OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIV.-LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 13, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 31
DomaČe vesti
v Floridi
Na počitnice v Florido sta se podala Mrs. Antoinette Svetek in sin Tony Lapuh iz 768 E. 200 St. Odšla sta 4. februarja. Upa-^0, da se bosta prav dobro za-^3-vala in razvedrila!
30-letnica poroke
5. februarja sta poznana Zakonca Mr. in Mrs. George anchur, ki vodita trgovino z
barvo
\AU se hodo vojne operacije ponovile v Severni Koreji?
WASHINGTON, 12. feb.—S tem, da so nekateri oddelki zavezniških čet na Koreji zopet prekoračili 38. paralelo, torej praktično vdrli na ozemlje severne Koreje, ki je bila pod rusko upravo, se zopet ventilira vprašanje, dali so Združeni narodi opolnomočili generala Mac Arthur j a kot vrhovnega poveljnika zavezniških čet, da nadaljuje z borbami na tem ozemlju preko 38. paralele.
Trdi se, da ta korak še ne po-
in stenskim papirjem na
16603 Waterloo Rd, obhajala ^ -letnico srečnega zakonskega življenja. Za to priliko se bosta Podala v Florido na oddih za par ednov. ž njima gresta tudi Mr.
John Terlep iz Chicka-Ave. Slavljencema izreka-najlepše čestitke k temu do-Sodku ter jima želimo srečno in mnogo zabave na oddihu.
^^'letnica zakonskega ^'vljenja
Jutri, 14. februarja bosta pra-^novala 47-letnico svojega sreč-zakonskega življenja Mr.
Mrs. John in Mary Samanich « 3685 W. 58 St. Sinova Carl in ^ictor, hči Mrs. Anna Braund, f^!.. ^'^^žine, sorodniki in prija-
Ji izrekajo slavljencema svo-Ij-	čestitke ter jima že-
se mnogo let zdravja in skupnega življenja.
o Jugoslaviji
film "Tito — Our del ^ katerem se prikazuje in napredek v Jugo-f 'Ji> se bo kazalo se nocoj v g gledališču na Lake Shore ča^^'	Kakor poro-
ki so film videli, je v ^^nici zelo zanimiv in vreden, Q ga vidi. Podrobnejši opis sif ^oste lahko čitali v dopi-^ Vinko Coffa na drugem današnje izdaje.
^®dna
seja
Važ	^Gbruarja se vrši
št To "'i^sečna seja podružnice Po	v navadnih prostorih,
sledi valentinova zabava.
uradniki
^Društvo Danica, št. 34 SDZ je (}gv®^°ji letni seji izvolilo sle-
V. ^	odbornike za leto 1951:
^ose	Vq+
ggph	»tovec, predsednica; Jo-
Hik-	ml., podpredsed-
beth	ACergolj, 9418 Eliza-
hov	tajnik; Martin Ore-
liti	; Peter Segu-
Jo^	^Pisnikar; nadzorniki:
^telia,	-^"ton Vatovec in
Slov	zastopnica za
<^elavsko dvorano na ŠtvB«^ ^ose Vatovec, dru
(Jr.^p^jf'^i'^vniki; dr. A. Perko, deijQ^^^ Vf'se vsako četrto ne-
la. dr. Vovk in dr. Simeo-
tani ^ ^^ovenski delavski dvo-dopQi^	Ave. ob 10. uri
Na ipf„.
loo Ca \®°3i društva Water-WOW so bili koče let	uradniki za te-
Lampe, pred-sedtiij^!	Novak, podpred-
Luckn'	Rozance, 15216
Godina^v^^^''	Vincenz
kar- t,J ^®-g3-jnik in zapisni-(=6, gi	John Rozan-
Hadzn	Peter Bukovnik,
Stupar, Va-MČ_ g . iu Frank Puska-
trtek	^sak drugi če-
lUeaecu.
meni, da bi ZN dali generalu Mac Arthur] u tako polno moč. Državno tajništvo ni izdalo no benega uradnega pojasnila.
Poluradno pa se zagovarja te za, da gre le za vojaško strategijo in taktiko in da bojujoče se čete pri izvajanju njihovega operacijskega plana ne morejo gledati točno na ozemlje, kjer se nujno razvijajo borbe, da se doseže končni cilj. V toliko in v tem obsegu je radi specijelnega položaja na Koreji, kjer se razvijajo trenotne borbe, vrhovni komandant gotovo pooblaščen.
Komunisti naj se izjavijo
Toda ni vse zavisno od zavezniških čet in njihovega komandanta, kako se bodo razvijali dogodki, ampak gre tudi za istočasno zadržanje kitajskih komunistov in severnih Korejcev, če bodo ti pristali, kar se jim je že od strani ZN predlagajo, če naj se ustavijo sovražnosti na Koreji.
Ti predlogi gredo za tem, da se fistavijo sovražnosti na obeh straneh; da se ustanovi demilitarizirana zona 20 milj severno od 38. paralele in 20 milj vzhodno od Mandžurijsk^e meje; da pride na Korejo komisija ZN, katere naloga bo nadzorovati kako se postopoma umaknejo vse ne-korejske vojne sile iz Koreje.
Dasi je gornji predlog še vedno v veljavi, s tem še ni rečeno, da bi zavezniške čete ne šle naprej proti severni Koreji in pritiskale na komunistično vojno silo, dokler ne pristanejo komunisti na dane predloge in dokler zavezniške čete ne najdejo dokončne obrambene linije, katero bo v slučaju komunističnega protinapada lahko držati.
Komunisti v protinapadu?
TOKIO, 12. feb.—Med tem, ko se gros zavezniških čet bojuje še vedno v območju Seoula, južno kitajske čete, ki so prekoračile na vzhodni obali nekaj milj 38. paralelo, počasi napredujejo s podporo zračnih in pomorskih sil zaveznikov.
Komunisti so na centralnem sektorju započeli protiofenzivo in borbe trajajo z nezmanjšano srditostjo. Na tem sektorju gre za kakih 40,000 komunističnih sil kot ostanka armade, ki je štela 100,000 mož, ki se je umaknila po porazih južno od Seoula in skuša dobiti zveze s severo-ko-rejskimi komunisti.
Od te strani naj bi, kakor se računa, prihajala pomoč Seoulu in da se je opazilo gibanje sovražnikovih tankov v tej smeri. *
TOKIO, 12. feb.—Rdeče čete so z močnimi napadi za 18 milj predrle srednjo zavezniško fronto. Meni se, da je v borbi še 100,-000 komunistov.
Širite
^^ravnost!"
tn čitajte
Na operaciji
Mrs. Joseph Korach iz 1238 E. 74 St. se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, kjer se je včeraj podvrgla operaciji. Prijateljice jo bodo lahko obiskale od jutri na prej. Želimo ji skorajšnjega po polnoma okrevanja.
ZADNJE VESTI
LONDON, 12. feb. — Anton Eden, namestnik Churchilla, je v parlamentu izjavil, da naj se Amerika, Velika Britanija in Francija, posvetujejo kako rešiti Jugoslavijo iz ruskega obroča, ko Rusija oborožuje safelite.
NEW YORK, 12. feb.—Gov. Dewey je dejal, da naj se v interesno sfero Amerike vključi tudi Jugoslavijo in Iran.
WASHINGTON, 12. feb.— Predsednik Truman je predložil kongresu načrt za nujno pomoč Indiji. Kongres je predlog vzel v pretres.
NEW DELHI, 12. feb.—Predsednik Nehru je povdaril, da bo Indija ozdržala prijateljske vezi s Kitajsko, enako pa tudi ž Ameriko.
Zaroke-poroke bogata darila
CAIRO, 11. feb.—Egiptovski kralj, ki ima 31 let, se je zaročil z neko Sadek, kateri je 17 let. Zaroka je bila uradno objavljena, dan poroke pa še ni določen.
Zaročenka je izobražena, dobro pozna Evropo, zlasti Italijo, Francijo in Švico, njen pokojni oče je bil glavni tajnik prometnega ministrstva.
Poroka v Teheranu—
Stalinovo darilo
TEHERAN, 11. feb.—Jutri, v ponedeljek se poroči iranski državni poglavar šah z 18-letno Soraja Tsjanjari, hčerko političnega veljaka. Poročnih daril naravnost dežuje. Šahu, ki je star 31 let in ki se poroči sedaj v drugič, je poklonil Stalin dragocen hermelinast plašč, ki se ceni na $150,000 in mizo s črnimi diamanti.
Tudi predsednik Truman ni zaostal. Ameriški poslanik v Teheranu je enak izročil osebno darilo novoporočencema.
V Teheranu, kjer se kosa razkošje in revščina, vzhodna in zapadna civilizacija, moderna in stara arhitektura, bodo na poročnih oblačilih šteli kar na tisoče diamantov, na tisoče umetnih peres na obleki, bo na tisoče prisotnih pri ceremoniji, bo udeleženih na tisoče moha-medanskih duhovnikov—za vsem tem pa se reži kapital, ki se kuje in se bo koval iz studencev polnih olja ter bodo primaknili zraven svoj lonček vojaški strokovnjaki, ker gre za deželo, ki je izrazito strategično važna na tej poti med vzhodom in za padom.
V bolnišnici
V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Frances Gerchman iz 19192 Abbey Ave., mati Mrs. Frances Globokar, ki se je pred kratkim vrnila iz bolnišnice. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se čim preje zdrava vrnila domov!
Stališča Dewey-Taft-Hoover
NEW YORK, 12. feb,—Ohijski senator Taft je ponovno nagla sil svoje stališče kot ga je za vzel v svojem govoru v Chica go, o katerem smo poročali, da če naj se že pošlje ameriška kopna sila na bojišča v Evropo, naj bo ta sila na eni strani absolutno dokončno določena, na drugi strani pa v gotovem razmerju s kopnimi četami, ki jih bo postavila na noge Evropa sama.
Bivši predsednik Hoover se je sicer branil očitka, da propagira ameriško izolacijo, je pa ponovno naglasil, da naj Amerika osredotoči svojo bojno moč v zračne in pomorske sile, naj se pa izogiba vsakega koraka v oboroževanju, ki bi stremel za tem, da se zaplete v vojno na suhem z Rusijo.
Dewey proii obema
Bivši kandidat za predsedniško mesto governer Thomas E. Dewey pa je dejal, da bi bilo neumno misliti, da bi se Amerika lahko uspešno branila same iz zraka in iz morja, ne da bi imela močne kopne sile.
Dewey je proti temu, da bi se omejilo vnaprej število čet, ki naj se pošljejo iz Amerike v Evropo, izolacija Amerike pa bi značila samo pomoč—Stalinu.
