je bila zaradi proceduralnih razlogov preklicana in bo ponovno sklicana v prihodnjih dneh. Na skupščini so se delničarji med drugim nameravali seznaniti s poslovanjem v letu 2015, posredno bi bili nato podatki o poslo- vanju z objavo v bazi Ajpes tudi javni. Koliko prihodkov točno sta v letu 2015 ustvarili matična družba in celotna poslovna skupina Perutnine Ptuj, zaenkrat ni javno znano. Prav tako v Perutnini še ne želijo razriti rezultatov poslovanja ob polletju 2016. Glede na aktualne zamenjave na nekaterih vodilnih mestih v družbah poslovne skupine Sij nas je zanimalo, ali se morebiti tudi na Ptuju obetajo kadrovski premiki. »Nadzorni svet Perutnine Ptuj tega področja ni obravnaval,« so odgovorili v Siju. Do kadrovskih sprememb je medtem že prišlo v družbah Acroni Jesenice, Ravne Systems in Elektrode Jesenice. Mojca Zemljarič Slovenska Bistrica • Polne plače in tudi izplačan regres Agonija Aha Emmija končana Slovenjebistriško podjetje Aha Emmi, ki je bilo že tik pred stečajem in notranjim odkupom, je poleti za 2,5 milijona evrov pristalo v rokah poljskega podjetja Aluform Spolka. »S tem se je končala dveletna agonija,« je vstop strateškega partnerja pokomentiral direktor Emmija Roman Stegne. »Nov lastnik nam je omogočil dostop do finančnih virov, da smo lahko izpolnili dane zaveze iz prisilne poravnave in še preostale dogovore. Predvsem pa je pomembno, da se lahko ukvarjamo s tistim, kar znamo, to je s poslom. Omogočeno nam je nemoteno opravljanje dela,« je poudaril direktor Emmija. Na drugi strani pa je okrcal DUTB in državne inštitucije: »Ves čas smo imeli dovolj dela in v zadnjih 10 mesecih tudi pozitivne rezultate, kar pa državnim institucijam (prvenstveno DUTB) ni bilo mar, ni jim bilo mar za zaposlene, ni jim bilo mar za škodo, ki bi jo z morebitnim stečajem naredili davkoplačevalcem.« Aha Emmi je imel lani po podatkih spletne baze Ajpes 343 zaposlenih. Po zagotovilu direktorja odpuščanj v tem času ni bilo, pomagajo si celo s študenti. »Tudi v prihodnosti ne načrtujemo odpuščanj, razen če ne bi dosegali pričakovanih ali načrtovanih rezultatov.« O izplačilu plač, ki so jih v preteklem obdobju prejemali zaposleni po delih, pa je Stegne dejal: »Polne plače v enkratnem znesku izplačujemo že nekaj mesecev, in sicer smo polne plače izplačevali že pred nakupom podjetja. Prav tako smo v zakonskem roku izplačali regres.« Slovenjebistriško podjetje, ki ima več kot 60-letno tradicijo, so vse od leta 2013 pestile likvidnostne težave, ki so bile predvsem posledica poslovne politike podjetij v Aha skupini in njenih lastnikov (Mojce Lukančič in Nigela Buxtoona), je v poročilu zapisal Roman Stegne. Negativni poslovni rezultat je zaznamoval tudi lansko leto. Aha Emmi je lani glede na poslovno poročilo ustvaril koli 23 milijonov evrov prihodkov, kar je milijon in pol več kot leto prej, pri tem pa so leto sklenil z 935.000 evri izgube. Ta je bila sicer precej nižja kot leta 2014, ko je dosegla 2,2 milijona evrov. Z letošnjim poletjem pa je lastnik podjetja postalo poljsko podjetje Aluform Spolka, ki je v100-odstotni lasti poljske skupine Grupa Kety, to sestavlja 22 odvisnih družb iz vse Evrope, je poročala STA. V DUTB so prepričani, da je Aha Emmi s tem dobil strateškega lastnika, ki je pomemben evropski proizvajalec aluminijastih profilov in komponent. To pa bistriškemu podjetju odpira pot za njen nadaljnji razvoj v dejavnosti proizvodnje aluminijastih izdelkov. Mojca Vtič Aha Emmi je z letošnjim letom prešel v roke Poljakov. Foto: Mojca Vtič Foto: CG torek • 6. septembra 2016 Podjetništvo Štajerski TEDNIK 5 doze kmalu prvi v Evropi ustvaril 315,8 milijona evrov prihodkov. Poslovali so z dobičkom v višini pol milijona evrov, pre- polletja kaže, da postopno in uspešno sledimo svojim ciljem ter širši strategiji. Fizični obseg blagovne proizvodnje proizvodov iz aluminija je višji, fizični obseg prodaje pa prav tako. Dodamo še lahko, da smo povečali obseg prodaje naših storitev. Ne smemo spregledati dosežkov prvega polletja, na katere smo zelo Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Talum bo letos za razvojno raziskovalno dejavnost, za investicijsko vzdrževanje in za investicije v novo opremo namenil približno 18 milijonov evrov. Podoben oz. celo nekoliko višji obseg investicijskih vlaganj načrtujejo tudi v letu 2017. ponosni, a jih računovodski izkazi ne zajamejo. To so izvajanje usposabljanj in izobraževanj zaposlenih, skrb za njihovo zdravje in dobro počutje, gradnja Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma pozitivne in motivirane organizacijske klime, skrb za okolje, v katerem delujemo, ter podpora organizacijam in prireditvam v širši skupnosti.« Največ prihodka prinese prodaja drogov in livarskih zlitin Talum največji obseg prihodkov iz prodaje ustvari s prodajo drogov in livarskih zlitin za specifične potrebe svojih kupcev, ki predstavljajo 65 odstotkov skupnega obsega prihodkov iz prodaje. Najintenzivnejšo rast prihodkov v zadnjem obdobju dosegajo s prodajo rondelic, ulitkov in absorberjev, ki imajo nadpovprečno visoko dodano vrednost. »Rast prodaje v tem segmentu in diverzifikacija prodaje na področju drogov in zlitin s specifičnimi kakovostnimi lastnostmi je posledica strateških usmeritev ter aktivnega dela na m////////////////////////////////^ VTalumu se nenehno aktivno ukvarjajo z iskanjem novih poslovnih partnerjev in prodiranjem na nova tržišča. Nedavno jim je uspel zgodovinski podvig sklenili so prvi posel s kupcem iz Kitajske, ki je sicer največja proizvajalka aluminija na svetu. Nedavno so na pot proti Kitajski odpremili prvo pošiljko rondic, skupaj jih je bilo za dve toni. Kot pravijo v Talumu, ima pošiljka za njih bistveno večjo težo - upoštevajoč možnosti nadaljnjega sodelovanja, iskanja kupcev in osvajanja novih trgov. trgu. Prav tako sledimo strateškim usmeritvam pri rasti obsega prihodkov iz prodaje storitev. Sredstva intenzivno vlagamo v raziskave, razvoj in investicije na področjih, kjer si obetamo hitro rast obsega prihodkov in dodane vrednosti. Na področju proizvodnje rondelic za dozni in tubni program, kjer se Talum v letu 2016 približuje mestu največjega evropskega proizvajalca, povečujemo proizvodne kapacitete in istočasno razvijamo nove, zli-tinske rondelice, ki bodo temelj naše rasti in uspešnosti tega programa v prihodnje. Na področju razvoja litja zahtevnih aluminijastih ulitkov za različne industrijske panoge poleg vzpostavljenih tehnologij gravitacijskega in nizkotlačnega litja v letu 2016 uvajamo tehnologijo visokotlačnega litja, ki smo jo zasnovali na najsodobnejši, visoko produktivni opremi in jo fokusirali v segment zahtevnejših ulitkov. Gre za enega ključnih strateških projektov skupine Talum. Skladno z uvajanjem nove tehnologije na- črtujemo širjenje proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest. Vzporedno z razvojem livarne ulitkov pospešeno vlagamo tudi v kapacitete lastne orodjarne za izdelavo zahtevnih livarskih in ostalih orodij za lastne potrebe ter za potrebe zunanjih naročnikov. Pomemben segment rasti predstavljajo proizvodno-stori-tvena podjetja, kjer z razvojem novih inovativnih izdelkov in storitev pospešujemo rast in odpiramo nove razvojne perspektive (sistemi za hladilno tehniko in izkoriščanje alternativnih virov energije, inženiring in proizvodnja tehnološke opreme, laboratorijske preiskave materialov in okolja, industrijsko oblikovanje). Ob tem beležimo tudi dobre rezultate v preostalih družbah Skupine Talum, ki niso neposredno povezane z aluminijem - pri tem posebej izstopa širjenje dejavnosti in povečevanje prihodkov v Vitalu, Vargasalu in Ekotalu,« je povedal Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma. Mojca Zemljarič Kidričevo • Boxmark Leather posluje stabilno Rezultatov ob polletju še ne razkrivajo Po lanskih rekordnih prihodkih v podjetju Boxmark Leather Kidričevo tudi letos poslujejo skladno z načrti in pričakovanji. Podjetje je lani ustvarilo 152 milijonov evrov prihodkov, iz poslovanja pa sicer beležilo izgubo. »Iz operativnega poslovanja smo zabeležili rezultat blizu pozitivne ničle, medtem ko smo zaradi ostalih razlogov zabeležili negativen rezultat. Med ostale razloge lahko štejemo gibanje cene surovine in končnih cen. V letošnjem letu se je ta trend preobrnil,« je povedal direktor družbe Marjan Trobiš, ki konkretnih številk o poslova- nju za polletje 2016 še ne razkriva. »Ker podatki o poslovanju v prvem polletju niso revidirani, jih bomo razkrili kasneje. Lahko pa ponovimo, da poslujemo skladno z načrti. S poslovanjem smo zadovoljni, trenutno beležimo rast na praktično vseh področjih. Trenutno skoraj 2.100 zaposlenih ima tako kar precej dela z zagotavljanjem količin, po katerih povprašujejo naši kupci. Medtem ko je rast na nekaterih segmentih zmerna, je na novih segmentih, v katere smo se podali v zadnjih letih, ogromna. Novi segmenti so posledica neprestanega vlaganja v posodobitev proizvodnje, vlaganj v razvojni center, razvijanja novih produktov za naše stranke in posledično ohranitev konkurenčnosti podjetja v svetovnem merilu. Spremembe so del poslovanja, zaradi katerih poslujemo in bomo poslovali uspešno še naprej.« Mojca Zemljarič Slovenska Bistrica • Gea zabeležila padec prodaje v tujini V prvih šestih mesecih boljše kot lani, a pod pričakovanji Tovorna olja Gea je v prvih šestih mesecih poslovala pozitivno oziroma nekoliko boljše kot v enakem obdobju preteklega leta, vendar pa pod pričakovanimi cilji, je v polletnem poročilu zapisal predsednik uprave Igor Hustic. Bistriška tovarna olja, ki zaposluje 99 ljudi, je v prvi polovici leta ustvarila 11,7 milijona evrov prihodkov. Na poslovanje in delovanje podjetja so vplivali pomanjkanje likvidnosti predvsem pri manjših kupcih, nelojalna konkurenca in lastniške spremembe pri strateških kupcih, je naštel Hustic. Dodal je: »Bolje smo poslovali predvsem na našem nosilnem programu jedilnih olj, medtem ko smo na drugih, dopolnilnih programih zabeležili padec prodaje. Kot že nekaj let doslej je bilo navedeno obdobje zaznamovano s pomanjkanjem likvidnosti v poslovnem okolju ter z agresivnimi tržnimi pristopi konkurenčnih podjetij, tudi konkurenca na trgu olj je letos stopnjevala pritisk, kar nas zavezuje k nenehnemu prilagajanju naših prodajnih cen razmeram na trgu.« Vodilni slovenski proizvajalec jedilnih olj v prvih šestih mese- cih ni dosegel načrtovanih ciljev s prodajo na tujih trgih, ki je bila pod načrtovano in nižja od lanske. Na slovenskem trgu je prodaja skoraj dosegla načrtovane vrednosti in presegla lanske za šest odstotkov. »Na domačem trgu opažamo ponovno rast prodaje trgovskih blagovnih znamk, vendar ne na škodo lastnih, katerih delež prav tako raste,« je še dodal predsednik uprave. MV Foto: Mojca Vtič Foto: MZ 6 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 6. septembra 2016 Slovenija, Podravje • Trgovci ne gledajo levo ali desno, gredo v svojo smer Bo slovensko kmetijstvo klonilo pod Veriga preskrbe s hrano je ena najpomembnejših strateških verig vsake države, je bilo izpostavljeno na nedavnem kmetijskem tavlja tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek, ki je priznal, da trgovci še vedno silijo dobavitelje v skoraj Da so trgovci in njihov pritisk na cene osrednji problem slovenskega kmetijstva, je prepričan tudi prvi mož ptujske kmetijske zadruge Marjan Janžekovič. »Imamo kodeks in podpisujemo pogodbe, a se jih trgovci v večini ne držijo oziroma jih upoštevajo, ko so zanje ugodne. Tako smo kljub podpisani pogodi z nekdanjim največjim slovenskim trgovcem do zdaj prodali le tretjino krompirja, ker je bojda zaradi dopustov povpraševanje manjše. Na drugi strani pa trgovci uvažajo zelenjavo od vsepovsod. Seveda ne smemo vreči puške v koruzo, navsezadnje lahko samo mi potrošnikom omogočamo kratko pot zelenjave z njive na trgovsko polico. Žal pod tako nizkimi odkupnimi cenami pogosto klonemo,« je povedal. Tako pogosto, kot se izpostavlja moč trgovcev, se govori tudi o enakomerni porazdelitvi bremena v prehranski verigi. A tudi tukaj tisti, ki imajo v rokah škarje in platno slovenske kmetijske politike, ostajajo le pri besedah. »Imamo žitno verigo, pa tudi zelenjavno verigo. Vsako jutro smo imeli na kmetijskem sejmu kavo z ministrom, kjer smo se pogovarjali o tovrstnih problemih. A resnica je ta, da smo nazadnje mi tisti, ki se moramo dogovoriti s svojimi kupci, ti pa ne odstopajo od cene na trgu. Lahko imamo 100 verig, pa ne bo nič pomagalo. Trgovci želijo imeti zelenjavo zastonj.« Na opazko kmetijskega ministra, da mora vsak opraviti svojo vlogo - od ministrstva in kmeta do zadrug -, pa je Janžekovič odvrnil: »Razjezi me, kako nekateri govorijo, da ne vemo prodati. Izvolite, prodajte! Vem, da bomo naredili svoje, opravili svoje naloge, vendar pa tudi mi nismo zadovoljni, če kmetje niso. Tudi rezultati po sedmih mesecih poslovanja so pokazali, da imamo zaradi nizkih odkupnih cen manj prometa. Še dobro, da smo znižali lastne stroške. Rad odkrito povem: ne bomo ugasnili, je pa težko,« je priznal Janžekovič. Prvi mož zadruge, ki je na direktorskem stolčku od leta 2005, je še dodal, da dokler Slo- venija še ni bila članica EU, takšnih pritiskov na cene zelenjave ni bilo. »Bili smo bolj zaprti, kontrola na mejah je bila večja, ne tako kot sedaj, ko nekateri iz Italije k nam na tržnice pripeljejo velike količine zelenjave. To pove, da je premalo kontrole. V kmetijstvu je zelo težko, preživele bodo tiste kmetije, ki so se že modernizirale in povečale proizvodne površine ter niso preveč zadolžene.« Na vprašanje, katera poljščina bi lahko bila za kmete ekonomsko zanimiva, pa se je direktor nasmehnil in dejal: »Ni poljščine ali zelenjave, ki bi bila posebej zanimiva. Včasih se zgodi, da nastane vakuum in cene poskočijo, vendar pa je to del cikla. Nekaterim je uspelo s specializacijo, tudi pri nas, vendar pa si suženj od zore do mraka in to celo leto. Sicer pa razmere na trgu zahtevajo izkušnje, ne pregretih glav in prevelikih apetitov. Tako pač eno leto pokriješ stroške, drugo leto morda ne.« Direktorja zadruge, ki je po odkupu kmetijskih tržnih pre- sežkov vodilna v Sloveniji, smo povprašali tudi po odkupu. »Letos zelo dobro kažejo buče, dovolj jih je posejanih, pridelek je dober,« je povedal in dodal: »Vendar bomo pridelek najprej odkupili od svojih pogodbenikov, ti bodo imeli zagotovljen odkup in višjo ceno od drugih. Namreč dovolj imamo taktizira- nja nekaterih pridelovalcev, ki bi, ko je zanje to ugodno, pridelek prodali tujcu, sicer pa nam. In letos bo verjetno presežek na trgu, saj Avstrijcev bučnice ne Ormož • Na Kogu nova turistična atrakcija Templarjevo odpira vrata prihodnje leto Na enem izmed skritih travnikov na obronku vinograda in gozdov na Kogu nastaja zelena zgodba - eko kamp Templarjevo posestvo, kjer se boste z družino ali prijatelji po aktivnem dnevu lahko zbrali ob ognju, noč pa preživeli v šotorih, ki se nahajajo v odprtih lesenih hiškah. Za vse ljubitelje neokrnjene narave, aktivnih počitnic in nevsakdanjih doživetij na idilični lokaciji na Kogu nastaja nova turistična atrakcija, Templarje-vo posestvo, četrti eko kamp v Sloveniji, ki bo svoja vrata predvidoma odprl maja prihodnje leto. »Na posestvu smo že postavili deset odprtih lesenih hišk, v katerih bodo šotori za dve osebi, opremljeni z blazinami, vzglavniki in posteljnino. Lahko pa boste postavili tudi svoj šotor,« je zagnano razložil investitor Denis Cizar iz podjetja Muramar iz Beltincev. Poleg odprtih lesenih eko hišk, ki jih je postavil sam skupaj z ženo in prijatelji, v kampu načrtuje še odprto kuhinjo in ognjišče, velik prostor za druženje, sanitarije in tuše. Na posestvu bo poskrbljeno tudi za aktivno preživljanje prostega časa. Poleg številnih športnih igrišč bodo ponujali tudi širok nabor zabavnega preživljanja prostega časa - od raftinga po Dravi in kolesarje- nja, pohodov, celo foto safari s terenskim vozilom, pa otroške delavnice itd. Organizirali bodo lokalno turistično vodenje, kjer bo vodnik razkrival kulturne in naravne bisere okolice. Ob pogledu na vinograde pa se boste lahko razvajali še z domačimi dobrotami in dobro kapljico, ki jo ponuja le nekaj metrov oddaljena turistična kmetija Hlebec. S turistično atrakcijo, za katero bo na noč treba odšteti od 12 do 18 evrov, ciljajo predvsem na družine. »Templarjevo posestvo je eden izmed tistih posebnih kotičkov, kjer se boste z družino ali prijatelji po aktivnem dnevu zbrali ob ognju in pletli nove vezi s podobno mislečimi ljubitelji narave. Gre za privlačen prostor na vinsko-turistični cesti Jeruzalem, ki bo navdušil tako mlade družine, ljubitelje miru in tišine kot tudi tiste, ki vam po žilah teče pustolovska kri,« sklene predstavitev Templarjevega posestva Denis Cizar. Monika Levanič Foto: osebni arhiv Templarjevo posestvo bo vrata odprlo najkasneje maja prihodnje leto. Slovenija, Podravje • Pogoji za pridobitev Shema kakovosti Kmetijsko ministrstvo je avgusta potrdilo specifikacijo pogoji porekla, mikrobiološke kakovosti in svežine Na ministrstvu zagotavljajo, da bo zaščitni znak »izbrana kakovost - Slovenija« na mleku in mlečnih izdelkih potrošnikom zagotavljal nadstandardno kakovost proizvodov ter dodaten nadzor nad pridelavo in predelavo mleka, obenem pa potrjeval, da je mleko v celoti pridelano in predelano v Sloveniji ter da izpolnjuje kriterije, ki so bili potrjeni v specifikaciji. Eden izmed kriterijev je mikrobiološka kakovost mleka. To med drugim pomeni, da lahko surovo kravje mleko, kontrolirano pri pridelovalcu, vsebuje največ 80.000 skupnega števila mikroorganizmov na ml (zakonodaja dovoljuje 100.000 mikroorganizmov na ml). Nizka vrednost mikroorganizmov v surovem mleku je znak dobre proizvodne prakse in odsev splošne higiene pri molži, skladiščenju in transportu ter učinkovitosti njegovega hlajenja, so zahtevo utemeljili na ministrstvu. Drugi kriterij se nanaša na prevzem mleka iz zbiralnice do sprejema v predelovalni obrat, kjer lahko mine največ 15 ur. Skupno število mikroorganizmov v surovem mleku se s časom zvišuje, zato je pomembno, da se mleko predela v čim krajšem času od molže in prevzema iz zbiralnice, so še pojasnili. Pridobitev certifikata Posamezen pridelovalec ali predelovalec se v postopek certi-ficiranja lahko prijavi kot posameznik (individualno certificiranje) ali kot član skupine proizvajalcev (skupinsko certificiranje). Za pridobitev zaščitnega znaka izbrana kakovost - Slovenija na ministrstvu svetujejo skupinsko certifici- torek • 6. septembra 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 7 politiko nizkih cen? sejmu. A kakšnega pomena je veriga, če ni nič drugega kot diktat trgovcev, kar ugo- , V I I m m m ■ ■ «v v ■ ■ -v . v« v v nemogoče dobavne pogoje in izkoriščajo svojo moč na tržišču. zanimajo. Cena za sveže bučni-ce bo med 1,2 do 1,3 evra po kilogramu,« je povedal. Ob tem je direktor zadruge, ki ima v lasti Oljarno Fram, še dejal: »Bučno olje je na polici trgovca zelo drago, a ne zaradi nas, mi dobimo samo polovico tega. Trgovci si odrežejo svoj del in ne gledajo ne levo ne desno.