10. številka._Ljubljana, v torek 14. janovarja 1902._XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, Ur velja po pošti prejeman aa avstro-ogrske dežele aa vae leto 35 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 00 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje aa od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ie se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoli frankovati. — Rokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo poSUjati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Thod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod'- telefon st 34. — „Narodna tiskarna4 telefon it 85. V klerikalnem jarmu. Strast in hudobnost, s katero vodi klerikalizem boj zoper učiteljstvo, presega vse meje. Učitelj, ki neče biti farovški hlapec, ima silno težko stališče, kajti klerikalizem neusmiljeno preganja, ščuje ljudstvo proti njemu, ga sumniči in ovaja ter sistematično podkopuje uspehe njegovega delovanja. Drastičen izgled, s kako zlobnostjo in doslednostjo preganja o klerikalci učitelja, tudi če uzorno izpolnjuje svoje dolžnosti, nam podaja naslednje pismo: V Št. Lenartu nad L a škim trgom, 11. jan. S komurkoli je prišel tukajšnji župnik, veleč. g. Franc Časi v dotiko, najsi je bil dotičnik priprost človek ali duhovnik, učitelj, odvetnik, uradnik itd., če je tako naneslo, je vsakomur govoril o meni tako prepričevalno zaničljivo in nečedno, da so mu, oziraje se na njegovo duhovniško veljavo, vsi verjeli. Nekoliko njegovega opravljivega govorjenja mi je bilo prišlo sčasoma do sluha. Ker je njegov opravljivi jezik segal na blizu in daleč okpli, sem primoran v lastno ohrambo stopiti v Javnost s sledečim pojasnilom in prošnjo: 1. Zavoljo častikraje med prebivalstvom v št. Lenartu sem bil župnika g. Casla še v letu 1899., kmalu po njegovem tukajšnjem nameščenju sodnijsko preganjal. Toda pri glavni obravnavi dne 7. grudna 1899. sem se na njegovo željo v svoji miroljubnosti, posebno pa z ozi-rom na dober zgled spravljivosti in z ozi-rom na šolo in družabne razmere v št. Lenartu, glasom sodnega zapisnika ž njim pobotal; kajti poravnal je takoj vse tožne troške in mi je v sodnem zapisniku obljubil, da hoče z menoj zanaprej v miru živeti ter niti skrivno niti očitno proti meni agitovati. Pri ti priložnosti mu je takratni kazenski sodnik g. dr. \Vagner priporočal, naj v jedni prihodnjih nedelj pridiguje ljudem o ljubezni do bližnjega in o kristijanski spravljivosti, kar je gosp. Časi rad obljubil storiti. LISTEK. Ludovik van Beethoven. (Po M. Hubadovih ustnih podatkih in nekaterih tiskanih životopiaih sestavil A. Štritofj. Odkar se je od »Glasbene Matice« izvajalo največje zborovo delo največjega skladatelja vsega sveta, govori se med nami mnogo o Beethovnu, tem glasbenem velikanu. Ludovik van Beethoven se je rodil bržčas l) 16. decembra leta 1770. v Bonnu ob Reni. Njegov stari oče, rodom Belgijec iz Antverp, je bil v Bonu dvorni kapelnik, njegov oče pa tenorist v izbornokneški kapeli istotam. Mati, rojena Kewerich, je bila poprej preprosta kuharica v Ehrenbreitsteinu. Vzgoja mladega Ludovika ni bila ravno skrbna. Oče je bil pijači udan, zdražJjive narave in nesposoben, blagodejno vplivati na mlado srce. Dvanajstletni sin ga je nekdaj pija nega pobral v cestnem jarku in ga vlekel domov. Mati je bila sicer krotka, skrbna in ljubezniva, ali premalo izobražena. Šolo je obiskoval samo ljudsko, na kaki *) Za gotovo se ve le, da je bil 17. dec. krSčen, in iz tega se sklepa, da je bil dan poprej rojen. 2. Svoje obljube pa g. časi ni izpolnil. Pridigal ni ničesar o ljubezni do bližnjega itd. Še več! Pismeno obljubo je prelomil. Ni še minul dober mesec, je že šolske zadeve uporabljal v skrito in javno agitacijo zoper mene. Razlagal je ljudem, da imam jaz večjo plačo, nego on, da se nikjer učitelju tako dobro ne godi, da ni pri nobeni šoli tako velikega šolskega vrta, da tukajšnji vrt in sadonosnik ne pripada meni; zato bi se mi oboje lahko odvzelo, skliceval se je celo na šolsko postavo, katero si je narobe razlagal. Učil je, da ni neobhodno potrebno, otrok vsak dan v šolo pošiljati, da bodo vsejedno lahko v nebesa prišli, da to le učiteljstvo dela, če morajo otroci vsak dan v šolo, da učiteljstvu ni treba šolskih zamud vsak dan zapisovati, da ni pri nobeni drugi šoli toliko opominov, šolskih glob, troškov itd., kakor v Št. Lenartu, vsega tega je krivo le učiteljstvo. Če bi se mi šolski vrt in sadonosnik odvzel, bi se baje s čistim dobičkom lahko poravnali tekoči šolski troski itd. Obljuboval je ljudem, da se opominski listi in šolske globe, katerih je bilo razmeroma malo, dajo odpraviti, da ne bode več treba redno v šolo pošiljati itd. Ljudem so začela rasti ušesa, dvomili so nad postavo in mojo poštenostjo, zgubljal sem pod seboj trdna tla, na katerih sem 7 let pošteno stal. »Mora biti že res, kar nam g. fajmošter razlagajo! Pri šoli se mora zanaprej vse drugače delati in gospodariti, učitelj je dozdaj z nami po svoje ravnal!« so dejali neuki in lahkoverni ljudje. V najlepših upih so izvolili g. Časla načelnikom krajnega šol skega sveta, do katere časti si je na pre-računjeno zviti način, na račun šole in učiteljstva, prikrčil pot. Gosp. Časi je kot načelnik krajnega šolskega sveta sčasoma res odpravil spominske liBte, sam je naročal ljudem, da ni treba otrok v šolo pošiljati, da bi ljudi še bolj od šole odvračal, je celo s prižnice brez vzroka oznanil, da tudi on ne pojde več v šolo veronauka poučevat. Ker sem po postavi kot šolski vodja srednji ni bil nikdar. Nemškega pravopisa ni znal vse svoje življenje. Pomanjkljivo splošno izobrazbo in vzgojo si je pozneje deloma popravil, ko je na Dunaju kot slaven muzik občeval z najimenitnejšimi rodbinami. Ostalo mu je pa od mladosti kot posledica slabe vzgoje, da se je avoj živ dan bal in ogibal ljudi. V glasbi ga je poučeval najprej oče, potem nekateri člani dvorne kapele, posebno dvorni organist bonski Neefe, ki ga je učil na klavirju in kompozicije, ali ves ta pouk ni bil reden, in Beethoven je še pozneje tožil, da v mladosti ni imel pravega pouka v glasbi. Oče je seveda hotel v sinu imeti le prav kmalu oporo za življenje in ga zato poučeval v tej smeri. Glasbeno nadarjen pa je bil mladi Beethoven tako, da so ga nazivali dru-zega Mozarta. Umel je posebno prosto fantazijo na klavirju. Njegove prve skladbe, ki jih je po lastni izjavi zložil v 11. letu, so bile tri male sonate za klavir. V resnici pa takrat ni bil 11, ampak 13 let star. Beethoven namreč do svojega 20. leta ni prav vedel, koliko je star. Leta 1784. je bil 13-letni deček že nastavljen kot drugi ali pomožni dvorni organist. V 17. letu (1. 