"Kdorkoli bi zagovarjal stališče izolacije Amerike, bi pomnožil število tistih v Evropi, ki govorijo in dokazujejo, daje bila njihova država že pregažena enkrat ali dvakrat, da so bila njihova mesta decimirana in njihovi otroci pomorjeni. Bodimo torej nevtralni in naj Amerika in Rusija obračunata sama med seboj."
"Kdorkoli misli, da se Amerika lahko brani brez kopne vojske se ni naučil ničesar iz moderne, kakor tudi iz pretekle zgodovine. Na Koreji imamo ne-dvojbeno veliko zračno silo, ki je v premoči, toda vkljub temu bi bili kmalu zagnani v morje." Dewey se je toplo zavzel za podporo Eisenhower jim načrtom in za pošiljanje ameriških čet v Evropo, ker, da je prepričan, da bo Evropa sama postavila na noge daleko višje število čet, nego jih bo poslala Amerika. Vprašanje kam naj se pošiljajo čete, pa ni vprašanje kongresa, nego naj o tem odločijo vojaški strokovnjaki. Če bi Amerika ne poslala čet v Evropo, bi bila uničena vsa gradba, ko smo šli za tem, da ojačimo naš gospodarski vpliv in prijateljstvo Evrope za Ameriko; bi to pomenilo za Ruse, da smo mi zapustili Evropo. Z omejitvijo čet v absolutni smeri, kakor jo nekateri predlagajo, bi Amerika indirektno dala Stalinu povod za mišljenje, da mu dovolimo, da okupira Evropo in bi ga pozvali naj stori to. Ze v Evropi nahajajoče se ameriške čete pa bi bile žrtve, ki so padle v zanj ko.
Velika debata je dobra stvar
Dewey se ne protivi dejstvu, da so republikanci sprožili mnogo imenovano "veliko debato" o naši zunanji politiki. Znebili smo se jalovega upanja, daje možno sedeti s Stalinom pri skupni mizi, ko je mobiliziral 220 divizij, a mi jih imamo 10. V notranji politiki se Dewey protivi socijalizaciji medicine, se bo pridružil ideji republikancev, da se določijo pota zunanje politike, ne pa da se ta odobri šele potem, ko je postala gotovo dejstvo. Dewey je končno očital demokratskim politikom, da zlorabljajo vprašanje stabilizacije cen in mezd za svojo zavoženo notranjo politiko.
Delavstvo naj bo zastopano povsod, kjer gre za njih življenjske interese
OTROK JOČE—OČE GA OBESI
NEW YORK, 11. feb.—Neki Josef Vicents, 22 let star v New Yorku, je moral paziti na svojo sedem mesecev staro hčerko, ker mu žena leži v bolnišnici. Otrok je jokal in Josef si ni znal pomagati, kako ga potolažiti, pa ga je vzdignil in obesil na vrata kopalnice. Obdolžen umora je priznal, da njegova žena pričakuje drugega otroka v kratkem.
Drugi tragični slučaj je bil v družini Raymonda Polinga, 31 let starega, ki je imel opravka že v umobolnici. Njegova žena je odšla na obisk k sestri, mož pa je sumil, da je šla na drugačen sestanek. Raymond se je napotil v bližnjo krčmo, telefoniral sestri od žene, ki je javila, da sestre-žene ni tam. Vendar je kasneje prišla, zaznala za sporočilo svojega moža, šla k njemu v krčmo, odšla z njim na dom, kjer jo je mož—zadavil.
Po končanem štrajku; delo zopet normalno
v Clevelandu računajo poštne in železniške oblasti, da se bo začelo z normalno razpošiljatvi-jo blaga, pošte in z rednim potniškem prometom — danes. S prekournim delavnim časom, kakor tudi z izrednimi sredstvi seje oblastem posrečilo, da so v zadnjih dneh razčistile kupe vseh mogočih zaostankov in so na tem, da jim ni treba več sortirati, katero blago naj gre prvenstveno naprej, katero ne.
Tudi železniške družbe računajo s tem, da se celotni promet z današnjim dnem povrne na normalno pot. Začasno je bilo potrebno uvesti posebne vlake in vozove; pa tudi zračni promet, ki se je nujno pomnožil, je doprinesel svoj delež k povrat-ku v normalnost.
Vsekakor bo nekaj preglavic še z razpošiljatvijo pošte, zlasti ko bo občinstvo obremenilo pošto preko normale v dnevih Valentina. Na vsak način se pošiljke ne kopičijo več in novo došle gredo normalno svojo pot naprej, med tem ko se kupi zaostankov vidno znižujejo.
razpošiljanjem blaga, je opol-nomočilo svoje voditelje, da se začne stavkovno gibanje, ako bi komisija za stabilizacijo mezd ne pristala na povišanje mezd v njihovi industriji.
Sedaj ni toliko čas, da se borimo zoper delodajalce, ampak zoper komisijo za stabilizacijo mezd, to je parola sedanjega mezdnega gibanja.
Prišlo ti pa v poštev kakih 225,000 delavcev.
DELAVSKE UNIJE PREDLOŽILE TRUMANU STALIŠČE DELAVSTVA
WASHINGTON, 12. feb.—Ameriška federacija dela (A.F.L.) je napadla šefa mobilizacije Charles E. Wilsona, da bi vlada hotela sama imeti na razpolago delovno silo. Organizacija trdi, da je zaskrbljena spričo takega razvoja in da si ne bo dala strgati iz rok odločanje o delovni sili. Treba je ustanoviti sodelovanje med organiziranim delavstvom in med vladnimi organi.
Delavski voditelji so na delu,"
da priborijo ameriškemu delavcu odgovarjajočo besedo in vpliv pri uveljavljanju vladnih odredb, bodisi, da gre za razpolaganje z delavsko močjo, bodisi; da gre za ustalitev mezd in cen.
Njihovo delo je osredotočeno na stike z vladnimi organi, s kongresniki in senatorji, kakor tudi v tisku.
S tem, da je bil postavljen George M. Harrison kot prvi pomočnik Johnstona, šefa za gospodarsko stabilizacijo, delavstvo še ni povsem zadovoljno.
Delavski izvedenci naj pridejo na vsa mesta, če ne kot odločujoči, pa vsaj kot posvetovalni organi, ko gre za življenjsko važna njihova vprašanja. Vprašanje mezd in cen ščitijo v prvi vrsti ameriško delavno moč, ki predstavlja večino prebivalstva.
Trdi se, da bo imenoval Wilson svetovalca za delavska vprašanja predvsem na polju mobilizacije delavne sile. Tudi ni ne-simpatična misel, da bodo delavski zastopniki sou deležni pri od-ločevanju, -ko se izdajajo odredbe o uporabi materiala za civiliste, ko se določa, komu naj gre prednost v dodeljevanju in kopičenju blaga.
Delavstvo tudi zahteva ustanovitev posebnega odbora, ki naj bo v pomoč šefu državne obrambe. Imenujejo naj se kvalificirani delavci, katere podpirajo unije, da bo delavstvo prisotno, ko se delajo načrti, kakor tudi, kako naj se načrti izvajajo.
Parola delavstva organiziranega v unijah je, da se ne more učinkovito in pravično izvesti razporeditev dela, biti kos pomanjkanju dela in delavne moči samo z vladnimi dekreti, ampak je potreba upoštevati iniciativo in sodelovanje delavskih unij,
ki so se na tem polju že do sedaj odlično izkazale.
Kancler Adenauer razkrinkuje Rusijo
BONN, Nemčija, 11. feb. — Predsednik vlade zapadne Nemčije Konrad "Adenauer je govoril pred 1200 študenti univerze v Bonnu. Po njegovem mnenju Rusija s tem, da sili v ospredje konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, zasleduje samo ta cilj, da nevtralizira Nemčijo, da bi ta potem podla kot zrelo jabolko brez borbe v njeno na ročje.
"Mi ne bomo sprejeli nobenega dogovora med štirimi velesilam glede Nemčije, ki bi ne bil po našem mnenju v interesu Nemčije. Nemčija mora biti vprašana, kaj misli ona sama, ko se pripravlja ta konferenca Amerike, Velike Britanije, Rusije in Francije."
Kancler Adenauer je nadalje trdil, da so mu Amerikanci in Britanci zagotovili, da ga bodo informirali o pripravah za to konferenco, tako, da bo Nemčija glede vsega na tekočem.
Hočemo pogodbe, času primerne
NEW YORK, 12. feb.—Neodvisna unija delavcev, zaposlenih v "United Electrical," je najavila, da bo začela kampanjo po celi državi, da se povišajo delavske mezde. Unija šteje kakih 300,000 članov in ima kakih 1,000 mezdnih pogodb, katere je treba obnoviti oziroma prilagoditi njih vsebino današnjemu ekonomskemu stanju. Prizadeta bi bila s tem tudi družba General Electric. Kdaj bo unija sprožila vseohčo kampanjo, še ni najavljeno.
Kakor znano, je bila ta unija svoječasno izključena , iz vrst CIO, obdolžena, da v njej prevladujejo komunistični elementi.
Ne delodajalci —
vlada odloča
CHICAGO, 12. feb. —Dvoje velikih delavskih unij, katerih člani se pečajo z pakiranjem in
Lincolnove proslave; oče druge Amerike
SPRINGFIELD, 111., 12. feb.— Republikanska stranka hoče to leto s čim večjim povdarkom proslaviti rojstni.dan Abrahama Lincolna. Na grob Lincoln a prihaja na sto,tine odposlanstev iz vseii držav Amerike, kakor tudi iz tujih držav. Vršijo se parade za parado in je bila vidna posebno parada veteranov špan-ske-ameriške vojske.
Skavti e v Lincolnov spomin
GETTYSBURG, Pa., 12. feb. —V rojstnem kraju znamenite "Gettysburške adrese" so bili vidni skavt je, ki so priredili im-pozantno parado na znanem bojišču. Parade so se udeležili tudi zastopniki razseljenih oseb iz Baltika.
Z Lincolnom za predsednika 1952
WASHINGTON, 12. feb.—Republikanska stranka je najavila celo vrsto zborovanj in govorov, ko so republikanski govorniki proslavljali rojstni dan prvega predsednika in ustanovitelja republikanske stranke Abrahama Lincolna in kritizirali vlado, zunanjo politiko predsednika Tru-mana, pobijali inflacijo in zagovarjali pravice kongresa. Predvidenih je nad 50 govornikov, ki bodo govorili še na kakih 2000 javnih zborovanjih. Proslavo rojstnega dne Abrahama Lincolna so vzeli republikanci za propagando njihovega programa in kakor oni izjavljajo računajo trdno s tem, da bodo leta 1952 dobili absolutno kontrolo nad Belo hišo, ko bodo tja postavili svojega predsednika, in nad kongresom.