« Foto: Mojca Vtič, Črtomir Goznik Glede krompirja je povedal, da je odkupna cena približno 15 centov in da se bo odkup šele dobro začel; lani so ga odkupili približno 1000 ton. »Pro- blem je, ker smo potrošnike navadili, da lahko 10 kilogramov krompirja kupijo za dva evra. To je zgrešena politika nizkih cen. Tudi glavnino rdeče pese smo že odkupili, in sicer 800 ton od predvidenih 1000 ton, sedaj začenjamo odkup rumene čebule po 25 centov. Odkupovali smo tudi solato, papriko, zelje ...; to bomo počeli, dokler bo ponudba. Povsod pa je problem cena.« O možnosti postavitev hladilnic, s katerimi bi premagali viške sezone, ko cene posameznih vrst zelenjave najbolj padejo, pa je povedal: »Da bi v hladilnico dali papriko in počakali nato dva meseca, je prevelik strošek, preveliko tveganje, še posebej za nas, to si lahko morda privoščijo veliki pridelovalci.« Na vprašanje o ceni in odkupu koruze, lani je je zadruga s polj odpeljala 8.647 ton, pa je odgovoril: »O cenah koruznega zrnja si ne upam govoriti, niti o okvirnih ne, so pa tudi te že padle.« Mojca Vtič ^////////////////////////////^^^^ | Brodnjak: »Ambrozija je | resna grožnja poljščinam!« I O letošnji letini smo povprašali tudi vodjo svetovalne | službe na Ptuju Ivana Brodnjaka. »Koruza je na prodnatih | tleh doživela sušo, in dokler ne bo namakalnih sistemov, | bo to na našem območju klasika. Na težkih in srednje tež- | kih tleh pa je fantastična. O zdravstvenem stanju zrnja še | ne moremo govoriti, saj je povsem odvisno od jesenskega | vremena. Če bo dosti padavin, potem je nevarnost pojava | plesni na storžih in mikotoksinov. Še po dveh letih naša živi- | noreja kljub prehranskim dodatkom čuti posledice.« | O času žetve pa je dejal, da bo ta verjetno med 15. sep- | tembrom in 15. oktobrom. »Je pa koruza že primerna za | siliranje. Ne smemo gledati listja, temveč je treba silirati | na podlagi sušine, ki se ugotavlja v našem laboratoriju, še | enostavneje pa je pogledati mlečno črto na zrnju. Ko je ta | na polovici do spodnje tretjine, je optimalni čas za siliranje.« | Brodnjak je opozoril na škodljivca, ki preti koruzi, to je ko- | ruzni hrošč. »Imamo že nekaj posevkov, ki so polegli zaradi | koruznega hrošča. Ta pa se pojavi, kjer je koruza posajena | več let zapored, zato je treba upoštevati kolobar.« | Velika grožnja kmetijstvu je tudi ambrozija. »Pri bučah | imamo katastrofalne težave s pleveli in ambrozijo. Kjer so | njive zapleveljene z ambrozijo, so trajno neprimerne za pri- | delavo buč; četudi ambrozijo mehansko uničuješ, do spra- | vila ambrozija preraste buče. Pojavlja se tudi v soji. V koruzi | jo sicer zatrejo herbicidi, ampak raste ob robovih njiv. Bojim | se, da bo ambrozija prerastla vse naše posevke, to je resna | grožnja poljščinam.« «h" ■ H znaka kakovosti za mleko in mlečne izdelke - da bo slovensko res slovensko za mleko in mlečne izdelke v okviru sheme »izbrana kakovost - Slovenija«. V njej so natančno predpisani mleka. ranje. To pomeni, da se posamezni proizvajalci predhodno dogovorijo, da se bodo certificirali kot skupina v okviru obstoječe organizacije, na primer zadruge. Tako bo certifikacijo za podravske in druge kmete, ki oddajo mleko ptujski mlekarski zadrugi, opravila zadruga, prav tako obračun prispevka. Zakon o promociji določa, da polovico zneska prispeva nosilec oz. pridelovalec mleka, drugo polovico pa kupec oz. predelova- lec (mlekarna).Vsak torej prispeva po 0,25 evra za 1000 litrov mleka oz. 0,00025 evra za liter mleka. Direktor zadruge Drago Zupanič je še dodal: »Naloga kmetov je zgolj ta, da zagotavljajo kakovostno mleko, kot so do zdaj.« O shemi, ki bo promovirala slovenske izdelke in torej zagotavljala, da je izdelek v celoti slovenskega porekla, pa je Zupanič dejal, da je zelo dobrodošla. Mojca Vtič y////////////////¿c^ Ne samo kravje in kozje, kupiti je mogoče tudi kobilje mleko! Na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bilo predstavljeno tudi kobilje mleko, ki pa ni zajeto v shemo kakovosti. »Prireja kobiljega mleka se močno razlikuje od prireje drugih vrst; za prirejo tega mleka mora namreč biti ves čas prisotno žrebe. Čeprav je dnevna mlečnost kobile 3 % telesne mase, torej približno 18 litrov mleka na dan, lahko pomolzemo le pet ali šest litrov, ostalo je potrebno za prehrano žrebeta,« je pojasnil Klemen Potočnik z ljubljanske biotehniške fakultete. In v čem se kobilje mleko razlikuje od kravjega? »Kobilje mleko ima le en odstotek maščob, manj je mineralov in vitaminov, ampak so ti v boljšem sestavu glede na potrebe človeka. Ob tem vsebuje lažje prebavljive molekule. Da mleko ohrani vse učinkovine, ga takoj po molži ohladijo in se hladno tudi pije.« Medtem ko je kobilje mleko pri nas novost, je v Aziji prisotno že tisočletja. Mleko pa se ne uporablja le v prehrani, temveč tudi v kozmetiki. Blagodejni učinki kobiljega mleka na kožo naj bi bili znani še iz časov Egipčanov, ko naj bi se v mleku kopala Kleopatra. Pri nas je odobren in nadziran od Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin le en obrat, ki kobilje mleko odkupuje, pakira, zamrzuje in tudi distribuira ter je v lasti grosupeljskega podjetja La-cMar. s Slov. Bistrica • Turističniki prali perilo Pranje na roke in veselo druženje Turistično društvo Ajda Leskovec-Stari log je avgusta ponovno obudilo tradicijo pranja perila na roke. »Želimo, da se ta tradicija in znanja ne pozabijo. Nismo pa samo prale na roke, temveč smo si izdelale še lug in milo,« so povedale perice v tamkajšnjem turističnem društvu. Članice domačega društva so ob potočku, ki teče skozi Leskovec in Stari Log, na 'perivniku' ribale perilo, na 'perišu' so ga 'tapšale' namesto krtač, manjkalo pa niti ni domačega mila. »Imele so prave škafe in čebre. Perilo so oprale do snežno belega. Zbralo se je veliko radovednežev, zagotovo ni bilo dolgočasno, saj so ob pranju tudi prepevale. Perice so bile Danica Sobočan, Sandra Pliberšek in Jožica Fingušt. Ob pranju so si perice prepevale in veselo druženje se je zavleklo pozno v noč, saj je na prireditev prišel tudi harmonikar Mirko Gornik in zaigral nekaj domačih, vsi pa so z veseljem prepevali in se veselili. Nekoč so perice tako prale zares, tokrat pa le za šalo in za obuditev spominov na naše babice,« je povedala Brigita Ptičar iz Starega Loga. MV Foto: Mojca Vtič Foto: Brigita Ptičar 8 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek • 6. septembra 2016 Slovenija, Podravje • SVIZ grozi z novo stavko zaradi prenizkih plač Napovedan protest pomočnic vzgojiteljic Šolsko leto se je šele začelo, Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) pa za konec tega meseca že napoveduje protest, pomočnic vzgojiteljic, med katerimi so tudi take, ki mesečno zaslužijo manj kot 600 evrov neto plače. V četrtek se je začelo šolsko leto 2016/2017, tri dni pred tem pa je SVIZ pripravil novinarsko konferenco. Na njej je glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj opozoril na nekatere težave, ki ostajajo nerešene na področju vzgoje in izobraževanja. Tokrat je bilo na dnevnem redu delo slovenskih vzgojiteljev in učiteljev, za katere je dejal, da v težkih okoliščinah in ob zniževanju sredstev za izobraževanje še vedno dosegajo zavidanja vredne rezultate. Štrukelj se je tokrat osredotočil na nezadovoljstvo pomočnic vzgojiteljic in napovedal protest. Pojasnil je okoliščine, ki so pomočnice vzgojiteljic pripeljale do odločitve za izvedbi protestnega shoda. Za pomočnice in njihove zahteve naj ne bi bilo posluha ne države in ne ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, zato bodo svoje nestri-njanje na ulici izrazile glasno in jasno že konec tega meseca. Pomočnice vzgojiteljic so razvrščene v plačne razrede od začetnega 19. do 29. Najnižja plača, brez vseh dodatkov, tako znese 892 evrov, najvišja pa LJUDSKA UNIVERZA Ptuj IZOBRAŽEVALNE andragoškizavod Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si Telefon: 02 234 11 11 info@azm-lu.si Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe: * EKONOMSKI TEHNIK * PREDSOLSKA VZGOJA * LOGISTIČNI TEHNIK TRGOVEC * RAČUNALNIKAR Znanje za vse generacije. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije protest podpira V Vrtcu Ptuj je zaposlenih 73 pomočnic vzgojiteljice in 65 vzgojiteljic. Njihova plača se razlikuje odvisno od delovne dobe in doseženih napredovanj. »Plačni sistem, ki je bil vpeljan leta 2008, je kljub dobremu namenu prinesel zelo veliko anomalij, ki so se jih predlagatelji novega sistema takoj zavedali in zaradi tega tudi napovedali, da se bo po enem letu vse, kar bo ocenjeno kot pomanjkljivost, popravilo. Med te pomanjkljivosti zagotovo sodijo umestitve pomočnic vzgojiteljic in celotna skupina J, torej tudi delavci, umeščeni v tako imenovano suport službo. Tudi ti delavci so bili z razporeditvijo v plačne razrede zelo prizadeti. Žal do obljubljenih popravkov nikoli ni prišlo, zato so vsi ti delavci že vrsto let prizadeti. Njihova prizadevanja, da se pravično ocenijo in razporedijo, zagotovo podpiram, ker se mi za dobro počutje zaposlenih zdijo smiselna,« je zahtevo pomočnic vzgojiteljic in njihovo namero o protestu komentirala Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. Štrukelj na protestih pričakuje okrog 1.320 evrov. Precej boljše pa so plače vzgojiteljic, saj se razvrščajo od 30. do 41. plačnega razreda, torej od 1.373 do 2.114 evrov (bruto zneski brez dodatkov). Vrtci se financirajo na podlagi veljavne cene programa, ki jo določi njihova občina ustanoviteljica. »Na podlagi podatkov o povprečni višini plač za delovni mesti pomočnika vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok, ki jih objavlja ministrstvo za javno upravo, izračun pokaže, da Slovenska Bistrica • Prostora za vrtčevske otroke je dovolj Vsi pod eno streho v novem vrtcu na Zgornji Polskavi Novo šolsko leto se je začelo tudi za vrtčevske otroke. Skozi igro in druge aktivnosti bo nova znanja pod okriljem Vrtca Otona Župančiča v tem letu usvajalo 1250 otrok, od tega je tretjina otrok prvega starostnega obdobja, na novo pa jih je vpisanih 341. V igralnicah 14 enot Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica bo torej letos 1250 otrok in kot zagotavljajo v zavodu, je prostih mest dovolj oziroma celo več, kot je vpisanih najmlajših občank in občanov iz štirih občin. »Zaradi manjšega števila otrok smo zaprli en oddelek, v dveh enotah smo oblikovali polovična oddelka,« je pojasnila ravnateljica vrtca Ivana Leskovar. Dodala pa je, da v eni občini vsi otroci niso dobili mesta v vrtcu. »Vendar je v pripravi do- graditev. Takoj ko bodo vzpostavljeni pogoji, bomo starše enajstih otrok, ki sedaj niso dobili mesta, povabili k podpisu pogodbe.« Na vprašanje glede prostorske stiske, ki je posebej pereča v samem mestu Slovenska Bistrica, pa je dejala: »V vseh občinah so v preteklih letih vlagali v predšolski prostor, zato večjih prostorskih stisk ni več, oziroma so na vidiku rešitve.« Začetek letošnjega novega vr-tčevskega leta pa si bodo še po- sebej zapomnili otroci z Zgornje Polskave, kjer bo vrata nov vrtec odprl še ta teden. »V novem vrtcu je 38 mest več, kot jih je bilo v starem - trioddelčnem. Vrtec je pred začetkom gradnje deloval na treh lokacijah, sedaj bodo vsi polskavski otroci pod eno streho.« Celotni stroški projekta so znašali približno 1,43 milijona evrov, vrtec, kjer bo prostora za 80 otrok, je zgradilo ljubljansko podjetje IMP oziroma podizvajalec VG5. Mojca Vtič FOTO: Luka Magdič Foto: CG torek • 6. septembra 2016 Izobraževanje ŠtajerskiTEBKlK 9 v vrtcih Tokrat zaradi izjemnega nezadovoljstva »...-T* . ... 1000 pomočnic. znašajo bruto plače pomočnic vzgojiteljic na letni ravni 65 milijonov evrov in vzgojiteljic 108 milijonov evrov,« so na vprašanje o letnih plačah odgovorili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki sicer ni financira plač vzgojiteljic in pomočnic. Grožnjo, da bodo izvedli protestni shod, pa so na ministrstvu za šolstvo komentirali le z besedami: »Ministrica se je na problematiko plač pomočnic vzgojite- Najnižja plača pomočnice vzgojiteljice je 892 evrov bruto Po podatkih SURS za šolsko leto 2015/2016 je v slovenskih vrtcih zaposlenih 5.727 pomočnic vzgojiteljic in 5.174 vzgojiteljic. Pomočnice vzgojiteljic so razvrščene v plačne razrede od začetnega 19. do 29., vzgojiteljice pa od 30. do 41. Plačna lestvica (veljavna s 1. septembrom 2016) Foto: CG ljic osebno odzvala na povabilo SVIZ in se udeležila srečanja s pomočnicami vzgojiteljic, ki je potekalo v torek, 5. julija 2016. Prisluhnila je argumentom udeležencev, pojasnila stališče MIZŠ ter izrecno poudarila, da bo potrebno ugotovljeno plačno anomalijo z vsemi deležniki obravnavati in se dogovoriti o ustrezni rešitvi takoj v jesenskem času.« A do takrat pomočnice vzgojiteljic očitno ne nameravajo čakati. Dženana Kmetec Plačni razred 1. SEPTEMBER 2016 Plačni razred 1. SEPTEMBER 2016 1 440,380 34 1.606,680 2 458,000 35 1.670,940 3 476,310 36 1.737,790 4 495,370 37 1.807,290 5 515,180 38 1.879,590 6 535,800 39 1.954,780 7 557,210 40 2.032,980 8 579,510 41 2.114,290 9 602,700 42 2.198,840 10 626,810 43 2.286,810 11 651,880 44 2.378,280 12 677,950 45 2.473,410 13 705,060 46 2.572,340 14 733,270 47 2.675,250 15 762,600 48 2.782,250 16 793,100 49 2.893,540 17 824,840 50 3.009,280 18 857,830 51 3.129,660 19 892,130 52 3.254,840 20 927,820 53 3.385,030 21 964,940 54 3.520,440 22 1.003,540 55 3.661,250 23 1.043,680 56 3.807,690 24 1.085,430 57 3.960,020 25 1.128,830 58 4.118,410 26 1.173,990 59 4.283,140 27 1.220,940 60 4.454,470 28 1.269,780 61 4.632,640 29 1.320,580 62 4.817,960 30 1.373,400 63 5.010,670 31 1.428,340 64 5.211,100 32 1.485,460 65 5.419,540 33 1.544,880 Vir: Ministrstvo za javno upravo Pomočnice vzgojiteljic se razvrščajo od 19. do 29. plačnega razreda (označeno z rdečo), vzgojiteljice pa od 30. do 41. (označeno z zeleno). Poletje po učiteljsko Počitnice so končane, šolsko leto se je začelo. Tako za šolarje kot učitelje. Dva meseca so počivali otroci, pa tudi tisti, ki jim svoje znanje predajajo. Sistem »dela« med poletjem po šolah se precej razlikuje in je njegova organizacija bolj ali manj prepuščena (ne)milosti ravnatelja. A če priznamo ali ne, je velika večina šol med poletjem povsem praznih. Najdaljši »dopust« med vsemi zaposlenimi v javni upravi (povečini tudi v gospodarstvu) imajo gotovo prav učitelji. Tega seveda ne bodo priznali, češ da se pripravljajo ipd. A jasno kot bel dan je, da šolski proces v tem času ne poteka, da otrok ni in da jim ni treba 8 ur sedeti na delovnem mestu tako kot drugim zaposlenim. V nobeni službi si ne moreš privoščiti, da si več kot mesec dni na morju. Učitelj si (povečini) lahko. In med tem prejemajo redno plačo. Takšno, kot da bi normalno delali; zanje sicer prenizko, za velik del drugih zaposlenih v javnem sektorju pa nedosegljivo. Recimo za pomočnice vzgojiteljic, med katerimi so tudi takšne (z diplomo), ki zaslužijo manj kot 600 evrov neto. Pa med poletjem normalno delajo. Vem, da bodo učitelji rekli, da njihovo delo ni lahko, kar gotovo drži, posebej v teh norih časih; a tudi delo pomočnice, ki vsak dan previja male ritke, ni. Tudi naše, novinarsko, ni. Si predstavljate, da se novinarji med poletjem le pripravljamo in ne izdajamo časopisa?! Pa policisti, pazniki, varuhi, čistilke; slednje pač brišejo prah s čistil in jih pripravljajo za jesen ... Številni poklici so, ki niso lahki. Za razliko od večine nas pa so se učitelji znali izboriti za svoje pravice in prepričana sem, da se jih ne bodo kar tako odrekli. Vztrajali, stavkali in protestirali bodo proti uvedbi kakršnekoli spremembe, ki bi lahko pomenila poslabšanje njihovega položaja. Bi kdo normalen pristal na 8-urni delavnik, če ga doslej ni imel? Seveda ne. Ne dvomim, da so novosti, spremembe, stvari, ki jih je treba na novo osvojiti, a roko na srce, to lahko tedensko vzame uro, morda dve. Sicer bi za vse te silne priprave moralo biti dovolj časa tudi med poletjem in v času drugih počitnic, ko drugi delamo na svojih delovnih mestih. Očitno niso zaman učitelji. Morda lahko v konceptu vseži-vljenjskega učenja še koga izmed nas naučijo, kako uveljaviti svojo voljo in si zagotoviti vsaj malo boljše delovne razmere. Kar je v naši mali državici postala prava znanost. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Na Bistriškem ni črnih prometnih točk Obnašanje staršev v cestnem prometu mora biti zgled otrokom Po slovenjebistriških pločnikih sta se tik pred začetkom šolskega leta sprehodili maskoti AMZS Slovenije Zdravko in Anja in voznike opozarjali na ponovno prisotnost šolarjev v cestnem prometu. Na prvi šolski dan pa je glavne prehode za pešce, ki vodijo do osnovnih šol in vrtcev, obhodil še slovenjebistriški župan Ivan Žagar. »AMZS z maskotama opozarja, da so otroci na cestah prisotni vseh 365 dni v letu in da je torej posebna pozornost potrebna vse leto. V prvih šolskih dneh na prehodih za pešce voznike na ponovno prisotnost šolarjev opozarjajo člani AMD Slovenska Bistrica, Združenja šoferjev in avtomeha-nikov, pa tudi gasilci,« je povedal predsednik AMD Slovenska Bistrica Branko Hojnik. Čeprav, kot je dejal predsednik sveta za preventivo in vzgojo v prometu Dušan Leskovar, črnih prometnih točk v Slovenski Bistrici ni, prometna varnost in varnost otrok nista samoumevni. »V glavnem križišču v mestu je stalna praksa zavijanje v križišče ob rdeči. Ko smo mi prisotni, je tega sicer manj, kar pomeni, da se vozniki zavedajo svoje kršitve,« je izpostavil Hojnik. Niso pa samo vozniki tisti, ki z upoštevanjem predpisov pripomorejo k večji prometni varnosti, pomembni sta tudi vzgoja in dober zgled. Prepričan je, da so starši zgled otrokom in da morajo zato oni v prvi vrsti upoštevati cestnoprometna pravila, torej da prečkajo cestišče na prehodu za pešce in da prehoda ne prečkajo, ko gori rdeča. A kot ugotavlja Hojnik, so pogosto otroci tisti, ki učijo starše, kako se pravilno obnašati v cestnem prometu. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Maskoti AMZS Zdravko in Anja sta opozarjala na ponovno prisotnost otrok v cestnem prometu. Slovenija •»Fazani«spet na tapeti Zakaj so nekateri popisani ... V četrtek se je pričelo novo šolsko leto. Nekateri si ga bodo zapomnili po tem, da so prvič prestopili prag šole, spoznali prijatelje in učitelje, spet drugi pa po tem, da so jih ta dan popisali z alkoholnimi flomastri. V letošnjem šolskem letu v osnovne šole vstopa 175.721 učenk in učencev, od tega 22.293 prvošolcev, kar je največ v zadnjih 19 letih. Zanje so po šolah pripravljali še posebej zanimive prve šolske dni. Peli so, plesali, pripravili predstave, kupovali tortice ... Vse zato, da se bodo malčki v šoli počutili dobro in bo šolski proces lažje stekel. Isti dan, 1. septembra, pa so se v šole bodisi vrnili bodisi prvič vstopili tudi srednješolci. V šolskem letu 2016/2017 jih je 74.374, od tega jih je 18.811 v srednjo šolo vstopilo prvič. Tudi zanje je bil četrtek poseben dan. Že vrsto let se starejši dijaki na razne načine »postavljajo« pred svojimi mlajšimi kolegi, ki jim pravijo »fazani«. Dolgo časa so nanje metali koruzo, a ker je to očitno bilo premalo poniževalno, je zadnja leta vedno bolj priljubljeno pisanje po njihovih glavah in okončinah, tako rekoč po vseh vidnih delih telesa. Pisanje z alkoholnimi flomastri obojim očitno predstavlja zabavo. Prvi šolski dan smo se pogovarjali s številnimi dijaki prvih letnikov na Ptuju. Prav vsem se je zdelo lepo, da so del te tradicije. Pravijo, da bolje ko nekoga poznaš, bolj ga popišeš. »To je moj bratranec, zato si je vzel čas in po meni napisal veliko F-jev,« je dejal Žan, eden izmed dijakov prvih letnikov. Kakorkoli, zabavno ali ne, potrebnega je bilo veliko časa, da so vse to zbrisali s sebe. O tem, da morajo alkoholni flomaster brisati s kože z bencinom in alkoholom, kar je nevarno in nezdravo, pa pri petnajstih še ne razmišljajo... Dženana Kmetec Crka F je bila prisotna povsod, na vseh vidnih delih telesa, tudi v lasišču. Foto: DK 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 6. septembra 2016 Cirkovce • Tamburaški orkester gostoval v Kumanovem V juliju navdušili v Bosni, sedaj še v Makedoniji V tretjem največjem makedonskem mestu Kumanovo, ki leži 40 kilometrov pred glavnim mestom Skopjem, je 26. in 27. avgusta potekal 12. mednarodni tamburaški festival. Poleg skupin iz Makedonije, Srbije in Bosne sta se ga udeležila tudi orkestra iz Slovenije: predzadnji je nastopil orkester iz Šmartnega pri Litiji, zadnji pa tamburaški orkester Cirkovce. Foto: arhiv PD Cirkovce Tamburaški orkester Cirkovce je nastopil kot zadnji na dvodnevnem festivalu, kar si štejejo v veliko čast, saj 'najboljše vedno pride za konec'... Na fotografiji dirigent Drago Klein kot solist v duetu z makedonskim pevcem Ninom Veličkovskim; z njima je zapela tudi Mateja Kugarič. Ptuj • Festival Zvezde pod zvezdami Zvezde zasijale na začetku in ob koncu poletja Drugi poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj (MGP) so zaradi vremenskih nevšečnosti razdelili v dva dela, začinili pa so ga tudi z dvema glasbenima koncertoma. Pot do Kumanovega je bila dolga, se spominjajo člani orkestra, saj so prečkali dve meji nekdanje skupne države in do cilja prevozili več kot 1000 km. Prvi dan, 26. avgusta, niso imeli nastopa, zato so dan izkoristili za ogled glavnega mesta Skopja. Ogledali so si stari in novi del mesta, seveda pa ni šlo brez tamkajšnjih kulinaričnih dobrot z žara. Prvi večer so odšli na prizorišče festivala kot gledalci; na mestni ploščadi se je zbralo okoli 1000 ljudi, ki so poslušali nastopajoče in jih nagradili z aplavzom. Drugi dan svojega obiska v Makedoniji so si ogledali mesto Kumanovo, ki je gostilo dvodnevni tamburaški festival. Mesto z nekaj več kot 70.000 prebivalci je zelo pisano in raznoliko z veliko majhnimi bari in trgovinicami. Tam v slogi živijo kristjani, pravo-slavci in muslimani. V središču mesta je bil postavljen velik oder za nastop tambura-ških skupin. Cirkovčani so nastopili kot zadnji. Odigrali so enourni koncert, v katerem so prevladovale skladbe slovenskih skladateljev. Poslušalci so bili nad njihovim igranjem navdu- šeni in so celo zaplesali, ko so igrali Avsenikovo Na Golici. Za zaključek svojega nastopa so izbrali pesem Adijo, pa zdrava ostani, za katero je dirigent Drago Klein besedilo nekoliko preuredil in so jo skupaj z organizatorjem festivala in popularnim pevcem Ninom Veličkovskim zapeli v ma- kedonskem jeziku. Dobili so bučen aplavz, ki se ga še bodo dolgo spominjali. Na koncu so Cirkovčani županu Kumano-vega Zoranu Damjanovskemu izročili darilo župana občine Kidričevo Antona Leskovarja. »Za tamburaškim orkestrom Cirkovce je izjemno poletje, saj smo v juliju nastopili na Festival se je pričel konec junija na gradu Vurberk, v dvorcu Turnišče in Ptujskem gledališču s komedijami Najstarejša obrt, Striptiz in Sladoled, drugi del pa se odvija na dvorišču ptujskega minoritskega samostana. Petra Kurnik iz MGP pojasnjuje: »Junija je neurje na Vurberku uničilo del scenografije za komedijo Cucki, zato je nekaj predstav odpadlo. Zaradi velikega zanimanja smo jih vseeno želeli izpeljati in raje izbrali pokrito prizorišče.« Drugi del festivala se je konec avgusta pričel s koncertom Tadeja Kampla in prijateljev ter komedijo Cucki po Pasjem dnevniku CJ Johnsona in v produkciji MGP. Na Ptuju so gostovali Narodni dom Maribor in Zavod Novi Zato s komedijo Mirana Gavrana Sladoled ter SiTi Teater Ljubljana s komedijo Gorana Vojnovica TAK SI. Ta konec tedna se obetajo še akustični koncert Helene Blagne, »najbolj nora beograjska komedija« v srbskem jeziku Amateri in ponovitev predstave Cucki. V ptujskem gledališču pojasnjujejo, da so festivalsko ponudbo razširili z glasbo, folklornem festivalu v Uglje-viku v Bosni in v avgustu še v Kumanovem v Makedoniji. Za nami je več kot 3000 prevoženih kilometrov v avtobusu, za katere smo si vsi enotni, da se nam jih je splačalo prevoziti, saj smo spoznali nove kraje, njihove navade in drugačen način življenja. Veseli smo, da smo lahko na tujem slovensko glasbo predstavili na za njih poseben način, ki ga niso vajeni. Odziv občinstva je bil vsepovsod odličen, kar za nas pomeni novo vzpodbudo za nadaljnje delo. Posebna zahvala velja Občini Kidričevo in Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo, ki sta nam pomagali izpeljati oba projekta,« je v imenu članov tambu-raškega orkestra PD Cirkovce zapisala Nuša Gregorc. Ur saj tudi med letom ne gostijo samo gledališke dejavnosti. Z obiskom festivala so zelo zadovoljni, zato ga bodo zagotovo ponovili. Direktor MGP Peter Srpčič pravi: »Razmišljamo, da bi prihodnje leto festival zastavili širše, regionalno. Morda bi lahko vključili še druga prizorišča, npr. grad Borl ali druge zgodovinske objekte in jim tako dali novo vsebino.« Upa, da jim bo dogodek postopoma uspelo razviti tudi po strokovni plati in morda uvesti še nagrade. Eva Milošič mpP MES™0^ f< GLEDALIŠČE ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj + + + na dvorišču MINORITSKEGA SAMOSTANA PTUJ r"*™ " ..... Generalni pokrovitelj Petekt b Akustični koncert 9. september ob 20.00 Helene Blagne Sobota Najbolj nora beograjska komedija Ib'20:Stember Amateri (predstava je v srbskem jeziku) Nedelja CJ Johnson Pasji dnevnik 11. september ob 20.00 vUCki - komedija Produkcija Mestnega gledališča Ptuj Lahkota prihodnosti Medijska pokrovitelja .Via/t-refaTEDHIK @ HOTEL MITRA CTMY HOIEU* Vedno vaš dom Eka rt H^esign < Tisk gr n G adlriaplin javne slúzbeptuj 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si Foto: arhiv Mestnega gledališča Ptuj Festival se bo 11. septembra zaključil s predstavo Cucki v produkciji Mestnega gledališča Ptuj. Nogomet Drava do zmage z igralcem manj Stran 12 Nogomet Poškodbe, bolezni, umetna tarva... Strani 12 Šport invalidov Ančo na svoje sedme paraolimpijske igre Stran 13 Strelstvo Venta s četrto zaporedno lovoriko prvaka Strani 13 Nogomet Videm do prve zmage v novi sezoni Stran 14 Tajski boks Na Dolenjskem zmagi Goloba in Pungarška Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros • Svetovno prvenstvo MXGP Najmlajši svetovni prvak v zgodovini MXGP je doma v Pečkah pri Makolah! Tim drugič zapored svetovni prvak, prvič v elitnem razredu Z 19. leti je Tim Gajser uresničil to, kar številni mojstri motokrosa poskušajo leta - osvojil je naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu MXGP! Kot najmlajši doslej! Nesporen talent, trdo delo, izjemna predanost moto-športu, odlično vodenje očeta Bogomirja, zmagovalna miselnost - vse to je ob številnih drugih dejavnikih pripomoglo k uresničitvi tega cilja. Je bil naskok na vrh sploh osnovni cilj sezone, v kateri je Tim debitiral v najmočnejšem razredu? Glasno ga v Gajserjevi ekipi pred sezono niso omenjali, že po uvodni dirki v Katarju pa je postalo bolj ali manj jasno, da Tim med elito ne bo zgolj eden od voznikov, ampak izjemno resen kandidat za naslov. S serijo zares izjemnih voženj je v celotni sezoni do-miniral med elito, dokončno pa naslov potrdil v noči s sobote na nedeljo po srednje- Tim Gajser: Datum rojstva: 8. september 1996 Višina: 180 cm Teža: 76 kg Kraj bivanja: Pečke, Makole Ekipa: Honda Gariboldi (MXGP) Sezona 2016 v MXGP: 1. mesto: Katar, Argentina, Mehika, Latvija, Španija, Velika Britanija, Italija (Lombardija); 2. mesto: ZDA (Charlotte), Tajska, Nemčija, Francija, Češka, Švica; 3. mesto: Evropa (Valkenswa-ard), Italija (Trentino). evropskem času, ko si je v Charlottu v ZDA dirko pred koncem zagotovil prednost, ki je za tekmece nedosegljiva. Številni ljubitelji motokrosa v Sloveniji so kljub nočni uri dežurali pred TV zasloni in stiskali pesti za dirkača, ki je v enem zamahu postal ljubljenec vseh. S svojo odkritostjo, skromnostjo in ljudskostjo je za motokros navdušil tudi tiste, ki doslej niso spremljali tega sicer izjemno atraktivnega, a obenem nevarnega športa. Klubi navijačev Tima Gajserja v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju sredi gobarske sezone, rumeno-rdeča kapica ali majica je postala skorajda obvezen del opreme vsakogar, ki je kdaj sedel vsaj na »čebelico«. In če še tako površnega spremljevalca športa vprašate o številki, s katero Tim tekmuje na svojem motorju, potem je odgovor jasen - 243! V Charlottu v Timove roke zlata številka 243 Mladenič iz Pečk pri Makolah je v Charlottu, kjer so imeli pred dirko veliko težav s pripravo proge zaradi orkana Hermine, začel z drugim mestom na uradnem treningu (ta je štel kot kvalifikacije za dirko), hitrejši je bil le Američan Eli Tomac. Sledila je prva dirka SP, v kateri je z izjemno vožnjo slavil Tomac. Ta si je na koncu privozil 22 sekund naskoka pred rojakom Justinom Barcio, pred Gajserjem pa je bil le še van Horebeek (+24 sekund). Slovenski mo- tokrosist je kljub mladosti izkušeno na 4. mestu z minimalnim tveganjem nadzoroval potek dirke. Vmes je iz boksov dobival informacije o Cairolijevem zaostanku, zato ni bilo nobene potrebe za tvegane manevre. Cairoli celoten vikend v ZDA ni ujel pravega ritma in je prvo dirko končal na 13. mestu ter tako ostal tudi brez teoretičnih možnosti za osvojitev naslova prvaka. Ostal bo pri dosedanjih osmih ... Ko so Timu po prihodu v cilj sporočili, da je že postal svetovni prvak, je potreboval kar nekaj časa, da je to dojel. A ekipa je kmalu poskrbela za rumeno-rdečo dimno zaveso in zmagovito fotografiranje se je lahko začelo. Slovenski navijači so tako lahko že ob 0.45 začeli odpirati šampanjce. Druga vožnja ob 3.0o je bila le še bonus . Gajser je lahko drugo vožnjo odpeljal povsem sproščeno, z naslovom prvaka trdno v rokah. Odlično je startal, in čeprav mu je Nagl za nekaj centimetrov speljal holeshot (najboljši start), je takoj prešel v vodstvo in si pred zasledovalci zagotovil nekaj sekund prednosti. Takrat je na sceno stopil To-mac, prebil se je na 2. mesto in začel dohitevati Tima. Ta je v enem od ovinkov naredil manjšo napako, postavil se je čez progo, kar je Američan izkoristil za preboj v vodstvo. Na koncu je bilo med njima na 1. in 2. mestu dobrih 5 sekund razlike, Coldenhoff je Foto: Črtomir Goznik Tim Gajser se je drugič zapored vaka; lani je slavil v razredu MX2, okitil z nazivom svetovnega pr-letos v elitnem razredu MXGP. zasedel 3. mesto. Cairoli je v drugo končal na 14. mestu. »Prva vožnja je bila zelo težka, veliko sem razmišljal o prvenstvu. Nisem bil sproščen, kar se je opazilo v vožnji. Potem ko sem po prvi vožnji osvojil naslov svetovnega prvaka, pa je pritisk pred drugo vožnjo izginil. V drugi vožnji sem po napaki izgubil ritem in se nisem boril za zmago, raje sem se zadovoljil z drugim mestom. Rad bi se zahvalil vsem v ekipi HRC in v ekipi Honda Gariboldi, navijačem, posebno pa seveda svoji družini, dekletu in očetu, brez katerega ne bi bil tu, kjer sem,« je po tekmi dejal Tim Gajser. Na zmagovalnih stopničkah dirke v Charlottu je stopil na drugo najvišjo, trenutek zmagoslavja pa je doživel v trenutku, ko mu je direktor dirkališča predal zlato star- Dirka za svetovno prvenstvo v Charlottu (ZDA): Foto: Črtomir Goznik Slavje Timove ekipe po potrditvi naslova svetovnega prvaka je bilo nadvse veselo in bučno. 1. Eli Tomac ZDA Kawasaki 2S 2S S0 2. Tim Gajser Slovenija Honda 18 22 40 3. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 20 16 SB 4. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM iS 20 SS 5. Clement Desalle Belgija Kawasaki 16 14 S0 Skupni vrstni red: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 693 2. Antonio Cairoli Italija KTM B0S 3. Maximillian Nagl Nemčija Husqvarna SBS 4. Romain Febvre Francija Yamaha S49 5. Jevgenij Bobrišev Rusija Honda S22 tno številko svetovnega prvaka. Ta je v pravih rokah, Tim pa jo je s simbolično gesto podelil s svojo ekipo. »To pripada tudi vam, je tudi vaša zasluga,« je pokazal v svoji maniri. Na vrhu nasledil Febvreja Gajser je tako nekaj dni pred 20. rojstnim dnem postal najmlajši svetovni prvak v zgodovini najmočnejšega razreda motokrosa, si čimer je sam sebi poklonil najlepše darilo. To je obenem največji uspeh doslej za slovenski motošport, osvojitev naslova med tekmovalci iz držav, kjer ima motošport veliko daljšo in bogatejšo zgodovino od slovenske, je pravi mali športni podvig. Že lani so pri ekipi Honda Gariboldi govorili o tem, da je Tim tekmovalec, kakšni se rodijo enkrat na deset let, podobno pa menijo tudi pri Hondi, ki ji je Tim lani po dolgih letih prinesel naslov prvaka v razredu MX2, letos pa še stopnjo višje, MXGP. Na mestu najboljšega je nasledil Francoza Romaina Febvreja, ki je v tej konkurenci slavil v lanski sezoni. V Makolah 15. septembra pripravljajo sprejem, kakršnega v teh krajih še ni bilo ... Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 6. septembra 2016 Nogomet • 2. SNL, 5. krog: Triglav ostaja 100 %, Drava do zmage z igralcem manj Zavre - Triglav 1:2 (0:0) STRELCI: 1:0 Zorko 57., 1:1 Robnik 68., 1:2 Poplatnik 76. ZAVRČ: Kovačič, Ptiček, Ahec, Lonzarič, Županič, Brodnjak (od 74. Murko), Kukec, Monjac, Mar-ciuš, Panikvar (od 81. Potočnik), Zorko. Trener: Miran Emeršič. TRIGLAV KRANJ: Džafič, Robnik, Arh Česen, Poplatnik, Udo-vič, Mlakar (Ahačič 54.), Kuhar, Šujica (od 60. Gajič), Suljevič, Bojič, Bukara (od 85. Poljanec). Trener: Siniša Brkič. Dokaj neprimeren termin tekme, vroče vreme in zunanja opravila so v petek popoldan bili vzrok za to, da se je v završkem športnem parku po zares dolgem času zbralo zelo malo gledalcev - samo dobrih 100. Tako malo jih v Zavrču ni bilo že vse od tekem medobčinskih lig pred leti, pa čeprav je pod halo-škimi obronki tokrat gostoval Triglav, trenutno vodeča ekipa 2. lige. Obe moštvi sta doživeli kar nekaj sprememb glede na zadnji preizkušnji, toda kvalitetnejše in številčno popolnejše moštvo iz Gorenjske je takoj pokazalo, da ga zanimajo le tri točke. Triglav je pritisnil takoj v uvodu, izjemno priložnost je v 2. minuti zapravil Šujica, zatem pa je poskušal še Arh Česen. Domačini, ki so se sicer borili in pogumno upirali favoriziranim in iz-kušenejšim Gorenjcem, so si preko razigranega Marciuša v 18. minuti priigrali imenitno priložnost, toda nekdanji čuvaj mreže Olimpije v vratih Triglava Džafič je dobro zaprl kot v situaciji ena na ena. Do konca prvega dela igre smo nato videli še po en poskus na vsaki strani, velja pa omeniti šolsko izveden primer protinapada polovice gostujočih igralcev, ki ga je izjemno slabo zaključil Šu-jica. Dež, ki je pričel padati na polovici prvega dela igre, je ozračje v Zavrču nekoliko ohladil, obenem pa tudi ne- Dob premagal Krko, peta zmaga Triglava Nogometaši v 2. ligi niso imeli reprezentančnega premora, zato so odigrali tekme 5. kroga. Derbi kroga je bil odigran v Novem mestu, kjer je vrsta domačega stratega Iztoka Ka-pušina gostila vrsto Damijana Romiha. Tekmo je z dvema zadetkoma v korist gostov odločil 20-letni Ernest Grvala, ki že ima prvoligaške izkušnje (Triglav, Domžale). Najvišjo zmago kroga so slavili varovanci Vlada Badžima, ki so izkoristili hitro izključitev gostujočega igralca Matija Kompara (26. minuta). Dva zadetka je za domačine dosegel Matej Zemljak, ki je v petih krogih skupaj zadel že sedemkrat. V edinem nedeljskem srečanju so novinci iz Brežic slavili v Kranju pri ekipi Zarice. Ta je vodila po prvem polčasu, nato pa so gostje pod vodstvom trenerja Roka Jelinčiča dosegli kar tri zadetke in se priključili ekipam pod vrhom lestvice. Tilen Ahec, nogometaš Zavrča: »Triglavanom smo prepustili vlogo favorita, konec koncev so k nam prišli s popotnico štirih zmag. Nismo imeli kaj izgubiti, igrali smo sproščeno; imamo zelo mlado ekipo, na igrišču pa smo pustili vse, kar smo lahko, tako da si nimamo kaj očitati. Spet smo prepoceni dobili zadetka, prvi gol jih je dvignil, mi pa nismo več našli svoje igre in na koncu izgubili. Smo mlada ekipa, potrebujemo le čas in menim, da bodo tudi točke kmalu prišle.« Siniša Brkič, trener Triglava: »Za nami je izjemno težka tekma, pa tega ne govorim kot floskulo. Zavrč ima namreč mlado zasedbo, ki nima kaj izgubiti, pokazal se je v odlični luči. Kljub vsemu menim, da smo zasluženo zmagali, saj smo imeli več priložnosti, obenem pa smo kvalitetnejši. Fantje so pokazali karakter, potem ko so ob polčasu slišali ogromno kritik, pohvaliti pa moram tudi menjave, ki so obrnile potek srečanja. Smo na pravi poti, čaka pa nas še veliko dela. Zavrču čestitam za prikazano in mu v nadaljevanju želim vse najboljše.« koliko otežil igralne razmere. V drugem polčasu smo gledali podoben nogomet kot v prvem, s tem da je igra, morda tudi zaradi rahle razmo-čenosti terena, postala bolj groba, zaradi česar je moral glavni sodnik tekme Mertik s kartoni miriti igralce obeh ekip. V 57. minuti so domačini izpeljali lepo akcijo, z Ptujčani so se veselili druge zmage v sezoni, Zavrč je doživel tretji zaporedni poraz. REZULTATI 5. KROGA: Zavrč - Triglav Kranj 1:2 (0:0); Farmtech Veržej - Drava Ptuj 1:2 (1:2); Ankaran Hrvatini - Brda 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Gajšek (13.), 2:0 Badžim (28.), 3:0 Zemljak (32.), 4:0 Zemljak (52.), 5:0 Mi-hailovič (86.); Krka - Roltek Dob 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Grvala (31), 0:2 Gr-vala (46.); Zarica Kranj - Brežice Terme Čatež 1:3 (1:0); strelci: A. Pod-platnik (3.), 1:1 Kuntarič (59.), 1:2 Hajdarevič (avtogol, 81.), 1:3 Božič (83.). 1. TRIGLAV KRANJ 5 2. ANKARAN-H. 3. ROLTEK DOB 4. BREŽICE 5. KRKA 6. DRAVA PTUJ 7. ZARICA KRANJ 8. ZAVRČ 9. BRDA 10. FARM. VERZEJ 5 5 0 0 13:4 15 3 1 1 15:6 10 2 3 0 12:5 9 2 3 0 8:5 9 2 1 2 13:6 7 2 1 2 11:11 7 2 0 3 6:13 6 1 0 4 8:15 3 0 2 3 4:12 2 0 1 4 2:15 1 JM desne je podal Monjac, Zorko pa je iz bližine velemojstrsko - s peto - zadel za 1:0. Rdeči so vse stavili v napad, opravili dve menjavi in nekaj rošad v moštvu in plod tega je bil izenačujoč zadetek Robnika v 68. minuti, ki je po podaji Poplatnika zadel - s peto! Tudi po izenačenju so »orli« diktirali tempo, Poplatnik je zapravil kar nekaj izjemnih priložnosti, v 76. minuti pa je z glavo vendarle zadel, potem ko je let žoge po predložku gostov spremenila domača obramba. Beli so ob koncu poskušali s pritiskom, opravili tudi dve menjavi, toda tudi naliv jim je onemogočil več konkretnosti v napadu in tako je ostalo pri slavju bordo rdečih iz Kranja, ki še naprej ostajajo edina ekipa lige, ki ni oddala niti točke. tp Farmtech Veržej -Drava Ptuj 1:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Rešek (4.), 1:1 Vindiš (40.), 1:2 Čeh (43.). FARMTECH: Andrejč, Polajžer, Vindiš, Ajlec (od 74. Hočevar), Vok, Gamilec (od 81. Fišer), Tr-stenjak, Lah, Petek, Cvrtila, Ilič (od 46. Koprivica). Trener: Zlatko Gabor. DRAVA: Trajkovski, Močic (od 46. Rujovič), Gajič, Hribernik (od 50. Torra), Rešek, Čeh (od 68. Golob), Leskovar, Roškar, Bašič, Zlatko Gabor, trener Farmtecha: »Ekipi Drave čestitam za zmago. V prvem polčasu smo imeli svoje zrele priložnosti za dosega gola, vendar nismo imeli sreče. Tudi v drugem polčasu smo imeli možnost izenačiti rezultat. Vzrok, da ne dosegamo zadetkov, so nekvalitetni igralci. Če bi imeli denar, bi imeli kvalitetne igralce. Moramo še veliko delati in se truditi. Treba bo dvigniti glave in še trše trenirati.« Simon Sešlar, trener Drave: »Razen z rezultatom ne moremo biti zadovoljni z ničimer. Na tekmi, ki bi jo glede na naše priložnosti morali z lahkoto dobiti z nekaj zadetki razlike, smo trepetali za zmago do zadnjega sodnikovega žvižga. Naša ekipa je nova, zelo mlada. A v tem trenutku so pomembne le tri točke.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaše Zavrča je v vodstvo proti vodilni ekipi Triglava popeljal Rok Zorko, Gorenjci pa so odgovorili z dvema zadetkoma v razmaku petih minut in odločili srečanje v svojo korist. Kurež, Lovenjak. Trener: Simon Sešlar. Ptujčani so v zadnjem letu še tretjič zapored prišli do vseh treh točk na gostovanju v Veržeju. Tokrat so v izredno zanimivi tekmi s številnimi priložnostmi na obeh straneh - kljub temu da so od 64. minute nastopili brez izključenega Gašperja Kureža - še drugič zmagali v novi sezoni. Pred prleško-podravskim obračunom sta se ekipi dodatno okrepili: veržej ski Farmtech je v svoje vrste privabil Alana Hočevarja iz kranjskega Triglava, ptujska Drava pa izkušenega Enesa Rujoviča (Šenčur). Oba sta svojo priložnost čakala na klopi za rezervne igralce in zaigrala v drugem polčasu. Nogometaši Drave so odločno pričeli dvoboj in že v prvi minuti je Adnan Bašič neugodno streljal, vratar Farmtecha Matej Andrejč pa je s skrajnimi močmi žogi preprečil pot v mrežo. Gostje so se uvodnega zadetka veselili že v četrti minuti. Mitja Rešek je pobegnil domači obrambi in rutinirano premagal An-drejča - 0:1. Ptujski igralci so imeli še naprej terensko premoč, a je niso uspeli kronati še z enim zadetkom. Nastja Čeh je v 13. minuti po strelu iz kota za las zgrešil vrata, minuto pozneje pa je Bašič zgrešil nemogoče. Domačini so se prebudili v 17. minuti, ko je Denis Gamilec z roba kazenskega prostora streljal mimo vrat. Bašič je imel novo priložnost v 30. minuti, vendar je žoga po njegovem strelu poletela čez Andrejčeva vrata. V naslednjim minutah je na sceno stopil nekdanji nogometaš Drave Luka Vin-diš, ki je pred sezono okrepil veržejsko vrsto. V 31. minuti je po njegovem strelu žogi pot v mrežo preprečil preč-nik, v 38. minuti pa vratnica. V naslednjem napadu so Ptuj-čani znova imeli priložnost za povišanje vodstva, vendar se Bašič ponovno ni izkazal. Dve minuti pozneje je Vindiš poskrbel za izenačenje. Izvajal je t.i. skrajšani kot, žoga pa je med številnimi nogami švignila za hrbet Tadeja Traj-kovskega - 1:1. Veselje domačih ob izenačenju je bilo kratkotrajno, saj je že v naslednjem napadu Čeh z več kot 30 metrov poslal predložek pred vrata Farmtecha, domačini pa so po nesporazumu dopustili, da je žoga končala v njihovi mreži - 1:2. Prvo priložnost za dosego zadetka v drugem polčasu so imeli gostitelji. Dino Cvrtila je v 51. minuti že preigral vratarja Drave Trajkovskega, a streljal mimo vrat. V 64. minuti so Ptujčani ostali brez Kureža, ki je v dobrih desetih minutah prejel dva rumena kartona. Kljub igralcu več na igrišču si domačini niso uspeli priigrati omembe vredne priložnosti za zadetek, je pa znova izvrstno priložnost za zadetek zapravil Bašič, ki v 75. minuti iz ugodnega položaja ni uspel premagati Andrejča. Do konca dvoboja so gostitelji poskušali prebiti obrambni blok Ptujčanov, vendar neuspešno. V sodnikovem podaljšku so zahtevali enajstmetrovko, ko sta trčila vratar Drave Trajkovski in napadalec Farmtecha Sebastjan Petek, toda sodnik Alen Boro-šak je le odmahnil z rokama in nekaj trenutkov pozneje označil konec tekme. Niko Šoštarič Nogomet • Reprezentanca Poškodbe, bolezni, umetna trava ... Slovenski nogometni repre-zentanti so začeli kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2018 v Rusiji. Točka proti Litvi (2:2) v gosteh je v osnovi neuspeh, saj je Slovenija na lestvici FIFA uvrščena skoraj 100 mest višje. Litva še nikoli ni sodelovala na velikem tekmovanju (EP, SP), Slovenija nazadnje leta 2010 na SP v Južni Afriki. Optimizem: Slovenija se je pod vodstvom Katanca dvakrat uvrstila na velika tekmovanja, obakrat je kvalifikacije začela z izidom 2:2. LITVA - SLOVENIJA 2:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Černych (32.), 2:0 Slivka (34.), 2:1 Krhin (77.), 2:2 Cesar (90. + 3). SLOVENIJA: Oblak, Skubic, Jokič, Samardžič, Cesar, Krhin, Kampl, Birsa, Verbič (od 56. No-vakovič), Bezjak, Berič (od 46. Iličič). Selektor: Srečko Katanec. Vse v naši reprezentanci vendarle ni bilo slabo, še zdaleč ne. Selektor je imel pred tekmo precej težav s poškodbami in boleznijo nekaterih igralcev (Oblak, Kurtič, Iličič, Kampl, Skubic), dodatno težavo pa je za naše igralce predstavljalo igrišče z umetno travo. Kljub temu je precej pomlajena ekipa, v kateri so Oblak, Bezjak, Verbič in Berič našli mesto v začetni enajsterici, začela dobro in si priigrala več priložnosti za zadetek od domačinov. Ti so se vidno boljše znašli na umetni podlagi, tudi način igre (skoncentrirana obramba s hitrimi prehodi v nasprotni napad) jim je dajala prednost. V naši ekipi sta se v 1. polčasu pojavili dve napaki, ki so ju tekmeci izkoristili za otipljivo prednost (2:0). Ob vstopu Iličiča ob polčasu je igra postala napadalnejša in bolj organizirana, pri podajah je bilo čutiti več mirnosti. Če bi imel svoj dan še Kampl, bi bila slika zagotovo še boljša, kljub temu pa so Slovenci po dveh podajal Iličiča dosegli dva zadetka - drugega v zadnji minuti sodniškega dodatka ... Bolj kot osvojena točka je pomembno zavedanje, da so naši zmogli preobrat, da so uspeli napadati do zadnje sekunde in da so na koncu uspeli s kvaliteto iztržiti remi. Točka je pomembna tudi zaradi samozavesti pred naslednjima dvema tekmama, ki sledita oktobra (z Anglijo in Slovaško). Če bo do takrat selektor znal najti rešitev na bočnih položajih, kjer je sedaj Jokič preslabo pripravljen, namesto Skubica pa ima možnost uporabiti Stojanoviča, potem je boljše nadaljevanje povsem realno. Sicer . »Po prvem polčasu, ki se je nezasluženo končal z 2:0, smo v drugem polčasu pritisnili. Fantje so pokazali enormno željo, voljo po preobrnitvi rezultata. Žal se ni izšlo za tri gole, kar je bilo možno, saj smo imeli številne priložnosti. Na koncu koncev je točka v Litvi pozitivna. Predvsem zaradi tega, kako smo prišli do nje. Imeli smo kup težav že pred tekmo, nekaj bolnih, Oblaka, Skubica, Kam-pla, nekaj poškodovanih, nekaj mladih igralcev. S točko sem zadovoljen,« je po tekmi povedal selektor Srečko Katanec. V preostalih tekmah skupine F je Anglija v gosteh ugnala Slovaško (0:1), Škotska pa Malto (1:5). JM torek m 6. septembra 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • Prijateljska tekma: Rebernik za zmago Aluminija ALUMINIJ - INTER ZAPREŠIČ 1:0 (1:0) STRELEC. Rebernik (30.) ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak, Kocic, Damiš, Turkalj, Cvek, Vrbanec, Krljanovič, Srdic, Škoflek, Rebernik. Igrali so še: Ponudič, Jakšic, Rogina, Bizjak, Kramer, Ploj. Trener: Bojan Špehonja. V reprezentančnem premoru so Kidričani odigrali prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem Interjem iz Zapreši-ča. Ta po šestih krogih v 1. hrvaški ligi zaseda 6. mesto. Tekma je za Kidričane pomenila priložnost za uigravanje moštva, saj se jim je v zadnjem obdobju priključilo nekaj novincev (Cvek, Rebernik, Srdic, Kocic), po poškodbi pa se v ekipo vrača Damiš. Trener Špehonja je preizkušnjo ocenil kot zadovoljivo: »Igrali smo solidno, predvsem v fazi obrambe, kar je dobro vodilo za naslednja prvenstvena srečanja. Ob doseženem zadetku smo si priigrali še nekaj priložnosti, predvsem po hitro izpeljanih protinapadih.« Edini zadetek na srečanju je dosegel Mihael Rebernik, ki je v gol pospravil odbitek po strelu Matica Vrbanca. JM Rokometne novičke Prijateljska tekma: ŽRK AKLIMAT PTUJ - HC HIB GRAZ 36:28 (20:15) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Ko- pold-Metličar, Pušnik, Korotaj 10, L. Širec, Selinšek 10, Ko-lednik 1, Borovčak 7, Kreft 1, Gomilšek 4, T. Širec, Prapo-tnik 3. Trener: Nikola Bistrovic. Rokometašice Aklimata Ptuj so v petek zvečer v dvorani Center na Ptuju gostile avstrijske prvoligašinje iz Gradca in jih zasluženo visoko premagale. Domača vrsta je bila vseskozi podjetnejša, do izraza pa je prišla tudi kvaliteta, ki je v tem trenutku pač precej na strani varovank Nikole Bistrovica. Igralke Aklimata so v svoji ekipi izmed ključnih igralk pogrešale vra-tarko Križančevo, kapetanko Mateševo in Majcnovo. V predtekmi so se pomerile ptujske mladinke in kadetinje. Slavile so kadetinje z 22:19, mladinska vrsta pa ni nastopila v najmočnejši zasedbi. tp Prijateljska tekma: MERANO - DRAVA PTUJ 29:31 (12:15) DRAVA PTUJ: Jerenec 6, Žuran 1, Lesjak 3, Reisman, Maroh 1, Sabo, Bračič 4, Janžekovič 2, Gregorc 1, Šalamun 2, Jeftic, Hrupič 4, Belic 6, Jensterle 2, Rosič, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Drave so zadnjo v nizu pripravljalnih tekem odigrali proti italijanskemu prvoligašu Meranu. Pred številnimi gledalci so Ptujčani vodili od prve do zadnje minute in trener Ivan Hrupič je dal priložnost za igro vsem igralcem. Ptujski trener je bil zadovoljen s prikazanim v Italiji, saj je bila to resnično trda tekma, kakršne Ptujčane nedvomno čakajo v novi sezoni 1. lige. Po izenačenem uvodu 5:5 so gostje ušli že za štiri zadetke prednosti, a so polčas dobila za dva. Tudi v nadaljevanju se igralci Merana niso predali, odločilna pa je bila prednost Drave v 50. minuti, ko je ponovno vodila za štiri zadetke, na koncu pa se je tekma končala z rezultatom 29:31. Konec tedna se začenja nova sezona 2016/17 v 1. A slovenski rokometni ligi. V njej bo Drava za uvod v nedeljo gostovala v Kopru. David Breznik ORMOŽANOM ODPADLA GENERALKA PROTI FRANCOZOM Rokometaši Jeruzalema so ob zaključku priprav na sezono 2016/17 želeli odigrati močno tekmo in francoska ekipa Aix de Provence s slovitim reprezentantom Jeromom Fernandezom bi bila ravno pravšnja. Žal je v nedeljo dopoldan prispel klic, da Francozi ne bodo prišli v trdnjavo na Hardeku. Razlog: številne poškodbe. Že dan prej so v Mariboru odigrali tekmo z le 12 igralci. Po novih poškodbah trener francoskega prvoligaša ni želel odigrati tekme. »Škoda za odpovedano tekmo, ki bi nam še kako prav prišla. To bi bila za nas generalka pred začetkom sezone. V torek (6. septembra, ob 18.00) imamo še tekmo proti hrvaškemu 1. B-ligašu Karlovcu, ampak ta ekipa več ni na tako visokem nivoju, kot je bila pred leti. Vseeno bomo poizkušali s te tekme potegniti čim več,« je razočaran po odpovedi tekme povedal trener Saša Prapotnik. Ekipa iz Ormoža je šele v četrtek prvič trenirala v popolni zasedbi, seveda brez poškodovanega kapetana Bojana Čudiča (zlom ličnice, osem vijakov) in mladinskega repre-zentanta Jureta Kocbeka: »Le štiri do pet treningov bomo oddelali v popolni zasedbi. Z maturantskega izleta so se vrnili Tilen Kosi, Dominik Oz-mec, Marin Šutalo in Boštjan Žižek Cvetko in šele zdaj bodo treningi potekali po želenih tirnicah. Verjamem pa, da bomo do sobotne tekme proti Slovenj Gradcu (sobota, 10. september, ob 19.00) pokrpa-li vse svoje slabosti. Naš prvi tekmec je zelo neugoden, še posebej na domačem terenu. Je pa res, da na prvem srečanju sezone lahko prej presenetiš, in upam, da nam bo to uspelo. Obeta se nam zanimiv prvi dvoboj prvenstva,« je še dodal Prapotnik. UK Šport invalidov • Paraolimpijske igre, Rio 2016 Franc Pinter Ančo na svoje že sedme paraolimpijske igre V Rio de Janeiro je od- i iMij potovala osemčlanska "----«¿mM »■a slovenska paraolimpij-ska reprezentanca. Med najmočnejšo zasedbo štirih strelcev je tudi Franc Pinter, za prijatelje Ančo, član Društva za šport invalidov Most Ptuj in Društva paraplegikov Podrav-ja s sedežem v Mariboru. Franc Pinter se je Društvu za šport invalidov Most Ptuj pridružil kmalu po ustanovitvi in je skupaj s še nekaterimi »sotrpini« paraplegiki največji promotor športa za invalide. Na številnih predstavitvah športov za invalide po ptujskih osnovnih šolah in nekaterih šolah izven občine kot tudi v drugih sredinah je bil vedno deležen velike pozornosti, predvsem mladih. Redno je sodeloval tudi na treh ptujskih športnih vikendih, ko se je predstavilo DŠI Most Ptuj. V času letošnjega ptujskega športnega vikenda bo Ančo že v Riu in vsi, ki ga poznamo, bomo stiskali pesti za njegove čim boljše nastope. Nekaterim Ptujčanom je gotovo ostal v spominu ob Foto: Črtomir Goznik Franc Pinter v družbi najmlajših radovednežev lanskem svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ko je skupaj s še nekaterimi drugimi paraplegiki delil svojo življenjsko zgodbo na osrednji proslavi v Mestni občini Ptuj. Njegova sega v leto 1977, ko je po težki prometni nesreči pri vsega 24 letih pristal na invalidskem vozičku in se kot paraplegik znašel v povsem novi življenjski situaciji. Vendar ni obupal in se je odločil za šport ter že štiri mesece po nesreči nastopil na prvem uradnem tekmovanju paraplegikov v atletiki. Njegov moto je: »Če imaš cilje, invalidnost ni konec življenja.