List 29. m v • lecaj LIL i / nar Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Ogla Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača leto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 20. julija 1894. Slovenci in Poljaki. Mi smo si nakopali jezo nekaterih listov, ker smo marsikaj prigodilo, kar se težko strinja z avstrijskim trijotizmom. Nobena avstrijska vlada pa ne bode trpela se dogajali v Pragi, kjer so se že Res, da naravnost tega Mladočehi dogodkov, kakor so mazali cesarski orli. niso delali, temveč, po njih zapeljani mladiči. Vse drugačno stališče bi bil imel grof Taafle se *pali izreči v našem listu za približanje Slovencev s takrat ni imel opraviti z izjemnim stanjem v Pragi, Poljaki. Očita se nam zaradi tega „plitvost". Mi nečemo je predložil zakon o občni volilni pravici. Levičarji da ko ne kaj tacega podtikati tistim, ki niso z nami jednacega bili imeli nobenega vprašanja, s katerim mnenja, prepričani smo pa, da se mora politika opirati delati vladi ovire. Za volilno reformo na dejanske razmere, da vse teoretične razprave dosti ne bili mogli pa bila vlada potem že debila večino iz Mladočehov, protisemitov, Ru pomorejo. Slovenci smo preslabi, da bi mogli vreči se- sinov, nekaterih konservativcev, nekaterih liberalcev in danji sistem. smo takoj zagovarjali protikoalicijo se osnovala, dokler je bilo količkaj upanja » ko î da se Poljakov. Vladni vpliv precej pripomore. Seveda bi Mla dočehi bili morali že poprej gledati, da si ohranijo spo njo kaj doseže. Toda danes moramo reči, da smo se pre- sobnost, da postanejo vladna stranka, kadar to bilo pričali da čelu protikoalicije dosti pričakovati od nje. Mladočehi, ki so na potreba, seveda bi pri tem tudi bili morali včasih svoje pokazali sposobnosti, da bi znali državnopravne težnje precej popustiti, da bi volilno druge večje stranke sebi pritegniti. Celo Rusini se ne reformo spravili v tek in tako izpodbili tla nemškim marajo njim pridružiti. Le poglejmo elemente, ki so v liberalcem. opoziciji m vprašajmo, se li najde kak avstrijski Splošno smo pa mi vedno naglašali sodelovanje vseh državnik, ki bi hotel in mogel iz njih sestaviti kako av- Slovanov, posebno vseh avstrijskih Slovanov ker y strijsko vlado. Po našem mnenji se Slovani moremo opomoči jedino ako se vedno trdneje opiramo na ustavo in vedno zahte skupnem delovanji je mogoče, da kaj dosežemo, i tem ne dajemo prednosti nobene narodnosti Mi pa pri govarjamo pi m za it vseh slovanskih rodov. Tako smo od vamo narodno jednakopravnost. Na kake daleč sezajoče ločno že obsojali, da nekaterniki vedno mahajo po Srbih, državne preosnove pa ne smemo preveč računati in tudi Jednako pa moramo tudi obžalovati, da nekateri vedno se o njih težko doseglo kako sporazumljenje. Državno- mahajo po Poljakih. Da Poljaki hodijo taka pota, niso , temveč prisilile so jih tudi razmere. Več- sami krivi pravna m druga podobna vprašanja nas le razdvajajo. In dokler bodo Mladočehi dajali prednost njih državnemu krat so se premalo iskale zveze njimi. Sicer pa moramo reči, da tista doba ni bila najslabša, ko so Čehi, Poljaki in Slovenci v državnem zboru pravu pred narodno jednakopravnostjo, tako dolgo se razmere v Avstriji ne bodo izboljšale. Trdi se, da Mladočehi niso krivi sedanjega polo- vzajemno postopali. Kdor se le spominja, kakšne so bile žaja. Mi tudi vemo, da so neposredni prouzročitelji koa- razmere pred Taaffejevo vlado v Avstriji, mora priznati lici je nemški konservativci, levičarji in Poljaki. malo dalje nazaj posežemo, pa vendar vidimo i Če da pa so Mladočehi semtertja vsaj indirektno k temu pripomogli. Čehi in Poljaki da so se stvari precej zboljšale, dokler se niso vsled preradikalne mladočeške politike jeli slabšati odnošaji mej Čehi so s svojo nepremišlj politiko pritirali do izjem Mladočehi so s svojo malo prerusofilsko politiko nega stanja v Pragi. Mi ne rečemo, da je vse tako črno, odganjali Poljake od sebe. Mi ne rečemo 1 IÈ M M é i I ' i hI mu kakor Mladočehi slikajo î ali vendar se je na Češkem • % da Poljaki niso marsikaj krivi sami, ali na drugi strani pa Rusija ž njimi fA 280 tudi tako postopa, da nikdo njenega postopanja odobravati ne more, če je za narodno jednakopravnost. Pravično in lepo ni, da se na javnih mestih v Rusiji prepoveduje raba poljščine in se poljski jezik povsod odriva. To Poljake boli in naravno je, da Poljaki ne morejo biti prijatelji tistega, ki tako postopanje zagovarja. Če Poljaki niso prijatelji Rusije, zaradi tega še ne sme nikdo dol-žiti jih, da so nasprotniki Slovanov sploh. Naše mnenje je in ostane, da se je nam pred vsem držati avstrijskih slovanskih bratov, ker s temi nas v prvi vrsti vežejo vezi. Kako prednost dajati Rusom pred Poljaki je pač jako nevarno, ker s tem pridemo le prehitro ob dobro ime v višjih krogih, kar je že nam večkrat škodovalo. Strogo pa mi ne ločimo zapadne kulture od vzhodne, kakor jo nekateri. Kdor pazno zasleduje razvoj znanosti našega časa, bode kmalu spoznal, da se zapadna in vzhodna kultura tako strogo ne dasta ločiti. Mi pač dobro vemo, da je zlasti Danilevski dokazoval to razliko, in vse mogoče in nemogoče stvari navajal za svoje mnenje. Taki različni kulturni tipi so se mogli pač razviti le v prejšnjih časih, kakor jih on navaja, ob času železnic in brzojava se pa nasprotja vse bolj zravnavajo. Le poglejmo v Rusijo, vse večji ruski učenjaki so v zvezi z zapadnimi učenjaki, zlasti z nemškimi. Mnenje, da so Rusi bolji Slovani od Poljakov se pač mora vsakemu omajati, ako bere v njih znanstvenih delih največje nepoznanje o drugih Slovanih. Tako v njih novejšem naučném slovníku govore o Trijestu, Lajbahu, Agrarnu, Pojku, Gercu in Klagenfurtu i. t. d. Slovaki se pa nahajajo v obeh polovicah avstrijske monarhije. To vse v delu, pri katerem sodelujejo vseučiliščni profesorji. Tega pa nismo navedli, da bi hoteli morda Ruse žaliti, temveč le zaradi tega, da čitatelji razvidijo, da separatizem ni doma le pri Poljakih, temveč še v nekoliko večji meri pri Rusih. Mnenje, da ni prav, če morda mi Slovenci s poljsko pomočjo skušamo, kaj doseči, se nam nikakor ne dozdeva prav. Seveda samo z gimnazijo v Celji se še ne smemo zadovoljiti. Gledati bode treba, da dobimo tudi ljudske šole na Koroškem in drugod in se dejansko uvede narodna jednakopravnost. Če bodemo pa čakali tistega, da se po prizadevanji Mladocehov preobrazi Avstrija, se nam do tedaj že mnogo tisoč naroda potopi v nemškem morji. Mladočehi sami priznavajo, da se zna sedanji sistem še dolgo držati, in da ni upanja, da bi se stvari premenile. Dr. Gregr sam je nekoč stavil v tem oziru jedino nado na kakšna vnanja zamotanja, katera pa najbrž ne pridejo tako hitro in bi mu sploh ne priporočali nam zidati svoje politike na take negotovosti. Če se nam govori, da ne poznamo niti katekizma avstrijske politike, na to le toliko rečemo, da se stvari dajo od več stranij ogledavati. Nobeden pa ne more trditi, da je baš