Cleveland se je oddolžil Lincolnu
CLEVELAND, O., 12. feb.— Občinstvo, veterani in druge organizacije so se zbrale danes dopoldne pred spomenikom Abrahama Lincolna, kjer se je brala Lincolnova Gettysburška adre-sa, katero je recitiral Morris Morgenstern; kjer so defilirale parade veteranov in bile oddane častne salve. Zvečer pa so se prireditve nadaljevale v zaprtih prostorih. Govorniki so počastili Lincolna s parolo, da je z njim nastopilo novo rojstvo ameriške svobode.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. februarja 1951
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Monitis—(Za tri mesece)
.$8.50 _ 5.00 - 3.00
UREDNIKOVA POŠTA
RAZNO IZ COLLINWOOD-A
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ŠIBKA" TOČKA AMERIŠKE DEMOKRACIJE
Med imeni, ki se prominentno omenjajo v zvezi z imenovanjem takozvanega baseball commissioner j a, t. j. moža, ki ima odločilno besedo v sporih najbolj popularnega ameriškega športa, je po poročilih v dnevnem tisku na prvem mestu ohijski governer Frank J. Lausche. Ta poročila tudi pravijo, da j^ Lausche, ki je bil za svojih mladih let pro-fesijonalen igralec baseballa, mesto pripravljen sprejeti, ako bi mu bilo ponujeno.
Zadnja leta je to službo upravljal "Happy" Chandler iz države Kentucky, ki je v ta namen odstopil visoki urad senatorja Zedinjenih držav. Pred njim je bil dolgo let "car" ameriškega baseballa nekdanji zvezni sodnik Landis.
Znano, dasiravno navadno pozabljeno dejstvo je, da so javni uradniki v Ameriki, izredno slabo plačani. Na primer plača governer j a države Ohio, ki ima osem milijonov prebivalcev in je ena najbolj važnih držav v ameriški Uniji, znaša le nekaj nad 13 tisoč dolarjev letno— vsota, ki jo prekašajo letni dohodki neštetih obskurnih posameznikov v privatni trgovini in obrti, ki nimajo absolutno nobene odgovornosti do javnosti. Resnica je, da javna služba v ogromni večini slučajev predstavlja osebno žrtev, zlasti v finančnem oziru, posledica česar je, da mnogo ljudi prvovrstnega kalibra iz materijalnega vidika ni v stanju ostati v javnih uradih, oziroma se sploh držijo proč od njih!
Za ta nedostatek plačuje ameriška demokracija že sedaj in utegne še bolj v bodočnosti.
JUGOSLAVIJA IN BRITANIJA
Londonski dopisnik "New York Timesa" "poroča o razpletu pogajanj in razgovorov med Jugoslavijo in Britanijo povodom obiska jugoslovanskega prosvetnega ministra Milovana Djilasa v Londonu med ostalim sledeče:
Dočim zapadne sile tehtajo grožnjo sovjetskih satelitov proti Jugoslaviji in razmišljajo, kakšno pomoč bi se ji prožila, pa maršal Tito sam še ni vprašal za orožje ali jamstvo varnosti. Toda jugoslovanski premier navzlic temu mirno in neuradno raziskuje možnosti pomoči v slučaju aktualnega ali predstoječega napada in deluje na izboljšanju odnosov Jugoslavije z Zapadoin slasti s socialistično vlado Britanije.
Djilas, ki se je baš vrnil v Beograd, je tekom desetdnevnega obiska v Londonu govoril z vsemi vodilnimi člani vlade in imel je tudi dolg pogovor z voditeljem opozicije Winstonom Churchillom. Djilasovemu obisku bodo sledili drugi jugoslovanski funkcijonarji.
Ne glede na to, kakšno je gledanje maršala Tita in jugoslovanskega ljudstva glede možnosti napada s strani sovjetskih satelitov, pa je jasno, da v Jugoslaviji ni nika-kega razburjenja. Mirna odločnost se zracali iz vseh diplomatskih vesti, ki prihajajo v London, in o maršalu Titi se ne more reči, da nervozno kliče na pomoč.
Obstojajo trije glavni vzroki, zakaj za enkrat še ni vprašal za pomoč. Prvi je ta, da bi se s tem izpostavil propagandni obtožbi, da se je pridružil "vojnemu taboru" zapadnih imparijalistov in se popolnoma prodal "kapitalistom." Na drugem mestu bi utegnil vabiti napad, ako bi začel nanovo opremljati svoje sile, akoravno se tudi izpostavlja nevarnosti, ako bi predolgo čakal. Tretjič pa se brez dvoma zaveda, da Zedinjene države in Britanija v tem času nista v stanju nuditi izdatne pomoči.
Vsekakor pa je maršal Tito podvzel vse korake za odstranitev ideoloških zavir pomoči od strani Zapada in je očividno sklenil, da se v tem pogledu predvsem približa Britaniji, ker ima ta dežela socialistično vlado, ki je sicer bolj zmerna, bolj programatična in manj dogmatična kot marksistični socializem Beograda, a je vendar socialistična.
STRAJK V ANGLIJI
LONDON, 12. feb,—Štrajk pristaniških delavcev, najjačji v meetu Liverpoolu, nosi obiležje negotovosti. Kakor znano ta štrajk ni bil proglašen od delavskih unij in tudi ni bil splo-
šnega značaja. Zdi se, da bo kak energičen poseg v štrajk bodisi od unij ali od vlade vzpostavil normalno stanje, ker resolucije stavkujočih same namigujejo, da je povrnitev na delo v zvezi z eventuelnim odlokom centralnih zvez.
"Trije tički" in film "Na svoji zemlji
To dramsko predstavo nam bo podalo dramsko društvo Ve-rovšek v nedeljo, 18. februarja na odru Slovenskega delavskega doma. Komedija "Trije tički" je imela že cel koš smole v zadnjih mesecih, snežni vihar je tudi te "Tičke" držal nazaj, da niso mogli sfrčati ob določenem času na oder SDD, no— pa vseeno v nedeljo, 18. februarja, ako bo vse šlo posreči, se jim boste lahko nasmejali iz odprte duše, ker ga bodo tako lomili. Vloge so v rokah prav dobrih igralcev in izplačalo se bo jih videti. Poleg te vesele komedije pa se bo tudi kazalo slovenski film "Na svoji zemlji" in vsi, ki ste ta film videli, ko se ga je prvič kazalo, imate gotovo željo videti ga še enkrat.
Dramske igre iz stare domovine
Drago Šega je nam ameriškim Slovencem poslal 25 knjig raznih dramskih iger s sledečimi naslovi: "Operacija" in "Ogenj in pepel" (M. Puceva); "Kreflova kmetija" (J. Potrč). "V Taj^i" A. Afinogenov). "Razvalina življenja" (F. S. Finžgar). "Lacko in Krefli izdajalec" (J. Potrč). "Pot do zločina" (M. Kranjeec). "Kralj na Betajnovi" (I. Cankar). "Raztrgane!—težka ura" (M. Bor). "Nevihta" (A. N. Ostrovski). "Hlapci" (I. Cankar). "Na dnu" (M. Gorki). "Tugomer" (F. Levstik). Vse te so drame, ša-loigre pa so sledeče:
"Milijon težav" (V. Katajev). "Goreče srce" (Ostrovski). "Žu panova Micka" (T. Linhart) "Varh" (Garick-Smole). "Laž-njivec" (C. Goldani). "Komedijant Hermelin" (V. Werner). "Kreature (B. Kreft). "Rusko vprašanje" (K. Simonov). "Krapi" (A. Ingolič). "Za narodov blagor" (I. Cankar). "Ženitev" (Gogolj). "Sumljiva oseba."
Štiri enodejanke (B. Nušič). Vse te dramske knjige so bile izročene v arhiv dramskega društva Verovšek in so na razpolago vsaki dramski skupini, katera želi katero izmed teh iger.
"Tito—New Ally"
Ta film je bil posnet v Jugoslaviji potom družbe "March of Time," in je bil že kazan v Tele-news gledališču (Cleveland) skozi celi prejšnji teden in ponovno zadnjo soboto, nedeljo in včeraj v novem "Lake" gledališču na Lake Shore Blvd. Tisoče Američanov je že videlo ta film in ali bi ne bilo prav umestno, da bi se glavni odbor našega SANSa zavzel in aranžiral, da se ta film kaže neposredno v naselbini, kjer živijo jugoslovanski Američani? Znano mi je, da se film prav lahko dobi proti mali odškodnini. Samo malo zanimanja je potreba, pa bo šlo. Film se kaže še nocoj, 13. feb.
The National Geographic
To je ameriška civična družba z milijoni članov, katere skupine potujejo po celem svetu, posnemajo razne zanimivosti, lilmirajo kraje, mesta, vasi in razne zanimivosti in v izdaji za mesec februar je v tej zanimivi reviji posvečenih 20 strani pisanja in poleg tudi 28 ilustracij iz Jugoslavije. Poseben opis o vtisih in kaj je videl v teku mesec dni časa in prepotoval 2,700 milj Titove Jugoslavije, podaja George W. Long in Volkmar Wentzel pa je filmiral kraje. Govorica med nami, kakor nekateri pravijo, "Ja, kdo pa zna angleško govoriti v starem kraju," je ponovno pobita v opisu tega potovanja po G. W. Longu, kateri piše med drugim (bilo je v mestu Mostar v Bosni):
"Saturday evenings promenaded in the near-by main square
to music from the inevitable public loud-speakers. Clean-cut youths in Yugoslav Air Force blue filled our hotel dining room. In the lobby, over cups of thick Turkish coffee, we showed new-found friends copies of the National Geographic and talked with them in basic English."
In kaj piše o naši Ljubljani:
"A rainbow arched Ljubljana when we reach this beautiful capital of Slovenia. In many ways this city with the musical name is Yugoslavia's most up to-date. When clanging trolleys, honking autos, and the noise of crowds hurrying to work wakened me next morning, thought I was back in the States. Heavy industry changed the face of this once quiet university and market town; in five years its prewar population has doubled. The big Litostroj factory, turning out turbines, steam boilers, and machinery, has 20,000 workers. Around this sprawling modern plant rises a new city of apartments, schools, stores, and theaters."