1787.) je prišel prvikrat na Dunaj. Okoliščine tega prvega dunajskega poseta niso znane. Takrat se je odgovoren za stanje šole, sem bil primoran storiti potrebne korake. Šolske oblasti so župniku časlu zažugale visoko globo, če ne bode šolskih zamud po postavi obravnaval, t. j. opominskih listov dopošiljal, pozneje smo mnogo ljudi kaznovali z občutnimi globami, katerih je bilo zdaj 50-krat več nego prej, in vis. čast. knezoško fijski konzistorij v Mariboru je župniku časlu s svojim ukazom z dne 22. marca 1901 štev. 1345 zaukazal veronauk v šoli poučevati. 3. Vkljub mojemu svarilu, da si bodem svoje pravice sodnijsko varoval, mi je g. časi kot načelnik krajnega šolskega sveta odvzel šolski vrt in sadonosnik ter dal oboje v najem. Prepirala sva se do kasacijskega dvora na Dunaju za načelo, ali naj sodnija ali šolske oblasti o tem sodijo. Zmagalo je v vseh instancah moje mnenje. Pravda se je torej začela pri sodišču od začetka. Tu je igral župnik Časi žalostno ulogo nepoštenjaka, delal je na to, da bi se moja pogodba s krajnim šolskim »vetom utajila, ko to ni šlo, da bi se za neveljavno proglasila, tudi to ni šlo. Izgubil je pravdo pri okrajnem sodišču. Kot zmagovalec sem se podal v spremstvu jedne priče k njemu v farovž ponuiat spravo in mir z obljubo, da se mu hočem v jednem letu umakniti od tod, dotlej si pa naj bodeva dobra soseda, skliceval sem se na dejstvo, da dajeva s prepirom prebivalstvu, posebno mladini slab izgled. V zadevi vrta sem ga prosil, naj skliče nemudoma sejo krajnega šolskega sveta, da poravnamo odškodnino z dobra. Toda ozna-njevalec Izveličarjevih besed »Mir vam bodi!« si je najprej izvolil jeden teden v premislek, potem pa je spravo odklonil. Ni hotel sklicati nobene seje, vložil je na svojo roko priziv na okrožno sodišče, kjer je bil krajni šolski svet v drugič obsojen, ki je moral plačati odškodnino in pravdne stroške v skupnem znesku 381 K. Nato se je po moji inicijativi oglasila tukajšnja politična občina Jurklošter s pritožbo na okrajni šolski svet, da ti stroški ne smejo zadeti krajnega šolskega sveta, oziroma občine, ker se je načelnik Časi Beethoven na Dunaju predstavil Mozartu, mu zaigral na klavirju proste improvizacije, ki so bile v tistih časih merilo glasbene nadarjenosti, užil tudi nekaj glasbenega pouka pri Mozartu, ali ta se ni mnogo bavil z mladim Beethovnom, ker je ravno v delu imel svojega »Don Juana«. čez par mesecev je zapustil Dunaj in se povrnil domov v Bon. Na povratku si je v Avgsburgu pri rodbini Stein moral izposoditi denarja. V Bonu so je pičlo preživil s poučevanjem, s sodelovanjem v orkestru in kot pomožni organist. Ker pa v ozkih bonskih razmerah ni mogel dovršiti svoje umetniške izobrazbe, prišel je pozimi 1. 1792. drugič na Dunaj, da bi se učil pri Ha y dnu. Podpiral je 22 letnega nadarjenega mladeniča takratni knez izbornik in nadškof v Koloniji, Maks Franc, brat cesarja Jožefa II. Spočetka je mislil na Dunaju ostati le začasno ; ali ker je takrat umrl njegov oče (1. 1792.) in je domača izborna kneževina in z njo Beethovnova služba v Bonnu prenehala vsled francoske invazije 1. 1794., izpremenilo se je začasno bivanje v stalno. Beethoven ni več za-puatil Dunaja, razun semtertja za malo časa, zlasti v poletnih mesecih, ostal je marveč do smrti zvest Dunajčan, in zato se tudi prišteva petorici »dunajskih moj- dal brez sejinega sklepa od mene tožiti in ker je vlagal vse prizive na svojo roko. Okrajni šolski svet je sklenil, da mora vse te stroške poravnati Časi sam. Priobčujem to zadevo, naj se slavni krajni šolski »veti ne dajo zapeljati od nasprotnikov šole v pravde zavoljo šolskih vrtov; kajti ti so po postavi določeni deloma za učne namene, deloma za kuhinjske potrebe šolskega vodje. 4. Kot načelnik krajnega šolskega sveta me je župnik Časi pri šolskih oblastih črnil. Tiral sem ga zopet k sodišču. Pri glavni obravnavi dne 16. maja 1900 pa sem se na silno prigovarjanje sodnega pristava, g. dr. Reiserja in na župnikove obljube ž njim zopet pobotal proti temu, da je g. Časi poravnal vse sodne stroške in mi izročil v roko pri sodišču spisano častno izjavo, v kateri obžaluje svoje postopanje in obljubuje tudi šolskemu vodstvu v prihodnje nobenih ovir ne delati. Mislil sem, da sem sedaj vendar dosegel za sebe in šolo mir, a varal sem se. Gospod Časi je delal odslej še večji nemir in ovire. Ljudem je razlagal, da jaz pri sodniji vse tožbe izgubim in se je celo s prižnice po-bahal, da je moral že večkrat k sodniji hoditi, pa še nobenkrat »e ni bolj učen v Št. Lenart vrnil. Vsled tega se je po tukajšnji in sosednjih farah krivo govorilo: »učitelj izgubi vsako tožbo proti župniku!« Gotovo izvenredna predrznost, izročiti pri sodniji lastnoročno podpisano častno izjavo, za hrbtom pa razglasiti, da je tožnik tožbo izgubil. On se je zanašal z gotovostjo, da morajo ljudje njemu, duhovniku, verjeti tudi laž. 5. Župnik Časi me je vkljub temu pri šolskih oblastih znova na vse mogoče načine črnil. Hajd zopet k sodišču ž njim! Takrat mi pa šolske oblasti niso hotele izročiti Časlovih ovadb v sodnijsko rabo. Župnik Časi se je bil vsled tega pri sodišču izjavil, da ne da na nobeno vprašanje odgovora, češ, njegove ovadbe so postale sedaj uradna tajnost. Sodni pristav je temu pritrdil, slično se je izrazil vis. c. kr. dež. šol. svet v Gradcu. Vkijub temu sta sodni pristav g. dr. Reiser in župnik strov« (Gluck, Haydn, Mozart, Beethoven in Schubert). Bil je torej na Dunaja najprej učenec Havdnov (1792 — 94). Toda Haydn ni imel visokih misli z mladim Beethovnom. A tudi Beethoven ni bil kot učenec zadovoljen z učiteljem. Zato je posečal za hrbtom Havdnovim še drugega učitelja, namreč Schenka, ki je bil zložil takrat zelo priljubljeno igro s petjem »Der Dorfbarbier«. Kontrapunkta se je Beethoven učil po Fuxovi knjigi »Gradus«. Leta 1794. že je Haydna popolnoma opustil in se šel učit k slovečemu kontra-punktistu Albrechtsbergerju. Ali tudi ta ni mnogo pričakoval od Beethovna. Razlagati si je to dejstvo tako, ker je bil Beethoven zelo preudarljiv in zato nekam okorn. Saj je tudi pozneje komponiral le počasi in ne brez velikega truda. Istega leta se je učil še pri komponistu laških oper, dvornem kapelniku S a 1 i e r i j u. Tam se je seznanil z imenitnim virtuozom na klavirju Hummelnom in tekmoval z njim. Hummel je igral elegantnejše, Beethoven pa duhovitejše, prisrčnejše in z večjo tehniko. V fantaziji in improvizaciji je Beethoven vse nadkriljeval. Po dveletnem učenju na Dunaju je bil Beethoven popolnoma samostojen (leta 1795.). (Dalje prih.) g. časi v jednomer silila, naj odtegnem tožbo in se s Časlom znova pobotam. Toženec je bil takoj pripravljen, plačati vse tožne troske in mi izdati pismeno častno izjavo, kar sem jaz odločno odklonil, rekoč: »Gospod kazenski sodnik, ne dam se več varati, župnik Časi mi ne more dati nobene častne izjave; kajti on me je že dvakrat na ta način osleparil; on je človek brez čuta časti, velik lažnjivec, ovaduh, nepoštenjak itd. in torej ne morem ponujenega pobotanja sprejeti.