njegov političen katekizem jedino pravi in mi tudi nikomur ne priznavamo pravice, da naj nam predpisoval pota, po katerih bodemo hodili v politiki. „Novice" so in bodo odločno zagovarjale slovansko in avstrijsko politiko, slovanstvo in avstrijstvo jim je bilo vodilo in jim bode poleg vere, za katere so se bojevali naši pred dedje. Politični pregled. Dr. Heilsberg. — Na Dunaji je umrl jeden najbolj zagrizenih nasprotnikov Slovencev dr. Heilsberg. Bil je še le 54 let star. Rojen je bil na Dunaji, kjer je dovršil svoje študije in si pridobil juridičin in medicinski doktorat Stajarci so ga že več let volili v deželni in državni zbor, kjer je kaj rad porabil vsako priliko, da je zabavljal proti Slovencem. Bil je v načelstvu Zjedinjene levice. Shod sokolskih društev, bode v Levovu povodom deželne razstave. K temu shodu se pa niso povabila češka sokolska društva in to gotovo iz političnih ozirov. Poljaki niso naklonjeni Čehom. Ogerske zastave na Hrvaškem. — Ob intronizaciji novega zagrebškega nadškofa dal je ban na vladnem poslopji razobesiti ogersko zastavo. Zaradi tega ga je interpeloval Frank v deželnem zboru. Ban mu je odgovoril, da ima pravico to storiti, ker se tudi na Ogerskem razobešajo hrvaške zastave. Slovenske šole v Gorici. — Deželni šolski svet je bil naročil goriški občini, da osnuje slovensko ljudsko šolo. Mestni zbor se je pa proti temu ukazu sklenil pritožiti na ministerstvo. S tem je mestni zbor vso stvar zavlekel za jedno leto, ako tudi s pritožbo sicer ničesa ne opravi. Grospodje na Dunaji Slovencem niso posebno naklonjeni in ne bodo hiteli z rešitvijo pritožbe. Ko bi vladni krogi na Dunaji bili bolj Slovencem naklonjeni, bi se tudi v Grorici ne upali delati tacih upor. Slovenske šole v Trstu. — če tudi se je dokazalo, da je dovolj slovenskih otrok v Trstu, vendar je namestništvo odklonilo osnovo slovenske šole. V svojem utemeljevanji pravi, da je več slovenskih šol v okolici, katere lahko obiskujejo slovenski otroki. Te šole tudi vzdržuje tržaška občina in niso toliko oddaljene od mesta, da bi se občina mogla siliti, da osnuje še v mestu slovensko šolo. Lepo je to. Otroci naj hodijo iz mesta na kmete v šolo. Kaj tacega pač ni nikjer drugje na svetu. Hrvaška gimnazija v Reki je že dolgo bila Madjarom trn v peti in delali so z vsemi silami na to, da se spravi iz Reke, da ne bode več spominjala, da je Reka hrvaška. To se bode sedaj zgodilo. Hrvaška vlada je že sklenila seveda po želji madjarske, da se gimnazija premesti v Sušak. Oi sabora bode letos že zahtevala 400.000 gld. da se zgradi novo gimnazijsko poslopje v Sušaku Opozicija se bode pač temu z vsemi silami protivila, ali njeno upiranje ne bode nič pomagalo, kajti vladni kimovci imajo večino in bodo vse privolili, kar bode ban zahteval. Tako bode Reka zgubila zadnjo sled hrvaštva. Najprej se je iz Reke premestilo hrvaško sodišče, sedaj se še gimnazija. Sicer se pa ne ve, če bode to naposled za Madjare imelo tako ugodne posledice, kakor mislijo. Italijani so Madjare podpirali le iz sovraštva do Hrvatov. Ko zgine hrvaška gimnazija iz Reke, utegnejo se kmalu pokazati huda nasprotja mej Italijani in Madjari. Civilni zakon na Hrvaškem. — V ogerski gospodski zbornici je ban hrvaški zagovarjal civilni zakon in tudi gla- V * so val zanj. Cisto dosledno je torej, ako ga bode skušal tudi uvesti na Hrvaškem Hrvaška vlada že deluje na to. Za civilni zakon je pa tudi velik del stranke prava, zmerna opozicija, ki pa v zboru skoro nič zastopana ni, pa odločno proti civilnemu zakonu. Brez težav pa uvedenje na Hrvaškem ne bode šlo. Ta stvar bode napravila razpor mej vladno stranko. Kar je duhovnikov v vladni stranki bodo seveda izstopili, in za njimi pojdejo še nekateri drugi. Saboi ima mnogo viri-listov, grajščakov, ki navadno ne prihajajo k sejam, ki bodo najbrž v veliki veČini glasovali proti civilnemu zakonu Odlo Azija. Nemiri na Koreji, ki so provzročili razpor Inte- čevali bodo pa najbrže Srbi, katerih so važna opora vlade. Če mej Kitajci in Japonei so se zadnji' čas zopet ponovili, bodo Srbi se izrekli proti civilnemu zakonu, pa vlada ne bode resovane evropske velevlasti si prizadevajo da razpor porav- prodrla njim Stvar torej od tega odvisna, če bodo se na]o. v se Anglija se je ponudila za posredovalko in tudi Eusija si prizadeva zapréčiti, da ne nastane vojna mej Kino in Ja-Nemadjarske narodnosti na Ogerskem se zače- ponom. Z ozirom na to, da Japan, predno ni zopet vse mirno sporazumeli katoliki in pravoslavni njajo vedno bolj zavedati in se pripravlj na odpor proti na Koreji, beče ondi tudi svojo veljavo imeti, lahko še pride Madjarom. Rumunski, srbski davno sestanek na Dunaji in gram novi skupni stranki. Sedaj pa skličej slancev raznih nemadjarskih narodnostij, da slovaške vodje imeli so ne- do vojne nuj mpcminanima kraljestvoma. v glavnih potezah sestavili pro kongres odpo se posvetuje o osnovi nove stranke. Ko bi pa vlada kongres prepovedala, pa hočejo se tajno organizovati. Mi želimo nemadjarskim narodnostim najboljšega vspeha. Da niso tako dolgo držale rok križem, bi njih stanje ne bilo tako žalostno. Baš s tem, «i Obrtnija. mm da se niso dovoij udeležev političnega ljenja, ;SO pomagale g^r j J ti^.' t^v-f t^i? ^^ ^^ ^tič.f Posrebrenje domačih stvarij. Po daljši rabi posrebrene stvari zgube svojo sre- Madjarom do nadvlade Največ so zakrivili Rumuni, ki 5o na- brno prevlako in svoj lesk. Treba je torej gledati, da stopili popolnoma pasivno politiko v veliko veselje Madjarom. jih kako zopet popravimo. Pa tudi je dobro, če moremo Pasivna politika je veliko težavneja nego še aktivna in ž njo se redkokje kaj doseže Bolgarija vedno večja Nezadovoljnost napram Stambulovu je na dan se razkrivajo no\a nas bakrene in medene (mesingaste) stvari prevleči s srebrom. v Železne stvari morajo se v ta namen najprej pobakriti. iUtva katera Na svetlo se očistijo in denejo v raztopljino bakrenega je on prcuzroČil i v političnem i v zasebnem življenji. Po došlih suliata. poročilih moral je biti on pravi bulov pri odstopu imel prista njega. trinog Kolikor še Stam obrnili so se zdaj vsi od Vkljub temu pa ostane on aroganten do skraj Kobuižan mu je svetoval, da naj zapusti Bolg tega noče storiti shod. ie meje. toda on Dne 15. t. m. bil je v Sofiji velik ljudski Vse stvari, ki se posrebre, se morajo očistiti vsake umazanosti, ki je na njih, zlasti pa vsake tolšče. V ta namen jih izperemo z alkoholom ali bencinom. Če rabimo bencin, moramo pač biti previdni, ker se rad užge in katerega se je udeležilo več ti ljudij trajalo pozno v noč Udeležniki so sogl cijo, s katero se f oživlja Kobui ministerskega predsednika K Zborovanje je sprejeli resoJu-na takoj izpusti bivšega in vse druge politične torej ni brez nevarnosti ž njim imeti opraviti. Stvarij, katere mislimo posrebriti, se ne smemo do- žrtve Stambulova. v kateri se nahaj Po hodu se je zbralo pred Črno džamij priredile tikati z roko, na polti. ker