724
Gorazd: Glas vetrov.
mladosti, pridruili so se in primerjali medveda drugim, katere so e pobili sami, ali pa drugi znanci. Lovci smo se seli v dobri Kan-daravi gostilni, kamor so tudi fantki vlak pripeljali; v vei in na vagi, katera je e marsikatero divjad pretehtala, skazalo se je tudi zdaj, kdo je najbolje pogodil, koliko zver tehta. Potem pa smo posedli okrog mize in najprvo ustrezali gladu in eji, a e dolgo potem dobri volji. Drugi dan, ko smo medvedko iz koe dejali, nali smo kroglo za samo koo na desnem stegnu. Zadela je v vrat, ranila plua, pretrgala jetra, izla na dimljah, preskoila v stegno in prela skozi stegno do pod koe.
^
Glas vetrov.
ffc^a domovine meji tam, u>"Na' gori strmi stal sem sam ; Na zemljo tujo pred menoj Pogled teman je vprt bil moj.
In veter vzdigne se moan Cez tuje zemlje cvetno plan; V bregovje gorske pribai Med sive skale in eri.
In tod zdaj milo joe mi, Zdaj med skalovjem stoe mi, A zdaj zatuli po bregeh, Pretrese mozeg mi v kosteh! .
O, saj to veter ni moan Vre ez cvetno to ravan; In pi in glas to ni vetrov, To glas nemirnih je duhov!
Oakov to duhovi so, Oakov to glasovi so, Ki v tuji zemlji spijo zdaj, Ki naa bila je nekdaj.
Pa grenko tamkaj spanje spe, Odeje tuje jih tee! Zato prebridke dan na dan Tobe jee ez hrib in plan:
Kjerkoli solnce seva tod, Slovanski je prebival rod; A tujec tod zdaj iri se; Oholo nam opiri se."
,,Premehki pa mi bili smo, Da zemljo mu pustili smo, Da v jarem smo vklonili vrat Pobje postali mu takrat!"
,,Ta krivda nam ne da miru V grobov stoletnih hladnem dnu. Zato pa vi maujte nas, Svarilni na spotujte glas!"
Srce slovansko ven in ven Oklep obdavaj vam jeklen, Ko tujec le za pol pedi Zemlje vam vzeti poeli! . , ."
O glas vetrov, resan tako, Le tuli narodu v uho! Ti vnemaj, ui, drami ga, Da tujec ne premami ga!
Gorazd.
^A
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si