« Ob jednem sem proglasil, da se obrnem v dosego časlovih ovadb na vis. c. kr. naučno ministrstvo, vsled česar sedaj tožba miruje za nedoločen čas. Župnik Časi je hotel z lažjo izpodkopati mojo eksistenco ter doseči mojo kazensko premesčenje. Preiskave so izpadle meni v korist. Naučno ministrstvo je že meseca kimovca 1901 razsodilo, da ni vzroka, me kazenskim potom prestaviti, če se smem na zasebna poročila in Dunaja zanesti, je ministrstvo moji prošnji v zadevi izročitve časlovih ovadb ugodilo in se bode torej zaostali račun vendar pri sodišču sklepal. 6. Radi mnogega zla je moral župnik Časi na migljej knezoškofijskega konzisto-rija oziroma knezoškofa, odložiti načelni-štvo, pisarijo krajnega šolskega sveta pa si je pridržal; zato je pa on izposloval, da so izvolili mesto njega njegovega slamnatega moža Jožefa Deželaka načelnikom. Za njegovim hrbtom je odslej delal še z večjim pritiskom in je pošiljal tega po kostanj v razpihano žrjavico. Moža je tako daleč zlorabil, da ga je spravil v zapor. Župnik sam je ušel kazni s tem, ker se je dokazalo, da je neko ovadbo mesto njega iz previdnosti pisal njegov stričnik komij Časi, ki pride pogosto, osobito kadar je brez službe v Št. Lenart. Nadalje sta bila oba župnik g. časi in načelnik Deželak dne 12. vinotoka 1901 pri okrožnem sodišču v Celju obsojena vsak na 50 K globe in v plačilo skupnih troškov, ki so se naračunali do blizu 300 K, ker sta me v neki novi ovadbi po krivem sumničila. Tudi to svojo obsodbo je župnik Časi zlorabil proti meni, govoreč v Št. Lenartu in v Laškem trgu neresnico, da sem bil baje tudi jaz ž njim vred v Celju obsojen na 100 K globe- 7. Da bi v prihodnje odvzel župniku Časlu priložnost do krivih ovadb in si prihranil neprestane tožbe sem se obrnil na vis. čast. knezoškofijski konzistorij s posebno prošnjo, v kateri sem opisal njegov nepošteni nagon in vso zlo, ki je izhajalo iz njegovega peresa, naj se mu zaukaže pisarijo krajnega šolskega sveta, katero opravlja za 50 K, odložiti. Visoko čast. knezoškofijski konzistorij v Mariboru mi je s svojim dopisom z dne 18. grudna 1901 štev. 4051 naznanil, da bode župnik Časi imenovani posel odložil. Živel sem v Št. Lenartu sedem let v miru in lepi zastopnosti za blagor izročene mi mladine. Župnik Časi pa je kmalu po svojem prihodu 1. 1899. začel sejati seme prepira in sovraštva in je ljudi navdihoval z nasprotstvom do šole. Korak za korakom je izzval take razmere, da je postalo več ljudi žrtva trimesečnega 10, 8, 7, 6, 5, 4, 3 in dvadnevnega zapora, provzročil je ljudem mnogo gmotne škode, vselej je kazal s prstom na druge, delajoč sam sebe lepega. Podoben je tistemu tatu-ki je med množico bežaje kričal: »Držite' ga, držite, tata lovim !« Ker župnik Časi še sedaj po obsodbi in različnih udarcih ne neha govoriti neresnice, ker niti sodnijska obsodba nanj pobolšjivo ne vpliva in ker se ne maram za vsako njegovo opravljanje tožiti, pribe-žim s tem naznanilom in pojasnilom v javnost ter prosim vse znane in neznane tovariše gg. učitelje, učiteljice, duhovnike, razumništvo v Laškem trgu in drugod kakor tudi prebivalstvo v Št. Lenartu, naj se g. časlu ničesar ne veruje, karkoli govori o meni ali o šolskih zadevah. Koliko je njegovemu govorenju verjeti, kaže tudi njegovo smešno besedičenje, da bode postal profesor, dekan, korar škofovega kapitelja, dekletom je dal kot kaplan umeti, da postane še celo škof. Radoslav Knaflič nad učit sij. Mislimo, da nam temu pismu ni treba ničesar dostavljati, kajti to pismo obsega treskav dokaz uprav neverjetne zlobe, s katero katoliški duhovnik preganja poštenega in vestnega učitelja. T ljubljeni, 14. januvarja. Spravne konference. »Narodni Liaty« poročajo, da je dr. Herold ministrskemu predsedniku označil stališče Čehov do vlade in do Nemcev ter izjavil, da Čehov k spravnim konferencam sploh ne bo, ako bodo Nemoi vztrajali na svojem stališču, ako bodo stavili neiz-polnjive in nemogoče zahteve, ako ostanejo pri svoji taktiki in bodo hoteli že naprej kaj diktirati. Tudi se je Korber j u povedalo, da se ne sme napraviti zopet napaka kakor leta 1890., ko se je poskušalo dognati spravo le za češko in ne tudi za Moravsko. Imenom Vsenemcev je posl. dr. Schalk izjavil, da se spravnih pogajanj ne udeleže, ako ni glavni pogoj sprave določitev nemščine državnim jezikom. Tudi ne dovolijo Vsenemci glede notranjega državnega jezika nikakih koncesij. Ruske »Novosti« pišejo, da so v Avstriji diference velike in na videz nepremostne. Toda Avstrija je dežela kompromisov. Trenutkom, ko sovražni narodi o spravi niti slišati nočejo, se umaknejo trenotki utrujenosti. Korber misli, da je prišel trenotek take utrujenosti ter ga poskuša sedaj izrabiti. Korber je bil doslej precej spreten in zato je pričakovati, da se mu posreči, Nemce in Čehe zjediniti na podlagi obojestranskih koncesij. Oba naroda vesta iz lastne izkušnje, da je zanju sprava boljša kot boj. Vesta pa tudi, da bo sicer Kfirber dovolj pogumen, da izpolni svojo grožnjo. Potem pride absolutizem. »Novva Reforma« piše, da se sprava vendarle doseže, »kajti čudeži se gode še dandanes«. Vojna v Južni Afriki. Vendar smo se motili. Angleži z Biilowim niso zadovoljni, dasi je toli zgovorno branil prijateljstvo Anglije ter njeno armado. »Standard« in »Times« smatrata 6iilowo filipiko za premedlo in premalo odločno ter Biilowa ostro kritizujeta. Vrhu tega pa je še Chamberlain v Birming-hamu rezko zavrnil Billowa radi njegovega prvega govora, češ, da ne preklicuje ničesar in da ne rabi nikakih poukov. Chamberlain torej vztraja pri svojih žalitvah, ki se tičejo nemške armade. V Nemčiji se bo sedaj protiangleško gibanje še poostrilo. Zakladni lord Balfour je imel te dni v Manchesterju govor, v katerem je trdil, da je bojišče v Južni Afriki vedno ožje in omejenejše ter da so guerilla-tolpe vedno v večjih stiskah. Dejal je, da se strinja z Roseberyjem v mnenju, da je na evropskem kontinentu vladajoče, Angliji sovražno mnenje resna stvar, a upa, da se bo vsaj Rosebervju verjelo, da je angleško vojevanje z Buri človekoljubno in pošteno. Balfour je zavračal psovke evropskih listov kot nezaslužene. Angleška armada je pogumna in se vede moško. Da angleški finančni minister skuša naslikati vojni položaj ugodno ter da za trjuje: konec vojne je odvisen bržčas le od novega kredita, je spričo bodočega sestanka parlamenta razumljivo. Ali položaj v Južni Afriki je nespremenjen. Buri so povsod agresivni ter na vseh koncih silijo Angleže, da so razkropljeni v manjše oddelke. Sistem z block-hišami je nezadosten, kajti Burov ne ovira v gibanju. Angleška armada je razbita na neštevilo posadk, patrulj in čet, a ne more doseči nič večjega, uspešnejšega in odlo-čilnejšega. Novih vojakov prostovoljcev v Angliji ne bo dobiti 10.000, a tudi ti bodo kmalu porabljeni, saj so sedaj aktivne čete večinoma že utrujene in demoralizirane. Vojna se bo vršila še brezkončno, in danes je že vprašanje, ali se končno Anglija ne bo morala zopet umakniti t Kaplandijo brez pridobitev. Burov premagati pa Angleži ne bodo mogli menda nikdar! Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. januvarja. — Dr. Šusteršič zagovarjal je pred kratkim v Rudolfovem znanega fanatičnega popa iz Čateža. Ker so priče, prej kot ne poprej v spovednici in drugod pošteno preparirane, pri glavni razpravi predmet obtožbe v bistvu sicer potrdile, in ker samo »na posamezne besede« niso mogle priseči, in ker je končno še čateški surovi nunec privlekel k razpravi »svoje« posebne priče, katere sta z drom. Šusteršičem poprej v stroj vzela, bil je omenjeni pop, jeden najgrših in naj o stu dnejš i h razgrajačev na prižnioi, opravičen. In sedaj je čudovito, kako žlindrasti dr. Šu-steršič iz tega oproščenja zase reklamo kuje. Najprej priobči se v »Slovencu« dnevna vest, da je dr. Žlindrovič zmagal in popoviča iz klešč izvlekel! Napove se uvodni članek, ki se potem v istini tudi razprede. V tem uvodnem članku se pere fajmoštrova nedolžnost, ali še veliko bolj ■e proslavlja dr. Šusteršičeva zagovorniška spretnost. Prav v slogu trigona Kikerja! Na to se objavi še nekaj dnevnih vestij, kjer se povsod čita o demoničnih silah velikega zagovornika dra. Šusteršiča! Kakor brez ameriške reklame, tako to zavrženo človeče brez sleparstva živeti ne more. V tem slučaju izbruhnilo je njega sleparstvo v podobi vsakdanjega ovaduštva in denun ciantovstva! Za žrtev si je izbral državnega pravdnika namestnika, g. Kesslerja v Rudolfovem. Mi tega uradnika političnega mišljenega ne poznamo, nas pri njegovih uradnih poslih to mišljenje tudi čisto nič ne briga, zategadelj si tudi ne štejemo v dolžnost, njegove obtožnice zagovarjati, ali nekaj pa moramo vendar-le na steno pribiti v tem slučaju. In to je, da dr. Šu-steršič že nekaj dni sem prijavlja v »Slovencu« članke in člančiče, v katerih g. Kesslerja na način, ki pri pametnem človeku nikake dvojbe ne dopušča, očita, da je proti Ča-teškemu popu iz gole politične strasti dvignil obtožbo radi napada na cesarja Josipa, radi napada, v kojem je sedaj po mnenju dra. Žlindroviča dognano, da ni veljal cesarju, nego njegovim »ministrom«! Čemu to pribijamo? Radi male reminiscence! Ni še tega mesec dnij, ko je bil naš list zaplenjen, ker smo državnemu pravdniku v Mariboru očitali, da neke obtožnice, (ki je, stavljena potem po zasebnem udeležencu, zmagonosno prodrla,) iz malomarnosti ni dvignil. Dr. Šusteršič pa g. Kesslerju očita, da je ob tožnico nalašč dvignil, in sicer iz političnih nagibov. V čem se razlikujeta ta dva slučaja? V tem, da smo bili mi konfiscirani, mej tem, ko sme dr. Šusteršič že več dni svoj goltanec raztezati po škofovem glasilu! To napravlja utis, kakor bi politična propalica dr. Šusteršič, kojo na Dunaju niti najslabši psiček več ne povoha, pri nas v deželi bil nekak gospodar, pred kojim se vse trese in kojega se vsak boji. Ali verujte nam, da je vsak, ki meni, da ima dr. šusteršič v raznih in spodobnih krogih še kaj vpliva, in mu zategadelj morda imponuje, podoben človeku, ki v bengalskem džunglu trepeta pred staro in onemoglo kobro, tresoč se pred črnim njenim strupenim zobom, dasi se je v črnem in strupenem tem zobu strupena žleza že davno osušila. In to je, kar smo hoteli pribiti? — Volitev v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko. Predsednikom volilne komisije za kranjsko trgovsko zbornico je imenovan dvorni svetnik g. dr. pl. Ril lin g. — Josip Molil -j-. Včerajšnji pogreb je pokazal, kako iskrene simpatije je vžival pokojnik v vseh krogih. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Na čelu so korakali Sokoli z zastavo, potem je sledilo osobje slovenske opore, pevsko društvo »Slavec« z zastavo, osobje nemškega gledališča ter zastopstva raznih društev! Na krsto je bilo položenih vse polno vencev, mej drugimi od osobja slovenske opere, od »Sokola«, od »Narodne tiskarne«, od ravnateljstva nemškega gledališča itd. itd. Med drugimi so pokojnika spremili na zadnji poti župan Hribar z mnogimi obč. svetniki, dvorni svetnik Lubec, višji gozdni svetnik Goli, vse osobje »Narodne tiskarne z dež. odbornikoma dr. Tavčarjem in Grassellijem na čelu, odbor »Dram. društva« s podžupanom dr. vit. Bleiweisom, ravnatelj Leveč in mnogo profesorjev itd. ter dolga vrsta dam. Pred hišo žalosti in na pokopališču je pelo društvo »Slavec«. Bodi pokojnemu rodoljubu lahka zemlja domača! — Iz črnega brloga. Na Dunajskem »strankarskem zboru« kršč. social-cev bi imel baje govoriti dr. Žlindra o »harmoniji mej poštenostjo in krščansko taktiko«. — Radovljiški kapelan definira »kršč. stranko« tako le: ona je zastopnica katoliške cerkve. Lepa zastopnica! — »Slo- venec« ođ sobote je moralno razjarjen in rogovili proti »Laibacherci«, ki priporoča »sehr interessante Biicher«. Dihur in morala! — Včeraj so imeli ljubljanski duhovniki sestanek Menili so se o papežu, o »cerkvenih urah« in slučajnostih. Sestanek je bil menda tajen, ker dihur o njem nič ne poroča. — Dr. Lueger je imel zadnjič na Dunaju predavanja, v katerem je govoril tudi o »narodnostnem vprašanju«. To je seveda »zanimivo« za — »Slovenca«. Seveda ne »razburja« narodnostno vprašanje dunajskega »lepega Karla«. Tudi ne bodo poslanci istega rešili. Čudno! Prepustimo rešitev Koerberju ali pa Luegerju. »V nadalje razmotrianje se dr. Lueger ni hotel spuščati«, piše »Slovenec«- No, prav je imel mož! — — Še jedenkrat: Opombe k mestni ubožnici. V včerajšnji številki »Slov. Naroda« objavil je nekdo par vrstic kot kritiko moje kritike o mestni ubožnici. V tej kritiki naglasa člankar, da je v El-berfeldu preskrbovanie v ubožnici ter izven ubožnice. To je individualistično, mej-tem, ko je prvi način oskrbovanja baje urejen še po strožjem domačem redu kakor ljubljanska ubožnica. Dobro! A kaj imenujemo Elberfeldsko ? Tisti način pre-skrbovanja, ki se razlikuje od vsega druzega preskrbovanja. In to je ravno individualističen način! će je ubožnica v Elberfeldu urejena po starem kopitu, potem se ne razlikuje prav nič od ubožnic v raznih drugih mestih. Kadar pa se govori o elberfeldskem preskrbovanju, se misli ravno na metodo, da je od vseh drugih različna. To naj gosp. nasprotnik vzame v poštev. Sicer pa ni glavno vprašanje, ali je ljubljanska ubožnica Elber-feldska ali ne, temveč glavno je to-le: Li je pravično in človeško, če se ubogim in-tolerantno krati osebno prostost?! Kari etto. — Ali je v Ljubljani treba ie jedne tiskarne? Danes imamo v Ljubljani šest tiskarn, pet slovenskih in jedno nemško. Za potrebe občinstva je s tem pač tako dobro preskrbljeno, kakor malo-kje drugod, zlasti ker imamo tiskarne tudi v Kranju, v Kamniku, v Postojini in v Novem mestu. Potrebe občinstva so majhne, saj pri nas ni ne posebne industrije, ne posebne trgovine, in bi za potrebe občinstva zadostovale čez in čez dve ali tri tiskarne. Ko bi vse kranjske tiskarne morale živeti ob naročilih iz občinstva, bi bile že davno zmrznile. Kje pa imajo ljubljanske tiskarne zaslužek? Bambergova tiskarna