jih oneznažili s tolščo, ki se drži nad 6000 osob so Najložje posrebrimo stvari, ako Karavelovu viharne ovacije. Odtod je šla zbi Stambulovu in demonstrovala proti njemu. v • množica 1 g peklenskega kamna raztopimo v \0 g vode, ]/a 9 salmijaka pa v 5 g Rusija. da so si pričeli anarhisti postalo je nekako moderno svoje izbirati največje V i ciji je anarhistična roka umorila predsednika, v Italiji je anar- vode, katero tekočino prilijemo prvi. Pri tem se pa te kocina skali, ker se izloči klorovo srebro. To kalno te kocino zopet sčistimo, ako raztopimo 2 g žveplenopodso histična napetost poskušala umor na poslanske zbornice pred- kislega natrona (unterschwefligsaures Natron) in to te sednika itd. in zdaj pr kakor se poroča iz Petrograda kocino pridenemo prvi. V to čisto tekočino vsujemo ondi na sled anarhistični zaroti, ki je nameravala atentat na carja. Policija je zí žensko, pri katerih so terijala. Dognalo se je, da so ti nam pria namreč dva poljska dijaka in neko našli bombo, narejeno iz angleškega ma- umoriti carja. do 3 g čiste, mehke plavne krede (Schlaumkreide) in tako dobimo mlečno tekočino, s katero z volneno cunjo drgnemo očiščene stvari, katere si mislimo posrebriti. Stvari Francija. tile se dne 14. julij vesno praznov kako Narodni praznik, obletnica razdejanja bas- se potem opero v hladni vodi in dobro obrišejo z volneno mrti Carnotove ni tako slo- cunjo ali pa usnjem in videti so, kakor bi bile srebrne. letos led T sicer. Slavnostnih predstav brez stop nine v gledališčih ni bilo in drugih velikih oficijelnih parad tudi ne. Vlada je denar, ki se je sicer v to potrosil letos dala v dobrodelne namene Ljudske slavnosti so se pa vse- Na temnem mestu lahko dalje časa spravimo teko čino za posrebrenj se ne spridi Ravno tako pripravno, ali vendar manj praktično jedno vršile. Tudi te je s početka pariško mestno starešinstvo je, ako stvarij, katere mislimo posrebriti drgnemo z v vodi namerav zabraniti a jih posled z ozirom na to, da bi to izvestne obrtnike in podjetnike, ki ob tej priliki mnogo zaslužijo in si tako rekoč preskrbe za slabeje čase, preveč zadelo, Ljudsko razveselj vršilo se je torej vendar le dovolilo, kakor druga leta, Španija. — Na Spanjskem so razmere kaj žalostne. Ne samo, da anarhisti vznemirjajo dan za dnevom svet s svojimi nečloveškimi atentati in ne samo, da ima krona ondi se boriti proti tem prekucuhom, ampak ima še druge nevarne namočeno zmesjo 1 dela klorovega srebra, 1 dela kuhinjske soli, 2/3 dela krede in 2 delov pepelike (potošlja). Ta metoda je pa težavneja zaradi tega, ker je klorovo srebro težko spravljati, kajti kaj rado se razkroji. Trajneje pa posrebrimo stvari, ako jih obesimo v vrelo tekočino 1 dela vinskega kamna î dela soli in i 4 ražnike hočej prekucniti kraljestvo in hrepene po re- dela klorovega srebra. Seveda je še več druzih načinov posrebrenja î k a publiki. V raznih mestih se republičani zadnje dni kar očitno pripravljajo na revolucijo. Razdelili so že mnogo orožja terih Po nekod so se primerile velike protidinastične demonstracij po nekaterih zahtevajo precejšne ročne spretnosti Tako se da narediti neka posrebrevalna zmes iz 1 dela klo- Ylada je na dotična mesta odposlala ečj krdela vojaštva rovega srebra, 3 delov bisernega pepela 1 7a dela boji se pa celo deželo. da se revolucijonarna agitacija razširila čez -----. * /2----tuhinjske soli, 1 dela plavne krede in toliko vode, da se te stvari dobro sprimejo. S to zmesjo drgnemo s pomočjo * mehkega usnja stvari, katere mislimo posrebriti. Ko se gospodar sedaj prodal. Pritožuje se nadalje čez žrebčarijo je stvar posrebrila, jo izperemo z vodo, kateri so dejali nekoliko pralne sode. pri- v Udmatu. Konjerejci priženejo kobile k plemenju toda žrebca prav mnogokrat ni nobenega doma, ker se ž njimi Iz 3*8 g srebrnega nitrata, 7-5 gr cijanskega kalija, okrog vozijo. 7'bg plovne krede, in 55 g destilovane vode napravi se G. Nemanič priporoča s toplimi besedami predlo S tekočina za posrebrenje. Stvari denejo se naj pet minut novomeške podružnice in se pritožuje čez novi zakon, ka v to tekočino in potem dobro zdrgnejo. Ravnati treba z omenjeno tekočino jako previdno, strupena. ker Je pa zelo teri v veliko škodo malim posestnikom v občinah, koder nimajo licenciranih bikov. Večji kmetje imajo svoje bike, katerim spuščajo svoje krave. Manjši posestniki Obrtnijske raznoterosti. pa ne morejo gnati svojih krav nikamor, ker po postavi ne sme nobeden nelicenciran bik tujih krav plemeniti. G. tajnik Pire pripoznava potrebo spremembe za- Električna luč na železničnih vlakih. V Franciji in kona o povzdigi govedoreje. Stroški liceaciranja so pre-Angliji so se delale poskusnje, da bi vpeljali električno luč na veliki za posameznika. Kmetijska družba je plačala za železničnih vlakih. Nikjer se pa to ni posrečilo. Pokazalo se je, da bi bila trikrat dražja, kot je olje, in bi poleg tega ne licenciranje plemenskega bika na Viči 13 Va 2ld. Tudi bila tako zanesljiva. Zbiralne baterije se niso obnesle, ker ploče pri tresenji silno trpe. Dinamične stroje je pa treba preskrbno nadzorovati. Minolo bode vsekako predno izpodrine elektrika olje pri razsvetljavi v vagonih. to ne ugaja živinorejcem, ker licencirajo, kadar se jim zljubi. Na Gorenjskem ženejo dostikrat vže vso živino na v se nekaj časa, planine, potem še le pride komisija. Glavni odbor kme tijske družbe zatorej predlaga, da bi se vprašale vse Najboljša tolšča za ohranjenje orožja je vaselinska kmetijske podružnice, katerih sprememb zakona o povzdigi orožna tolšča, nima v sebi nobene kisline. Voda ni zdrava v vodnjaku, se večkrat toži. To prihaja največ od tod, ker po zemlji prihaja gnojnica v vod- njak. Da se to ne z^odi, naj se gnojne jame in stranišča obzidajo vsaj s po 1 opeko debelim zidom Rabi naj se hidravlična malta in naposled se zidovi omečejo dobro s cementno soli olajša, malto. Ce se bode pri zidanji stranišč in gnojnih jam na to gledalo, pa bodemo imeli zdravo vodo v vodnjakih. govedoreje si žele, ter naj se te želje predlože deželnemu odboru. Sprejeto. Podružnice planinska, novomeška in čateška predlagajo, naj glavni odbor dela na to, da se oddaja živinske G. Peter Pogačnik pravi, ako se oziramo na pota » na sitnosti, na pisarije, ki so potrebne, predno se dobi rečemo, da je živinska sol živinska sol, potem lahko «j : : l/mo+iich/ft : S8SSHHHÍÍK8Í = ** € ž wsisgmkm(08š i Kmetijstvo. = mmsm^mR = * >g» dražja, kakor navadna kuhinjska. To poznamo lahko vže iz tega, da so mnogi sol vže plačali, pa radi sitnostij pustili sol in denar. G. Rohrmann povdarja zlasti to, da je ubožnemu kmetu nemogoče, da bi sol naprej plačeval bi kot Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Kmetijska podružnica novomeška predlaga torej, komisija za licenciranje bikov ogledovala tudi manj in se njo za celo leto zalagal. Računi pri oddajanju da se 18 mesecev stare bike in jih, ako jih spoznala ko sposobne, provizorično