Primerjajoč ta opis znanstve nika G. W. Long in pa govorice nekaterih naših, ki so se povrnili iz obiska svojih rojstnih krajev in prinesli s setoj novice, katere so pobrali v domači vasi in prii^ešene iz sosednjih vasi potom "branovske pošte," kar lahko razumemo, zakaj vse to.	Vinko Coff
Kratke vesti iz Jugoslavije
1,511 delavcev-specialistov
V mariborskih podjetjih je bilo prevedenih v nazive 17,264 delavcev, izmed katerih je pre jelo naziv specialista 1,511 delavcev, to je 10 odstotkov vsega delavstva, kar dokazuje visoko strokovno usposobljenost mariborskih delavcev. Največ specialistov je -zaposlenih v dveh največjih mariborskih tovarnah: v Mariborski tekstilni tovarni in v Tovarni avtomo'bilov. Med specialisti je mnogo delavcev, ki imajo sposobnosti in pogoje za višje nazive (večkratni mojster, višji specialisti itd.) in ki jih bodo dobili, ko bodo opra vili potrebne izpite.
Prekmurska zemlja in njeni ljudje
Prekmurska zemlja nima kričečih, divje romantičnih krasot in nedostopnih vrhov, je pa vendarle polna mikavnosti in pestrosti. frirodna lepota Prek-murja je v valovanju žitnega polja, v pomirjajočem zelenju gozdov in travnikov. Te lepote se nikomur ne vsiljujejo kakor vrtnice in tulipani, iskati jih je treba kakor vijolice in šmarni-ce, ki ne vabijo in zapeljujejo, temveč skrite mirno čakajo, zavedajoč se svoje vrednosti.
Najlepše pa je Prekmurje spomladi, ko cvetejo sadovnjaki in jeseni, ko je vsa ravnina v ajdovem cvetju in so gozdovi na Goričkem najbolj pisani.
Prekmurje leži v najsevernejšem delu Jugoslavije. Na severu sega do Mure, kjer se pri Mono-štru dotika slovanstvo hemštva in madžarstva. Na vzhodu in severu meji Prekmurje na Ma džarsko, na zapadu na Avstrijo, na jugu pa na Hrvatsko Medji-murje.
Južni del Prekmurja je široka ravnina, ki je najobsežnejša slovanska ravan. To je najrodovit-nejši in gospodarsko najvažnejši Prekmurja. Severno od te ravnine se svet dviga v gričevje in nosi tudi ime Goričko.
"ŠOLSKA" HIDROCENTRALA V CERKNEM
Pri Generalni direkciji elektrogospodarstva Ljudske republike Slovenije je v sklopu Ljubljanske okrožne uprave Podjetje za razdeljevanje električne energije osnoval oddelek za dodatno elektrifikacijo, ki ima za nalogo, graditi majhne elektrarne na vseh tistih vodah, kjer je to z ozirom na ugodne vodne razmere inožno. Te male hidrocentrale oskrbujejo svoje lokalno področje, s čimer razbremenjujejo velike elektrarne, da le-te lahko oskrbujejo velike industrijske centre.
Tako bodo začeli graditi hidroelektrarno na "Zapoškem potoku" v Cerknem, okraj Idrija. Sama elektrarna bo imela visokotlačne Pelton-turbine in bo imela zmogljivost okrog 2,100,-000 kWh. Izkoristila bo 120 metrov efektivnega padca. Elektrarna bo lahko napajala samo vas Cerkno z njeno industrijo, poleg tega pa še tri vasice ob "Zapoškem potoku," ki do sedaj še nimajo električne luči.
Najinteresantnejše pri tem pa je to, da bo ta elektrarna dejansko šolska elektrarna novoustanovljene velike elektrogospodarske šole, ki je bila svečano predana svojemu namenu 4. decembra 1950 ob prisotnosti ministra Elektrogospodarstva Ljudske republike Slovenije in pomočnika ministra za novoo-svobojene kraje Jožeta Primo-žiča-Miklavža in drugih ostalih odličnih gostov.
Stiskalnica nove "šolske"
elektrarne bo v samem območju šole in to v delavniškem poslopju ter bo urejena kot učilnica. Tu bodo gojenci šole vršili vse vklope in izklope, kar jim bo najbolja praktična vaja za bodoče delo v velikih elektrarnah jugoslovanske petletke.
Istočasno bo prevzela šola v svoj delovni program izdelave vse hidromehanske opreme, kakor tudi vsa montažna dela v elektrarni, na cevovodu in stiskalnici. Na ta način bo dosežen dvojni efekt: gradnja elektrarne z zmajšanimi stroški in hkrati nadvse koristna praksa za gojence Elektrogospodarske šole.
Ravno tako bodo gojenci izvršili elektrifikacijo gorskih vasic Trebenče, Gorje in Poče, katerih prebivalci so se z navdušenjem priglasili, da bodo pomagali pri zemeljskih delih s prostovoljno delovno silo, lesom in vprežno živino. Predavatelji elektrogospodarske šole so namreč v okviru "tedna tehnike" imeli v vasici Gorje nadvse uspelo predavanje o elektrarnah Slovenije, ter so istočasno seznanili ljudi tudi z graditvijo te nove elektrarne, ki je za njih velikega pomena.
Zemeljska dela se bodo pričela že spomladi leta 1951, in je pričakovati, da bo elektrarna začela obratovati koncem tekočega leta. Na ta način bodo dobile električno luč tudi zadnje hribovske vasice, ne da bi se dodatno obremenjevale velike elektrarne.	P. F.
RIBICI—ZADRUŽNIKI NA JADRANU
ženi v ribiških proizvajalnih zadrugah, v državnih ribiških pgd-
Težko in revno je bilo življenje ribičev na Jadranu v preteklosti. Lovili so samo ob obali. Lova na oddaljenih področjih, na odprtem morju ni bilo.
Eden od razlogov tako težkega življenja in slabega izkoriščanja ribolovnih področij, so bila malenkostna sredstva, ki so jih imeli ribiči na razpolago. Ribiči so imeli le majhne čolne na vesla in jadre. Le redki so kili večji, motorni ribiški čolni opremljeni z vsemi potrebnimi tehničnimi sredstvi za ribolov.
Kakor čolni, je bila tudi ribolovna oprema silno primitivna. Ribiči so posedovali izključno le mreže manjših dimenzij. Mrežo so vrgli v morje, nato pa so jo z vrvmi vlekli k obali. To je bilo težko, naporno delo z majhnimi uspehi—ulovili so komaj 20 do 30 kilogramov rib.
Statistika predvojne Jugoslavije jasno pove, da je bilo koncem leta 1940 na Jadranu samo pet odstotkov ribiških čolnov na motorni pogon. Iz tega se jasno vidi, kako primitiven je bil morski ribolov še do nedavnega. Samo ob sebi je umevno, da s takimi čolni niso mogli uloviti rib na oddaljenih, najbogatejših področjih globokega Jadrana.
"Veliko skrb" stare Jugoslavije za napredek ribolova nam dobro ilustrira sledeči primer: Tedanje ministrstvo za promet, kamor je spadal tudi ribolov, je leta 1947 odobrilo proračun v znesku 100,000 dinarjev za potrebe morskega ribolova v vsej državi!
Morski ribolov je bil takrat brez znanstvenih osnov. Obstojal je sicer Oceanografski institut v Splitu, toda na razpolago je imel le malo sredstev in redke znanstvene delavce. Institut je imel le en čoln, sedem metrov dolg. To je vse, kar so nabavili od leta 1918 do 1941.
Takšna je bila stvarnost države, v kateri bi mogel biti ribolov izredno važna veja narodnega gospodarstva.
Danes se je položaj popolnoma spremenil. Ribiči po zdru-
jetjih in kmečkih delovnih zadrugah, kjer gradijo sebi lepše in udobnejše življenje. Stalno rastejo nove ribiške zadruge. Do konca lanskega leta je bilo ustanovljenih 44 ribiških delovnih zadrug, 20 ribiških proizvajalnih zadrug in 66 ribiških brigad v kmečkih delovnih zadrugah. Poleg tega obstoji na Jadranu še 17 državnih podjetij lokalnega in republiškega pomena.
To je omogočilo in izboljšalo življenjski standard ribičem-za-družnikom. Ribiške zadruge v Komiži, Valaluci, Jelši, in drugod "so temu najboljši dokaz.
Tehnične zaostalosti ni več! Grade se novi motorni čolni in pletejo nove, moderne mreže. Ribiči ne vlečejo več mrež iz morja, temveč opravljajo delo namesto njih stroji. Število modernih mrež se je že več kot podvojilo. Prav tako tudi število motornih čolnov.
V novi, socialistični Jugoslaviji ribiči prvič lovijo na oddaljenih področjih Jadrana. S proučevanjem morskega dna in pojavi rib se možnosti dela razširjajo. Veliki in hitri motorni čolni lovijo danes ribe z najsodobnejšo opremo m orodjem, ki niti najmanj ne zaostaja za opremo naprednih inozemskih ribičev.
S takimi sredstvi se je izboljšal tudi ribolov. To najbolje dokazuje sledeči pnmer: Desetletno predvojno povprečje ribolova je bilo 9,494 ton, medtem ko je sedaj že pet let letno povprečje 15,702 ton rib. Samo v preteklem letu so nalovili dvakrat več rib kakor je znašalo desetletno predvojno povprečje. V letu 1949 je 5,000 ribičev vključenih v zadružnem sektorju nalovilo toliko rib kot pred vojno 20,000 ribičev.

■SAVING'
SISTEM ZAVAROVANJA BANČNIH VLOG
Skoro vse banke in hranilnice v Zedinjenih državah so danes krite z zavarovalnino federalne zavarovalne korporacije. Oficiel-no ime te važne ustanove je tera včlanjena banka bankroti-Federal Deposit Insurance Corporation. Za primer, da bi karala, omenjena korporacija garantira ali izplača vse vloge do $5,000 stoprocentno; višje vloge so garantirane nekaj manj. Važno je, da so zavarovani mali vložniki.
Finančne institucije, ki so članice omenjene korporacije, morajo plačevati določene premije za zavarovalnino ter so od strani korporacije na določen način nadzorovane. Kljub temu včasih katera zaide v nesolvent-nos t. Toda taki slučaji so redki. V zadnjih štirih letih je izmed 13,600 včlanjenih bank Z3' prlo vrata samo 14. Vložniki, katerih vloge niso presegale tisoč dolarjev, seveda niso' ni'-izgubili.