je največja, ima mej svojimi naročniki vse nemške firme, ima uradni list in bi še ne mogla izhajati, če bi od drugod, iz druzih dežel ne dobivala naročil, zlasti iz Pulja. »Katoliška tiskarna« ima vsa duhovniška naročila, izhaja pa le, ker izdaja celo vrsto časopisov in vsakovrstnih knjig. Blazni-kova tiskarna se živi največ s pratiko in z »Zgodnjo Danico«. Prej Miličeva tiskarna je imela poglavitni zaslužek od kranjske hranilnice in od šolskih izvesti), a nesla ni skoro nič, nego vsled velike konkurence zabredla v dolge, tako da je bil lastnik vesel, da se je je mogel iznebiti. K le ino v a tiskarna ima dela za vlado, za mestno občino in za mestno hranilnico. »N arodnatiskarna« pa živi ob zaslužku, ki ga ima pri časopisih in knjigah, ker drugih naročil skoro nič nima. Od nas se le vedno zahteva reklama, zaslužek se pa nosi drugam, dasi je naša tiskarna kot delniško društvo z davki najhuje obložena. Položaj je torej tak, da bi ljubljanske Sskarne lahko še stokrat več naročil prevzemale, ako bi jih bilo, da pa vsled pomanjkanja naročil nobena tiskarna ne bi mogla izhajati, ako bi ne gojila kake specijalne stroke. V ta-cih razmerah je nova tiskarna v Ljubljani popolnoma nepotrebna in bi tudi ne imela eksistenčnih pogojev. Pričakujemo, da bodo merodajni krogi uvaže-vali te dejanjske razmere. Dokler je tiskarstvo koncesijonirana obrt, imajo obla-stva po naši sodbi dolžnost, da podeljujejo koncesije le kjer je potreba resna in izkazana, sicer je bolje, da se tiskarska obrt neha biti koncesijonirana. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes je repriza Davisove veseloigre »Katakombe«, ki spadajo med najboljše in najduhovitejše nemške moderne drame. Pri premijeri so dosegle »Katakombe« najpopolnejši uspeh. Gotovo je, da spadajo k najboljšim igram svetovnega repertoira. Ker se tudi izvrstno igrajo, opozarjamo nanje občinstvo iznova. V četrtek se poje zadnjič v sezoni opera »La Traviata«. — Potrjen zakon. Cesar je sank cijoniral od deželnega zbora kranjskega sklenjeni zakon glede najetja posojila v znesku štirih milijonov kron v svrho dotacije zaklada za javne namene in po-vzdigo kmetijstva na Kranjskem. — Poštne vesti. Poštarja gg. Jos. Pavlic v škofji Loki in Rihard Schrev v Lescah sta pomaknjena v I. razreda 3. vrsto, poštarica g. Alojzija Demšar v Železnikih pa v II. razreda 1. vrsto. Premeščena sta poštna ekspedi-jenta g. Matija Schaubach iz Trsta v Postojno in g. Ivan Cimprič iz Ljubljane v Gradec. — Koncept OndCfček. Najmlajši član slavnoznane rodbine virtuozov, Etna-nuel Ondffček je začel svojo umetniško karijero s šestim letom. V starosti desetih let se je poskusil kot kompozitor, danes, ko je komaj 19 let star, slovi po vsi Rusiji kot znamenit goslar, je ruskega carja komorni virtuoz in se je sedaj napravil na svojo prvo veliko tournejo. Nedeljski koncert je pokazal vso izredno spretnost in nadarjenost mladega umetnika in prepričani smo, da mu ta tourneja prinese največji umetniški ugled, ki ga v polni meri zasluži tudi njegov spremljevalec, klavirski virtuoz Veyrich. škoda, da se občinstvo ni mnogoštevilnejše udeležilo koncerta. — Umrla je včeraj gospa L e o p o 1-dina pl. Valenta, soproga vladnega svetnika g. dr. pl. Vale nt e.. N. v m. p. — Vznemirjeno tercijalatvo. Včeraj seje tako prav jasno pokazalo, kaki so sadovi sistematičnega poneumnjevanja ljudstva in tistega blaznega tercijalstva, ki se goji v »Marijinih družbah«. »Slovenec« je z neslanimi pripomnjami preskočil bistvo tega pojava, ki j9 na sebi kaj žalosten, ker se v njem zrcali, na kako nizki intelektuvalni stopinji so še gotovi krogi in sicer ravno tisti, ki se vedno drenjajo po cerkvah in okrog nekaterih nečednih »božjih namestnikov«. Stvar je ta le : Domač umetnik je razstavil troje podob ; srednja teh podob predstavlja elegantno oblečeno damo z mrtvaško glavo. Podoba je %uhovito zasnovana in fino izvršeno delo. Misel, katero je umetnik izrazil, je vsakemu umevna, kdor ima količkaj razuma, samo tercijalski gardi ni bila razumna. Dekle, kuharice, delavke i. t d. je podoba silno vznemirila in kar nakrat so raznesle romantično »storjo«, ki se je rodila v njihovih perversnih možganih. Pripovedovale so, da ima Šilrot (tako so prekrstile Rothschilda) v Parizu hčer z mrtvaško glavo. Bila je to lepa judinja, a tako nečimerna, da je hotela še lepša postati. V ta namen si je pridobila sv. hostijo, jo raztopila v vodi in se s to vodo umila. Toda Bog jo je udaril in jej za kazen glavo spremenil v mrtvaško glavo. Zdaj išče judinja z mrtvaško glavo ženina in Šilrot ponuja 70 milijonov tistemu, kdor vzame njegovo hčer«. Vse to so prismojene babnice pripovedovale in tudi verjele. In ni Čuda, da so verjele, saj se jih s takimi in podobnimi budalostmi o čudežih itd. pita dan na dan, saj obstoji mistično »versko življenje«, kakor se neguje zlasti v Marijinih družbah, prav v negovanju tacih neumnosti. Slišala se je še druga verzija o uzrokih, da išče judinja z mrtvaško glavo ženina v Ljubljani. Reklo se je namreč, da je judinja slišala o naših silno pobožnih možeh kakor so dr. Šusteršič, dr. Brejc, Štefe, dr. Schweitzer in drugi stebri in »tebriči cerkve »siiulein der Kirche« ter išče jednega izmed teh, upajoč, da jo bode iz-molil. No, bodi kakorkoli, gotovo je, da ta dogodba kaže vso duševno infsrijornost tistih žensk, ki se imenujejo tercijalke. — Javno predavanje. Predvčerajšnjim je v »Mestnem domu« predaval n. ravnatelj Ivan Š u b i c o uredbi električnih železnic s posebnim ozirom na ljubljansko električno železnico. Mnogoštevilno zbrani poslušalci so z veliko pozornostjo sledili jasnim in jako zanimivim izvajanjem g. predavatelja. — Skupaj trčila sta danes zjutraj na Zaloški cesti električni voz in voz Marije Klobučarjeve z Dobrave. Na slednjem voau se je zlomilo oje. — Nezgoda. Ivan Cegnar, zasebnik v Linhartovih ulicah št. 28 peljal se je včeraj popoludne po Zaloški cesti z vozom. Izognivši se električnemu vozu, zavozil je v cestno strugo in se je voz ž njim in z njegovo ženo vred prevrnil. Ivan Cegnar si je pri tem izpahnil nogo, da so ga morali prepeljati v bolnico, žena pa je bila na obrazu poškodovana ter so jo odpeljali na dom. — V oko ee je zebodel. Alojzij Banovec, zvonar pri Samassi, stanujoč v Vogelnih ulicah št. 5, igral se je v svojem stanovanju s svojim sinom in ga učil eksercirati. Ko je sinko potegnil otročjo sabljo iz nožnice, se je oče pripognil in se zabodel na sabljo v oko. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Neusmiljena mati. Delavka A. P. je včeraj v ulicah na Grad svojega triletnega sina neusmiljeno pretepavala in ga vrgla enkrat ob zid in enkrat ob tla. Ljudje, ki so to videli, bo neusmiljeno žensko naznanili policiji. — Tatvine. Prodajalki žganja Neži Zajčevi v sv. Florijana ulicah je neki šnop-sar pobral z dvorišča obleko. Neža Zaje je tatvino takoj opazila in letela za tatom in mu odvzela kar ni bilo njegovega. — Zasebniku Jakobu Ažmanu na Privozu je bila ukradena z ograje sivkasta, rudeče črtasta preproga. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj zvečer z južnega kolodvora 55 oseb. * Smrtonosna tatvina. Pri zdravniku dr. Tomki v Budimpešti ki se je mudil od 21. dec. do 5. t. m. s svojo gospo na Dunaju, so tatovi izprzznili blagajnico, v kateri so bile razne drago-tine za 3000 K in vrednostnih papirjev za 190.000 K. Številke papirjev so bile znane ter so se policijam takoj naznanile. Tat je nekaj teh papirjev na Dunaju že spremenil zopet v denar. Dobil je zanje 90.000 K. S tem se je dognalo, da se je zgodila tatvina pred 27. dec. m. 1. Tat je bil navidezno jako eleganten 40-50 leten mož črne, precej dolge brade. Denar je vzel pri dveh bankah. Dr. Tomka se je med tem v Budimpešti iz obupa usmrtil, skočivši iz IV. nadstropja. * „Poljubite knjigo! ..." V Londonu mora vsaka priča poljubiti umazano, staro, v telečje usnje vezano sveto pismo starega in novega testamenta, kar potrjuje sveto, da hoče dotična oseba govoriti resnico. Kakor znano, pa vladajo na Angleškem koze, in so že precej razširjene, vsled česar se brani marsikatera priča poljubiti — sveto pismo, kajti umevno je, — da se tem potom bolezen jako hitro razširi. Pričakovati je, da bo ta epidemija to nespametno poljubljanje odpravila. * Največji pesnik samo — kvantitativno seveda — je vsekakor japonski cesar. Baje ne mine večer, da ne bi napravil 27—30 pesnic. Vse te pesni, ki so imenujejo »Wa-ka«, mora pregledati baron Takasaki ter jih oceniti. Takasaki pravi, da je napravil cesar od 1. 1892 do konca marca 1901 37.000 pesnij. Tudi cesarica pesnikuje, a ni tako plodovita; vsaki teden spesni približno dve pesni. * Tragedija cvetličarice. Pred par leti je izginila z Dunaja mlada »lepa Adolfina« Matiak. Seznanila se je z jako bogatim muzikom, Holandcem Nordenom, zaljubila sta se drug v druzega in sta sklenila, da se poročita. Živela sta jako srečno v Londonu in Švici, rodil se jima je tudi potomec; nakrat pa je zblaznel srečni mož, in njegovi stariši so ga poslali v umobolnico, dasi se je soproga temu upirala. Po moževi bolezni je živela mlada žena v hudi bedi; prišla je s svojim otrokom zopet na Dunaj, kajti sopro-govi stariši niso hoteli pripoznati njenega zakona ter niso hoteli skrbeti zanjo in za otroka, njenega sinka, dasi so silno bogati, Norden je v svoji oporoki ostavil vse svoje ogromno premoženje svoji ženi, toda njegovi stariši so oporoko ovrgli, čei da je bil sin že blazen ko je delal oporoko. Zastopnik »lepe Adolfine« skuša sedaj doseči diplomatičnim potom, da bi bil pripoznan zakon umobolnega Nordena na Holand-skem, če tudi se je poročil po angleških zakonih. * Kitajski pregovori. Bogatincu manjka največ vsega. — Kdo je največji lažnjivec? Kdor o sebi preveč govori. — Temu, kdor sam sebi ničesar ne prizanese, bi morali vse prizanesti. Društva. — Odbor „Pravnika" sklicuje izvršuje društvena pravila, XV. redno društveno glavno skupščino na ponedeljek 2 7. januvarja v restavracijske prostore »Narodnega doma« v Ljubljani ob pol 9. uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika, 4. Poročilo blagajničnih preglednikov. 5. Poročilo o slovenski priročni izdaji »izvršilnega reda. 6. Volitev načelnika, 10 odbornikov in računskih preglednikov. 7. Po samezni nasveti. — Velika Sokolska maškara d a katera bode, kakor običajno, na pustni torek v Nar. Domu, obeta biti po pripravah, ki se vrše tudi letos ena naj-sijajnejših in originalnih predpustnih veselic. Ker so bile maškarade že na raznih tako v »Šiški« kakor na »Kitajskem« na »Severnem tečaju« in že tudi v »Afriki« pustil je letos Sokol »to ljubo suho zemljo« in napravi svojo maškarado »na dnu morja«! To bo halo! Prosimo Vas, maš-karada na dnu morja!! Potapljači že preiskujejo morska tla, da se določi, kje bi najbolj kazalo napraviti tako maškarado. Pri tej preiskavi so potapljači kakor nam poroča neki starinoslovec (pa ne Pečnik) -kateri seveda morajo imeti povsod svoj nos zraven — našli neko čudno, že oka-menelo velikansko ribo. No tisti profesor ali kar je že, meni, da bo to prej ko ne tista riba, ki je Jonasa požrla. V koliko se je zmotil ta učenjak, bomo videli na maškaradi, katera sa bode prej kone ravno na tem prostoru napravila. Razne nimfe in povod nji možje so že imeli poszetovanje ter določili, da se vdeleže te velike Sokolske maškerade vse kar pod morjem laj'ze inu gre! — — Občni zbor savinske podružnice „Slovenskoga planinskega društva" bil je dne 5. t. m. v Šoštanju. Udeležba bila je povoljna; med navzočniki smo opazili deželnega poslanca g. Vošnjaka, zastopnika osrednjega odbora »Slovenskega planinskega društva« g. M. Verovška iz Ljubljane, cvet šaleške inteligencije itd. Načelnik podružničin gosp. Kocbek iz Gornjegagrada je v pozdravu tudi omenjal v glavnih potezah dosedanje delovanje podružnice, spominjal se v minulem letu umrlega člana g. Hudovernika, duhovnika v Mariboru (navzočniki smo v znak sožalja vstali) in je povdarjal kulturno važnost planinstva. Nato je tajnik g. Sijanec prečital obširno poročilo o dru štvenem delovanju v letu 1901. Savinska podružnica ima 107 letnih članov in 24 ustanovnikov. Podpor j« bilo od železniškega ministrstva (za popravo in vzdrževanje potov) 200 K; od okrajnega zastopa gornjegrajskega 100 K; od raznih hranilnic in posojilnic 630 K in manjše svote od raznih dobrotnikov. Profesor g. Frischauf je nabral za sklad potov 28 K; g. Peter Majdič v Celji je daroval vrv iz žice v vrednosti 33 K. Savinska podružnica je glavno pozornost obrnila 1. 1901 na popravljanje in izboljšanje potov. Nad Turškim žlebom pod Skuto se je naredila cisterna, ker ni v bližini nobenega studenca, pri gornjegrajski koči se je studenec obzidal s cementom in pokril s streho. V vseh kočah se je pomnožil inventar, Kocbekova in Mozirska koča ste dobili novi ognjišči. Na vse koče so se pribile nove ključavnice, ki so take, kakor iste pri drugih kočah »Slovenskega planinskega društva«. Kocbekova koča bila je skozi tri mesece v sezoni oskrbovana, (oskrbnik Jurij Pla-ninšek iz Luč), ittotam bila je tudi ombro-metrična postaja. Obisk koč bil je povoljen in raste leto za letom število turistov v naših planinah. Izleti so se priredili trije, od katerih se oni na Ojstrico ni mogel popolnoma izvesti, ker je postalo prene-ugodno vreme. Na Menino je bil izlet skupno prirejen s kamniško podružnico, katerega so se zlasti Ljubljančanje udele žili v lepem številu Najlepši je bil izlet v »Pekel« in na Mrzlico, prirejen po Žalskem odseku naše podružnice. Podružnica ima knjižnico v vrednosti 700 K in se je letos zlasti pomnožila po zemljevidih. Knjig in brožuric je 296, fotogralij planin-Bkega značaja 234, panoram 27, zemljevidov 145 in en album slik iz savinskih planin. G. Terčak iz KBaverija je vprašal, kako da je prišla »huda Luknja« v nemške roke, zakaj da iste ni kupila savinska