licencirala. Posestniki tacih bikov dosegli i1/ leta sta naj bi pa dobili licenco, kadar v M! rosti. Živinorejcem naj bi se dajalo veselje s tem, da se jim delile premije za dobre in lepe bike o priliki ko misijskih ogledov. S tem bi se vsaj nekoliko odškodovali za sitnosti, katere jim nalaga nova postava. Da bi se stroški za komisije znižali, naj bi se tudi število članov stopalo proti takim, ki spuščajo nelicencirane žrebce živinske soli so tako zamotani, da mnogi občinski predstojniki niso zmožni jih izdelovati. Sprejeto. NovomeŠKa podružnica predlaga: C. kr. kmetijska družba, zlasti njen konjerejski odsek naj skrbi, da bodo konji za vojno zopet kupovali pri asentnih misijah. G. tajnik Pire pojasni, da se pri asentnih komisijah konji niso nikoli kupovali, pač pa pri dirkanju v Št Jarněji, kar se bode tudi letos zgodilo. Žalibože, da je dobila vojna le malo sposobnih konj. Podružnica v Št. Jarněji, prosi naj bi se strogo po- komisiji znižalo. jeden živinorejec Zadostovala dva živinozdravnika in plemenju. Predlog se sprejme in izroči konjerejskemu odseku. Podružnica novomeška predlaga dalje, naj bi glavni odbor kmetijske družbe delal na to da Da Kostanjeviška podružnica predlaga, naj bi se vino-rejcem, ki zasajajo amerikanske trte dajale veče podpore. G. Bajuk se pritožuje, da ni mogoče dobiti iz dr- komisije. Občine in kmetje pa le nočejo bikov kupiti, žavnih trtnic zadostno ključev in reznikov. Metliška po se postava o povzdigi živinoreje strožje izvršuje. Dosedaj se vrše redno občine zamogle lažje dobiti bikov, naj bi dobivale družnica je morala radi tega narediti lastno trtnico, ker nagrade. pa podružnica nima denarnih sredstev in na Belokranj G. Babnik pravi, da je glede bikov po novem za- skem tudi delavcev ni dobiti, naj bi deželni odbor porabil t I % ~' » < konu slabeje, nego je bilo poprej. V Dobrunjah so imeli prisilnih delavcev za rigolovanje trtnice. Možje in krepki , lani je bil samo jeden in še tistega je mladenci so šli večinoma v Ameriko, ostale so samo poprej bike — 283 ženske » otroci in starčki. Taki pač ne morejo opravljati Čohanje govedi. V juniju, juliju, avgustu in septem- da ki težavnega dela pri rigolovanji. G. Zagorjan predsednik čateške podružnice želi bi deželni odbor poslal podružnici izurjenega učenca bi učil vinorejce cepljenja trt. G. Bajuk želi, da bi potni učitelj za vinarstvo prišel večkrat tudi na Belokranjsko. bru goveji zolži neke nadležne muhe nadlegujejo živino. Te muhe ležejo jajčica v dlako goveje živine, iz katerih izlezejo ličinke se zabodo v kožo. Govedom se narede mozolji. Ži- vali mnogo trpe in koža ni za nobeno rabo. Te jajčiee pa odpravimo, če te mesece pridno živino Čoharno (stregljamo.) naj Podružnica novomeška predlaga: Kmetijska družba prosi večo podporo za nakup galice in naj dela z vso močjo na to, da se galica monopolizira. G. Rohrmann utemeljoč ta predlog pove, da se prodaja v obilni meri tudi ponarejena galica. Ako bi se ^ : USPI = M : I : Poučni in zabavni del. pa prava galica pocenila konkurirati. j ponarejena galica ne mogla Novomeška podružnica želi na dalje î da kosta Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) V. (Dalje.) Tako imajo velike tovarne za kočije v Cincinatiju njeviška državna trtni ca bolj hitro reševala razne prošnje. m tovarne za hišno opravo v Michiganu posebno tovorne Št. jernejska podružnica pravi, da bi se delile pre- vagone posebne velikosti, da v njih morejo prevažati ve- mije za dobro požlahtnenje. Vsi predlogi se sprejmejo like kočije, omnibuse in posebno hišno opravo ; mesnice v Podružnica begunjska na Gorenjskem predlaga, naj Armorov, Svitie v Čikagi in Kanzas-Citiju imajo svoje pobi kmetijska družba delala na to, da bi se osnovala de- sebne vagone-refridžestore, za prevažanje svežega mesa v želna zavarovalnica. vse konce Zjedinjenih držav. Kamnolomi Maina in Ver- G. tajnik v imenu podružnice zagovarja ta predlog. Predno se pa zamore osnovati deželna zavarovalnica, mora monta razpošiljajo granit in marmor na posebno težkih nepokritih vozovih ; zavodi konjsko- in električno želez- državni zbor sploh mogoče. editi postavo, da so take ovalnice ničnih vagonov rabijo posebno nizke in dolge odkrite va gone, nalašč tako narejene za pripravno nakladanje, pre G. Bajuk želi, da bi take deželne zavaro/alnice tudi živino zavarovale. Col-podkrajska podružnica predlaga: naj stori potrebno, da se ne bode tako strogo postopalo pri razdeljevanji gozdov, kakor do sedaj. G. Bajec, zastopnik podružnice, podpira predlog in pojasni, da so stroški komisij dostikrat toliki, da niti dotični pašnik ali gozd toliko vreden ni. Po nasvetu glavnega odbora se sklene prošnji izročiti nemu nadzorništvu v uvaževanje. kladanje in razkladanje teh vagonov. Razen teh vagonov trgovcev in velikih obrtnikov so po vseh Zjedinjenih dr- Kmet. družba žavah posebni gledališčni vlaki. Gledališčne skupine vsake vrste, operne, dramatične, in baletne jin posebni cirkusi se neprestano vozijo od mesta do mesta in to navadno na lastnih vlakih. Nekaj cirkusov je, ki imajo lastne deželnemu gozd Ista podružnica želi spremembe domovinske pravice. Podružnica novomeška želi, da bi se voznina za umetna gnojila znižala. Kakor je pojasnil g. tajnik Pire se je vožnina ravnokar znižala za 50%. Podružnica vipavska želi, da bi se poduk v pletar stvu vršil po občinah. vlake po 50, 70 in tudi 120 vagonov. Barmusov cirkus ima 800 službujočih, da 200 konj, veliko zverin in kočij in zavzemlje do 120 vagonov na svojih večnih potovanjih od mesta do mesta. Amerikanski tovorni vlaki presenečajo Evrop ca po svoji raznobrastnosti in pisanosti. Vlak s 30 ali 40 va- ima redkokdaj dva jednaka vagona. Vsaka proga ima svojo lastno velikost vagonov, svojo barvo in obliko. Vagoni se nikdar ne razkladajo, temveč gredo do mesta, goni tajnik pove, da bode to mogoče, ko se bode Posa- odprl pletarski tečaj na obrtni šoli v Ljubljani, mezne občine naj pošiljajo tsposobne učence v ta tečaj kamor so namenjeni, večkrat gredo po desetih raznih že-leznicah in se zatorej jako pomešajo. Prevažanje blaga na lastnih vagonih vrše se po posebno ceni, navadno za- sebnik plača za vagon 3/4 in ti bodo potem vsak v domačem kraju podučevali pletarstvo (Dalj sledi.) centa za miljo, ravno tako tudi jedna proga plačuje drugi za vagone. Nahajajo se železnice, ki nimajo nobenih voz, temveč samo lokomotive » rabijo vozove drugih prog in plačujejo po miljah za Kmetijske raznoterosti. njih porabo. Sedaj se povrnem k finančni strani železničnih za dev v Ameriki, in najprej naj povem, kako sem dobil de Izreja jagnjet. razpravljalo vprašanje, Po nekaterih listih se zadnji čas narja za grajanje svoje proge, ker se pogosto gradi pri bolje jagnjeta goniti na pašo, ali rdvno tacih pogojih. Kakor sem že višje omenil i imela pa jih rediti v hlevu. Vsi pravi živinorejci so za to, da se jagnjeta izrejajo na pasi Jagnje je lepše in manj stane. Kosa se