Od prej omenjenih 14 bank jih je prišlo v finančne neprili" ke 11 zaradi poneverjenja strani bančnih uradnikov. Nekateri taki karakterji hočejo živeti previsoko, nekateri zapravljajo denar z ženskami, z igranjem, s stavami na konje itd' Neki bančni blagajnik v Indiani je izmenjal za okrog $200,0"" ničvrednih čekov svojim prijateljem, samo, da je je izkazal "dobrega človeka." Neka bančna uradnica v državi New York si je "izposodila" $110,000 bančnega denarja za nakup klobukov. Poneverbe se nekaj čaS® prikrivajo s falzificiranjem U®" tin, toda, kadar pridejo inšpektorji, pridejo take reči na da" in. prizadeti romajo v federaln® ječe; nekateri pa si tudi sa^) vzamejo življenje.
V takih primerih federalna z®' varovalninska korporacija najprej poskrbi, da vložniki zap^ banke dobijo, kar jim gre, ke' korporacija ima dovolj velik obratni fond. Istočasno se zapl®] ni kakršno koli premoženje, k' ga ima uradnik, kateri je poneverbe zakrivil. Nato se polag®" ma likvidira premoženje, ki ima banka, namreč vrednostne listine, vknjižbe, posestva, P"" slop ja itd. Korporaciji se z lik' vidacijo ne mudi in navadn" polagoma dobi vse nazaj, kar j® založila za izplačila vložnikom-
Tako korporacija začasno stuje vse mogoče vrednote: dovnjake, vinograde, inlekarij®' riževe farme, ovce, žito, b®'''' baž, opekarne, jeklarne itd. ^ državi Idaho ima celo neki zl® rudnik. Ker tako imovino daj a polagoma, kadar se nudij® prave prilike, le redkokrat kaj izgubi. V šestnajstih letih posl^ vanj a je korporacija izgubila likvidacijah le 25 milijonov larjev. Njeno finančno stanj® je tako ugodno, da je plačala f®" deralni blagajni nazaj vseh P"" sojenih 289 milijonov dolarj®^ prvotnega obratnega kapitala ^ ima še v blagajni 1,200 milijo nov dolarjev. To kaže, da je deralna korporacija za zavar"" vanje bančnih vlog finančno dna ustanova.
Federal Deposit Insurant® Corporation je pravi blagosl"^ posebno za male ljudi. Mnogi še spominjamo, koliko milij^ nov malih ljudi je pri polom' bank okoli leta 1930 izgubilo vS® prihranke. Ako bi bili imeli ko zavarovalninsko korporaciJ" prej, bi zaradi slabega P"® ^ vanj a in špekulacij no bilo liko bank propadlo, in tam, bi bile, ne bi bili vložniki trp^ li; vsaj tisti ne, katerih vlo^ niso presegale pet tisoČ dol^ jev. Moral je priti velik
via* sis-
čni polom, prodno je zvezna da vpeljala gori imenovani tem zavarovanja. Da se je to z^ varovanje vpeljalo, se imamo največji meri zahvaliti pokoj mu predsedniku Franklinu Rooseveltu, ki je prevzel sedništvo v času največje Čne polomije v letu 1933. .
—NOVA
13. februarja 1951
ENAKOPRAVNOST
" STRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
ZMAGOVITI POHOD UPORNIKOV
(Nadaljevanje)
To je bilo v četrtek. V petek smo zopet videli mnogo oborožene vojske na šestih kamionih m peš odhajati po žabjevaški cesti iz mesta. Po mestu so šle kakor ogenj v suši razburljive govorice, da so partizani v št. Jerneju premagali fašiste in jih vse do zadnjega—62 po številu "-zajeli, še tisti dan pa se je Vse pojasnilo drugače.
Petnajst Colaričevih uporni-kov iz prve čete Gorjanskega bataljona je na Dobah napadlo sovražnikovo kolono avtomobilov, ki smo jo v petek videli od-ajati iz mesta in s katero je tudi nemški častnik. Italija-^ so po bitki zaprli cesto, ki pži na Kostanjevico, da ne bi judje videli bojišča in "za škaf" P''elite krvi, kakor se je izrazil popotnik, ki je v soboto skozi obe prišel v Kostanjevico. Mr-® so Italijani v Kostanjevici ® rivaj zložili v cerkev in niso pustili nikogar blizu, dokler jih ®iso zopet skrivaj odpeljali v ovo mesto. Ranjence pa so po-® ali k Nemcem v Krško, ker ni-®o mogli čakati negotovega in
^Gvarnega povratka v Novo mesto.
Italijani so zagotavljali, da joku jejo dva mrtva in dva ra-Spominjam pa se, da je /o naše mesto dva dni pozne-priča trem vojaškim poko-ob igranju žalostink in iz-vojaških časti, kakr-lim	dajali svojim pad-
kaz Italijani niso radi raz-jih svojih pogrebov in so Večkrat, če je bilo le mogoče, nekaj dni utajili.
^jze Colarič se je s svojo jzanško patruljo vrnil v ta-risče na Kičeru brez vsake skode.
^0 napadu na Dobah je bil v ^stanjevici preplah.
Italijani so iz nepremagljivih "ki - ^ i d p v srednjeveškega ,	zbežali v mestece na
^J^ciču Krke, v upanju, da bo-"^ost, ki veže desni breg Seh^- utegnili odpeljati. S i . Riso utegnili odpeljati niti i™ uporniki ne-j v odprl^ vrata v svobodo.
-^"drej Hribar se ni upi-^^'.^®kateri pa so zatrjevali, že	^ uporniki dogovorjen
li	80 se drzno prikaza-
° mostom, ki drži v ® cce, in v veliki hiši trgovca, Ijg^^ J® izselil v Rajh, obstre-Peli^' Italijane. Na cesto, ki '^imo "klbštra" v gorske narušili drevja.
posadka je bila So	V torek po binkoštih
tal	metali pošto z le-
Žic ^zgibana domišljija mno-
so uporniki poda okupatorju ultimat, ki gori	poteči 27. maja; v
Šče. ^ S^ade partizani letali
2ra,k ^ 1 .
kakor	nabit z elektriko.
Ur ju Sorskih vrhovih v ne-nieja ^'"ko, ki je bila takrat ° spet nervozno zbirali ^ez rek ^.I^'^^^ovali z daljnogledi
gn^da^gf' Pf^'ti strojni-Križu i ^tari župnik v Sv. 'niritgi ^ ' "Ne izzivajte, ^'^Vence ^^^^^i&ana zloraba bo kakor v še Čas^'^'v^° armade zadaj, Vstaje Da • . Glusečem plazu f, ^"^^^^Sarja škofije in liberalci _	"i čul, niti
^iti Sokoli	niti Or-
^®rni (n ' "'ti neverniki niti
^®v, ki ip _	iz Gramov-
^ opravil spoved in ob-
hajilo ter s puško krenil v goro.
Med jetniki, rešenimi v "klo-štru," je bil tudi zdravnik doktor črnelič, ki se je pridružil upornikom in so ga štiri meseqe pozneje ustaši razbojniškega Pavla Herakoviča z varljivimi partizanskimi pokrivali na glavah zalotili pri njegovem sa-maritanskem delu in ga umorili, ko so pobili tudi težke ranjence in popalili njihovo gozdno kočo na Oserdku, na hrvaški meji.
Po krvavem napadu Colaričevih partizanov so Italijani ukazali Dobe izprazniti v nameri, da bi jih oplenili in uničili. Prestrašeni vaščani so navezovali cule, partizani pa so jim veleli ostati. Vnela se je bitka in Italijani so se drugič odeli s sramoto: Dobe, ki bi jim lahko dejali "predmestje" okupatorjeve postojanke, so bile rešene. Za maščevanje so Lahi iz letal metali bombe na nižinske vasi, Grob-Ije, Ostrog in St. Jernej, kjer se niso nikoli držali uporniki.
Italijani so se na otočiču sredi Krke premetavali kakor ščuka v saku. Tesen obroč uporniške ob-lege, v katerem so se dušili, so poskusili zlomiti 27. maja, ko so z vso močjo navalili v gozdove. Pod Oštrcem, blizu tam, kjer so partizani takrat kurili svoje taborne ognje, se je vnela srdita in odločilna borba. Dvesto šestdeset Italijanov je z lahkim ognjenim orožjem in 15 strojnicami uporno napadalo 14 partizanov, ki so se zakopali nad njimi in jih ni bilo mogoče premakniti s položajev. Italijani so tri ure pritiskali, da bi prodrli. Podpiralo jih je letalo, ki je metalo bombe in streljalo s strojnicami ter v črneči vasi ranilo tri ljudi, enega hudo.
Oštrčani in Crnečani so bežali v gozdove. Na bojišču je padel podporočnik Lojze Matjašič, smrtno zadet v čelo, ko je neprevidno dvignil glavo, da bi se ozrl po bojišču. Nekaj Italijanov se je prebilo na Oštrc in zapalilo štiri hiše, dva vinska hrama in neki hlev. Za vogalom hiše sta se znašla iz oči v oči partizan in Lah. Zadnji je bil urnejši in vrgel rdečo bombo. Partizan je obležal negiben. Italijan je noro skakal okoli njega in vzklikal: "Partigiano e morto!—Partizan je mrtev!"
Prihitela je ženska, vaščanka, obračala človeka na tleh. ter ga žalostno ogledovala. Bezanje je omamljenega partizana osvestilo. Šinil je pokonci in poskaku-jočega Laha ubil. Mrtvemu je še snel z vrata tulec z imenom in ga kot pričo nenavadne zmage prinesel po bitki v taborišče.
Upornikom bi prej zmanjkalo streliva kot poguma. Po dolgi in zagrizeni borbi se bojišče še vedno ni nikamor ganilo. Takrat so partizani dobili pomoč, ki je sovražnika napadla s strani. Italijanske čete so se zamajale in premakiiile. Umazano zeleni plaz okupatorjeve vojske je začel po pobočju gore počasi drseti, se pomikati hitreje in hitreje, kričaje dreti brezglavo v dolino, vse vprek, ne iskaje cest in uglajenih potov, kot razdivjan hudournik, ki si išče najkrajših poti in najmanjšega odpora.
Za njim pa so drveli odporni-ki, podobni jeznim gozdnim bogovom, ki pode nadležne vsiljivce iz svojega posvečenega kraljestva, ali kovbojem na divjem zahodu, podečim se z vihtečimi zanjkami za čredo splašenih konj.
(Dalje prihodnjič)
GOSPODARSKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Gradbena dela na poslopju velike tovarne obutva v Kranju se bližajo h koncu. Tovarna bo pričela obratovati sredi tekočega leta in bo izdelala trikrat več obutve, kot so jo dosedaj izdelale največje tovarne obutve v Sloveniji.