podružnica. K tej zadevi so še govorili gg.: Kocbek, Verovšek, Vošnjak in dr. Maver. Vsi so bili mnenja, da je prav, ko se ni kupila omenjena jama. Stroški vzdržavanja bi bili preveliki in bi se podjetje nikakor ne izplačalo. Eden Šaleščanov, ki vse razmere dobro pozna, se je izrazil, da je prepričan, da »Huda Luknja« niti tega denarja ni vredna, kar se je za njo plačalo, in da je prav, ako se ni kupila. Blagajnikovo poročilo — blagajnik je načelnik — kaže dohodkov 1901 K 59 vin., stroškov 1872 K 1 vin., torej prebitka 29 K 58 vin., čista imovina znaša 10.303 K 58 vin.; proračun za leto 1902 se je odobril s 1450 K. Pri naslednji točki vsporeda poroča na čelnik, da sta on in tajnik bila na nesramen način napadena v lističu »Naš Domu in tudi v »Slovenskem Gospodarju«, in da glede na te napade odstopita od svojih mest. Odbornik osrednjega društva obža- luje, da se najde mož, ki očita tako delavnim močem kot sta predsednik in tajnik, kai netaktnega. Sicer pa se na rovanja takih listov ni treba ozirati. Dotični dopisnik naj bi raje prišel na občni zbor in bi tukaj naj v oči povedal, kar mu ne prija. Predlaga, naj se izreče obema od-stopivšima odbornikoma popolno zaupanje in naj se zopet volita. Sprejme se soglasno, kakor tudi sledeča resolucija, katero je predlagal notar g. Kolšek: Občni zbor Savinske podružnice »Slov. planinskega društva« 1 zavrača odločno vse napade, ki so b i 1 i v »N a-šem Domu« proti podružničnemu predsedniku in tajniku; 2. ker so vsi napadi neutemeljeni in neosnovani, izreka občni zbor popolno zaupanje v ta dva odbornika naše podružnice in iskreno zahvalo za dosedanje vspešno delovanje; 3. izreka prošnjo, naj blagovolita zopetno izvolitev sprejeti in nadaljevati dosedanje delovanje. Načelnik in tajnik sta na to izjavo sprejela svoja mesta. Ker ni bilo nobenega posebnega predloga, je načelnik izrekel vsem udeležencem zahvalo za udeležbo in zanimanje in prosil, naj še nadalje gmotno in moralno podpirajo Savin-sko podružnico, katera, bode kakor dose-daj, tudi zanaprej stala nad strankami ter delovala — ne glede na levo, ne na desno — le v prid prebivalstvu lepih naših planinskih krajev. Nato se je še g. Kolšek v imenu trga Šoštanj zahvalil Savinski podružnici, da si je ta slovenski trg izbrala za zborovališče in želel, da bi v kratkem zopet se tukaj zborovalo, gosp. Verovšku pa je naročil, naj nese iskrene pozdrave bratom Ljubljančanom, posebno pa še Iju-Ijanskim planincem in dičnemu načelniku »Slovenskega planinskega druotva« gosp. prof. Orožnu. Telefonska in brzojavna poročila. Zagreb 14. januvarja. Žalimo neknadivi gubitak Josipa Nollia, koji je bilo nekada odličan član i ovoga umjetničkoga zavoda. Uprava hrvatskog zemaljskog kazališta: Intendant Hreljanović. Dunaj 14. januvarja. Proračunski odsek nadaljuje danes razpravo o proračunu ministrstva notranjih del, v razpravo je posegel tudi ministrski predsednik Korber. Dunaj 14. januvarja. Vdova grofa Hohenwarta, rojena baronica "VVeingar-ten, je sinoči v starosti 78 let umrla. Praga 14. januvarja, Wolfov nasprotnik Seidl je bil od deželnega odbora po nasvetu poročevalca deželnega odbornika grofa Adalberta Schon-borna kot profesor na deželni kmetijski šoli od službe suspendiran. Uzrok ni znan. Vratislava 14 januvarja. Sinoči je v gledališču nastal požar, ki je pro-vzročil paniko mej občinstvom. Vsled izbornega funkcioniranja vseh izhodov, je moglo občinstvo zapustiti gledališče, ne da bi se bila zgodila kaka nesreča. Tudi železna kurtina je dobro funkcionirala in preprečila, da se ogenj ni razširil Dve baletki sta bili ožgani; jedna je v smrtni nevarnosti Beroiin 14. januvarja. V državnem zboru je bila velika debata o poljskem vprašanju. Kancelar Biilow in minister Studt sta napovedala Poljakom najbrezobzirnejši boj. Pri razpravi o proračunu je Vsenemec Hasse napadal ogrskega ministrskega predsednika Szella. London 14. januvarja. Vsled razsodbe angleškega vojnega sodišča je bil burski zapovednik Liebenberg ustreljen, češ, da je umoril necega angleškega oficirja. Listnica uredništva. Gosp. L. V. v Ljubljani: PiSete nam: Včeraj pridom v gostilno, kjer so si zadnje čase naročili „Slovenski Narod". Ko pijem mirno svoje vince, vstopi dolgi katoliško-nemski Omejez od deželnega odbora. Komaj zagleda „Narod" na mizi, pograbi ga, kakor jastreb pinoža, ter ga trešči pod mizo, rekoč: „Ali ne bote tega hudiča že vender enkrat ven vrgli 1" Vprašate nas, kaj hočemo storiti nasproti tej surovosti? Odgovor: nič! Gospoda Omejza od deželnega odbora takt učiti, bi bilo brezuspešno delo, v drugem pa ima za-se* olajšamo okolščino, da tisti večer omenjena gostilna prej kot ne ni bila prva, katero je obiskal g. Omejez. Naj torej razgraja! 40.000 kron znaaa glavni dobitek loterije v korist ogrevalnim sobam. Opozarjamo svojo čitatelje, da se srečkanje vrši nepreklicno dne* 16. januvarja 1902. UB0LJ8A HRANA ZA ZDRAVE IH v onevih bolne arroke > 16 moka za orroke L 1266 Umrli so v Ljubljani: Dne 9. januvarja: Terezija Japelj, iavoBče-V-ova zena, 50 let, Konjulne nlice §t. 13, iakrva-venje — Anton Kocijan, posestnikov sin, 23 dnij, Dolenjska cesta St. 20, ftivljenske slaboBti. — Terezija Pavle, postnega sluge TdoTa, 61 let, Tržaška cesta St. 2, vnetje srčnih mičic. — Mihael Mercina, posestnik, 82 let, Radeckega cesta St. 11, ostarelost. — Mariia TopolSek, Šivilja, 47 let, Pred Škofijo St 16, spridenje jeter. Dne 10. januvarja: Helena TopolSek, solici-tatorjeva vdova, 77 lst. Pred Škofijo St. 16, jetika. — Ida Mavec, delavčeva hči, 16 mes., Marije Terezije cesta St. 6, vnetje sopilnih organov. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem I06S m. Srednji *r»ćni tlak 716-0 mm. Stanje čas opa-j baro-zovanja j metra 'v mm. s.* Vetrovi Nebo ■S a 13. 14. 9. zvečer | 739 8 7. zjutraj; 741 5 2. popol. I 742 4 16 13 14 si. szahod sr. sever si. jzahod oblačno oblačno oblačno blagajnik aH magaciner itftče službe bivši trgovec, vseskozi poštenega predživljenja, ki založi tudi potrebno varščino. Cenjene ponudbe dopošljejo naj se pod „F." upravništvu tega lista, katero daje tudi daljno pojasnilo. (138—1) o o Srednja včerajšnja temperatura 19*, nor-male:—2 6*. Dunajska borza dne" 14. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah .... 100 — Skupni državni dolg v srebru .... 9-^95 Avstrijska zlata renta....... 12040 Avstrijska kronska renta 4°/, .... 9635 Ogrska zlata renta 4°/#....... 11960 Ogrska kronska renta 4%..... 95"— Avstroogrske bančne delnice .... 1699- — Kreditne delnice......... 64425 London vista.......... 239 30 NemSki državni bankovci za 100 mark 117 17» t 20 mark............ 23 44 20 frankov........... 19 04 Italijanski bankovci........ 08*70 C. kr. cekini........... 