« Tako se je uspešno preizkusil še v košarki na vozičkih, kegljanju, namiznem tenisu, tenisu, plavanju, spretnostni vožnji z avtomobilom, šahom in največjo ljubeznijo, strelstvom. V slednjem je dosegel odlične uspehe tako na evropskih kot svetovnih prvenstvih, kjer je osvojil kar nekaj naslovov najboljšega. Vztrajnost in naporni treningi so mu prinesli največjo »nagrado« - izpolnitev norme za nastop na prvih paraolimpijskih igrah za samostojno Slovenijo leta 1992 v Barceloni, kjer je osvojil 8. mesto z zračno puško 3 x 40 in 9. mesto zračna puška leže. Bolj kot doseženi rezultati so te igre nanj naredile izjemen vtis z vsem bliščem in kot sam pravi, prvih ne pozabiš nikoli. Da pa igre v Barceloni niso bile njegove zadnje, je dokazal v nadaljevanju izredno bogate športne poti, saj do danes ni ostal brez norme za nastop na vseh kasnejših igrah in letošnje bodo tako njegove že sedme. S tem je gotovo med največjimi športniki invalidi ne samo v Sloveniji, kjer je bil večkrat izbran za najboljšega slovenskega strelca invalida po izboru ZŠIS-POK, ampak tudi v svetovnem merilu. Za svoje vrhunske dosežke je leta 2007 prejel Bloudkovo plaketo, najvišje državno priznanje na področju športa. V DŠI Most Ptuj smo prepričani, da bo Ančo tako kot vedno do sedaj upravičil svoj nastop na para-olimpjjskih igrah in ob prihodu iz Ria mu bomo pripravili sprejem z željo, da te igre zanj niso bile zadnje. Silva Razlag Strelstvo m Interliga - pištola, 50 m Kevin Venta s četrto zaporedno lovoriko Konec avgusta se je na centralnem strelišču v Ljubljani v organizaciji SD Jožeta Ke-renčiča Miklavž pri Ormožu s šestim turnirjem končala deveta sezona mednarodne malokalibrske Interlige v streljanju s pištolo na 50 m. Venta v dvomljivih razmerah za 1 krog zaostal za zmagovalcem V razvrstitvi najboljših posameznikov je krog pred koncem že postalo jasno, da bo svoj četrti zaporedni naslov prvaka Interlige osvojil mladi Ormožan in najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Venta, ki je tako postal še najboljši strelec v zgodovini tega tekmovanja. Venta je sicer na zaključnem turnirju v dvomljivih razmerah z beleženjem odbitih in nepreverljivih zadetkov (zaradi neustreznega sistema lovilcev zrn) na elektronskih tarčah s 537 krogi (90, 88, 88, 93, 91, 87) osvojil 2. mesto in le za krog zaostal za presenetljivim zmagovalcem Franci-jem Ivancem iz Grosuplja. Venta je bil po tekmi s končano sezono zelo zadovoljen, saj je dobil kar štiri od šestih tekem. Najboljšo uvrstitev v sezoni je dosegel drugi ormoški strelec Nenad Vignjevic, ki se je z osebnim rekordom v sezoni s 527 krogi uvrstil na 4. mesto in se v skupnem seštevku povzpel do 9. mesta. Drugemu najuspešnejšemu strelcu v zgodovini tekmovanja Interlige (s tremi naslovi), Ptuj-čanu Boštjanu Simoniču, ki nastopa za ekipo Jožeta Ke-renčiča iz Miklavža, je uspelo ubraniti 3- mesto v skupnem seštevku. Drugi najboljši rezultat v sezoni je s 523 krogi dosegel Juršinčan Ludvik Pšajd in osvojil visoko 6. mesto ter si v skupnem seštevku priboril 13- mesto. Tam pa je bil za pet točk in eno mesto boljši njegov moštveni kolega Mirko Moleh, ki je v zaključku s 513 krogi osvojil 10. mesto. Na zadnjem turnirju sta se med najboljših 15 uvrstila še Emerik Hodžic s 513 krogi na 11. mesto (v skupnem seštevku je s 105 točkami osvojil visoko 5. Mesto) in Simon Simonič s 508 krogi na 14. mesto (skupno 18.). Ormožani ubranili ekipni naslov prvakov V ekipni razvrstitvi so strelci Kovinarja tudi v zaključku dokazali svojo kvaliteto in Rezultati, ekipno: Foto: Simeon Gönc Ormoški strelci Kovinarja (Kevin Venta, Emerik Hodžič in Nenad Vignjevic) so na zaključnem turnirju v Ljubljani potrdili odlično sezono in si priborili naslov posamičnega in ekipnega prvaka Interlige. zmagali na zadnjem turnirju s 1.577 krogi ter se v skupnem seštevku veselili ekipnega naslova prvakov s prednostjo sedmih točk. Ormožani so tako slavili še četrto zmago v sezoni in ubranili lovoriko najboljše ekipe iz lanskega leta. V tesnem zaključku zadnjega turnirja sta z enakim rezul tatom 1.566 krogov drugo in tretje mesto osvoji- 1. Kovinar Ormož l5ll 9541 82 2. Jože Kerenčič Miklavž 1566 9546 l5 3. Grosuplje 1566 9458 63 4. Štefan Kovač Turnišče l4l2 9153 51 5. Region Sud A AUT l3l6 86l8 45 6. Juršinci I 1521 8449 44 Posamezno: 1. Kevin Venta, KOR 53l 3320 l6l 2. Blaž Kunšek, JKM 533 3284 144 3. Boštjan Simonič, JKM 525 3223 123 4. Franci Ivanc, GRO 538 3199 121 5. Emerik Hodžic, KOR S3 LO 3156 105 6. Ignac Jerovšek, GRO 512 3146 104 7. Miklos Tatrai, HUN / 21l5 102 8. Jože Čeper, VVB 520 3159 101 9. Nenad Vignjevic, KOR 52l 2828 90 10. Rok Ivanc, GRO 526 2138 85 11. Mirko Moleh, JUR 513 30ll l4 13. Ludvik Pšajd, JUR 523 2110 69 14. Miran Miholič, JKM / 2565 68 18. Simon Simonič, JKM 508 2062 50 28. Gregor Vesenjak, JUR 485 2343 1l 29. Milan Stražišar, ŠKT / 231l 1l 34. Žan Bogša, JKM / 484 6 35. David Kekec, JUR / 466 4 38. Rok Pučko, JUR / 49l 2 li ekipi Jožeta Kerenčiča Miklavž in Grosuplja ter tudi v skupnem seštevku osvojili drugo in tretje mesto. Prav v zaključku sezone pa so Jur-šinčani s 1521 krogi dosegli svoj letošnji najboljši rezultat, osvojili odlično četrto mesto in v skupnem seštevku na šestem mestu le za točko zaostali za avstrijsko ekipo Region Süd. Sledi 26. DP v strelskem centru Gaj-Pragersko Z zaključnim turnirjem Interlige se je končala generalka pred letošnjim maloka-librskim vrhuncem sezone v disiciplinah na 50 m, saj bo 10. in 11. septembra v bližnjem strelskem centru Gaj-Pragersko potekalo 26. državno prvenstvo. Simeon Gönc 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 30. avgusta 2016 Nogomet • 3. SNL - sever; lige MNZ Ptuj Videm do prve zmage v sezoni 3. SNL - sever REZULTATI 3. KROGA: Maribor B - AjDAS Lenart 6:0 (6:0), Rogaška - Šmarje pri Jelšah 0:0, S. Rojko Dobrovce - Dravinja 3:1 (1:0), Videm -Dravograd 5:1 (1:l), Šmartno 1928 - Šampion 1:0 (0:0), ZU-VIL Brunšvik - Fužinar Ravne Systems 1:1 (1:0), Korotan Prevalje - Mons Claudius 2:2 (2:1). 1. MARIBOR B 3 3 0 0 1 1 9 2. ROGAŠKA 3 2 1 0 1 7 3. DOBROVCE 3 2 1 0 4 7 4. ŠMARJE PRI J. 3 2 1 0 3 7 5. ŠMARTNO 28 3 2 0 1 5 6 6. VIDEM 3 1 1 1 4 4 7. DRAVINJA 3 1 1 1 5 4 8. MONS CLAUD. 3 1 1 1 7 4 9. FUŽINAR RAVNE 3 1 1 1 4 4 10. BRUNŠVIK 3 0 2 1 34 6 2 11. ŠAMPION 3 0 1 2 6 1 12. AJDAS LENART 3 0 1 2 3 11 1 13. PREVALJE 3 0 1 2 4 14 1 14. DRAVOGRAD 3 0 0 3 4 11 0 VIDEM - DRAVOGRAD 5:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Krajnc (12.), 1:1 Nabernik (18.), 2:1 Te-ment (66.), 3:1 Škvaric (68.), 4:1 Tement (77.), 5:1 Škvaric (81.). VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Kajtna, Leskovar, Cafuta, Kmetec (od 81. Bra-čič), Zemljak (od 61. Škvaric), Pintarič (od 46. Plajnšek), Krajnc, Tement. Trener: Primož Gorše. V 3. krogu so nogometaši Vidma končno vknjižili prvo zmago. Svojo nedeljsko nalogo so opravili z odliko, saj so doma povsem ponižali Dravograd, ki je pred prvenstvom podajal smele napovedi o boju za drugoligaško vstopnico, po treh odigranih tekmah pa imajo Korošci na svojem računu nič točk in gol razliko 4:11. Videmčani so se pobrali po precej neprepričljivi predstavi v pokalnem tekmovanju v sredo, nekoliko povišani toni stratega Primoža Goršeta so, kot kaže, obrodili sadove in predvsem drugi polčas je vsekakor smernica, kako morajo rumeno-zeleni igrati vnaprej. Uvod je prinesel pritisk domačih, ki so si priigrali kar nekaj obetavnih situacij, nato pa je Gerečnik imenitno prodrl po levi, zavrnil žogo do osamljenega Krajnca, temu pa ni bilo težko zadeti za veselje 150-glave množice, ki se je na tribuni zbrala kljub vročemu vremenu. Takoj zatem bi lahko Videm praktično že odločil o zmagovalcu, domačini so namreč zapravili kar dve imenitni priložnosti, na drugi strani pa so prejeli bolečo zaušnico v obliki izenačenja. V 18. minuti je namreč domača obramba povsem pozabila na Naber-nika in ta je žogo le potisnil v prazno mrežo. Sledilo je dinamično obdobje s priložnostmi na obeh straneh, toda polčas se je končal z 1:1. Uvod nadaljevanja je prinesel rahlo pobudo Korošcev, a niso bili pretirano nevarni. Lepše priložnosti so si priigrali rumeno-zeleni in si nato vendarle oddahnili. Tement je po dobrih dvajsetih minutah nadaljevanja dosegel lep zadetek z diagonalnim strelom, takoj zatem pa je s strelom brez zaleta zadel tudi rezervist Škva- rič. Dravograd je nato povsem popustil in na igrišču je igrala le še ekipa Vidma. Varovanci Primoža Goršeta so zadeli še dvakrat, ob tem pa zapravili še kar nekaj lepih situacij. V naslednjem krogu bodo Videmčani v soboto gostovali pri ekipi Rogaške v Rogaški Slatini. Superliga: Poraz Gerečje vasi vStojncih Tekme 2. kroga so spet prinesle nekaj presenečenj. Prvo je nedvomno poraz Gerečje vasi v Stojncih, kar je po izpadu v pokalnem tekmovanju proti ekipi Polskave že drugi zaporedni spodrsljaj. Po imenih imenitna zasedba je tako doživela še en hladen tuš, ru-meno-črni pa so dokazali, da tudi na njih velja letos računati. Podvinci so v povprečni predstavi doma klonili z ekipo Hajdine, potem ko so imeli gostje praktično cel polčas igralca več na zelenici, saj je bil pri domačih izključen vratar Gašperič. Bistričani so bili dolgo na pragu presenečenja, nato pa so Cirkulančani globoko v sodnikovem podaljšku vendarle osvojili točko. Bukovci so doma prepričljivo odpravili Apače, kar trije zadetki pa so padli v zadnjih petnajstih minutah. Trenutno na lestvici vodi ekipa Središča, ki je ponovno na krilih kapetana Novaka doma odpravila novinca Skorbo. REZULTATI 2. KROGA: Aha Emmi Bistrica - Cirku-lane 1:1 (1:0); strelca 1:0 Žilic (18.), 1:1 Sitar (90.); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma (svetli dres) so v 3. krogu 3. lige - sever zabeležili prvo zmago - ugnali so goste iz Dravograda. Središče ob Dravi - Skorba 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Novak (1.), 2:0 Novak (31.), 2:1 S. Ši-menko (50.), 3:1 Škvorc (63.), 3:2 D. Krajnc (85.); Stojnci - Gerečja vas 2:0 (1:0); strelca: 1:0 P. Meznarič (44.), 2:0 Roškar (88.); Podvinci Betonarna Kuhar - Hajdina 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Krajnc (60.); Bukovci - Apače 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Zagoršek (13.), 2:0 Domjan (75.), 3:0 Antolič (84.), 4:0 Mlakar (90.). 1. SREDIŠČE 2 2 0 0 7:5 6 2. HAJDINA 2 2 0 0 4:2 6 3. CIRKULANE 2 110 4:1 4 4. A. E. BISTRICA 2 1 1 0 3:2 4 5. BUKOVCI 2 10 1 5:2 3 6. STOJNCI 2 10 1 4:3 3 7. GEREČJA VAS 2 1 0 1 4:4 3 8. PODVINCI 2 0 0 2 3:5 0 9. SKORBA 2 0 0 2 2:6 0 10. APAČE 2 0 0 2 2:8 0 tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 2. KROGA: Ormož - Podlehnik 0:4 (0:2), Go-rišnica - Markovci 1:0 (0:0), Tržec - Leskovec 2:0 (1:0), Dornava - Boč Poljčane 2:3 (0:1), Rogoznica - Pragersko 5:3 (2:1). 1. BOČ POLJČANE 2 2 0 0 6:2 6 2. GORIŠNICA 2 2 0 0 4:1 6 3. MARKOVCI 2 1 0 1 3:1 3 4. PRAGERSKO 2 1 0 1 7:6 3 5. ROGOZNICA 2 1 0 1 6:5 3 6. PODLEHNIK 2 1 0 1 4:3 3 7. ORMOŽ 2 1 0 1 2:5 3 8. TRŽEC 2 1 0 1 2:3 2 9. DORNAVA 2 0 0 2 3:7 0 10. LESKOVEC 2 0 0 2 1:5 0 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 1. KROGA: Lovrenc - Grajena 1:3 (1:0), Oplotnica - Polskava avto-prevozništvo Grobelnik 0:2 (0:1), Makole bar Miha - Slovenja vas 2:5 (2:2), Maj-šperk - Zgornja Polskava 3:2 (1:2). Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 1. KROGA: Mar-kovci - Gorišnica 1:2, Dornava - Borovci 3:1, Tržec - Grajena 4:6, Podlehnik - Podvinci Betonarna Kuhar 3:6. VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 1. KROGA: Pra-gersko - Leskovec 2:0, Lovrenc - Spodnja Polskava 1:3, Skorba - Hajdina 3:1. VETERANI 40 REZULTATI 1. KROGA: Zgornja Polskava - Ormož 3:1, Videm - Pohorje Oplotnica 5:2, Hajdoše - Majšperk 2:1. JB Tajski boks • Fight night 3 v Trebnjem Na Dolenjskem zmagi Goloba in Pungarška Trebnje je v petek gostilo Fight night 3, na katerem sta iz Kluba tajskega boksa Ptuj tekmovala Timi Pungaršek in Aleš Golob, ki sta oba zabeležila zmagi po sodniških odločitvah. V kategoriji do 81 kg se je Pungaršek pomeril z Lukom Martinom Slobo-dnikom, medtem ko se je v kategoriji do 75 kg Golob pomeril s Klemnom Pekolom. Oba borca sta bila domačina in zato imata zmagi ptujskih tekmovalcev še dodatno težo. Mladi Pungaršek je borbo proti nekoliko višjemu tekmecu začel odlično, saj ga je v prvi rundi uspel spraviti v knockdown, vendar se je ta pobral in borbo nadaljeval. V amaterskih dvobojih knockdown šteje samo točko, zato po koncu prve runde ni imel velike prednosti. Sledili sta še dve rundi, kjer sta si borca izmenjevala udarce in bila večkrat na robu knockdowna. Ptujski borec je zadel nekoliko več ročnih udarcev, na kar mu je nasprotnik odgovarjal in zadal nekaj več udarcev s kolenom. To je bil res srčen in težak dvoboj, v katerem sta si oba borca za prikazano v kola. Konec koncev pa si čestitke za srčno borbo zaslužita oba.« Naša borca bosta imela kmalu priložnost, da se ponovno dokažeta na podobnih tekmovanjih, najprej pa seveda sledijo treningi, na katerih bosta poskušala popraviti določene napake. Pohvale gredo tudi organizatorjem v Trebnjem, ki so se zelo potrudili z izvedbo celotnega borilnega dogodka. David Breznik Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj PARI 1. KROGA - TOREK ob 17.00: Gorišnica - Drava (novo igrišče pri večnamenski športni dvorani Gorišnica), Zavrč - Dornava; SREDA ob 17.00: Podlehnik - Središče, Lovrenc - Ormož, Apače - Cirkulane, Oplotnica - Markovci. Rokomet • Prijateljska tekma ŽRK Aklimat Ptuj - ŽRK Celje Celjske mesnine (SREDA, ob 19.00, športna dvorana Ljudski vrt). Ptujski športni vikend Konec tedna bo na sporedu že 22. Ptujski športni vikend, ki se bo odvijal od 8. do 11. septembra. V štirih dneh se bo v organizaciji Zavoda za šport Ptuj odvilo 40 dogodkov. DB, JM Ptujska ekipa je pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina (drugi z desne) uspešno nastopila na tekmovanju v Trebnjem. ringu prislužila čestitke. Na koncu so sodniki po točkah zasluženo prepisali zmago Timiju Pungaršku z izidom 2:1. Še težje delo je imel Aleš Golob, ki se je v svojem prvem polprofesionalnem dvoboju boril proti izkušenejše-mu Klemenu Pekolu. Ta dvoboj je bil eden najatraktivnejših na celotnem tekmovanju, saj sta se oba borca borila na vse ali nič v visokem tempu. Sodniki so na koncu ptujskemu tekmovalcu dosodili zmago z 2:1. Trener ptujske- ga borca Matjaž Tomažin je dvoboj ocenil takole: »Po ponovnem pregledu posnetka same borbe lahko rečem, da se sodniki niso zmotili in je naš tekmovalec zmagal zasluženo. V amaterskem točkovanju pa sploh ni dvoma o zmagovalcu, ker knockdown (Golobu je sodnik v prvi rundi štel, op. a.) prinaša samo točko. Po mojem mnenju je bila odločitev stranskih sodnikov na koncu pravilna, saj je glavni sodnik v tretji rundi spregledal določene stvari, tudi očiten knockdown Pe- torek • 6. septembra 2016 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 15 Ptuj • 47. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016 Ansamblu Vikend izjemna festivalska zmaga Letošnji 47. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016 se je 1. in 2. septembra odvil na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Tudi drugo grajsko prizorišče (prvo je bilo spodnje grajsko dvorišče) se je izkazalo kot odlična festivalska kulisa. Družba Radio-Tednik je v sodelovanju z RTV Slovenija - regionalnim centrom Maribor in z Agencijo Geržina Videoton v družbi odličnih ansamblov in pevcev ter ob pomoči sponzorjev in donatorjev ter navdušenega občinstva poskrbela še za eno uspešno festivalsko dogajanje. mmtma^. | Še ena | uspešna | festivalska | zgodba „Festival organiziramo za ljudi, za ljubitelje narodno-za-bavne glasbe, za mesto in zato, da najstarejši festival naro-dno-zabavne glasbe v Sloveniji ostane na Ptuju, kjer je svojo zgodbo skupaj z mestom pred 47 leti začel. Odvila se je še ena uspešna festivalska zgodba za kvalitetno rast slovenske naro-dno-zabavne glasbe in promocijo kakovostnih ansamblov. Za nas kot organizatorje je vsebinski prispevek pomembnejši kot finančni. Dvodnevna prireditev je prava izbira: najprej večer spominov, ki 'vrača' festivalske uspešnice posameznih desetletij, in nato tekmovalni večer, ki se postavlja z novimi polkami in valčki, prvič izvedenimi v javnosti. Nove festivalske skladbe se bodo zagotovo zapisale v festivalsko zgodovino in ostale med ljudmi še dolgo priljubljene. Festival je tudi srečanje prijateljev in glasbenikov z občinstvom in polni srca vseh s pozitivno energijo. Zadovoljni smo. Že danes pa se veselimo abrahamske prireditve, ki bo resnično nekaj izjemnega, večdnevna, ko se bo plesalo, igralo in pelo na ptujskih ulicah in trgih. Tako kot je to bilo nekoč, ko sta bila mesto in festival eno," je po koncu letošnjega festivala povedal Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Vikend je bil najboljši med ostalimi zasedbami 47. festivala, njihova pevska zasedba je prejela Korenovo plaketo, zaigrali pa so tudi najlepšo pesem po izboru občinstva; pesem Staram se je prejela 85 glasov. Zgodbo prvega festivalskega večera so spisale festivalske uspešnice drugega desetletja ptujskega festivala (1979-1988) v izvedbi originalnih ansamblov tistega časa, sestavljenih ansamblov in mlajših ansamblov, ki stopajo na pota tistih, ki so pomagali oblikovati skoraj pol- stoletno ptujsko festivalsko zgodbo. Med 19 polkami in valčki, uspešnicami drugega festivalskega desetletja, je občinstvo kot najlepšo izbralo skladbo Mi mejaši smo pajdaši, ki sta jo ob Poskočnih muzikantih zapela Jaka Šra-ufiger in Dudek (Martin Sagner); leta 1988 jo je zaigral Celjski instrumentalni kvintet. Skozi večer spominov so vodili radijski budilkarji Kristijan Šmid, Dalibor Bedenik in Matjaž Kitak, ki so za to priložnost spisali tudi novo pesem. Občinstvu so jo predstavili skupaj s Tanjo Žagar, podeljevalko nagrade lanskoletni uspešnici prvega festi- valskega desetletja po izboru občinstva in eni najlepših slovenskih pesmi o domovini pod naslovom Tebi, Slovenija, ki sta jo ustvarila Cita in Jože Galič, leta 1978 pa zaigral ansambel Slovenija. Prvi letošnji festivalski večer so zapolnile tudi druge pesmi, s katerimi navdušujejo ansambli in pevci narodno-zabavne glasbe v Sloveniji in tujini. Pridružili so se jim še Mladi Pomurci, ki so pomagali ustvarjati festivalsko vzdušje še pred uradnim začetkom dogajanja. Drugi festivalski večer, ki je bil tekmovalen, so krojili ansambli, ki so se na festival Foto: Črtomir Goznik Prleški kvintet, najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti letošnjega festivala Foto: Črtomir Goznik Frajerke so izvedle pesem Vere Soline Tam, kjer je moje srce doma, ki je prejela nagrado za najboljše besedilo. Sponzorji in donatorji 47. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016: Mercator, d. d., Zavarovalnica MB, Jagros, d. o. o., Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Original harmonika Rutar, Kmetijska zadruga Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Terme Ptuj, MO Ptuj, Arriva, TMD Invest, Teleing, Energija Plus, Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana, Občina Markovci, Tiskarna Ekart, Spodnje Jablane 19, Cirkovce, Občina Hajdina, Optika Kuhar, d. o. o., Vodnikova ulica 2, Ptuj, VW Dominko, d. o. o., Zadružni trg 8, Ptuj, Avto hiša Terbuc, d. o. o., Dornava, Občina Starše, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Pomlad, d. o. o., Gerečja vas, skupina Top dom, Občina Juršinci, Naitors, d. o. o., Hardek 34 g, Ormož, Občina Cirkulane, Občina Dornava, Občina Videm, Občina Podlehnik, AH PA, d. o. o., Ormoška cesta 23, Ptuj, Zlatarna Divjak, Darko Divjak, s. p., Trstenjakova ulica 5, Ptuj, Miran Krajnc - Miral in ZAF okovje. 16 Štajerski TEDNIK Naše prireditve torek • 6. septembra 2016 Ansambel Trim, ki letos praznuje 40-letnico delovanja, je predstavil zmagovalno pesem iz leta 1984 pod naslovom Prijatelji. Igral je tudi v revijalnem delu drugega festivalskega večera. uvrstili po uspešni avdiciji. Vstopnico jih je dobilo 13, vsak pa se je predstavil s po dvema novima, še ne predvajanima skladbama, eno polko in enim valčkom. Te so preverjali v strokovni komisiji za glasbo in komisiji za besedila, svoje pa je povedalo tudi občinstvo z izborom naj viže drugega festivalskega večera. Strokovno komisijo za glasbo so letos sestavljali: Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Urška Čop Šmajgert, glasbena urednica na Radiu Maribor, Fredi Simonič, dirigent orkestra Slovenske vojske in Pihalnega orkestra Ptuj, To- Prerod je z pesmijo Ribič Stefek, leta 1987 je zanjo prejel drugo nagrado Prleški kvintet: „Nekaj čudovitega, nekaj izjemnega!" „Presenečeni smo, ne dojemamo še, da smo festivalski zmagovalci. Občutki so prekrasni, ker na Ptuju zmagati med kvinteti, je resnično nekaj čudovitega, nekaj izjemnega. Tega ne bomo pozabili do konca svojega življenja. Praznovali bomo skupaj svojimi zvestimi glasbenimi prijatelji, nekaj jih je prišlo tudi na Ptuj, tako da se bomo veseli še pozno v noč. To je naša ekipa, ki povsod, kjer nastopamo, navija za nas in nas spodbuja," je v imenu ansambla Prleški kvintet povedala presrečna pevka Zdenka Šafarič. ^ii//////////. Soliden festivalski nivo Foto: Črtomir Goznik Skladba Tebi, Slovenija, velika zmagovalka prvega festivalskega večera Odštevamo do abrahama v letu 2015, je Citi in Jožetu Gali-ču prinesla nagrado za eno najlepših melodij o domovini. Podelila jo je Tanja Žagar, ki je skupaj z voditelji, radijskimi budilkarji, zapela novo pesem - polko, napisano prav za drugi festivalski večer Odštevamo do abrahama. „Člani strokovne komisije smo bili zadovoljni s tem, kar smo slišali in videli na letošnjem ptujskem festivalu. Strokovna komisija je predvsem strog poslušalec in kar se le da ocenjuje objektivno. Za 47. festival je značilna izenačenost, manj je bilo ansamblov z večjo kilometrino in več odrskimi izkušnjami, več pa je bilo mlajših, kar je navsezadnje zelo dobrodošlo. Po drugi strani pa to pomeni, da so se pri izvedbah pojavljale napakice, netočnosti, kar pa je povezano tudi s tremo. Če prihaja na ptujski festival toliko mlajših zasedb, to pomeni, da so toliko dobri, da se uspejo uvrstiti nanj, in da jim je festival pomembna odskočna deska v njihovi karieri. Mladim ansamblom priporočamo, naj dobro in marljivo delajo, naj se vokalno in tudi sicer še naprej glasbeno izobražujejo. V ansamblih je že sedaj veliko šolanih glasbenikov, kar se tudi pozna, vendar gre za nianse pri dinamičnem niansiranju, za točnost intonacije, za dikcijo, za uskladitev solističnega vokala z ansambelskim itd, kar vse skupaj zahteva svoj napor. Na letošnjem festivalu je nastopilo nekaj ansamblov s solisti oz. solistkami, ki so že prejeli Korenovo plaketo, zato smo bili v dilemi, kaj narediti, saj bi si jo zaslužili tudi letos, a po festivalskih pravilih naj bi jo za izstopajoče pevske dosežke prejeli le enkrat. Zato kot komisija predlagamo organizatorju, da bi v tem delu spremenil razpisne pogoje in bi posamezni izvajalec lahko prejel Korenovo plaketo tudi večkrat, da se v strokovni komisiji ne bi več ukvarjali s tovrstnimi dilemami Seveda pa to ne pomeni, da se pri podelitvi letošnje nismo strogo držali pravil. V celoti gledano je letošnji festival dosegel soliden nivo," je v imenu strokovne komisije za glasbo povedala Urška Čop Šmajgert." maž Guček, predstavnik ZKP RTV Slovenija, in Valter Petrič, upokojeni profesor Konser-vatorija za glasbo in balet Maribor. V strokovni komisiji za besedila so bili Jože Šmigoc, predstavnik družbe Radio-Te-dnik Ptuj, Liljana Klemenčič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, in Franci Smrekar, Društvo pesni- kov slovenske glasbe. Najboljše besedilo 47. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016 je spisala Vera Šolinc. Gre za pesem Tam, kjer je moje srce doma; ki so jo izvedle Frajerke. Prejela je nagrado v višini 650 evrov. Najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti letošnjega festivala je po odločitvi stro- Večer festivalskih spominov Odštevamo vodili ptujski radijski budilkarji Dalibor ki so tudi zapeli. kovne komisije Prleški kvintet, ki je prejel skulpturo Orfeja in 900 evrov denarne nagrade. Ansambel Vikend je prejel skulpturo Orfeja kot najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, prejel pa je tudi 900 evrov denarne nagrade. Pevska zasedba ansambla Vikend je prejela Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo, ansambel pa je po odločitvi občinstva prejel tudi nagrado za najlepšo skladbo 47. ptujskega Ansambel Vikend: „Presrečni smo!" Foto: Črtomir Goznik Strokovni komisiji ni nič ušlo, njeni kriteriji so bili visoki. „Težko je opisati občutke sreče, vznemirjenosti, veselja in ponosa, ki so nas obdajali ob razglasitvi rezultatov na 47. ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe in še vedno trajajo. Prav vsaka izmed nagrad, ki smo jih prejeli, nam pomeni ogromno. Izredno ponosni smo, da nam je strokovna komisija podelila Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo ter orfeja za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, saj je to potrditev, da delamo dobro, kvalitetno in v pravo smer. Prav tako pa ni lepšega občutka, da si lahko poleg potrditve stroke najbolj všečen še občinstvu, saj nam je podelilo nagrado za najboljšo melodijo festivala za skladbo Staram se, za katero je besedilo napisal Matej Kocjančič, melodijo in priredbo pa naš član Gregor Gramc. Konkurenca na festivalu je bila močna, vsi ansambli so bili odlično pripravljeni. Verjamemo, da je bila odločitev strokovne komisije težka. Ob tej priložnosti bi se radi še enkrat vsem zahvalili za podeljene nagrade, tako strokovni komisiji kot občinstvu. Včasih v glasbi resnično ni lahko, saj je potrebnih ogromno vaj, odrekanj, usklajevanj. Skratka veliko je dela, da lahko izvajaš kvalitetno in dobro glasbo, ki bo všeč tudi drugim. In ravno ob takšni zmagi na festivalu je ves dolgoleten trud poplačan. Presrečni smo, obljubljamo, da bomo še naprej razveseljevali s svojo glasbo," je v imenu ansambla Vikend povedal | Rajko Petek. Turnirski prostor se je izkazal za prijeten torek • 6. septembra 2016 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 17 im * R5B9 ¡5^1 Kil' JU \ L- »■L r r hI "T (V^ \ l E 1 jiiJíSH' ¿riB ^ Foto: Črtomir Goznik občinstva, tudi letos ogrel festivalsko občinstvo. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Zeme je nastopil s Francijem Zemetom, ki praznuje skupaj s ptujskim festivalom, saj so polke in valčki njegov svet že polnih 47 let. Skupaj s festivalom želi dočakati glasbenega abrahama. Foto: Črtomir Goznik do abrahama drugega desetletja so Bedenik, Kristijan Smid in Matjaž Kitak, festivala. To je skladba Staram se, 1000 evrov nagrade pa si delijo avtor glasbe, avtor besedila, avtor aranžmaja in ansambel. Tako je ansambel Vikend veliki zmagovalec letošnjega ptujskega festivala. V revijalnem delu letošnjega festivala sta navdušila ansambla Ekart in Trim, ki imata že 40 oz. 42 let nastopanja in ustvarjanja na področju naro-dno-zabavne glasbe. Na dan festivala je izšla tudi festivalska Foto: Črtomir Goznik Natalija Skrlec in Marjan Nahberger sta tudi letos suvereno vodila tekmovalni večer 47. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016. zgoščenka. V družbi Radio Tednik Ptuj so poskrbeli za brezplačne prevoze na festivalsko prizorišče. Za ljubitelje narodno-zabav-ne glasbe bodo prava poslastica tudi tri festivalske televizijske oddaje po 75 minut. Prva (prva polovica tekmovalnega dela) bo na programu RTV Slovenija 1 že v petek, 16. septembra, ob 20. uri (ponovitev 18. septembra ob 13.25), druga (druga polovica tekmovalnega dela) bo v petek, 23. septembra, ob 20. uri (ponovitev 25. septembra ob 13.25), tretja oddaja (Odštevamo do abrahama) pa v petek, 30. septembra, ob 20. uri (ponovitev 2. oktobra ob 13.25). 47. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016 je postal del glasbene zgodovine, začela pa se je pisati nova festivalska zgodba, 48. - še obsežnejša in s še več presenečenji. MG < 1 Na drugem večeru Odštevamo do abrahama slavila Jaka Šraufciger in Dudek Jaka Šraufcger (Vinko Šimek in Dudek (Martin Sagner) sta odpela zmagovalko pesem drugega večera spominov (1979-1988) Odštevamo do abrahama pod naslovom Mi mejaši smo pajdaši, katere soavtor je Vinko Šimek. Občinstvo ji je namenilo 74 glasov. Prvič stajo pela leta 1988, ko je ptujski festival postal mednarodni. Takrat jo je zaigral Celjski instrumentalni kvintet. Martin Sagner je bil ponovnega srečanja s Ptujčani zelo vesel, razveselil pa je tudi Ptuj-čane. Že dobro desetletje več ne nastopa, za Ptuj pa je tokrat naredil izjemo tudi zaradi tesnega prijateljevanja z Vinkom Šimekom. Prejšnji mesec je dopolnil 84 let. „Lepi so spomini na davno leto 1988. Spominjam se, da sva takrat na Ptuju delila pršut, rezala sir. Tisto leto sva prejela tudi zlato kaseto RTV Slovenija. Lepo je, da so si naju Ptujčani tako zapomnili in je najina pesem po toliko letih še tako priljubljena, da se ob njej še naprej veselijo in uživajo,« je povedal Jaka Šraufciger, o festivalu pa dodal: »To je najstarejši festival narodno-zabavne glasbe, na katerega bi vsi morali biti ponosni. Tukaj seje vse začelo, vendar smo Slovenci takšni, da vedno želimo kaj novega. Vendar bi morali, kot znajo v tujini, ceniti tradicijo, nekaj, kar se je nekoč začelo, in to spoštovati. Hvalevredno je, da so to pri vas nadaljuje, čeprav vem, da ni lahko." Legendarni Gruntovčan Dudek ali Martin Sagner, kot mu je ime, kljub 84 letom ni izgubil tistega značilnega, svojstvenega smisla za humor. Še vedno se rad pošali na račun drugih in sebe in z veseljem obuja spomine na obdobje pred nekaj desetletji, na čase popularnih Gruntovčanov. „Rad pridem v Slovenijo, še posebej na Ptuj, kjer sva z Vinkom Šimekom prvič zapela pesem Mi mejaši smo pajdaši," pravi legendarni igralec in s solzami v očeh nadaljuje: „To so spomini, uf, kakšni ... " Akademsko izobraženi igralec Martin Sagner je ob Dudeku upodobil več drugih humo-rističnih likov. Nastopal je tudi v zagrebškem gledališču Komedija, a vselej in do pozne starosti ostal en in edini Dudek, kar ga ne moti. „To, da so mene prepoznali kot Dudeka, mi je všeč. Za politike in intelektualce, ki pa mislijo, da je Dudek malce omejen ali bedast, sam mislim, da so neumni," pravi Martin in doda, da ga je taksist nekoč nagovoril kot gospoda Andrijo Katalenica, kot je bilo ime Dudeku iz Gruntovčanov, saj imena Martin Sagner verjetno sploh ni poznal. Še vedno vitalen Martin Sagner danes, na jesen življenja, uživa in se veseli ob družini in svoji violini. Vesel je, ker je dočakal, da so se otroci poročili in ima vnuke, čeprav je nekoč mislil, da tega ne bo doživel. O dolgoletni tradiciji ptujskega festivalu NZG pa pravi: „Veste, kaj to pomeni? To pomeni, da je nekaj dobrega v tem. Ne bi se obdržal tak čas, ne rečem dolg ali kratek, saj sam let ne štejem več." AK, MG Foto: Črtomir Goznik festivalski oder. Foto: Črtomir Goznik 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 6. septembra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline fl • • • 1 1 1*VV • 1 • • ohranjevanje in skladiscenje krompirja Jesen je tudi čas spravila pridelka. Za večino Slovencev je krompir najpomembnejša »vrtnina«, oz. pridelek na vrtu ali njivici. Prav zdaj ga je verjetno že večina izkopanega. Vedeti morate, da je bilo letošnje poletje za pridelavo krompirja izredno naporno. Mnogim je najprej pomrznil, sadili smo ga v prehladno zemljo, maj je bil skoraj do konca izredno mrzel. Poleti sta se izmenjavala vročina in vmes tudi nekaj sušnih dni, z vlago in temperaturami, ki niso presegale 30 °C. Zato je že zdaj vidno, da mnogim krompir ne bo dolgo ostal v skladiščih. Imejte to v mislih in ga redno pregledujte, da boste pravočasno odstranili vse gnile gomolje. Kako torej dobro skladiščiti krompir Zelo veliko lahko naredite že spomladi. Seveda se vse začne z izborom pravih sort. Ko razmišljamo o sorti, moramo najprej vedeti, za kakšen namen bomo sorto sadili. Večina vrtičkarjev seveda nima dovolj prostora in posadi samo nekaj krompirja za prve, sladke, zgodnje gomolje, ki še nimajo dozorele kožice. Namerno nisem napisala zgodnji krompir, saj lahko take gomolje izkopljemo tako pri zgodnjih kakor pri poznih sortah, le čas vegetacije je različen. Se pa potem sorte razlikujejo med seboj po skladiščenju. Zato me vedno razjezi, ko se v trgovinah z zelenjavo zelo zgodaj pojavi t. i. mladi krompir po nesramno nizkih cenah. To ni mladi krompir, to je samo krompir, ki že ima utrjeno kožico, pridelan pa je bil v krajih, kjer ga lahko sadijo sredi zime in zato dozori že, ko ga pri nas komaj sadimo. Pravilni izraz bi morda bil novi ali zgodnji krompir, nikakor pa ne mladi, saj se kožica ne lupi tako, kot si želimo in smo na to navajeni Slovenci. Zato ne nasedajte tem napisom in si mladi krompir le pridelajte tudi sami doma. Če pa ne, ga poiščite na najbližji kmetiji. Sorte s kratko vegetacijo - zgodnje sorte pa se običajno skladiščijo krajši čas. To jih loči od srednje poznih in poznih sort. Sorte se med seboj ločijo tudi po odpornosti ali tolerantnosti na različne bolezni, ki otežujejo pridelavo krompirja. Če želimo krompir skladiščiti, potem ni napak, da se pozanimamo, kako je s to odpornostjo pri posamezni sorti. Če pa sadimo krompir samo za sprotno porabo, potem ta faktor ni tako pomemben. Naj vam namignem, da imamo Slovenci dober žlahtni-teljski program ravno za vzgojo novih sort krompirja. Nove sorte, ki imajo po večini ime po slovenskih rekah, so prilagojene pridelavi v Sloveniji, na ekstenziven način, so odpornejše in res najprimernejše prav za vrtičkarje in pridelavo krompirja za lastno uporabo. Zagotovo je pomembno, ali bomo krompir po večini kuhali ali pekli, ali imamo raje svetlejše, mnogi Slovenci še vedno tudi belo meso, ali pa bolj rumenkasto. Lupina kožice sploh ne bi smela igrati vloge, saj je ne jemo. Torej, skladiščenje krompirja se začne že pri sortah. Če želite pridelovati krompir za ozimnico, izberite sorte z dolgo vegetacijo, pozne sorte. Pomembno je tudi gnojenje Za skladiščenje krompirja je zelo pomembno tudi, da posevka ne pregnojimo. Raje se odločite za slovenske sorte krompirja, kot sta bistra ali mura, ki sicer nimata izredno visokega pridelka, zato pa nimata visokih potreb po hranilih. Pri primerno založenih tleh s hranili je potreba po gnoju največ 2,5 kg gnoja/m2, komposta pa 5-7 l/ m2. Gnoj obvezno zadelamo v tla v jeseni, saj spomladansko