Brici imajo dovolj dobrega vina, že od nekdaj pa jim primanjkuje dobre pitne vode. Že pod Avstrijo in pozneje pod Italijo so si želeli imeti vodovod. Želja se jim je izpolnila. Ljudska oblast jim je že lansko leto pričela graditi vodovod, pri katerem tudi sami pridno pomagajo s prostovoljnim delom. Vodo bodo črpali iz Soče v bližini železniške postaje Plave. Doslej so že zgrajeni razni objekti v vrednosti nad šest milijonov dinarjev. Dokončan je že glavni rezervoar V Vrhovljah, z zmogljivostjo 800 kubičnih metrov vode, kar je poldnevna zaloga za devet vasi.
m
Tovarna vagonov, mostov in železniških konstrukcij "Drago-slav Djordjevič-Goša" v Sme-derevski Palanki, je na dan 29. decembra, ko je izpolnila svoj letni plan, poslala v promet novo kompozicijo potniških vagonov modernega tipa.
Nad 2,000 delavcev, šestkrat več kot doslej, bo pozimi sodelovalo pri graditvi normalnotirne železniške proge od Podlugova Vareša. To bo najdaljša industrijska proga (24 kilometrov) v Bosni in Hercegovini. Proga ima velik gospodarski pomen, ker bo povezala rudnik železne rude Vareš, železarno v Varešu in premogovnik Brezo z mladinsko progo Šamac-Sarajevo. Proga bo končana tekoče leto. Premogovnik Breza proizvaja sedaj 130% premoga več kot pred vojno. Rudnik železne rude "Vareš" pa bo čez dve leti po zgraditvi metalurškega kombinata v Zenici proizvajal tri milijone ton rude.
Makedonija je bila pred vojno najbolj zaostala kmetijska dežela, kjer je bilo v rabi še največ lesenih plugov. Zdaj pa se makedonsko kmetijstvo naglo mehanizira. Lansko leto so v Makedoniji prejeli več tisoč kmetijskih strojev in orodja, izdelkov domačih tovarn. Med drugim so zadružniki in zasebni kmetje dobili 5,00 jlugov, 9,000 sejalnic, 500 okopalnikov, 90 kosilnic, 2,000 bran, 200 trier-jev. Kmalu pa prejmejo 5,000 raznih kmetijskih strojev. Po osvoboditvi je Makedonija dobila v celoti že nad 40,000 kmetijskih strojev.
Hf.
Nov stroj za predelavo rib je skonstruiral nameščenec ministrstva za ribištvo Ljudske republike Hrvatske Josip Marde-šič. S strojem režejo ribje glave, ki so namenjene za konzerviranje. Novi stroj nadomešča mnogo delavcev in poenostavlja delo.
ž*
Petletni plan prevoza so izpolnili v štirih letih jugoslovanski železničarji. To veliko zmago so dosegli s vztrajno borbo in iznajdljivostjo, z uvedbo novih delovnih metod, predvsem pa z izkoriščanjem vseh notranjih rezerv.
Deset milijard za nove železniške gradnje v letu 1951. To je razvidno iz f)roračuna ministrstva za železnice in sicer za gradnjo novih prog, za dovrši-tev prog v gradnji in za ostalo kapitalno graditev v okviru železnic.
Med drugim se bo prihodnje leto začela graditi mladinska proga ID oboj-Ban j aluka. Ker bo na tej progi treba zgraditi velike predore in sicer predor "Leskov vod" v dolžini 1,765 metrov in še dva predora v dolžini 1,411 metrov, so že začeli pripravljalna dela za gradnjo teh predorov. Tudi barake že dovažajo, tako da bodo že v marcu prve-mladinske brigade začele pripravljati
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
gradbišče. To bo že tretja mladinska proga v Jugoslaviji.
m
V Beograjskem filmskem ateljeju razsvetljava reflektorjev z izmeničnih tokov ni ustrezala, ker ni stalno enako močna. Da bi mogli uporabljati reflektorje z istosmernim tokom, je treba izmenični tok preusmerjati v istosmemega. V ta namen bi potrebovali drago napravo, ki bi stala okrog štiri milijone deviznih dinarjev, če bi jo uvozili. Beograjski inženir Kostic, projektant komiteja za kinematografijo pa je konstruiral napravo domačega izdelka. Te dni bodo končali prototip tudi za trifazni tok. Naprav je preprosta in se je dobro obnesla. Uporabljati jo bo mogoče tudi v rudarstvu, kovinarstvu in drugih strokah, kjer uporabljajo isto-smerni tok.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. v. ŽUPNIK
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAiR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel. ENdicott 1-5013
DELO DOBIJO ŽENSKE
KLERKINJA - TIPKARICA
Delavka pri pripravi zelenjave in jedil.
Dobi stalno plačo in hrano. Zelo prijetne delovne razmere. Prednost imajo dekleta z izkušnjo v hotelskem delu, toda bomo sami izučili če treba. Zglasite se v
WAlfe PARK MANOR
1890 E. 107 ST.
MR. DACE ali MR. CONNER
Išče se dekleta
med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni instituciji.
Morajo biti vsaj nekoliko vešče tipkanja in knjigovodstva. 5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici. Za intervuj pokličite HE 1-5670
DELO DOBIJO MOŠKI
RAZNO
INŽENIRJI in DRAFTSMEN
PRILIKA ZA NEDAVNE GRADUANTE Structural — Piping — Casting Layout in detajli za velike parne generatorje.
Pokličite za podatke ali za sestanek
CH 1-3258
ali pa pišite na Employment Manager
THE
BABCOCK & WILCOX CO. 118 E. St. Clair St.
BROWN & SHARP
Automalic Screw Machine operatorji in setup delavci
ACME-GRIDLEY
Multiple Spindle Automatic Screw Machine operatorji in Set-up delavci
WARNER & SWASEY
Hand Turret Lathe operatorji in Set-up delavci
Plača od ure poleg bonusa in drugih podpor
Z & W MACHINE PRODUCTS, Inc. 5151 St. Clair Ave.
DELO DOBIJO ŽENSKE
DELO DOBIJO MOŠKI
Klerkinja - tipkarica
Kupovalni oddelek 5-dnevni tednik, 40 ur; stalna plača;
v okolici E. 72 St. in St. Clair Ave. Mrs. DRAZDIK EX 1-7200
INVENTORY CLERK
Purchasing Department 5 days, 40-hour week; salary; vicinity E. 72 St. and St. Clair Ave. Mrs. DRAZDIK EX 1-7200
HIŠNA OPRAVILA
splošna — bonus, plačane počitnice. Prijetne delovne razmere. 5 dni v tednu — 2 večera. Mora imeti mestna priporočila.
ERieview 1-0762
KLERKINJA
za lekarno; v vseh oddelkih. Prilika za ženske ^are nad 25 let; polni čas; prilika za napredovanje. Prijetne delovne razmere.
HAGEDORN'S DRUG STORE 4179 Pearl Rd., vogal Broadview
ŽENSKE
nad 21 let starosti za delo v restavraciji.
Dobe uniforme in obede; dobra začetna plača. Zglasite se osebno. WHITE TOWER 1801 Euclid Ave.
Pri nas dobite knjigo
He, The Father" (On, Oče)
katero je spisal FRANK MLAKAR Pošljemo kamorkoli.
Samo $3.00.
MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. .
AVTI NAPRODAJ
1947 OLDSMOBILE
"76," 2 vrata Sedan; hydramatic, dvo-vrstna siva barva; radio, grelec.
$1045
ECONOMY BUlCK CO. 8517 Euclid Ave. RA 1-0423
1950 BUICK
Super Fordor, Model 51. Sive barve, radio, grelec.
S229S
ECONOMY BUICK CO. 8517 Euclid Ave. RA 1-0423
1947 PACKARD
Sedan s 4 vrati, electromatic; siv, radio, grelec.
S895
ECONOMY BUICK CO. 8517 Euclid Ave. RA 1-0423
THE HIGBEE CO.
selling..........
Ready-To-Wear
........Jewelry
.........Gloves
Handbags, Corsets,
Yard Goods, Draperies
Regular employment Salary — commission Discount Part time employ
YOU'LL LIKE TO WORK AT
HIGBEE'S
SAND BLASTERS
Morajo biti izurjeni na ročnem in strojnem delu. Visoka plača od ure.
THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO. 3781 E. 77 St., od Broadway
TEŽAKI
VOZNIKI ROČNIH TRUKOV
DO 50. LETA STAROSTI. Stalno delo. Plača od ure. CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO.
3781 E. 77 St.
(od Broadway)
PRESS OPERATORJI
podnevni in ponoči E lektričar-oskrbnik Dobra plača od ure— stalno delo. THE AUTOMATIC DIE & PRODUCTS CO. 5446 Dunham Rd.
Maple Heights, O.
Popravljale! strojev in splošna dela
ter popravila na bullards
Turret Lathes Drill Presses
stalno delo za stanovitnega delavca — Plača od ure
West Steel Casting Co.
805 E. 70 St.
severno od St. Clair Ave.
MOŠKI
ZA SPLOŠNA DELA V TOVARNI Visoka plača od ure
The
W. W. Sly Mfg. Co.
3000 W. 47 St.
THE MILLS CO.
965 Wayside Rd. N. E.
potrebuje
Delavce na kovini (Sheet metal)
zavirače delavce za odpremljevalni oddelek licenciranega kurjača in čuvaja
Plača od ure Podnevi in ponoči
STROJNI OPERATORJI
IZURJENI
Milling Machine Turret Lathe Boring Mill Radial Drill
Dobra plača od ure Podnevi in nadurno delo
BRUCE-MACBETH ENGINE CO.
2111 Center St., Northy^est
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
AIRCRAFT MACHINISTS RADIAL DRILL PRESSES MILLING MACHINES ENGINE LATHES TURRET LATHES CARBIDE GRINDERS ROUGH GRINDERS
Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje.
Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan od 8.30 do 4. pop. v soboto od 8.00 do 12.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
TOOL COMPANY 3781 E. 77 St., od Broadway
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
J
13. februarja 1951
JOSIP JURČIČ
DOMEN
DOMAČA POVEST IZ PREJŠNJEGA VEKA
"Ne maram, Bog vam povrni, kar ste mi dali, dalje nečem delati dolga. Gospod Sova mi je torej tudi to srečo naklonil, da me izganjate na zimo in na mraz iz hiše ponoči, ko še psu ljudje pod klopjo privoščijo gorko mestece! Gospod Sova me ni mogel videti pri vas, že kar sem zrastel iz otroških hlač, tega sem se prepričal. Dobro vem, kako je pazil name, še ko sem bil pastir; tudi vem, da je lansko leto pregovarjal župana, naj mene ulovi in da gosposki za vojaka. In zdaj je menil, da me vam mora zopet on prvi tožiti! Zakaj, vrag vedi; jaz sem ga pustil pri miru. Kaj mi mar? A gleda naj, kod bom zdaj hodil, ker ne pozna me še, zadnjo mi je naredil. O, naj odgovarja, kjer hoče, ako bom napravil eno, ki si je ni v svesti."
"Saj mi ni Sova povedal, ali sem njega imenoval?" reče stari gospodar, ki mu je zdaj na misel prišlo, kako nespameten je bil, da je povedal tožnika.
"Imenovali ste ga, morda se vam je zareklo; toda tudi ko bi ga ne bili povedali, jaz bi ga bil uganil, kdo me je tožil. Le pustite, se bova že midva pomenila pri priliki!"
Domen pobere po teh besedah svojo kučmo z zamizja in vstane. Deklico prime za roko in ji reče: "Nič ne jokaj, Anka! Tvoj oče so me sicer nehvaležnega imenovali, pa videli bodo, da nisem tak, kakor jim je govoril Sova in kakor ljudje govore. Prosto ti je od mene, mo-ži se in srečna bodi; jaz ne bom vprašal več za teboj, pa tudi za kako drugo ne, kajti ko bi bil kdaj ljubil katero, bi bil samo tebe. Slišala si, da so me oče z grdo spodili."
Stisne ji roko in odide. Anka pa, ki ni mogla spregovoriti besedice, si pokrije z obema rokama obraz in joka, da se je očetu jela smiliti.
"Jaz le ne vem, kako moreš biti tako nespametna! Le ne misli, da je sam ta na svetu. Ne manjka se jih, ki bodo boljši zate in za svet," je rekel oče hčerki.
"Saj ni storil ničesar in spodili ste ga z grdo! Ah, zame ne boste dobili nobenega in, ko bi ga tudi, jaz ga ne maram. Oče, to je preveč!"
"Jaz bi ti povedal, kako se z menoj govori—pa naj bo za drugo pot. Idi zdaj spat! Naj se ti ne sanja o njem, moraš ga znemar pustiti. Če ti je še kaj nezblojenega razuma v glavi, moraš razvideti, da ne sme dalje pod mojo streho spati, saj si ga še do zdaj v oči bodla in on tebe."
Gospodar sname kožuh s peči ogrne ga in, še enkrat opomi-njevaje hčer, naj se odpravi spat, odide za hlapcem. Nekaj je moža priganjalo, da bi pogledal, kam je šel hlapec. Zakaj je moža priganjalo, da bi pogledal, kam je šel hlapec, sam ni vedel. Zadnje besede Domnove, ko je rekel "pomenila se bova s Sovo," mu niso dale miru. Moral si je pritrditi, da se je tudi njemu že od nekdaj zdel hlapec Domen grozno čuden človek; ni ga mogel popolnoma spoznati in razumeti. Zavoljo te prikritosti ravno ga ni mogel nikdar prav ljubiti, kakor bi ga bil sicer ljubil, in iz istega razloga ga je nejevolja prijela in nekak strah ga je prešinil, ko je slišal, da Domen njegovo hčer rad vidi. Zaletelo
se je bilo možu, ko je povedal, kdo mu je prvi pravil to reč, in videl je, da je bil hlapec besedo pobral tako naglo, kakor jo je on brez premisleka izustil. "Ko bi se hotel maščevati nad njim?" je mislil stari gospodar in pot ga je oblil po čelu,
Najprvo stopi v konjski hlev, kjer so spali hlapci. Drugi so še svetili, Domna pa ni bilo med njimi. Reko gospodarju, da ga niso videli, kar so odšli iz hiše. Opomin jeva je hlapce, naj varujejo ognja v slamo zatrositi, zapusti mož hlev, korači čez dvorišče in po gazu proti tako imenovanemu gradu, kjer je bil gospod Sova. Gredoč se domisli, da bi bil lahko šel hlapec k sosedu. Zavije torej po strani; zmrzli, skorjasti sneg mu je olajšal pot naravnost z gazu. Kmalu pride pod sosedovo okno. Prešteje vse ljudi, sosede, ki so veseli sedeli okoli peči in okoli mize in si pravili izmišljene po-vedke in dogodke iz lastnega življenja; vendar med njimi Domna ni bilo.
Zdaj jo ureže čez travnik vse vprek proti gradu. Ko bi bil kdo videl, kako je starček urno prestopal v temni noči na pol s snegom zasute razbore in kotanje po njivah, bi bil menil, da ta človek nikdar ni še blizu sedemdeset let star. Naenkrat pa se ustavi. Na travniku je videl človeka stati pri miru, kakor bi bil iz lesa. Ko se približa, spozna Domna. Držal je kol v roki, čelo nastanjal nanj in jokal na glas. Gospodarja je bilo skoraj strah. Tega človeka še ni videl jokati, kar je odra-stel otroškim letom; čuden in otožen glas na samini in mraz\x v takem času, vse to mu je čudno delo. Že bi bil rajši šel svojo pot mimo hlapca, a škripajoči sneg le-tega predrami, da naglo vzdigne glavo. Hlapčeva roka stisne kolec, a spoznavši gospodarja, se pobesi. Vsakemu drugemu, ki bi ga bil zalotil tako, morda ne bi bil prizanesel.
"Kaj pa delaš tukaj. Domen?" ga vpraša stari z mnogo prijaznejšim glasom, kakor je popred govoril z njim.
"Kaj me zalezujete?" reče hlapec z zamolklim glasom. "Kaj vam mar jaz in moja pota? Če ste me redili, zato sem vam delal ko črna živina; zdaj ste me izgnali ko psa! Povem vam, ako boste gledali za menoj, pozabim, kdo ste mi bili. Mačka sme gledati vaši hčeri v očesce, jaz ne smem."
"Domen, imej pamet, jaz te ne zalezujem," odgovarja stari.
"Ne? Čemu ste prišli semkaj!" Dasi je bilo tema, je Ju-rec videl, kako se Domnu svetijo oči, in rad bi bil doma ali pa v gradu in ne na samem s tem človekom.
Jaz sem hotel h gospodu Sovi, pa sem tebe naletel tukaj. Prosim te, pojdi spat; prehladil se boš, ves razgaljen si. Saj te nisem gonil še to noč iz hiše; tudi sem ti rekel, da ti bom že toliko dal, da boš brez skrbi živel. Pojdi nazaj v konjski hlev pa se ulezi!"
"Tedaj k Sovi greste?" reče hlapec. "To seve povedat, da ste me spodili, kakor je on sveto, val. Le pojdite, le, pa mu povejte, da sem bil jaz ravno na poti k njemu, zahvalit se mu. Zdaj pa ne grem z vami., pridem drugo pot.—Kola ne potrebujem tedaj!" Rekši, vrže drog po snegu in odide.
Gospodar gleda za njim. Ko vidi, da Se je obrnil proti hosti,
kjer je v samotni koči stanovala njegova stara mati, ne pa proti njegovi domačiji, gre tudi on svojo pot dalje. Kmalu je mogel razločiti temno "grajsko" poslopje in odsev luči, ki je brlela v gospodovi izbi.
2. Gospod Sova
Samotno je stalo pri cesti staro zidano poslopje, ki je vendar, dasiravno ne gradu podobno, uživalo ono ime.
Gospod Sova je sedel v gradu v svoji izbi v prvem nadstropju. Bil je mož dolge, močne postave. Trhlo lice in upale male oči so kazale, da so ga v prejšnjih letih razjedale strasti. Vsa okolica je vedela, da gospod Sova rad spravlja, nerad pa daje iz rok. Že ta lastnost bi utegnila komu zbuditi misel, da je bil gospod bogat, ko bi tudi ne bil vedel, da je že po očetu podedoval mnogo penez. Celo v burni mladosti, ko mu je kipela kri in ni krotil strasti, ampak jim ugajal, celo tačas ga je neka prirojena varčljivost vodUa, da ni raztroševal imetja. Eni so celo trdili, da sta lakomnost in skoparija vselej premagali, kadar so se razbrzdane strasti v njem iz oči v oči spopadle. Sicer so kmetje, tlačanje njegovi, sodili, da gospod Sova še ne bi bil prenapačen mož, ko ne bi bil tako neznano skop in tako malo z ljudmi. Pečal se namreč ni z nikomer razen s sosedom Jur-cem. Ta mu je bil skoraj edini izmed .kmetov (gospode tako ni bilo blizu), da se je pomenkoval z njim še o kaki drugi reči, ki ni bila ravno potrebna. Celo z ženo in sinom je malo govoril; le posamezne besede, kakor šiloma izgolčane, je izrekel sem ter tja, veleva je ali prepovedovanje. ToUkanj bolj čudno je bilo videti, da je Jurec toliko veljal pri tem možu, da je sedel skoraj vsak večer poleti in pozimi v njegovi izbi, po-govarjaje se z njim.
Predniki gospoda Sove, ki, dasiravno plemenitaš, ni bog vedi za koliko stopinj presegal svojih tlačanov z razumom in izobražen jem, so bili, kakor je pravila govorica, med ljudstvom, iz navadne domače krvi,«kakrš-na teče po žUah katerega si bodi kramarčka, dasiravno bi se bil vsak mož silo zameril gospodu Sovi, ko je bil kako tako pravljico vpričo njega ponovil. Nosil je namreč še stari pra-praded našega plemenitega gospoda preprosto krošnjo na svojem hrbtišču od hiše do hiše, ponujal in prodajal šivanke, igle, nožice in drugo tako drob-nje. Ker je tudi on bil tiste lastnosti, ki smo jo že na vnuku, našem gospodu, hvalili, si je bil pridobil sčasoma premoženje, ki je še mnogo bolj na-rastlo, ko se je njegov sin preselil v tuje in tam kupčeval zmerom z večjo srečo. Na starost si je bil kupil zopet v prejšnji kranjski domovini omenjeno graščino in pa pridevek plemenitega imena. Ker kmetje v okolici niso mogli izgovarjati dolgega nemškega imena s svojimi mehkejšimi slovanskimi jeziki, so prekrstili novega gospoda po svoje in ga med seboj jeli imenovati Sovo, baje zato, ker je imel navado za vsako tretjo besedo klicati; uj! uj! kakor znana ponočna ptica. To ime, kratko in lahko izgovor-Ijivo, se je prijelo rodovine in kmetje nazadnje niso vedeli, ali ima še kakovo ime. Naposled so bili tako bogati, da so se bali tatov in v gnoj pred svinjskim hlevom zakopavali denar v mehovih, .Toda le slabo so s tem skrili svoje bogastvo, kajti prašiče so kmalu izrile težek meh penezov na dan; ljudje so vkup leteli iz razgnali še veliko večji hrup o prozovitem bogastvu gospodovem. Tako se je razve-delo, da je gospod Sova silo denaren.
Sedel je torej Sova pri luči v gorki svoji izbi in, brezmisel-no predse glede, počasi vlekel in kadil iz velike pipe tobak.
Uncle Sam Says


"The best way of saving for a working man is the Payroll Savings Plan for the purchase of U. S. Savings Bonds." That is the story from thousands of employed persons who are today helping their country and themselves as well. It is also the opinion of a couple in Niagara Falls who made a down payment on a new home with Savings Bonds. They are now putting 10 per cent of their pay into Savings Bonds so that they can buy a bakery. You too can build your own future by signing up for the Payroll Savings Plan where you work, or if sfelf-employed, the Bond-A-IVlonth Plan at your bank.
U. S. Treasury Department
Zdajci zasliši, da nekdo trka na velika vrata. Hlapci in dekle v prostorni hištmi (družinski izbi) so uganjali bui'ke; glasen krik in smeh se je razlegal od tamkaj. Družina torej niso mogli tako lahko slišati, da bi se nekdo rad glasil v grad. Torej prime sam gospodar svečo in gre gledat. Navada ni bila, da bi bil kdo tako pozno zahajal v grad; Jurec je že enkrat bil ta večer tu, torej gospodar ni hotel kar odpr'eti, ampak je vprašal ne z najprijaaiejšim glasom: "Kdo je?"
(Dalje prihodnjič)
Iz prve polovice tega stoletja
Dne 31. decembra 1950 je bila zaključena prva polovica dvajsetega stoletja. Leto 1900 se je pričelo v miru. V septembru istega leta je nemški državni zbor sklenil zgraditi vojno mornarico, ki naj bo večja od briti-ške. To je bil eden predhodnih znakov za ^prvo svetovno vojno. Dne 7. oktobra 1908 je stara Av-stro-Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino, katero provinco je do takrat upravljala kot mandat. To je bil jasen znak nemškega prodiranja na Balkan in Sredozemlje sploh. ^
Dne 12. oktobra 1901 je bil poslan prvi brezžični signal preko Atlantika in 17. decembra 1903 je Orville Wright napravil prvi uspešni letalski polet s svo-pim letalom blizu mesteca Kitty-hawk, South Carolina.
Dne 28. junija 1914 je bil v Sarajevu ubit avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, kar je dalo Avstro-Ogrski in
^ blag spomin
ob prvi obletnici smrti našega nadvse ljubljenega sinčka in bratca
(HARIES F. KOMAN JR.
kateri je odšel v večnost dne 13. februarja 1950.
Oj, kruta smrt, ki življenje kar naenkrat zagreniš!
Radost nam v trpljenje bridko z enim mahom spremeniš.
Ugrabila si nam sinCka-bratca, ni ga več v naši sredi,
srca naša so žalostna, sinček-bratec zdaj biva v nebeškem raju!
ŽALUJOČI OSTALI:
CHARLES in ROSE KOMAN,
LAVERNE in MARIANNE, sestri
Cleveland, Ohio,
dne 13. februarja 1951.,
Nemčiji zaželjen povod za priče-tek prve svetovne vojne. Tako zvane centralne sile: Nemčija, Avstro-Ogrska in Turčija so bile poražene in končno premirje z Nemčijo je bilo podpisano 11. novembra 1918. V januarju 1917 se je izvršila v Rusiji revolucija, ki je strmoglavila carizem in vzpostavila prvo komunistično državo.
Za bodoče vzdrževanje svetovnega miru je bila ustanovljena Liga narodov in prvo zborovanje iste se je vršilo 2. novembra 1920 v Genevi. Vsled političnega preobrata v Zedinjenih državah se naša republika ni pridružila Ligi narodov, kar je pripomoglo k predčasni smrti te organizacije.
Velik finančni polom na new-yorški borzi dne 29. oktobra 1929 je bil predhodnik velike depresije in bančnih polomov proti koncu leta 1932 in v začetku leta 1933. Dne 4. marca 1933 je predsednik Franklin D. Roosevelt nastopil svoj prvi termin..
Dne 20. januarja 1920 je Adolf Hitler postal nemški kan-celar in je takoj odredil veliko oboroževanje. Dne 1. septembra 1939 so nemške armade navalile na Poljsko, s čimer se je pričela druga svetovna vojna. Dne 7. decembra 1941 so japonski letalci napadli ladje in pristanišče Pearl Harbor na Havaju in s tem so bile Zedinjene države potegnjene v vojno. Par dni za tem sta tudi Nemčija in Italija napovedali vojno Zedinjenim državam.
Nemčija je kapitulirala 7. maja 1945. Na Japonskem je bila vržena prva atomska bomba 6. avgusta 1945 in 14. avgusta istega leta je Japonska Jiapitulirala.
Dne 12. aprila 1945 je umrl predsednik Franklin D. Roosevelt, edini ameriški predsednik, ki je bil izvoljen za štirikratni termin. Dne 25. aprila 1945 so se pričele ustanovne konference za organizacijo Združenih narodov
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
V San Franciscu in prva seja Varnostnega sveta te organizacije je bila 10. januarja 1946 v Londonu. Začetek sedanje vojne v Koreji je bil 25. junija 1950, ko so komunistične čete Severne Koreje navalile na republiko Južne Koreje. Dne 16. decembra 1950 je predsednik Truman proglasil izredno stanje v Zedinjenih državah.
V gornjem so navedeni nekateri najvažnejši svetovni dogodki v prvi polovici tekočega stoletja. Bilo je še mnogo drugih za razne narode zelo važnih dogodkov, kot osamosvojitev Indije in Indonezije, pa ni mogoče vseh navesti. Na vsak način je bila prva polovica tekočega stoletja dovolj razburljiva.
—NOVA DOBA
v blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. . DEarborn 2-3179
HELP WANTED—Domestic
COMPETENT Middle-aged Woman Light housework. Assist with children. New home. Own room^
Board. Northwest.
ROdney 3-0963
COMPETENT Nursemaid — Complete charge 3V2 year old boy-6 days week - go $35.
COlumbus 1-8555 No response—RAndolph 6-6123
COMPETENT Woman — General^, housework. Must like children',.. Light cooking. Own room bath. Good salary.
MUseum 4-00833
COMPETENT Girl or Woman General housework. Assist care of child. No cooking. Other ^ help. Stay. Liberal time off-
_ _ LOngbeach l-4lO®§
WANTED TO RENT
RUDOLPH KASTELEG
Zatisnil je svoje mile oči dne 13. februarja 1950.
Kako žalostni so dnevi,
odkar Te več med nami ni,
ljubi soprog in dragi oče.
Spomin pa bomo ohranili na Tebe v srcih vekomaj!
ŽALUJOČI OSTALI:
FRANCES, soproga RUDOLPH F., FRANCES J., SOPHIE ZLATE, sin in hčeri JOSEPH ZLATE, žet FRANCES, sinaha SHIRLEY IN JOANNE ZLATE, vnukinji
Cleveland, Ohio,
dne 13. februarja 1951.

Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGRJEBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI
AmbularCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
EMPIRE COAL — 8202Broadway
OLGA POCOHONTAS
IMAMO VSAKOVRSTNI PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE VES PREMOG DOBRO ODBRAN
VUlcan 3-3416	Anna For luna, lastnica
ARSICH & RUSS
6108 St. Clair Avenue HE 1-3910
RAZPRODAJA
SE PRIČNE V
Četrtek, 15. februarja 1951
ŽENSKA OBLEKE	OTROŠKE OBLEKE
po 20 odst. popusta	po 75c
OSTANKI BLAGA	NEKOLIKO ZAPRAŠENE
različne velikosti, primerno	flanelaste spodnje srajce.
	pižame, otroške in ženske
za staro domovino.	po primernem popustu.
Naša nova zaloga ženskih spomladanskih oblek je pravkar dospela. Pisane, plaids in solidne barve: tudi novo bombažno percale blago v lepih pisanih barvah.
Naša nova zaloga ženskih spomladanskih oblek je pravkar dospela. Pisane, plaids in solidne barve: tudi novo bombažno percale blago v lepih pisanih barvah.
RESPONSIBLE Business Man Mother need 2 bedroom unfw'l nished apartment. North Northwest. Any good neighboflj hood. References if desired. M-y Edinger.—ANdovor 3-4470 ness hours. Evenings and weeK" days EAstgate 7-7746.	^
RESPONSIBLE Middle-aged Co^
pie ijeed 6 room unfurnishe#
apartment. N or NW. Will taK® possession now or April 1. Mo" erate rental.	>
ANdover 3-592'
RESPONSIBLE Couple, both employed, 14 year old daughte > urgently need 4-6 room lieate unfurnished. apartment. A n ^ good location. Moderate renta*' Daytime BRunswick 8-920 Evenings SAcramento 2-25*
RESPONSIBLE COUPLE - 2 children need 5-6 room apartitie« • North or Northwest. Will dec®" rate and co-operate. Modera*'® rental.	„
LAkeview 5-664
JUST MOVED recently from consin. Have been living inaf^^ nished apartment. Would 4-5 room unfurnislied apartme . so I can take furniture out j storage. We are 2 adults and grown son. Will cause you trouble. Prefer Berwyn. „,„4 Call LY 3-6^
DESPERATE — Responsible Police Officer - Employed wif^^ no children or pets need room unfurnished apartment, or NW. Moderate rental.
NAtional 2-4477 before 5
RESPONSIBLE Middle-aged Co^ pie - both employed need 4 too heated unfurnished apartrncn Southwest. Moderate rental.
Boulevard 8-7"
RESPONSIBLE Young Chemist ^ Wife - 2 children urgently 5-6 room unfurnished apartmcf' North or Northwest. Modern rental.
WHitehall 4-8
I, ANDLORDS
___________ Responsible
Young Couple, little child, j., gently need 4-5 room un nished apartment. Any Sooo cation. Southwest. Moderate r
May wood 48®^
RESPONSIBLE Middle-aged jy pie, no children or pets, ur^e j need 5 room unfurnished he y or unlieated apartment,
good location. South o'' Kinley Park. 35 years with ^ Moderate rental.	ggjB
LANDLORDS — Please reai.
read
Young responsible couple.
child, urgently need 4-5 ^^0 unfurnished apartment. ^ .gl. or Northwest, lyioderate re Will decorate.	„g
Michigan 2-3