1130 St. 46,057. (128—1) Ustanova za meščanske vdove. Pri mestnem magistratu izpraznjeno je eno mest« Jen. Jelk. Selili-Unsjove uitunsvffi v znesku letnih kron. Pravico do te ustanove imajo uboge vdove ljubljanskih meščanov in je prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta vložiti tukaj do konca t. m. Magistrat deželnega stolnega mesta LJubljane dni 3. januvarja 1902. Dobre cenene ure ' s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln v v .VI o m t (BrUx) OmI*.<». Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 5'80 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnaati budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758 - 8) J Hi* 11 mtmmi UMI«; xm»tonr i»» ;m»«*»^j»yj\ podplatu. &yPTti!s fce>AV Vsak dan se izdela v tovarni 4O.00O parov! Samojedini kontrahenti: Messtorff, Behn A Co., Dunaj, I. V Ijubljanl se dobivajo pri ananih tvrdkah: J, S. Benedikt, Ernett Jennlker, A. Masen, Henrik 14 en d a, Iv. Horillb, Ant. I^eutarea, Harl Reekaaajel, Albert SehaflTer, F. 91. Kelimltt, Fran Szantner itd. (2608—20) 6«. kr. avstrijski držim žitarici Izvod iz voznega reda veuaveo od dne 1. oktobra 1901. leta. Odkoft ls LJnblJan« j a«, kol. ProM 6«fl Trbll Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fr&mensfeste, Inomoit, Monakovo, Ljubno Cex Selzths) v Auseee Solnograd, flez Klein-Baiiing v Stejr, v Line na Dnaaj vis Anutetten. — Ob 7. ari 5 n sjatraj oeokni vlak v Trbiž, Pont&bel, Beljak, Celovec, Franzensfeete, Ljabao, Dunaj, fies SalztA&l v Solmograd, Inomett, 6ea Anutetten na Dnaaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Tibii, Poa-Ubel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 8. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franaenafeete, Inomeet, Monakovo, Ljabno, cea Selzthal v Solaograd, Land-Gaataua, Zeli eb je- sern, Inomost, Bregeao, Curi k, Genevo, Pariz, ftea Klein-Beifllng v Stevr, Lino, Badejavise, Plato, Marijine vare, Heb, Fransove vare, Karlove vare, Prage, (direktni vos I. in II. razreda), Lipsko, Dnnaj via Anutetten. — Ob 1«. ari sveder osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frannenafeate, Inonoet, Monakovo. (Trat-Menakovo direktni vozovi I. in II. raareda.) — Praga T Nove In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m sjatraj, ob 1. on 5 m pepelndne, ob 6. ari 55 m Bveeer. fnisd v LJubljano jas. kel. Proga is Trblsa. Ob 3. ari 35 m sjatraj osobni vlak s Dunaja via AmateCten, Monakovega, Inomosta, Fr&nsaaa-festa, Solnofrada, Linea, Stevra, Aaaaaan, Ljab»», Celovca, Beljaka, (Manaksvo-Trst direktni vssovi I. in U. rasreda). — Ob 7. ari 12 m sjntraj osoba; vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludae osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vosovi I. in O. razreda , Budejevic, Mohiograda, Linea, Stejra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregeuca, Inomosta Žella ob jezera, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo borja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljoana. Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako vega, Inomosta, Franaenafeste, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Da ii.i,*, Ljubna, Beij&ka, Celovca, Pontabla. — Progz. Is Novega mesta in Kooavja. Osobni vlaki: Ob b. ari in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 'ćb m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 24 ru zjutraj, ob 'J. ari 5 m popoludne, ob 6. uri 50 na zvečer, ob 10 uri j5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, po:>!'- iuji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano dra. kol. 1% Mef.u..: vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 a doptiludne ob H. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru (1) »• at I. fabruvarjem t. I. stanovanje 12711 za novoporočenca, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin, najraje v bližini Vodmata. Ponudbe na upravniŠtvo »Slov. Nar.«. želi takoj vstopiti v službo. Ponudbe pod „Trgovina" poste ra-stante Ljubljana._(139—1) Učenca za urarsko obrt, 14—15 let starega, takoj sprejme Aleksander Ambrožič, urar na Jesenicah, Gorenjsko. (112-2) Stsv. 46.055. 1129-1) UstanoTa za gimnazijalce. Od prvega semestra tekočega šolskega leta naprej ste izpraznjeni dve mesti Jernej Kalloclierjeve «11-JftMla.e ustanove po IOO kroti na leto. Pravico do te ustanove imajo dijaki na ljubljanskih gimnazijah, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in pa lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom ter s šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vložiti tlo konca tega meseca pri pristojnem šolskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 3. januvarja 1902. Podpisano županstvo proda iz svoje hoste v Cegonci pri Rudolfovem, nedaleč od novomeškega kolodvora, kakih 1000 hoj ali smerek, in sicer po kosih katera drevesa se za prodajo uže zaznamovana. Razpisujejo se v to svrho ponudbe, ki naj se vložijo pri podpisanem županstvu do I. februvarja 1902. Tem ponudbam priložiti je 10% varščine v gotovini, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih. — Vsakdo, ki hoče vložiti ponudbo, si lehko zaznamovana drsvesa poprej ogleda z mestnim gozdnim čuvajem Pavlicem, ki stanuje v Cegonci. Oziralo se bode v prvi vrsti na tiste ponudnike, hočeje kupiti vseh okolu 1000 dreves. Mestno občina ni vezana, sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo do I. marca 1902, kar se ima v ponudbi omeniti. Pogoji glede plačevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoste, kakor tudi drugi pogoji izvejo se v občinski pisarni v Rudolfovem ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podvrže. Rudolf o v o, dne 10. januvarja. 1902. (Ul_1} Mestno županstvo. St. 711. Razglas. Občni zbor „prve dolenjske posojilnice, registrovane zadruge s neomejenim poroštvom, v Metliki skliče se s tem na 27. Januvarja 1902 ob 9. uri dopoludne v občinsko pisarno v Metliki z dostavkom, da, akc k temu občnemu zboru v smislu g. 39 posojilničnih pravil ne bi dovolj povabljenih prišlo, bode drugo občno zborovanje dne 17. februvarja 1902 ob isti uri in na istem kraju ter da se bode ta dan o na dnevnem redu stavljenih predmetih brez ozira na število navzočih društvenikov sklepalo. Dnevni red na občnem zboru je sledeči: 1. Nagovor ravnatelja. 4. Potrjenje računa za leto 1901. 2. Poročilo tajnika. 5. Predlog bilance za leto 1901. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 6. Prsdlogi društvenikov. Opomba i Vloge obrestujejo se tudi to leto po 41/2% brez odbitka rentnega davka. Nadzorništvo prve dolenjske posojilnice v Metliki dne 6. januvarja 1902. (130—1) Franc Purlan 1. r. ............. IJsojarn^^ je postrešček št. 10 z imenom Jožo Eadunc iz naše službe odpuščen, in da ta ni več pooblaščen za nas drože prodajati, še manj za nas denar sprejemati. Zaloga drož za Kranjsko je sedaj pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani in bo raznašalec te tvrdke našim odjemalcem na željo vsaki dan dostavil pekovske drože. u40) Dunajska kraljevska tovarna pekovskih drož. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.