mnogo raje nabrusi, Va denemo v tekočino, v kateri Potem pa moramo koso dobro obrisati, predno ako jo predno jo rabimo, odstotka žveplene kisline. rabimo naša družba gotovih 30.000 dolarjev, okoli sedem milj narejene proge in nepremakljivega premoženja za okoli 80.000 dolar. Poleg tega je bilo pričakovati, da dobi 700-tisoč akrov zemlje od države, okolu 20.000 akrov od m« 284 sebnikov in družb, kacih dvanajst krajev je obetalo znatno žrtev, ker so imeli upanje, da se povzdignejo v mesta. Potem so bile sklenjene pogodbe za dobavo goto-vega števila pragov, delavnih dnij in nekaj desetoric tisoč dolarjev v gotovini. Vse pa seveda, če bode železnica narejena v gotovi smeri in se postaje napravijo na gotovih krajih. Kakor sem že povedal, je kacih petsto ljudij kopalo zemljo in sekalo in tesalo in privažalo pragove. In-ženerji delali so po vsej črti in naših 30.000 dol. se je tajalo kakor sveča. pokli Pri tem se pa ni ozirati na to, če se dotičnik bavi s kakim drugim poslom Najstarši časnikar je pač Bel Broomans, glavni urednik nekega flauianskega lista v Bruselji Star je sedaj 80 let kuj v ze 60 let 48 let v ze eprenehorna pa lamentu. Broomansa v svojem političnem delovanji ni še ovirala niti bolezen, ker je zares železnega zdravja. Novice. m®Wmm1 Potoval sem v Novi Jork z neomejenimi stili ? da nakupim šin, lokomotiv in voz in se poobla-dogo- »TTTJ* it, irmr, aiitra sitratr»* >T/ ** •ÏKYiJi vorim o izdaji obligacij in delnic železnice. Poprej sem se že pismeno pogovarjal s tvrdko posrednikov v „Wall Streetu", tem središču denarnih operacij Zjedinjenih držav. znatne Posredniki zahtevali so najprej priporočil, zveze z nekaterimi novojorškimi tvrdkami Moje pre- V Zupanom ljubljanskega mesta je cesar že v petič za dobo treh let potrdil g. Petra Grassellija. Minolo sredo se je v mestni dvorani vršila slovesna prisega županova. Slovesni prisegi prisustoval je od vlade gosp. deželni predsednik baron Hein Po nagovoru g. dež. predsednika, ki je povdarjal dolžnosti županove izvršila se je slovesna prisega, na kar je župan odgovoril in zaklical „Slava" presvetlemu cesarju, čemur tečenih petih let so mi pomagale, da sem popolnoma za- so navzoči navdušeno pritrdili. dostil tej zahtevi, kajti tvrdke so jednoglasno priporočale mene samega in mojo družbo kot trdno in zanesljivo. Točno sem razložil vse prednosti svoje proge » pokazal pogodbe z državnimi oblastvi in zasebniki in potem takoj Občni zbor »Glasbene Matice«. Pod predsedstvom predsednika g. Fr. Ravnikarja vršil se je dne 11. t m. 23. redni občni zbor „Glasbene Matice". Iz predsednikovega nagovora, mej drugim posnamemo, da se snuje loterija, da se pokrijejo stroški za ureditev društvene hiše. Tajnik g . prof. kupil šin za teh 30 milj, katere so že bile toliko dode- štritof je na podlagi izvestja, katerega je društvo izdalo, po- lane da so se lahko pokladale šine in poleg tega sem ročal o koristnem delovanji društva v minolem letu. Blagajnik j sklenil pogodbo za prodajo obligacij železnice za jeden milijon dolarjev. Mislilo se je najprej porabiti ta milijon za železnico, drugi milijon se pa mislil s tem dobiti, da se proda za to ceno delniž železnice, pri čemer bi te g. Ant. PetrovČic je poročal o denarnem stanu. Denarnega prometa je imela „Glasb. Matica" blizu 20.000 gld., namreč 9419 gld. 33 kr. dohodkov in vstevši blagajniški ostanek « koncem leta z 205 gld. 88 kr. istotako stroškov. Društvena imovina znaša 4586 gld. 85 kr. in 100 frankov v vrednostnih mi ustanovitelji bili dobili drugi milijon za pogodbe, po- papirjih. Izreče se osobito vis sestvo in zemljo družbe. Tukaj sem se vrnil v Florido, vzel pri dveh bankah na svoje ime na posodo petdeset tisoč dolarjev in delo se je začelo po vsej progi. c. kr. dež. vladi, slav. dež. zboru, si. občinskemu svetu ljubljanskemu in slavni kranjski hranilnici Predsednikom se je . : svetnik A. volil zopet gosp. Fr. Ravnihar, v odbor pa Svetek, prof. A, Stritof, Iv. Kruleč, Ant. Petrovčič, Iv. Hrast, V. tem, ko so se naše obli- Iv. Vencajz, dr. M. Hudnik, A. Ranzinger, Fr. Terdina, gazije litografovale v Novem Jorku » se denarna trgo- Rohrmann, Ign. Valentinčič, Fr. Gerbič, M. Hudad, dr. Ev. vina dežele popolnoma zmešala, napravila se je jedna Volčič in dr. VI. Foerster. Izleta društva »Pravnik« v Novomesto, minolo nedelje vdeležilo se je do 100 članov. Izletnike pozdravil je na kolodvoru župan g. Fr. Perko, na čemur se mu ie za- onih zmešnjav, pri katerih jih v Ameriki na tisoče propade, nekaj izvoljencev pa obogati. Naši novoyorški posredovalci pisali so koj netolažljive vesti in naposled, ko hvalil društveni predsednik g. dr. Andr. Ferjančič. Izletniki so obligacije bile gotove, in sem moral potovati v Novi Jork. so si ogledali mesto in kmetijsko šolo na Grmu. Pri banketu da podpišem, je nastala popolna kriza. vrši všem se pri „Tučku" vrstile so se lepe napitnice, Govorili so dr. Ferjančič, dr. Segula, dr. Gestrin, dr. Krisper, župan Grasselli, župan Perko, dež. sod. svetnik Pleško, dr. Majaron in okr. glavar Vestenek. Ob uri so se izletniki vrnili Poučni in zabavni drobiž. z vlakom v Ljubljano. K slavnosti v Postojno dne avgusta t. Nazorni nauk v ljudski šoli. I. Del imenuje se knjiga, katero je izdalo in založilo Pedagogiško društvo v Krškem. Spisal jo je Frančišek Gabršček. Knjiga obseza 275 stranij in je jako temeljito sestavljena ter bode jako vgajalo vsem vozil bode iz Celja poČenši posebni vlak po dokaj znižani ceni. Združena odbora narodne čitalnice in Sokola v Postojni prosita slovenskim vzgojiteljem. Cena knjigi je 2 gld. 50 kr. Pouk o črtežih, knj katero vsa narodna društva, da vsaj do 25. julija t. 1. naznanijo, če se udeleže slavnosti in sicer, če korporativno ali po deputaciji. V namen, da se drnštva razrede po gostilnah in na slavnostnem prostoru in se preskrbi in določi znižana vstopnina v sijajno spisal meščanski razsvetljeno postojnsko jamo, je želeti, da vsako društvo na- učitelj na Krškem, je sedaj izšel drugi pomnoženi natis. Knji- znani tudi približno število udeležencev. žica jako umlj zanimivo pisana. Ker je dandanes po znanje in naprava črtežev največje važnosti Nagrobni spomenik pokojnemu učitelju Fran- mnogim ustregel. Knjižici je pridejanih 59 podob na treh ta otovo pisatelj cetu Šmidu odkrili bodo s primerno slavnostjo dne 31. ju- belah Amsterdamu pojasnujejo berilo. Velja pa 50 kr. Kdo je časnikar ? Mejnarodni kongres časnikarj sklenil, da je za časnikarja smatrati v lija letos dopoludne v Žireh nad Idrijo. Kurat Janez Fajdiga. Danes teden potegnili so pri Mostah iz Ljubljanice truplo umi rovi j enega mornaskega ku- ti sti rata Janeza Fajdige. ozirom na to, da je Fajdiga imel vsaj tri leta praktično izvrševal časnikarstvo kot svoj vedno več denarja pri sebi, se je s početka domnevalo, da je 285 nad Fajdigom izvršil kedo kak zločin. Komisij je truplo Bankir preiskala ni mogla dognati, da bi bil Fajdiga umorjen Malo slepar. Bankir A. Bettelheim na Du rano, katero je imel na glav poneveril je do 200.000 gld s tem opeharil osle- Fajdiga je torej ali y lahko prizadjal pri padcu, paril razne ljudi ki so mu v namen igranja na borzi, zau- ponesrecn » ali pa vednosti skočil v Ljublj Raj hipni duševni neza- pali razne vrednostne papirje ter pobegnil iz Dunaj n^ ve se rodil se je 1. 