gno- Foto: Miša Pušenjak Od škodljivcev ali naše roke poškodovan krompir se slabše skladišči, zato ga ločite in porabite najprej. jenje lahko negativno vpliva tudi na zdravstveno stanje krompirja. Preveč gnojenja pomeni votlost gomoljev, tudi večjo krastavost, pa tudi slabše skladiščenje. Zato ne za dobro mero dodati še nekaj NPK zraven spomladi. Hlevski gnoj ima tudi dovolj dušika, zato tudi dognojevanje na vrtu ni potrebno. Če ste se odločili za gnojenje z mineralnimi, lahkoto-pnimi gnojili, potem pazite, da bo kalij v obliki kalijevega sulfata, krompir ne mara kalijeve soli. Kar poprosite zanj pri trgovcih, da se ga dobiti tudi v manjših količinah. V tem primeru krompir ob prvem in drugem osipavanju dognojite z nekaj dušika, pred sajenjem pa ga v tla ni treba zadelati. Na večini zelenjadarskih površin, tudi na vrtovih, je fosforja preveč, zato gnojenje s tem hranilom na vrtu ni potrebno. Sajenje krompirja Krompir sadimo šele, ko se zemlja ogreje na 8 oC, nižje temperature lahko povzročijo propad prvih kalčkov, ti pa so najbolj rodovitni. Prav tako pa iz prvih kalčkov zrastejo močna, debela razvejana stebla z zdravimi listi. Zato so rastline tudi odpornejše na bolezni. Iz spečih brstov zrastejo tanka, zelo visoka stebla, listje na njih je tudi privlačnejše za škodljivce. Gomoljev v zemlji je veliko, a so manjši. Zato se je vedno treba potruditi in posaditi gomolje s prvimi klicami, tudi če so te že zelo porasle. Pozen krompir pa je treba zaščiti tudi pred boleznimi, v trgovinah dobite nekatere naravne pripravke, ki jih uporabite pred vsakim dežjem in po njem od junija naprej. To so izvlečki prešlice, kopriv, klet. Kleti morajo biti hladne (1-5 °C), zrak pa vlažen. Presuh zrak v kleteh za skladiščenje ni najugodnejši, saj se krompir hitro izsuši in izgubi tudi kakovost. Če nimate ustreznih kleti, potem si pridelajte krompir samo za del jeseni, pozimi pa ga poiščite raje pri bližnjih kmetih, ki še pridelujejo krompir. Oni imajo boljša skladišča. V kleteh, kjer je shranjen krompir, ne sme biti sadja, rezanega cvetja ali balkonskih rastlin. Vse to povzroča hitrejše kaljenje krompirja in s tem krajše skladiščenje. Krompir je res pomembna vrtnina/poljščina, zato mu je treba posvetiti veliko pozornosti. Pregovor, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir, niti slučajno ne drži. Glede na njegovo kriminalno nizko ceno menim, da je za vrtičkarje veliko bolje, da si pridelajo samo krompir za sprotno uporabo, ozimnico pa nabavijo pri kmetu, ki mu zaupajo. Porova zavrtalka Prihaja čas, ko je v nevarnosti tudi vaš por. Zdaj ga osipljite tako, da bo zemlja vse do zelenih listov, nato pa posevek pokrijte z mrežami ali agrokopreno. Tako bo najbolj zavarovan pred škodljivcem. Trenutno še ni znakov njenega naleta, a treba se je pripraviti. Najbolje je, da sami opazujete, in ko na listih opazite že večkrat opisane bele pike v bolj ali manj ravni črti, je čas za ukrepanje. Tretiramo pa teden dni za tem, ko opazite prve znake. Izmed domačih pripravkov posevek zalijte s pelinovim ali rabarbarinim pripravkom in to ponovite vsaj trikrat v sedemdnevnem razmaku, nato pa opazujte naprej in ob ponovitvi znakov ponovite tudi zatiranje. Lahko pa uporabite in bo učinkovit tudi neem tonik, ki okrepi rastlino, da ni več prijetno domovanje za tega škodljivca. Miša Pušenjak česna, sojinega lecitina ali pa kombinacija izbranih glin. Prav tako dobite tudi bakrena listna gnojila in redna uporaba teh pripravkov je pomembna za dolgo skladiščenje. Se zdaj, če je listje še zeleno in ga niste pokosili, je treba listje varovati pred glivičnimi okužbami. Prav zdaj, ko je »cima« po večini polegla, je največja nevarnost, da bodo trosi krompirjeve plesni z dežjem izprani na gomolje, ki čakajo na izkop v zemlji. Te okužbe pa povzročajo gnitje gomoljev v skladišču. Bakreni pripravki bodo povsem zadoščali in ni potrebe po drugih, dražjih sredstvih za varstvo rastlin. Tudi redna uporaba pripravkov z izvlečki morskih alg bo pomagala obdržati rastline zdrave. Ko se plesen pojavi, ekološke rešitve praktično ni. Lahko sprva kosimo otoke, kjer se pojavlja. Ko so gomolji v zemlji že primerno veliki, lahko pokosimo vso cimo, tudi če kožica še ni utrjena. Gredo potem pokrijemo s plastjo slame, pokošene trave ali listja, da ne bodo gomolji na soncu, in počakamo, da se kožica utrdi. Če tega ne naredimo, se bo plesen razširila tudi na gomolje, ki bodo seveda potem gnili. Izkop Če se le da, za izkop izberemo hladnejše, predvsem pa suhe dneve. Ne izkopavamo v vročem vremenu. Ob izkopavanju gomoljev ne peremo ali odstranjujemo zemlje z njih. Za vsaj teden ali dva jih pustimo v plitvih zabojčkih na prevetrenem prostoru. Pred skladiščenjem pridelek preberemo in v klet odnesemo samo povsem zdrave gomolje. Vse poškodovane shranimo posebej in čim prej porabimo. Sele nato jih postavimo v Foto: Miša Pušenjak Vir: KZ Ptuj Kis Vipava je plod slovenskega znanja, zgodnji krompir, ki pa se lahko skladišči, priporočam. KGZS - Zavod Ptuj sporoča Kako določiti ustrezen termin spravila koruzne silaže (1. del) Koruzna silaža je brez dvoma najcenejša energetska osnovna krma krav za gospodarno prirejo mleka. Pridelovati koruzno sila-žo pomeni pet mesecev dela na njivi in le en dan za kakovostno žetev in spravilo. Čas spravila silažne koruze ima neposreden vpliv na pridelek energije in kakovost silažne mase. Pravočasno spravilo ali pravi trenutek spravila ima tako neposreden vpliv na raven mlečne prireje preko celega leta. To dejstvo je zelo pomembno za razumevanje intenzivne prireje mleka. Zavedati se moramo, da spravilo silažne mase ni samo spravilo velike količine sveže mase, ampak predvsem spravilo energije, ki je najpomembnejša za živino. Energija je prisotna v obeh komponentah rastline, v storžu in seveda tudi v koruznici. Optimalni čas spravila silažne koruze pomeni enostavno optimalno vsebnost energije glede na zrelost škroba in vlaknine. Ko koruza zori in doseže 30-odstotno vsebnost suhe snovi celotne rastline, se vsebnost energije praktično skoraj ne spreminja več. Zelo pomembna je porazdelitev energije v koruzni rastlini. Če smo pozorni samo na škrob, vemo, da z zrelostjo narašča njegova vsebnost v zrnu in storžu. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da prebavljivost vlaknine (stopnja izkoristljive energije iz vlaknine) začne strmo padati pri skupni vsebnosti sušine 37 % in več. Silažna koruza je mešanica energijske in voluminozne krme, zato moramo koruzo požeti, ko sta obe komponenti v optimalnem stanju. Nujno je požeti koruzo, ko je vsebnost sušine celotne rastline med 30 in 37 %. Samo to stanje zrelosti rastline je zagotovilo, da bomo z njive odpeljali največ energije in da bomo v procesu kisanja in konzerviranja silaže ohranili največ razpoložljive energije. Vsebnost sušine - ključni dejavnik kakovosti Optimalna sušina koruze ob žetvi 30-37 % = največja vsebnost energije! Če je sušina prenizka: • izgube zaradi prenizke energetske vrednosti in iztekanja silažnega soka • zakisanost in posledično neokusnost silaže Če je sušina previsoka: • slabo tlačenje silažne mase, naknadna fermentacija (gretje) in kvarjenje na zraku (kvasovke) - slabša okusnost in ješčnost • slaba prebavljivost silaže in posledično celotnega obroka, kar ima za posledico slabše proizvodne rezultate Ko ima koruza sušino od 30 do 37 %, sta vsebnost škroba in prebavljivih vlaknin v optimalnem razmerju. Skladiščenje v silosu je enostavno in učinkovito. Proces kisanja (fermentacije) poteka pravilno, vsebnost energije v celi rastlini je v razponu od 30 do 35 % sušine bolj ali manj stalna. Zelo pomembna je kakovostna fermentacija. Kakovostno zaprt silos pomeni možnost dobrega skladiščenja že spravljene energije, ne pa njenega povečanja. Dejstvo je, da pri prenizkih (pod 28 %) in previsokih sušinah (nad 40 %) v silažni masi v obeh primerih izgubljamo energijo. Pri sušinah nad 40 % ne moremo ohraniti energije, ki jo zagotavlja celotna rastlina. Naknadna fermentacija takšne silaže je lahko resen problem, če tlačenje ni zadostno, in je odlično gojišče za razvoj silažne plesni, to pa povzroča pri reji govedi zdravstvene težave. Zaključimo lahko, da je bolje začeti žetev koruze pri 30-odstotni sušini in jo končati pri 33-odstotni, kot pa začeti žeti pri 37-odstotni sušini in končati prepozno pri previsoki sušini čez 40 %. Optimalna vsebnost sušine celotne rastline je med 33 in 35 %, da ohranimo največ energije iz storža in odlično prebavljive koruznice. Pomembna lastnost koruznice je tudi efekt staygreen, ki je prisoten pri vseh sodobnih silažnih hibridih, omogoča pa dobro prebavljivost listov in stebla, tudi ko je mlečna črta pri zrnju na dveh tretjinah zrna. Nadaljevanje prihodnjič Ivan Brodnjak torek • 6. septembra 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S slovenskih glasbenih odrov JANI KOVAČIČ & BIG BAND RTV SLOVENIJA: Silikonski časi (JAZZITETTE2) (2016) Čas kislih kumaric je naravnost idealna priložnost za predstavitev novih, kakovostnih in malce drugačnih glasbenih izdaj. Tako vam v današnji rubriki predstavljamo novi album Silikonski časi, ki ga je Jani Kovačič posnel skupaj z BigBandom RTV Slovenija. Jani Kovačič s pomočjo skladb na novem albumu govori predvsem o tem, kako postindu-strijsko katastrofično hlastamo za pozabljenim in izgubljenim, cvilimo za staro pravdo, ki se je niti ne spomnimo več v tej moderni informacijski dobi. Vse, kar nam ponujajo kot rešitev vsakdanjih zagat, so -silicijeve spojine: za uspeh v poslu, za lepo samopodobo, za funkcionalnost organov, za komunikacijo in občenje. Vse je vnaprej determinirano in konzervirano, le te presnete naravne zgode in katastrofe 'Foto: splet' nam rušijo raj in religije od znanosti navzdol in navzgor. Ostajajo samo plemena navijačev in hipermarketi izgubljenih identitet. Za razliko od mnogih Kovačič še naprej ostaja zvest samemu sebi in se skozi celotno obdobje svojega glasbenega ustvarjanja ne prilagaja toku večine. Se še spomnite njegovih znamenitih verzov ... Imam roke ..., imam glavo ... , imam šole, prodajam tretjino svojega življenja najboljšemu ponudniku? Gre seveda za njegovo legendarno uspešnico Delam kot zamorc, s katero se je za vedno zapisal med največja imena na naši glasbeni sceni. Med njegovimi večjimi uspešnicami najdemo tudi skladbe, kot so Škofljica, Moja punca ima črno muco, Otroci samohranilk in Žare lepotec. Jani Kovačič že od vsega začetka svojega umetniškega ustvarjanja (1976) piše poetične štorije o ljudeh in cinične posmehljivke ter vsakdanje spevne pesmi, a hkrati tudi zahtevne zvočne slike. Prvi studijski album Ulica talcev je Večer slovenske glasbe * Glasbeni gost i Nagrade ♦ LUKA in PEPI svetujeta in modrujeta Priporočamo v branje... Nicholas Sparks: Pravi čudež Še en roman iz zbirke Srebrne niti založbe Miš, ki so jo zasnovali in oblikovali za starejše bralce in bralke. Izbrane teme, ki se dotikajo predvsem povezovanja med generacijami, večje črke, ki omogočajo branje tudi tistim, ki slabše vidijo in ne najdejo očal. Ljubezenski roman Pravi čudež pripoveduje o znanstvenem novinarju, ki se je specializiral za razkrivanje nadnaravnega in ima nos za čudno in nenavadno. Kot rojen skeptik odpotuje v manjše mestece v Severni Karolini, odločen, da bo razkril pravi razlog za svetlobne prikazni, ki se pojavljajo na mestnem pokopališču. Vendar pa ne računa na to, da bo srečal in se brezupno zaljubil v tamkajšnjo knjižničarko. Če naj imata mlada zaljubljenca sploh kakšno prihodnost, ga čaka težka odločitev: vrniti se v hrupno mestno življenje New Yorka, kakršnega pozna, ali narediti nekaj, česar ni naredil še nikoli prej - začeti verjeti v čudeže. Zmaga čudež ... Ocena: 4 t V I C es ER-MAJOR LAZER feat. JUSTI TIN 1. COLD WATER BIEBER & M0 2. DUELE EL CORAZON - ENRIQUE IGLESIAS WISIN 3. DANCING ON MY OWN - CALUM SCOTT 4. HEATHENS - TWENTY ONE PILOTS 5. SING ME TO SLEEP - ALAN WALKER 6. THIS IS WHAT YOU CAME FOR - CALVIN HARRIS FT. RIHANNA 7. CLOSER - CHAINSMOKERS ft. HALSEY 8. DON'T LET ME DOWN - CHAINSMOKERS feat. DAYA 9. THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 BURNERS 10. PERFECT STRANGERS - JONAS BLUE iat. JP COOPER 11. DON'T BE SO SHY - IMANY Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Filmoljub Cinepiexx in Koiosej Maribor Gospod sodnik bil izdan leta 1980, pri snemanju so sodelovala zanimiva in danes seveda že nekatera uveljavljena glasbena imena. Med njimi zagotovo najbolj izstopa Jonas Žnidaršič na bas kitari. Ob Jonasu Ž. so svoj prispevek k albumu dodali še Lado Jakša na saksofonu, Matevž Smerkol na kontrabasu, Vanja Simic na violini in Matjaž Šinkovec za klavirjem. Producent albuma je bil znani in priznani kantav-tor Marko Brecelj, ki se ga verjetno še najbolj spomnimo iz legendarne zasedbe Buldožer. Skladbe na albumu SILIKONSKI ČASI: 1. Tisoč in en vlak 2. Novi digitalni sentiment 3. Brljavca bluz 4. Manga 5. Vzgoja kukavic 6. Je to ljubezen 7. Sobotni jezus 8. Muha 9. 6 čokoladnih okusov 10. Jujuk 11. Turobna Janko Bezjak Foto: splet Vsebina: Michel Racine je neusmiljeni predsednik porotnega sodišča, ki nikoli ne dodeli kazni, krajše od 10 let, zato mu pravijo dvomestni sodnik. Toda ko se nekega dne med porotniki znajde tudi Ditte, se mu svet obrne na glavo. Ditte je bila medicinska sestra, ki ga je pred leti negovala po nesreči in operaciji kolka. Michel se je zaljubil vanjo, toda odnos je kljub temu ostal platonski. Zdaj, mnoga leta pozneje, njegova čustva znova vzplamtijo in se iz trdega ter niti najmanj priljubljenega sodnika spremeni v skoraj zasanjano zaljubljenega najstnika ... Gospod sodnik je tiste vrste francoski film, kakršnih je v Franciji kot listja in trave. Ne samo v kinu, značilni so tudi za obilno televizijsko produkcijo. Pri nas pa med ponudbo neskončnih plastičnih risank in hrupnih blockbusterjev izstopa kot svetel žarek upanja in umetnina samo zaradi tega, ker je pač, no, drugačen. Njegova drugačnost se kaže v značilni senzibilnosti evropske kinematografije. Nič hitrih rezov, počasen tempo, igralci, ki so videti kot sleherniki, realistična fotografija, minimalistična zgodba itd. Skratka, pravi počitek in užitek. No, mogoče užitek skali le malo neposrečeno podajanje zgodbe, ki je pravzaprav ni. Razen prej opisanega zapleta se v filmu čisto do zadnjega prizora ne zgodi nič. Dobimo 'samo' dober in temeljit vpogled v francoski pravni sistem, s pomočjo porotnikov pa tudi bežen in zanimiv (ter levičarsko naiven) vpogled v francosko sodobno pokolonialno družbo. Vse skupaj je sicer podano na umirjen in zanimiv način, toda vendar kanček predolgo, tako da se film nekje na dveh tretjinah kar nekako ustavi, kljub zanimivi sodni drami o domnevnem morilcu sedemmesečne hčerke. Zanimiv je tudi razplet te sodne drame, ki pokaže, kako sodstvo od znotraj dojema različne primere. Gre za čisti mehanizem, saj je čustvena distanca edina metoda, ki omogoča objektiven proces in ohranja prisebnost sodnikov. Resnica ni toliko cilj, ampak je bolj cilj zaščita nedolžnega v primeru dvoma, koncept, ki ga sposobni kriminalci zelo radi izkoristijo sebi v prid, tudi pri nas. Kakorkoli že, čeprav film mestoma deluje celo preveč umirjeno, pa ga oživijo glavni igralci, zlasti gospod sodnik. Fabrice Luchini je velika zvezda francoskega filma in to upravičeno. Z nevpadljivo, nevsiljivo in skromno igro z lahkoto poda vse plasti svojega lika, Ditte je umirjeno simpatična, njena hčerka pa v svojih nekaj prizorih zasluženo ukrade vso pozornost. Celoten film je torej nekakšen in medias res francoskega pravnega sistema, že skoraj dokumentarističen, vendar s pridihom romantičnega zapleta, ki je prikazan na zelo simpatičen način. Ravno ta plat filma, zlasti zaključek, film nagne v holivudsko produkcijo oziroma že kar v pravljico, ki se konča v idealnem trenutku. Kot vsaka pravljica se zamrzne na vrhuncu ljubezenske zgodbe (združitvi para) in tam ostane za večno, da se nam ni treba ukvarjati, kaj se med zaljubljencema zgodi, ko dlje časa živita skupaj. Matej Frece L'Hermine Igrajo: Fabrice Luchini, Sidse Babett Knudsen, Eva Lallier, Corinne Masiero, Candy Ming, Victor Pontecorvo, Michael Abitbout, Jennifer Decker Režija: Christian Vincent Scenarij: Christian Vincent Žanr: drama Dolžina: 98 minut Leto: 2015 Država: Francija 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 6. septembra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK juha, solata s para- piščančja obara, aj- juha, svinjski meda- juha, testenine car- pleskavice na žaru, juha, svinjska pečen- dušeno sladko zelje, dižnikom, papriko dovi žganci, lešnikove ljoni v gobovi omaki, bonara, endivija v so- bučke v solati, krom- ka, krompir, solata, pražen krompir, hre- in pariško klobaso, rezine riž, rdeča pesa v sola- lati, breskov kompot pir v foliji, pohorska jabolčna pita novke, sladoled kruh, sladoled ti, sadje omleta Lešnikove rezine Sestavine: biskvit: 6 beljakov, 6 zravnanih žlic sladkorja, 1 čajna žlička moke, 200 g mletih lešnikov (orehov); preliv: 6 rumenjakov, 150 g sladkorja, 150 g čokolade v prahu. Iz beljakov stepemo sneg, dodamo sladkor, malo žličko moke in lešnike (orehe). Pečemo pri 200 stopinjah približno 30 minut, da dobi pecivo zlato barvo. Za preliv nad soparo stolčemo rumenjake s sladkorjem in čokolado v prahu, da se zgosti. Prelijemo po še vročem testu, nato pa vse skupaj postavimo v pečico za 2 minuti. Narežemo dobro ohlajeno, najboljše naslednji dan. 1 Testenine carbonara Sestavine: 35 dag testenin, 1 velika nasekljana čebula, 20 dag slanine, 5 dag pršuta, 2 stroka strtega česna, 10 dag skute, 10 dag naribanega sira, 4 jajca, nariban parmezan, po želji bazilika ali origano, sol in poper. Poljubne testenine skuhamo po navodilih na embalaži. Na trakce narezano slanino, sesekljano čebulo, stisnjen česen in na kocke narezan pršut popražimo na olju, da nekoliko spremeni barvo. Posebej v posodi zmešamo jajca, sir, skuto in začimbe. Kuhane testenine odcedimo in prisipljemo v posodo s praženo slanino, prelijemo z jajčno-sirovo mešanico in med mešanjem pečemo 2 do 3 minute, da jajca zakrknejo. Preden postrežemo, potresemo z naribanim parmezanom. ZPS • Kako ukrepati in omejiti škodo pri izgubi denarnice Kje je denarnica Kaj storiti, če izgubimo denarnico, dokumente ali mobilni telefon? Pomembno je, da hitro in pravilno reagiramo, na boljšem pa bodo tisti, ki so se proti takšnim neljubim dogodkom vnaprej zavarovali. Na ZPS zato svetujejo, da kartic nikoli ne pustite brez nadzora. Kode PIN nikakor ne hranite v bližini kartice. Dobro je, da si številke kartic in bančnega računa zapišete in jih imate shranjene ločeno od kartic, seveda pa ne kar v denarnici. Pri svoji banki se vnaprej pozanimajte, kako boste kartico najlažje blokirali, na primer po telefonu (številka je pogosto zapisana tudi na hrbtni strani kartice - prepišite si jo!), spletu ali v mobilni banki. Smiselno je, da se naročimo na prejemanje varnostnih sporočil SMS, s katerim bomo obveščeni o vseh opravljenih transakcijah s svojo kartico. V primeru izgube kartico čimprej blokirajte. Do trenutka blokiranja ste namreč sami odgovorni za neavtorizi-rana plačila in dvige gotovine. Povežite se s policijo in pridobite zapisnik. Izguba potnega lista, osebne izkaznice ali drugega dokumenta Zapišite si številke dokumentov, izdelajte njihove kopije (lahko jih tudi overite na upravni enoti) in jih hranite ločeno od originalnih dokumentov. Različni tipi zavarovanj vključujejo tudi nadomestilo stroškov za izdelavo novih dokumentov, če vam jih ukradejo. Svetujemo, da se, če sklepate takšno zavarovanje, natančno pozanimate o obsegu kritja, saj to vedno ne ustreza vašim potrebam. V primeru izgube pokličite policijo in pridobite zapisnik; če ste zavarovani za primer kraje, obvestite tudi zavarovalnico. Če ste osebno izkaznico ali potni list izgubili v Sloveniji, morate to v osmih dneh sporočiti upravni enoti. Če izgubite dokumente v tujini, morate o tem najkasneje v 30 dneh obvestiti diplomatsko predstavništvo ali konzulat Slovenije v tujini ali pa po vrnitvi domov upravno enoto v osmih dneh. Dokler ne pridobite novih dokumentov, morate imeti za identifikacijo pri sebi policijski zapisnik in vlogo za nove dokumente. Če izgubite dokumente v tujini, boste nadomestne papirje, s katerimi se boste lahko vrnili domov, dobili na slovenskem veleposlaništvu ali konzulatu, v državah, kjer Slovenija nima svojega predstavništva, pa na predstavništvu druge države članice EU. Za to potrebujete policijski zapisnik, za ugotavljanje vaše identitete pa bo najlažje, če boste imeli pri sebi kopije dokumentov. Mobilni telefon Zaklepajte telefon s pomočjo varnostne kode. Ustvarite varnostno kopijo podatkov, da ne boste izgubili vsega, kar hranite na njem. Če se s telefonom povezujete z mobilno banko, dobro zavarujte vstop vanjo. Ne uporabljajte mobilne banke v nezavarovanih omrežjih. Obvezno vnaprej preberite varnostna navodila svoje banke o možnostih blokade, ki je na primer mogoča tudi prek druge naprave in spletne banke, pa tudi s klicem v banko. V primeru izgube takoj, ko je to mogoče, blokirajte telefon, prekličite kartico SIM in po potrebi mobilno banko. Do takrat boste morali sami kriti stroške morebitnih klicev in drugih zlorab. Povežite se s policijo in zavarovalnico, če je to potrebno. Izguba ključev Poskrbite za nadomestne ključe svojega stanovanja in avtomobila. Te je dobro hraniti pri sorodnikih ali znancih, ki jim seveda zaupate. V primeru izgube krajo ključev prijavite policiji, izgubo pa sporočite zavarovalnici (če ste morda zavarovani za ta primer). Če ste izgubili ključe stanovanja ali svojega avta, se pri policiji ali gasilcih pozanimajte, kdo bi vam lahko odprl vrata brez ključev. Pri avtomobilih starejših letnikov boste morali ključavnico zamenjati, pri novejših modelih pa je mogoče ključavnico programirati tako, da boste lahko uporabljali nadomestni ključ. Če ste morda izgubili ključe najetega avtomobila, nemudoma obvestite agencijo oz. hotel, preverite, kaj lahko storite, in se pozanimajte glede nadomestnih ključev. torek • 13. septembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da so letos buče dobro obrodile, Pravijo, da se to zgodi, če takrat, ko jih sadijo, zelo lažejo. Kaj se je že govorilo v času letošnjega sajenja? Aja, predsednik vlade je dejal, da nam bo kmalu lepše. Dobro se je lagal, buče so to nedvomno dokazale... Govori se ... ... da Ptujčani še tretjič osvajamo državni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po destrniškem Francu in ptujskem Gorazdu zdaj tja pošiljamo bistro Aleksandro. Nič čudnega, Ljubljana se tako ali tako do našega konca obnaša, kot da mi ne bi bili »Slovenci doma«, ampak tisti daleč po svetu. V Culuka-friji najbrž. ... da tudi septembrsko vreme ni več to, kar je včasih bilo. Se spomnite, kako nas je vsako leto v času ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe namakalo? Letos pa Prireditvenik 2B mm? nič, kot da festival ne bi bil pod milim nebom. ... da so si v neki vasi omislili folklorno prireditev pranja perila v bližnjem potoku. In bili vsi veseli - od peric do gledalcev. Naj prireditev ponovijo februarja. Nas prav zanima, kako »veselo« in »prijetno« tradicijo bodo obujali v tem primeru. Pa so nekoč prali tudi pozimi. ... da nas država prepričuje, da se je letos na mejnih prehodih manj čakalo kot lani. Naj to prometno pravljico pripovedujejo tistim, ki so več ur nepremično sedeli v vroči pločevini in se niso nikamor premaknili. Me prav zanima, ali jih bodo uspeli prepričati o letošnjem krajšem čakanju. ... da se ptujski turistični delavci očitno zelo radi zgledujejo po hrvaških. Tudi v pretiravanju, kako dober obisk so imeli letos. Tako so na vrhuncu sezone imeli nekateri ptujski prenočitveniki Foto: Tajno društvo PGC »samo še eno sobo«, enako pa so nas prepričevali jadranski sosedje. Pa si lahko na hrvaški obali dobil za spanje kadarkoli kjerkoli karkoli. Še izbiral si lahko. Na Ptuju pa so ob polletju imeli le tretjino, ne polovico toliko gostov kot lani celo leto. ... da je televizija res čudovita stvar! Ne le, da dobiš zaradi nje glavobol, ampak med oglasi lahko vidiš tudi, katere tablete ti lahko pomagajo lajšati ta glavobol. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 2 6 6 9 3 3 1 9 5 8 7 3 4 8 1 8 7 5 2 8 6 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©©© €€€ O Bik vv ©© € GGG Dvojčka vvv © €€ OOO Rak vv ©©© € O Lev vvv ©© € OOO Devica vv ©©© €€€ OO Tehtnica vv © €€ OOO Škorpijon ©© GGG Strelec * © GG Kozorog ©©© GG Vodnar © G Ribi VVV ©©© GG Torek, 6. septembra 19:30 Maribor, Festival Maribor 2016: zaključek poletne festivalske sezone Sreda, 7. septembra 10:00 Ivanjkovci, dom kulture: praznik KS Ivanjkovci - srečanje starejših krajanov in krajank 18:00 Majšperk, učilnica župnijskega doma: 20. občinski praznik občine - foto delavnica in foto natečaj Ptuj, dom krajanov Rogoznica: 6. folklorni kimavčevi večeri: FS Jitrenka (Češka), KuD Mak Trnovec (Hrvaška), FS Jureta Vodovnika (Skomarje), FS KD Rogoznica Podlehnik, večnamenska dvorana: 6. folklorni kimavčevi večeri 19:00 19:00 Četrtek, 8. septembra 12:00 Majšperk, šotor pri gasilskem domu: 20. občinski praznik, srečanje upokojencev 16:00 Ormož, Center starejših občanov: Inkontinenca, predava Albina Černjavič 19:00 Majšperk, Breg, Galerija AP: 20. občinski praznik, odprtje razstave likovne kolonije Haloze 2016 19:00 Sela, kulturna dvorana: 6. folklorni kimavčevi večeri 19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: 6. folklorni kimavčevi večeri 19:00 Destrnik, kulturna dvorana: 6. folklorni kimavčevi večeri Petek, 9. septembra 17:00 Majšperk, KPC: 6. folklorni kimavčevi večeri 18:00 Ivanjkovci, mala dvorana KS: praznik KS Ivanjkovci, razstava 19:00 Ivanjkovci, dom kulture: osrednja proslava ob krajevnem prazniku, kulturni program, podelitev priznanj in plaket, pogostitev in druženje 19:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: 20. občinski praznik, srečanje pevskih zborov 19:00 Markovci, večnamenska dvorana: 6. folklorni kimavčevi večeri 19:00 Podgorci, Kulturni dom, 6. folklorni kimavčevi večeri, 20:00 Lenart, dom kulture: koncert: Neca Falk, Boštjan Narat, Boštjan Gombač in Žiga Golob 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Zvezde pod zvezdami, poletni gledališki festival MG Ptuj, akustični koncert Helene Blagne 20:00 Ormož, grajsko dvorišče ali MCO: praznik krajevne skupnosti Ormož 2016, večer smeha - stand up komedija 20:00 Ptuj, CID: Udarno in ekspresivno, polfinale 1. slovenskega prvenstva v slam poeziji Mestni kino Ptuj sreda, 7. septembra: 19:00 Ta nora 80. četrtek, 8. septembra: 19:00 Vojna petek, 9. septembra: 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Vojna; 21:00 Ben Hur sobota, 10. septembra: 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Vojna; 21:00 Upor klobasic nedelja, 11. septembra: 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Ta nora 80.; 21:00 Ben Hur Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 6. do 12. septembra 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ Kakšna je bila letošnja turistična sezona? Nil UdatU z Natalijo Škrlec v četrtek ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Manca Voglar, Rimska ploščad 12, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejmejo po pošti. Iskrene čestitke! 22 ŠtajerskiTEDHiK Zanimivosti torek • 6. septembra 2016 PPF7U/ITF DAM MA TliPHI <=.Kf=KA Podlehnik • Obletnica Lovske družina Zelena bratovščina praznovala 70-letnico V soboto je v večnamenskem kulturno-turističnem centru v Podlehniku potekala slovesnost ob 70-letnici Lovske družine Podlehnik. Prisotne so nagovorili starešina LD Podlehnik Franci Bigec, član upravnega odbora Lovske zveze Slovenije in hkrati njen zastopnik, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si magister Emilijan Trafela ter župan občine Podlehnik Marko Maučič. V kulturnem programu so zaigrali rogisti ZLD Ptuj-Or-mož, moški sekstet KD Podlehnik ter vokalna skupina Cantilena iz Podlehnika. Lovci so ob 70-letnici izdali zbornik, ob tej priložnosti pa pregledali prehojeno pot in si zadali cilje tudi za naslednja leta. Kot se spodobi, so se po uradnem delu povese-lili in si nazdravili. MN Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: ^101,00 kWh/m2 na leto J Ormož • Šesto tekmovanje za pokal PGD Cvetkovci Seneščanke in Podgorčani odnesli prehodni pokal Zadnjo nedeljo v avgustu so zelenico pred gasilskim domom Cvetkovci zasedli gasilci in gasilke. Potekalo je namreč tradicionalno, že 6. tekmovanje za pokal PGD Cvetkovci. Našla sva pravo energijo za vsak dan. Vsako leto PGD Cvetkovci organizira gasilsko tekmovanje za članice in člane prostovoljnih gasilskih društev, na katerem pokažejo svoje veščine z vajo na motorni brizgalni in metom torbice z reševalno vrvjo. Kljub lepemu vremenu in odlični pripravi prog pa je bilo na tekmovanju letos le pet enot, je povedal vodja tekmovanja Branko Hergula, sicer poveljnik PGD Cvetkovci: »V kategoriji članic je nastopila le ena enota, članice PGD Se-nešci, ki so tako osvojile prvo mesto in s tem prehodni pokal. V kategoriji članov so nastopile štiri enote. Tretje mesto so osvojili člani PGD Slovenja vas, drugo mesto ekipa Šmartno na Pohorju, prvo mesto in s tem prehodni pokal pa člani PGD Podgorci. Doseženi so bili odlični rezultati, s kakršnimi bi bile enote na državnem tekmovanju v samem vrhu.« Na dobro pripravljeni progi Foto: Matej Ozmec se je - sicer zunaj konkurence - predstavila tudi domača enota članov, ki je nastopila na letošnjem državnem tekmovanju v Kopru. »Člani PGD Cvet-kovci smo bili zelo zadovoljni z obiskom gledalcev in njihovim korektnim navijanjem, kar je omililo nelagodje zaradi slabšega obiska tekmovalnih enot. Zahvala gre vsem, ki so omogočili in izvedli tekmovanje in tako prispevali svoj delež,« je zaključil Hergula. ML > Električna energija in zemeljski plin na 1 položnici. > Nižja cena energentov do konca leta 2017. > Menjava dobavitelja brez dodatnih stroškov. > Vse informacije dobite na brezplačni številki 080 21 15. m Dvojni plus S ENERGIJA PLUS www.energijaplus.si /MMÄ M|H W Mt^GDOM Mim S PONOSOM OBVEŠČAMO DAJE NAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI DOBILA ZLATO MEDALJO! SVEŽA SV. KRAČA SAM01,98 C/KG KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 torek • 6. septembra 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 *.;.* w m Silver ine www.silverline.si Kompresijske nogavice SILVERLINET • Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijskazaščita in zmanjšan neprijeten vonj) • Visok deležbombaža (primeren tudi za alergike) • Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi) 27,90 EUR POKLIČITE NA: 080 30 25 J r_L www.vitavera.si TEDNIK (J^RAOjOPTUJ :45 Des (mik - Oddaja iz preteklosti EM:45 Gostilna pri Francetu 11:45 Video strani IK:(Xt Kronika [z obline MitjSperk 20:00 Oddaja ¡2 ebčini' 13 v' ^ 11: :: k 22:10 801« PGD Stope rte 23:00 Videti strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si OS:00 Oddaja i?, občine Domava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Glasbena oddaja 12:00 Video srnini 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:15 Domava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja SIP Ol O 16 o bd 11 | t- e; i- LU ■O 0H:0d Kronika i z občine Hajdina 10:00 7« Lei LDStarSe 10:30 Sctrše - Oddaja iz preteklosti 12:30 Videu strani IS:00 Oddaja i z obeine Starše 20:00 Oddaja \z občine Jlujdiita 21:15 Hajdina-Oddaj« iz preteklosti 22:0(1 Polku in Majolica 23:00 Video slratii program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.c.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALN TOREK 6 september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 6:25 Utrip ormoza 9:50 Kuhinj ¡ca, pon. 10:15 Glasba za vse, pon. 10:40 Cista umetnost -september, pon. 11:00 Film Campus: Babica, pon. 11:10 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Pomladni veter radia Ptuj: Dan D, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Koncert vokalne zasedbe Plamen iz Kanade, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica [slo.), pon. 20:55 Glasba, pesem združuje, pon, 22:15 Pregled tedna, pon. 22:40 Videostrani SREDA 7. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Koncert vokalne zasedbe Plamen ii Kanade, pon. 9:35 Kuhinjica, pon. 10:00 Obzornik TV Dravograd 10:35 Povabilo na kavo: Jana Skaza, pon. 1tSK> Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Športno): Milan Zupane, pon. 13:00 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: Miroslav Luci 19:05 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:40 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Koncert vokalne zasedbe Plamen iz Kanade, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Reqi Gorišnica 23:15 \ ČETRTEK 8. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Regi gorišnica, pon. 8:50 Javne službe Ptuj se predstavijo, 4, oddaja, pon. 9:05 Koncert vokalne zasedbe Plamen iz Kanade, pon. 10:25 Sekvenca, pon. 10:45 Kj'i njica, por 11:10 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Povabilo na kavo: Miroslav Luci, pon. 13:05 Pomladni veter radia Ptuj: Tabu, pon. 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Povabilo na kavo: Miroslav Luci, pon, 19:05 Glasbena osmica (slo.) 19:30 Javne službe Ptuj se predstavijo, 4, oddaja, pon. 19:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.) 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Koncert vokalne zasedbe Plamen iz Kanade, pon. 23:55 \ideostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info-Spetv.tv, www.petv.tv Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključkov, kanalizacija (fekalna in meteorna), preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, GSM 041 648 255, 031 648 255. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401. PRODAM domačo ptujsko čebulo. Tel. 041 258 832._ KUPIM traktor, lahko tudi s priključki ali brez. Tel. 041 235 349._ PRODAM suhe bučnice in Sip 1 35, v celoti ali po delih, z novo cerado. Inf. na telefon 031 222-887._ PRODAJAMO domači česen, ptujsko čebulo in krompir. Kmetija Čeh, Pod-vinci 30, Ptuj. Tel. 031 527 341. PRODAM 5 odojkov, težkih okrog 30 kilogramov. Cena po dogovoru. Tel. 041 822 008. PRODAM mešano grozdje in muškat. Tel. 031 311 017._ PRODAM odojke od 25 do 40 kg. Tel. 051 423 260._ PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. Telefon 041 978 309._ NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 1381 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. MOTORNO VOZILO KUPIM motor Tomos APN 6 in tekoči trak za spravilo koruznih storžev, dolg 6 metrov. Telefon 041 261 676. PONUJAMO sodelovanje komunikativnim zastopnikom (tudi mlajšim upokojencem in študentom) za trženje časopisov na terenu. Ponudbe (s tel. št.) na: Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj, ali : e-pošta: robert. kosi23@gmail.com RAZNO PRODAM ciprese za živo mejo. Telefon 031 242 571._ HARMONIKA Hohner, 48-basna, s kovčkom. Cena 350 €. Primerna za učenje. Telefon 041 419 243. Štajerski TEDNIK i3stajerskitednik Stajerskitednik Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________s