1826 Postojini. Nesrečnega ranjcega pokopali so minolo nedelj Ljubljani. v v kam. Kakor čuti ljanski prizadeti so pri vsem tem tudi razni ljub podje. Bettelheim poši namreč svojega agenta v m P Umrla je minoli teden v Ljubljani Kosmač, vdova skriptorja v licejalni knjižnici in tudi v Ljublj da je nagovar ljudi k borzni spekul pesnika Jurija Kosmača. Svoje imetj gospa Marija Ta slučaj bodi v svarilo, da s čifutsjdmi ednakimi slep slovenskega imeti ničesar opraviti. ni pustila v dobrodelne namene. Nap tri ustanove, edno dijaško, edno urad niške domu" je volila pokoj sirote in edno za onemogle posle Tudi n Narodnemu 200 gld v m Otvoritev prve slovenske planinske koče se vršila vkljub neugodnemu vremenu prav slovesno v nedeljo Anarhisti. V Corbooni na Laškem so te dni našli neko sicer dne 1 t Slavnostne otvoritve udeležilo se je nad slabo znano žensko na grozen način umorjeno. Nesreč 50 članov, mej temi tudi peter ljubljanskih gospic kočo krstili so na ime predsednika planinskega društv niča bila je sedemkrat zabodena, glava je bila skoro od Orožnovo kočo. Izletnike so vrli Bohinjci kaj lepo sprejeli in gotovo vsakemu izletniku ostane ta dan v najlepšem spominu rezana od telesa. Ker je ta ženska, ime je Cardella j Novo žensko podružnico poprej mnogo občevala z anarhisti, zadnji čas pa jih je sv. Cirila in Metoda mnogo ovadila, ni dvombe, da so jo umorili anarhisti, ki so ustanovile domoljubk v Krškem so se hoteli maščevati za tovariše zaprte vsled njenih Ljubljanska moška in ženska podružnica sv, ovadeb. Cirila in Metoda priredita dne Hafnerj piv 12. na Sv. Petra cesti gusta t veselico v okrog eksplozij Požar v kamniški smodnišnici. Predvčerajšnjim Italijanska zbornica je že rešila zakone proti anarhistom in sedaj se o njih posvetuje senat. Več pomislikov ure popolud nastala je v kamniški smodnišnici se je izrazilo baš proti zakonu o odkazanji stalnega bi- Razletele so se stope se zdelujejo zrna za vališča sumljivim osebam. Taki kraji, kamor bodo poši smodnik. Mesto se je streslo ob močnem poku plašeni so hiteli iz stanovanj, takoj domnevajoči. Ljudj pre da se je mo ljali take zločince, postali bi nevarna gnezda anarhizma. ralo v smodni kaj pripetiti. Velik dim ki se zdigoval Ministerski predsednik je razložil, da se mislijo nad tovarno kvišku je potrdil njih domnevanje. Gasilci so se osebe pošiljati na afriške otoke, pripadajoče Italiji. take tem takoj napravili h gašenju, toda tovarniški poveljnik ni pustil pojasnilom so bili skoro vsi zadovoljni, ker vsakemu ugaja, nobenega blizu rekoč da je shranjen v bližnji shrambi Ogenj ost, da se užge smodnik prepuščen je bil samemu da se bodo taki nevarni ljudje odganjali iz domovine. sreči se sebi je bila to li močna dalje razširil, temveč pogasnil. Eksplo v Srbiji neki tujec mnogo občeval z de da je rglo strešne tramove, deske, plo lavcem kraljevih delarn za stroje Vladislavom Markje čevino in dr. celo čez tovarniško ograjo. Pri eksplo pone vičem. To se je nekaterim čudno zdelo in policija srečil je tudi delavec Alojzij Potočnik z Zduš pri Mekinah. sklenila tujca prijeti. Tujec je pa dobil od neke strani da jo pobegne iz Niša. To je tudi storil. Prijeli Našli so ga drugo jutro vsega razmrcvarjenega med ali nami Nesrečnež zapušča ženo in petero nedoraslih otrok. Kaj je bilo prav za prav vzrok eksploziji, se ne more za trdno vedeti. Pravijo, da je kak pesek moral priti mej smodnikom v stope i se je tako užgalo Novo poštno in migljej, so ga pa v Aleksinci. Pri njem so našli več papirjev, iz katerih je jasno, da je anarhist. Policija sodi, da je dobila v pest Rusa Ciprejana Jegehovskega, ki se je tudi brzoj Stalo bode 188.775 gld. Z zgradbo se ima pričeti v kratkem, ve, če ne bodo stvarij tako zavlekli kakor so zgradbo toda kdo ve, ljubljanske pošte. Pol leta stoji kuplj poslopje dobe v Celji. rad nazivljal baron Sternberg. Zaprli so tudi omenjenega delavca, kateri je izpovedal, da ga je tujec prosil, naj bi poslopje že prazno in čaka, kedaj se bo pričelo s podiranjem oziroma gradnj mu naredil šest bomb, kar pa on ni hotel. ; - j, i Z 1 ~~ ' \ * ' 1 r r J j -w - ' [. * • " Na Francoskem in v Italiji je poprej bilo več oseb, vega poslopja, toda o vsem tem ni do danes še nobenega znaka, o katerih je policija vedela, da so anarhisti, ali jih vendar Vojaško. Letošnje jesenske vaje vršile se bodo v niso zaprli, ker zato ni bilo neposrednega povoda. Pazili dveh dobah in sicer za rezerviste pehotnih polkov in lovskih bataljonov v dobi od 11. do 23. avgusta in od 24. avgusta do 8. septembra ; za rezerviste sanitetnega oddelka št. 8. v Ljublj pa od 13 do 25 avgusta in od 27. avgusta do so res nanje, ali vendar to ni moglo preprečiti raznih hudodelstev. Sedaj pa misli policija s temi znanimi anarhisti v Italiji septembra Jesenske vaje domobrancev prično se dne 1 vse drugače postopati. Jeli so jih zapirati. Samo so jih že nad 1000 dali pod ključ. Pripravljajo se že za rote avgusta in bodo trajale do 9 septembra Od 20 avgusta proti novemu predsedniku francoske republike Pe ribniškem kočevskem okraj neru. in Vaj pride hista naprej vršile se bodo vaje v se jih udeleže brambovski polki št. 3 inspicirat domobranski poveljnik nadvojvoda Rainer. Kmetijski tečaj za ljudske učitelje bode letos Ljubljani od 13. do 31. avgusta. Poučevali bodo gg. tajnik sinu dati ime Caserio. Jungueri na Španjskem zaprli so te dni anar-ki je bil član take zarote. V Canesu na Francoskem prijeli so znanega anarhističnega vodjo Salvagnija. "A ® ' r ' Rimu so zaprli nekega Mercurja, ki je hotel svojemu kmetijske družbe . Gombač. Pire, pristav J. Stupa popotni učitelj Rimu so ječe prenapolnjene z anarhisti, tako, da jih morajo že odpošiljati v druga mesta. Par volov za 790 gld. je prodal te dni gospod V B^impešti je bila pogorela velika tovarna in več Fran Miklavčič, posestnik v Sv. Križu pri Litiji. Vola sta bila druzih hiš. Po skrbnem preiskavanji se je policija prestara po pet let in šest mesecev. pričala, da je bila zažgano. Zažgal je neki delavec, ka 280 so zaradi anarhističnega znanja mislili iztirati. delavca so zaprli. Pri njem so našli ponarejene rinski Galati je hudo poškodovan zdravstveni urad, v Židovskih ulicah se je podrlo več hiš ca ad v terega Tega ključe blagajnice, in se iz tega sklepa, da je hotel ropati Kanalarskih ulicah se je podrl del velicega hotela, ki je mej požarom, kar se mu pa ni posrečilo. bil lastnina nekega Avstrijca. Nekemu trgovcu so ravno v ulici Sirakuzu so ob belem dnevi neznani zločinci na otomanski banki izplačali 170 turških funtov, ko se zaklali tajnega policijsta Picho-Danyja. Ker je ta zemlja tresla. Pustil je denar in pobegnil. Ko je prihodnje policist posebno zasledoval anarhiste, se občno misli, da dni prišel v banko, našel je vesel denar, kjer ga je so mu ti izpihali luč življenja. V Barceloni obsodili so na smrt anarhiste Salva dorja, kateri je vrgel bombo v nekem gledališču. bil pustil. Dne 10. m. se turškem delu mesta je bilo strašno. Hudo je poškodovano veliko trgovišče, to je ogromna hiša, v kateri je več sto prodajalnic. To poslopje je pokopalo v svojih razvalinah nad 100 ljudij. V tem delu mesta ni nobena hiša nepoškodovana. Razvaline hiš zaprle so popolnoma vse ceste. V neki tovarni bi se bila kmalu zgodila ve-v Carigradu zemlja posebno lika nesreča. Ljudje so drli ven, ko se je začel potres. da Potres v Carigradu močno stresla. Vse hiše v Carigradu so se zazibale prav Le dva odločna uradnika sta napravila toliko reda, kakor ladije ob hudem viharji na morji. Jedva so ljudje .ljudje niso drug druzega pohodili. Tako k sreči ni večjih mogli bežati iz hiš, že se je zemlja drugič stresla in jele poškodeb, le jeden uradnik je nevarno poškodovan, ker so se podirati hiše. Ceste so bile nakrat polne ljudij Vse begali je skočil skozi okno. so semtrtja. Vse banke in prodajalnice so se takoj zaprle. Blizu borze v Galati se je podrla hiša in pokopala pod razvalinami vse prebivalce. Policijski minister je takoj odredil, da se odpravijo mrtvi in ranjeni, ter spravijo dragocenostij, katere so v strahu pustili ljudje. Podrlo se je več cerkev in mohamedanskih molilnic. Sodniki so zbežali mej obravnavami iz dvorane. Sultan je zaukazal svojim pobočnikom in dvornim častnikom, da naj pojdejo po mestu, ljudij, Mestni Omeniti je pa, da tatje niso bili tako prestrašeni kakor drugi ljudje. občni zmešnjavi se Je pridno denar dele mej kradlo. Posebno pri Velikem trgovišču so napravili tatje dobro dobička, ali za to so pa svojo tatinsko marljivost nekateri poplačali z življenjem. V vojaški akademiji, ki se je podrla, je bilo poškodovanih 12 učencev, tri je pa ubilo. Podrlo se je poslopje tobačne režije in ubilo 10 delavcev, dva uradnika pa nevarno poškodovalo. Potrgale kjer je potreba, in sploh pomagajo, kakor morejo, prefekt je dobil nalog, da osebno pregleda vse dela mesta in razdeljuje denar in živila. Na povelje sultanovo so ljudem brezplačno odprli mestni vrti, v katere je navadno plačati njih nastanejo brez ozira na cvetlične grede. in razdrle so se brzojavne žice i tako da Carigrad ni imel pijastre vstopnine, da se ljudje v Najemniki vrtov so hoteli sprva pobirati vstopnino, ali mestna oblast je temu hitro naredila konec. Posebno je bilo čudno videti na prostorih mej Cer-cle'd Orientom in gledališčem Verdi, kjer je bila posebno druge brzojavne zveze, kakor preko Odese. Hudo so bila poškodovana poslopja raznih ministerstev, in so nekateri uradi morali prenesti pisarne v začasno zgrajene koče. Carigradu že poprej 127 let ni bilo večjega potresa. Leta 1767. so bili namreč, kakor poroča Atanas Komenas Ipsilanti večji potresi v Carigradi. Trpeli so od maja do avgusta stolpov. — jedn tiskar v katerih se tiska jeden največjih listov eč hiš se je bilo podrlo, in sedem Sedaj se tudi je potres v Carigradu ponavljal več dnij in se še ne ve, če je popolnoma prenehal. v Carigradu, temveč tudi drugod je po- hudo poškodovana. Hitro so spravili stavčarske „kostne * Pa ne tres napravil mnogo škode. Kakor navadno ob potresih > in mize na prosto in jih razpostavili, ter so pod milim bilo je tudi sedaj morje jako nemirno. V San Stefanu je edniki in tiskarji nadaljevali svoje delo. Zvečer za 200 metrov prestopilo bregove. Potres je v tem kraji nebom ui so prinesli svetilnice in pri njih svetlobi nadaljevali delo. Avstrijski veleposlanik baron Colier je otvoril ve- napravil dosti škode. Katoliška cerkev se je popolnoma podrla, grška in armenska pa deloma. Pet oseb leposlaniški vrt občinstvu. hvaležnostjo se je bilo v ubilo in od teh štiri od jedne rodbine. Zidane hiše so nastanilo nad 100 rodbin. Postavili so drogove se skoro vse podrle. njem _____________. w privezali vrvi na drevesa in naredili šotore. Ruski vele- V Makrikeju se je podrlo 20 hiš in je deset ljudij poslanik Nelidov je tudi odprl veleposlaniški vrt. Seveda težko poškodovanih. Neki Hrvat je padel v vodnjak in so ljudje vrt hudo poškodovali. Agencija avstrijskega Lloyda je dala ljudem jedno utonil. Na železnici od Hajdarja do Maltepezga se svojih ladij na razpolaganje. Blizu sto rodbin je šlo na godilo več nesreč. Postajno poslopje v Maltepiji se je raz ladij Bogati pivovarnar Bavček je dal hitro iz svojih trgalo na štiri dele. Cerkev sv. Nikolaja se je podrla > prostorov iznesti mize ? klopi ? stole in zofe, da so se župnik je bil težko ranjen, več hiš je poškodovanih. ljudje imeli kam usesti ali vleči, ko so morali bivati pod milim nebom. Pendiku je iz zemlje privrel vroč vrelec, ki je čez tri ure zopet usahnil. 28? t Posebno hud potres je bil na Prinčevskih otokih. Grško bogoslovno semenišče naHalkiju se je podrlo. Veliko dijakov je poškodovanih. Hudo je poškodovana cesarska Požar v Hamburgu. V Hamburgu v Nemčij sta pogorela pri morji dva velika inagacina Škode poldrugi milij mark ki zadene 20 zavarovalnih družeb mornarska akademija, 12 oseb je ranjenih, 3 pa mrtve, trgovska šola je tudi močno poškodovana. Minerat se je Potres Dne 18. t. m. je bil v Carigrad zopet močen potres pa ni napravil večje škode podrl nova grška cerkev je sama razvalina, več hiš in Varšave so Pregnanje v Sibirijo. Po zasebnih poročilih iz pregnali za več let v Sibirij ondu 160 oseb jeden največjih hotelov se je podrlo. Redžadbeju je ubil ker so demonstrovalo ob lOOletnici varšavske vstaje. 80 oseb dimnik, ko se je podrl, ženo in hčer. Tudi več druzih so pa oprostili Požar v mornarskem arzenalu. V Toulonu na ljudij je mrtvih. Na otoku Prinkipu ni nobena hiša ne poškodovana. Antigonu se je podrlo 20 hiš, nastal je ogenj, ki je napravil mnogo škode. Pa tudi v več druzih krajih je bilo mej potresom začelo goreti. razširil tudi po Aziji. Tako je bil hud Francoskem je bil v pomorskem arzenalu nastal ogenj napravil nad 10 000 frankov škode. je Grozna nevihta bila je na Hessenskem. Strela je pobila več ljudij in zažgala več hiš Poti se je Štiri ure pokopan Dunaj so popravljali neki potres v Angori, kjer je posebno poškodoval jedno cer- vodnjak. Pri tem je pa peka je bila zraven vodnjaka se kev. Treslo se je v Koniji, ali vendar posebno veliko škode ni. V Jalovi se je podrlo več hiš. Pri tem je seveda bilo več ljudij ubitih in ranjenih. Posebno je trpela udrla v vodnjak, v katerem je bil zidar Zach. Sploš se ie mislilo da ga ubilo Ognjegasci so prišli in so previdno začeli pobirati opeko iz vodnjaka cez ure so Zacha rešili anatolska železnica. Ni samo potres poškodoval oziroma ko se popolnoma neposkodov Bil je ravno takrat pod lestvico drla opeka Zatorej ni poškodovan Bil -je se- Poskušen umor. Na ladij uničil poslopij, temveč je 480 kilometrov poškodoval tir veda jako slab in ves rudec od sam tako, da se je morala vožnja ustaviti. Tudi v Dri-nopolji in v Smirni so čutili močen potres, ki je napravil silno škodo. Koliko je škode se sedaj sploh povedati ne da. Natančna škoda se tudi najbrž nikdar ne bode do- peke • „ _ strijskega Lloyd Elektra se prigodil nedavno jako žalosten dogodek La peljala iz Pireja v Patros, ko se spre Grk Ambotelo je _ z nekim sopotovalcem turškim podčastnikom in ga hudo z nožem. Neki pomorščak ga je hotel prijeti, ali ga ranil z ločila. Čutijo se vsak dan še manjši potresi, ali vendar nožem, potem pa skočil v morje. Če tudi so ga iskali, vendar je upati, da je najhujše že prestaneje. ga niso mogli dobiti nevarno poškodovana Najb je utonil. Ranj sta precej vendar se misli, da nobeden ne umr e Prirodoznanec znorel. V Budimpešti zblaz nil kustos etr prirodoznanec. rafičnega oddelka muzeja Xantus ki bil Morilka svojih otrok. V Lomelinu so zaprli neko Marjeto Mor, ki je bila vdova. Na njenem vrtu so našli zakopana trupla štirih otrok, katere je umorila nečloveška mati, konjski hlapec baroninje da zakrije svojo sramoto. Umor iz ljubosumnosti. V Sivandu zadušil )e Ranadv svojo lepo devetnajstletno Požar v Bukovini. Dne 22. t. m. je v Viženki pogorela vsa vas. Veter je ogenj zanesel v bližnjo Visnico, kjer je pogorelo tudi pet hiš. Požigalec. V Budimpešti je pred nekaterimi meseci zaloga lesa. Škode je bilo jeden milijon ženo, ker mu ni hotela dati večerje, katero je napravila svojem ljubčku, ko je on (mož) nepričakovano prišel domu. Pogorelo je rusko mesto Plumjan. Zgorelo je 370 hiš in 2000 ljudij je brez strehe. Razpok na levovski razstavi. Iz neprevidnosti je bila zgorela velika neki Berlinec, nekaj popravlj pri otografičnem avtomatu goldinarjev. Razna znamenja so pokazala, da je zažgal lastnik sam L. Goldberg, da se izogne konkurzu. Te dni so ga zaprli. prouzročil in desno zpok On je hudo poškodovan. Zgubil je oba očesa roko in možgani so se mu pretresli. Težko da Do smrti sta jo mučila. Sanderslebnu na ostal. Pok je bil tako močen, da se je slišal po vsem mestu Nemškem zaprli so nadgozdarja Grerloeha in njegovo ženo, ker sta služkinjo tako mučila, da je umrla Sleparski zasebni uradnik Dunaji je zasebni uradnik Makso Herlinger se seznanil z neko kuharico Hermino Grirll in jej obetal da jo vzame Ker sam ni imel nobenih Pred tretjim oklicem. Na Dunaji živela sta že dohodkov, je ona delj Časa morala popolnoma zanj skrbeti več let na veri Josip Knarel in Henrika Winkler. Ker je ona Kupila mu je zlato uro, obleke, perila in najela je sobo, nekaj podedoval-, sta se mislila vzeti. Dvakrat sta že bila sta se oba nastanila. Napravila je potrebno hišno opravo V oklicana V tem pa ona izve, da on zahaja neki šivilji v tem pa ona izvedela, da ima znanje z nekim drugim de- Čez Wàhringu. Napotila se je v stanovanje dotične šivilje in ga kletom. Vsled tega se je ž njim sprla in sta se ločila res našla skritega pod nekim posteljnjakom. Njemu ni druzega nekaj časa se je povrnil in jo pregov da naj se ž n;im kazalo kakor pobegniti pred razkačeno nevesto. Hodil je sedaj od gostilne do gostilne splakujoč jezo jako nepopolno oblečen. Suknja telovnik in klobuk so bili ostali v osodepolni spalnici. pelj v Freiwaldau dobil službo, in je rekel ondi vzame. On je dal naložiti na voz hišno oprav pošlj v Freiwaldau, v resnici je pa dal odpeljati Po noči pride precej pijan domu in se vleže, ona pa vzame ljubici. Poslednj seveda rekel, da da jo da jo svoji Hermino Girll neko desko, v kateri so bili nabiti žeblji in začne neusmiljeno je pregovoril, da mu je dala 60 gld., da plača stroške za pre obdelavati njegovo zadnjo oplat. To je pa seveda njega ujezilo važanje in pa za novo stanovanj Sel njo Freiwaldau in planil je po konci in ona je morala bežati iz hiše. On je rediti Po pa v jezi začel metati skozi okno njeno obleko ; srajce, jo- kjer je njo pustil v hotelu, češ, da ima še nekaj i vrnil se ni več, temveč se je odpeljal z denarjem na Dunaj k pice, klobuki in itd. razne barve leteli so skozi okno. Seveda svoji novi znanki. V nekem pismu, ki ga je pustil, je na- se je pred hišo zbralo veliko ljudij, ki so vsi seveda se jako znanil Hermini Grirll, da je nikdar ne vzame in da se od smejali. Naposled je prišla policija in ženina in nevesto od- peljal v Berolin Hermina je stvar naznanila okrajnemu so- peljala za nekaj časa v zapor. Postala je pa vsled tega jako dišču v Freiwaldau in poli je našla potem njega na Dunaj dvoumljiva, da bi se vzela. v stanovanju nove ljubice, ter ga odpeljala v zapor slOD, Slon ga je umoril. V Vieenci na Laškem je velik Krvav boj je bil mej kmeti in delavci v Balki na katerega je kazal neki Nemec občinstvu, jel besneti in ogerskogališki meji. Kmetje niso pustili, da bi delavci delali svojega gospodarja kar z nogami stri. Slona so potem zastru- zagrado pri tamošnjem potoku. Napali so delavce in jih pet pili s strihninom. ranili s streljanjem. Samomor sleparja. V Culmu v Prusiji se je po- Ko grozna sojilnični blagajnik Lauterborn zastrupil z modro kislino, so blagajnico pogledali, so se prepričali, da manjka 141.000 Ulujića. Strela. Dne 6. t. m. je v Lovreču v Dalmaciji bila nevihta Na polji je strela ubila Iv. Čorića in Fr. mark. Podobni slučaji so postali zadnji čas v Prusiji jako pogosti v manjših in srednjih mestih. Desetletni samomorilec. V Pragi se je obesil desetletni fijakarski sin France Bohuslav, ker ga je oce kaz- Roparji v Rumuniji postajajo od dne do dne pre- noval zaradi slabega šolskega spričevala. drznejši. Te dni so v občini Paltimenti napali bogatega po- sestnika, ranili več oseb in odne s v gozd, kar je bilo kaj vrednega, ne da bi bila policija katerega prijela Vrtinec. V več krajih na Bavarskem je grozen vihar napravil mnogo škode. Nad 200 hiš je podrl. Slepar. Na Dunaji obsodili so v šestletno ječo ne- ukraden dinamit. Blizu Holina je v nekem kega, Petra Unterwegerja, ki je po časopisih razglašal, da je kamnolomu ukradel paznik Vaclav Rudež 30 kilogramov di- zavarovalni nadzornik in bi se rad oženil. Dekleta, namita in ga prodal delavcem v hosonskih kamnolomih. Začela oglasile, je potem osleparil za večje ali manje so se ke. kako se je preiskava. Dognalo se je dosedaj, da se dinamit ni je mogel Dalj časa je 7 69, 39; 26, 20 27, 74, 14, 13, 63 Neogibno potrebno za vsako družino Kathreinerova Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (16) Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. i 2 kile 25 kr. Prve vrste namiz rakov znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v poštnih torbicah á1/^ kg prosto proti povzetji. 100 komadov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami gld. 70 kr.; 40 komadov rakov prve vrste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (£tanislau? Galizien.) (2) Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki