Veva)
V Ljubljani iT. kimocca 1857.
MAni
Slovo matere.
Zdaj. hčerka, grem preljuSeznji\a! Ze ura moja zadnja bije: Oj. km.il ti zemlja mater krije, fn kmal me ni. nepozubljiva!
Ne jokaj, ljubka! — le prevdari. (le On. ki čez nas gospoduje. Vse zapušene preskerbljuje; l.e z greham se ga žalit' vari!
Nikar naukov pozabiti. Ki sim ti vedno jih dajala. Te vedno k dobrim spodbud vala. Oe hočeš le kdaj srečna biti.
Ogit>aj se sveta, in vari. Ue serca čistost si ohraniš. In zapeljivostim se v braniš; Lc čistosti zgubit' nikari.
Moj duh te vedno l>o obdajal. Ia srečna, če ga poslušala. Nedolžnost vedno spoštovala; Serce ti mir bo /lat navdajal.
tj o rje pa ti, če hudobije Ostudne kotu boš ljubila! Vso čast. vso srečo boš zgubila. In vela cvetka več ne klije !
Te preganjala moja senca Potem bo. kodar boš hodila, Ti večno kazen bo protila. Ne boš ga vid'la sreče venca!
Pa kakor meni čas življenja. Bo. vedi! tudi tebi stekel. In vari. de ne bode pekel Te oginj večniga terpljenja!
Ni mati dalje govorila: Oči so tamne j; zastale. V Gospodu bladko zamižale;— Grenke solze je hči točila.
Viharji so jo obdajali. Pa ni se nič njih zlobe hala. Se poti čednosti deržala; — So angeljčka jo pokopali.
PoreJ li meni resnico /
Beza. Kalvinov naslednik. je nekdaj sv. Frančišku Salezju u milo vaje potožil, de mu ž. kaknršiu je Salezi. taeiga uma in serca, pa katoliško cerkev hruni iu (erdi katoliško vero. Na te besede omilovanja rtitt Salezi reče: I1 o vej ti meni resnico, ali si ti gotovo prepričan. de človek v katoliški c e r k v i n e m o r e biti zveličan? — To vprašanje ga je tako zbegalo in presunilo, de ui vedil prec, kaj bi odgovoril. 1'oterpi nekoliko, mu reče. hočem dobro premisliti, in ti potlej povedati. Molče hodi na to skorej četert ure po svojim stanovanji, počasi, pu spet hitreje, ves zamišljen. Tunini obraz in tožim molčanje kaze. de je v tesnobi. Nazadnje se oberne k Salezju, rekoč: Vprušal si me, uli more biti človek v katoliški veri zveličan? ker sva sama, brez vse priče, ti že smem r a z o d e t i, kar misli in. M enim d e p r a v lahko.- Torej, sklene Salezi. je katoliška cerkev prava cerkev, sicer bi ne mogel u i h c e v uji priti v nebesa. Zakaj si se tedaj ločil od nje?—
Ta prigodba. ki jo ranjki Mor v življenji sv. Sa-lezja pripoveduje, pač očitno kaze notranje življenje, nc le krivovereov, ampak tudi nejeveinikov, bogolajev iu sploh hudobnih umovavcov. — O mil o vaje je očital Beza .Šale zju . de mož tolikanj b is t riga uma katoliško cerkev varuje in brani. Umi lo vaje spoznujo nekteri čiste in po-tcrjeue kreposti katoličanov, kadar jih popačili ali pa utajiti nc morejo, spoznajo njih blage iu imenitne dela, vender o m i I o v a j e, dc so djanja katoličanov. Samo primek katoliški kristjan ali pa celo s v c t i, s v c t u i k /niža v
njih očeh ceno, zmanjša po njih mislih vrednost še tako blazih krepost in del. Napuhiijeiio pogledujejo nekteri posvetni umovavci svoje verstnike. kteri se posvetijo vednosti Božji, posmehovaje se njih priprostosti, ali pa, ako jim te ravno nc morejo očitati, o m i I o v a je njih bistroumnost. Teža duha se jim zdi bogoslovstvo, iu zguba lažnjive svobode, ki jo daje posvetna veda in ktero jim mladostna domišljija tolikanj prijetno kaže. Ta opisuje mladimu človeku stvari ua svetu skorej vse drugač, kakor so pa v resnici. Ta mu obeta hribe in doline, svitle gradove mu stavi v oblake, in omoti tako marsikteriga, dc se spusti za njo. Ali Ic maio časa, — in pisana reč se zgubi, gola resnica se pokaže. Iu takrat, ne de bi zmanjševala domišljija njegov omilovanja vredni stan. še le množi, leži in povišuje ga. Blagor, ako mu tedaj pride pomoč iu spozna slepijo: ako spozna. kako malo prostora povzame človek, kako nezmerno velika pa domišljava njegova. Blagor mu. ako pride na stan, s kteriga se prav razvidi svet in njegova veljava. Sama pamet žc sicer spozna, de svet so vezi, s kterimi je Bog stvarstvo sklenil, razdjal in razred i I, in de le ondi je resnica, kjer je poprava te razredbe. Ta pa sc najde Ic v katoliški cerkvi, le v sv. katoliški veri. Ta pa ludi kaže, de nobeno znanje samo na sebi še ni blago. Nobena veda ne velja in ne osreči, dokler ni človeku pomoč v dosego njegoviga večniga namena. Kes le eno jc potrebno, kdor to dobi. vse dobi; kdor to zgubi, vse zgubi. Ni vse zlato, kar se sveti, in lepa beseda ni še vselej dobra beseda. Zali jezik, pa strup na jeziku - dušo umori! Izverstno besedilo, pa dim v besedilu — oko duha slepi! In slepota, ktera se loti v verskih leteli vsih listih, ki popuste katoliško vero in se ločijo od katoliške cerkve, je ludi očitno spričevauje resnice, kdor jih le nekaj časa spremlja, vidi, kako jim resnica za resnico zgine, kako vene bislrost njih spoznanja iu medli krepost njih duha v verskih rečeh. Tisti nasprotniki katoliške ccrkvc. kteri se čislajo razodete nauke, sami oiuilovaje spričujejo. kako se v vsih keršanskih občinah, ktere usiopijo od katoliške cerkve, verstvo polagama v samo umovanje zgublja in nazadnje — pozgubi! — katoliška cerkev je bila tem v očesu Be-zalu. iu katoliška cerkev jc bila zoperna v>im krivovercam Vsi so njeni nasprotniki, vsi reze ua njo. In ce jim tudi sicer gre vse uavskriž, v tem se strinjajo, de čertijo iu sovražijo katoliško cerkev skri\aj ali očitno v*i. Iu to ravno je gotovo znamnje, de jc katoliška cerkev prava. Satan pac ve, kje se hrani resnica. Torej zbira in v/iga vse svoje moči Ic zoper njo. La/. /. lažjo se druži prijazno, resnici pa vse iiasprolva.
I' o v c j ti m c u i r c s n i c o, ali si golo v, d c v k a-toliški veri n i z ve I i cunja? To vprašanje jc zbegalo Bezata, in to vprašanje mora zbegati tudi vsaciga nekalo-lieana. ki se zave v rečeh svoje vere iu mu je tudi resnica, povedati, kar misli. Ali si si svest resnice svoje vere? ali si golov, de je tvoja cerkev prava? — Vem, komu
verujem in vem. z a k a j verujem. Mine reci katoliški kristjan; nekatoliški pa tega ne more. Neučuni se /.anaša na svoje učenike; ali vsa njih veljava je le človeška. torej zmotljiva. Med učenimi pa — kako razpertje! Kolikor glav, toliko misel! Pamet pameti zoper, ktera ima prav? Kakor se spreminja pamet človeška, se spreminja tudi njih vera. ki se opira le na človeško, torej zmotljivo veljavo. Havno zavoljo tega pa nimajo tudi nobene gotovosti, torej tudi ne morejo imeti prave mirnosti in pokojnosti serea. Se ve. de skorej nobedin ne spozna, de nima miru; ali ko bi mogli pogledati na dno njih serea, kako licpokojnost, kako negotovost bi našli ondi! Sej tudi tisti, ki so v greh in hudobijo zašli, in zgubili mir serea, se hlinijo in srečne delajo, svttu kažejo le zadovoljuost iu veselje. Ali kadar se spravijo spet z llogam. sami spoznajo, kako so bili nemirni in ncpokojni v stanu hudobije. Iu celo taki, ki so lloga tajili, so potlej sami spoznali, de se v svojim sercu veri v Hoga vender niso mogli ubranili in de so jo celti čislali. pa le rasni iu posvcini vzroki, vnanji ali notranji so jim branili spoznati resnico.
ker s \ a sama. brc z v s e priče, ti že smem povedati. kar mislim. ker sva suma ali je to svoboda, iMa tolikanj hvaljena? Vpričo druzih pa si resnice ne upa razmlcti. \li ni to »e le prava sužuost duha? — kur je lleza brez priče spoznal, bi mende vsak, kteri ima kuj spregleda in spreiimčve v svojih verskih rečeh. — krivovera je greli, strahotin greh; spočetje greha je podobno torej tudi spočetju krivoverstva. Trije pa so poglavitni viri vsih grehov, ki se dajo razločili, iu ti su tudi izvirki nejevere iu sploh krivoverskiga ločinstva. Poželenje oči ali lakomnost blaga, dobiček, služba; poželenje mesa ali nečistost, posvetna ljubezen, zcuslev; napuh življenja ali lakomnost časti, prevzetna ošabnost, čast iu hvala druzih. To so viri. to so potlej ludi jezovi, ki branijo spoznati resnico, dcsiravno jo vedo.
M e n i m . de prav lahko; — torej je katoliška cerkev prava, sklene Salezi. - Znamnje, de je katoliška cerkev prava, je nedvomno tudi njen uk, de je c d in oz v c I i ča v n a. katoliška cerkev terdi in uči, de se samo \ nji najde zveličanje, česar se druge verstva terdili ne prederznejo. Ce tudi katoliško cerkev čertijo iu sovražijo, trga pa si ne upajo terdili, de bi človek v nji zveliraoja doseči ne mogel. In to že bi jim moglo odpreti oči. Vsak. -e tako pri p ros t spozna, kjer je vncinaruost resnice. ondi rcsnica biti ne more. Ilesuica je le ena. Mi verujemo in spoznamo, de se le pri nas dobi večno zveličanje, iu nikjer drugej ne: nekatoličani pa pravijo: Tukaj jc kristus in tam je tudi kristus. Ali kristus sam je rekel: ..Ako vam kdo poreče: Glejte! tukaj je kristus, ali tam, ne verjemite. Glejte! pred sim vam povedal".
Zakaj si s c torej ločil od katoliške cvr-kve? — kaj te je vender preverilo, kaj te je pripravilo k vrr-tvu kalviimvimu' vpraša nekdaj imeniten prijatcl Bezata. Molče stopi lleza v drugo sobo. in pokliče neko žensko podobo. — Tole. glej! je naj mod rej i dokaz, kteri mi spričuje resnico k a I v i u s t v a !! Tako tedaj od prestrmih -tra^t premagali rlovck na umu oslepi in na sercu olcrpiic in vidama lo terdi za resnico, kar vr de je laz. kar pravi s\. pi^mn ud hogotaja. velja tudi tu: I.e norec prav i v svojim sercu: Ni Hogu. t l»s. i:t, |:) \ svojim sercu. pravi pismo, ne po svoji pameti, kakor mu um veleva: iz h udobnost j. j/ s pa cen o si i; ne iz zmote-nosti. ker tedaj greh ljubi, in \ grrhu zeli. de bi lloga ne bilo, •ra taji v svojim sercu. dcsiravno mu ga um očitno spričuje. sam sebi nasproi. Drugač govori, drugač misli, nespametno, lorrj norce, iu sicer hudobni norec, kteri je nezinozin. pametne spricljcje presodili, iu nevredin, de se mu dokazuje.
I)e je nejevera, in ravno tako tudi krivovera spaka volje, ne tolikanj zmota uma, nam spričujejo tudi mnoge
skušnje. Večkrat se prigodi, de taki, ki so v svojim življenji zgubili vero ali pa krive nauke trosili po svetu, na pragu v večnost sv. vero spet sprejmejo in prcklicu-jejo svoje zmote in uapčine terditve. Nasprot pa. kar svet stoji, še ni bilo slišati, de bi kdo na smertni postelji jel Hoga tajiti ali pa imel veselje stopiti iz katoliške cerkve. Zakaj neki? Ali svit uma tedaj ugasuje? ali pamet oma-guje, kadar se bliža smert? — Serce, serce se spremeni, ker strasti, ktere so ga imele v svoji oblasti, je-njajo hrumeti; vihar, ki so ga popred vzdigovale in podpihovale. potihne, iu ta spremiti spremeni tudi vse za ume ve in sklepanja, ki so izvirale iz spačeniga serca. Blagor le, za kogar ni prepozno, in ga sprejme usmiljenje Božje že na vratih večnosti!	j. M.
t En ve h biti angelam enak?
Bog nam daj prelepo čednost, od ktere tukaj nekteri premisliki nasledvajo, ker brez nje ne moremo Hoga gledati. ..Zveličani so namreč listi, ki so čistiga serca, ker oni bodo Boga gledali". — šesta zapoved Božja z deveto vred prepoveduje vse nečiste misli, nečiste želje, nečiste besede in djanja. \e smeš tedaj ne misliti, ne poželeli, nc poslušati, ne gledati, ne sc dotaknili, ne storiti, kar je zoper čistost. Vso nečistost, tudi Ic s poželjivim pogledam, je prepovedal Jezus ( Mat. ."»,	kakor tudi sv. Duh po vsih apostelj-
liih v pervi in cerkvenim zboru v Jeruzalemu (A post. Dj. !.">. 29). — Sv. apostelj Janez v skrivnim razodenji (14.
1.1. in za njim sveti očetje pa nasproti prav Ijubeznjivo iu priscrčno učijo od čistih ali nedolžnih duš, kako de v nebesih pojo veselo pesem, ki je drugi ne morejo peti, iu de le ti sami hodijo za .lagiijetaiii, kamor koli gre. Sv. Ciprijan piše: Cisti na zemlji Hogu tako dopadljivo služijo kakor angeli v nebesih. Device so izvoljene ovčice kristu-sove čede. naj resnicniši podoba njegove svetosti; one so še nad angele, ako se pri skušnjavah svoje spačene uatore. sveta iu pekla vender neomadezane ohranijo. Sin Božji ima nad lepoto deviške čistosti toliko dopudajenjc. pravi sv. Je-roniin. de je hotel od neomadezane device rojen biti. Torej je On zeniti čistih duš. —..Gnada. to angelsko čednost ohraniti, pa izhaja od Boga, in ne iz tvoje lastne moči; lorej je tvoja dolžnost, je od Boga prositi, zakaj slehern, kteri prosi, izprosi". Jezus kristus je tvojo dušo s svojo sveto Kešnjo kervjo očistil, omil iu ozalisal; sveti Duh li deli čeznatorno moč. de čistost ohraniš; moraš pa z njo zvesto delali iu za njo neprenehama prositi. ..Vse premoremo v Njeui, ki nas močne stori".
Marsiktcra pase hvali za devico, marsikdo za deviškiga: ali njih obnašanje ne razodeva tega, kar sc devicam spodobi ; so namreč radovedni, jezični, laznjiv i. opravljivi in obrekljivi, ošabni, napuhujeiii in vse preobčutljivi v razžaljenji; lazijo v nevarne di tišine iu niso žalostni ko slišijo Boga zalili, iu se ue poganjajo za čast Jezusu, ki je njih Ženin: druge grozno ojstro sodijo, svojih grehov pa ne vidijo, iu se vee cnaciga. Take niso prave dev ice. Papež l.ibcri devici Markoliui takole pise: ..Tako se obnašaj, de vsi, kleri ne vedo, kakošniga stanu si. lahko spoznajo iz tvojiga zu-natiiiga. sramo/.ljivigu iu ponižniga vedenja, iz ivojiga <po-dobuiga oblačila, iz tvoje hoje. stanja, govorjenja, iu iz tvoje ljubezni do saiiiotnosti, — de tedaj iz	spoznajo,
dr si cisia devica iu nevesta Kristusova; de si zavolj tega tudi nobedin ne prcdcrziie, vpričo tebe kaj govorili, storiti ali od tebe misliti, kar bi tudi le od delec kako nespodobnost razodevali). Obnašaj se lako spodobno ali modro ili stanovitno, de bodo nnii nar hujši razuzdano osrumoteni ter ohupljivi poreko: Tukaj je vse naše draženje in prilizo-vanje zastonj, ko se napravIjaš, misli na Jezusa, svojiga Ženinu, kleri visi na križu s svojo kervjo oblečen, s ternjem kronan; potem sc boš sramovala, ki hočeš Njemu enaka bili, se po posvetni šegi oblačili".
Sv. Ambrož piše: „Sveto devištvo je (ako občutljiva cvetica, de sc ne Ic z nar manjšim nespodobnim dotikam, temuč že s samim pogledam rani in zvene. Čiste device se morajo zbati in strepetati, kadarkoli kje z moškim same nalete".—Že v petih Mojzesovih bukvah je Hog zapovedal, ako bi devica v nevarnosti na moč glasno ne vpila, in se dala v greli zoper čistost zapeljati, de jo morajo s kamnjem pobiti. (5. Moj*. 22. 23. 24.)
Sv. Ciprijan piše: „l)evica. ne le de mora devica biti, temuč se mora tudi v vsim svojim zunanjim kakor devica obnašati, de nihče, ko jo vidi. ne dvomi nad njenim de-vistvam; nikoli ne sme telesni lišp dušne lepote ropali. Drugim dopasti naj sc boji". K temu Ciprijan še pristavi: .,Xeke napake ne smem zamolčali. Nektere device sc ne sramujejo pri svatovskih gostovanjih pričujoče bili. kjer marsikaj vidijo in slišijo, kar jc devištvu hudo škodljivo, ako tudi naslednjič na duhu in na telesu device ostanejo". Godcov in plesu takrat šc ni bilo pri nobenim ženitovanji. kako ojstro bi sv. Ciprijan še le dandanašnji svaril, de device hodijo na ženitvanja, kjer je godba in ples! (I). si.)
% Jt ar i Jat ga Celja.
Jesen se bliža; vroče vroče je bilo to poletje, solnee je zemljo hudo žgalo, llog nam ui dal prijetuiga dežja — bila je velika suša v telesnim, morebiti ludi \ duhovnim življenji Pa kakor se je sem ler tje še kaj evellie vidilo, ki so svoje vele glavice iz suhe zemlje povzdigovale, ravno tako je tudi v duhovnim življenji velika iu lepa cvetlica v Marijuim Cclji zrasla in sc kar lepo razcvella, ki bi jo zdaj rad ljubim bravcam ..Danice" v lep venec micniga popisa vplelel ter jim jo poklonil v spomin iu sprieevanje, kako živa vera dc je še vselej med katoliškim Ijudstvam. Upam pa tudi, de bo drugi znani pisavec spolnil. kar bo mojimu le poverhnimu popisu primanjkovalo. — Znano je žc gotovo vsim, de se letaš TOOlctnica v spomin ustanuv-Ijenja tainošnje Možje poti obhaja, de je bilo že silo veliko pobožnih romarjev in častivcov Marije Device lam. in de so tudi ogerski kardinal iu pervosioluik. S ci lovski, svoje verne za Itožjo pot v Marijno Celje vneli in tje sami peljati obljubili. Z veseljem so zaslišali tigri glas svojiga kardinala, in priromalo jih je v številnih kardelih do loti-suč s karilinalaiu, 2 škofama in 23 iufuliranimi opati, prošti iu dekani, in blizo 200 družili duhovnov, verh druzih romarjev, ki so iz Slajerskiga, Ceškiga. Marskiga in Av-strijanskiga tudi tam bili. Duhovni so večidel s svojimi fa-rani tje in nazaj v lepo vretlenih procesijah romali, molili, peli, trud iu pomanjkanje prenašali, in to morebiti celo 10 —11 dni. — 0. t. in. v poncdeijik so začele romarske kar-dela od vsih strani prot i veliki cerkvi prihajati s križi in bamleri, s popevaiijcm hvulnih pi sem. Skoda pa, tle je takrat tleževalo. Ginljivo je liiio vitlili, kako so v uuiogo-versluih nošah romarji žc v procesijah pred ccikvcuc vrala dohajali in s sveto gorečnostjo in pobožnosijo. de jim je dal ljubi llog ta dan do/.ivcli. in priti v eudopoluo iu veli-eansko cerkev, so edin za drugim na kolena padali iu mokri cerkveni prag kuševali . potem pa po cerkvi prepevaje slovesni obhod imeli — ženske v znamnic »pokornosti z razpiisenimi lasmi. Takih iu enakih razodcvauj vdanosti ni mogoče popisali, le vidili jih je treba in oci zalije imeti. Ob 3. popoldne pa j? bil slovesni vhod ogerskiga kardinala h svojo tliihovšino in diugim sprem>ivam. To je bila lepa procesija, de pač lake nikjir tlrugod, razun v Kimu vidili Iti. Sprodej iu zatlcj je bilo mnogo bander. polem so sle belooblecene tleklela s svečami v rokah, nalo nekaj oger-skib gospodov, za njimi s prelepim križem naprej nižji duhovšina. visi: prošti. opati, dekani, in d\a škofa, vsi v prelepi cerkveni opra\i. dalje tisti, ki mi prezalo kardinalovo darilo. Matere lložje podobo na tlragim prestolu, nesli: nazadnje pobožni kardinal sam s svojimi dvornimi sirežuji v bo-
gati ogerski opravi, in drugi ogerski pleinenitaši. ljudstva pa je bilo toliko ua nogah, tle iic morem povedati. V cerkvi so bile narpred primerne molitve, potem pa pridige v treh jezikih, v ogcrskim, slovaškim iu nemškim. l'o cerkvenim opravilu so začeli spovedovati iu spovedovali so mende celo noč in šc drugi dan dolgo.
8. kim. je bil kaj lep dan, dež jc bil jenjal. tla so se posušile in pota so bile lepe. sleherno serce se je razveselilo, gotovo pa uarbolj Njih cmiiiencije, gosp. kardinalovo, kteriga je ze zavolj veliko opravil iu hoje gerdo vreme nekako potreti iiotlo. Od tega din* -e po pravici sme reci: llaes est dies, ijuam fecit Do minus. | To je dan. ki ga je Hog dal. I Oh 10. je bil spel stovcsin vhod. šc vse lepši kot včeraj. I.epo se je svetila draga cerkvena oprava v solnčuim svitu, bandera množili barv so prijazno vihrale, iu streljalo pa priterkovalo se je. de sr je razgrinjalo po hribih in dolinah. To je bila slavovituosi v polnim pomenu besede, iu rekel bi. končno praznično poslavljenje tistiga dne. ko so sv. Oče papež s »koli vred v Kimu ucumade-žano spočetje Device Marije za versko resnico oklicali iu po vesoljnim katoliškim svetu ukazali verovali. Kej taciga si je gotovo pobožni kardinal v svojih mislih o»noval iu llog ga je čudovito podpiral, ler mu njegovo prisercno željo spolnil. Zakaj čudno je res, če sc pomisli, de se je ua besedo eniga samiga mo/.a toliko ljudstva \ zdignilo iu ua pluje llogu iu Marii Devici ea»i in hvalo popevat slo. de sc je povsod prav izgleduo obnašalo in si s leni lep spominek v prihodnje čase. (udi drugim iiarodam v zgled postavilo. Herejo sc v zgodovini različne popotvanju narodov iz različnih potreb in vzrokov, kaknr n. pr. o križaiiskili vojskah itd., veutlcr kaj cnaciga. kolikor mi je znano, ne pove. De ima pri njih uidi llo/.ja previdnost svoje namene, kdo bo to tajil? mnogotere so tudi pola, po kterih K»g dandanašnji svojo voljo razodeva, in ljudstva k sebi vabi; kej močno in kerpko lložje pota pridigujejn na levo iu na desno narodain. svojo vero očitno pred svetam spoznati, kar je bilo druzih popolnikov. ki »o i/, navadnih namenov tje prišli, jc bilo silo malo, in zginili <o v goltih kardelih tih pobožnih romarjev. — V cerkvi je bila po vhodu peta masa. pri kieii so ogerski hogoslovci zverstno peli. polem pridiga. I.jtuli je bilo zunej iu znotraj vse natlačeno. Po dokončani slu/.lii Božji je bila duhovšina redilo domii sprem-Ijena, obilno romarskih množic pa se je s peljem iu molitvijo od cerkve poslovilo iu na pol v domovino podalo, pa le samo tle so novim prostor naredili, ker se listi dan >u zmiraj prihajali. Popoldne ob 1. je bil roženkranc iu blagoslov, in končale so se duhovne opravila tisiiga din-. Komarjem je bilo na obrazu brati ujih dušno veselje, ki »o ga tam imeli in kaj lepo so se vsj ua pot odpravljali. Naj reče zdaj svet, kar ce. naj krivo sodi lložje pola. kakor mu je drago, utajiti vender tega ne more. kar se je zdaj v Marijuim Cclji zgodilo. Naj pravi če lioee, de so Kozje pnta deržavuimu gospodarstvu v nekako škodo, iu de »e ž njim ljudstvu potulia daje. de se v raze. uapctic navade podpirajo, in lenoba redi. v»e zoper sedanjo i/.ohrazeuosi in krivo modioslovje. ki cerkvi in njenim udam cerkice dobriga ne privoli in le vedno vpije: II e I a j i e in slo/ile m a-m o ii u! t>gii so zdaj »\<>;-i živo vero očitno pred »v.tam pokazali, iu (In: ki je rekel, dc mu |e lo ljubo, je gotovo njih prošnje u>li»al. Svoje kraljestvo imeii:i|cjo Maii|iio kraljestvo, s;,mi seb„» pa otroke Marijniga kraljestva; pridigarji so spel kraljestvo iu prebivavce z gor«-« o Is^cdo Marii v varstvo priporočali, pa tudi druge, posebno kriv oven e, klerili je med njim veliko, de Iii zaposlili s\oje /mote iu »e na/.aj v naročje katoliške ccrkve podali. Spomin lega dne se bo se poznim vnukom ohranit, in ko pride ^indrinica lc Kozje poti. jih bo morebiti drugi ogerski kardinal srvecije na Kozjo pol peljal, kar naj ljubi Kog ua pripustijo Device Marije dodeli. - Ti pa, bravec! ki la nepopolni spis bereš, zapomni si dobro la veseli pergodek bolj kol kako drugo
narodsko /.godho; nc opomni nas samo, de smo popotniki na svetu . tiniveč de moramo svojo vero očitno pred svetam spoznati, iu Marijo, kraljico nebes in zemlje, posebno častiti; mene pu, ki sim mnogo lepiga vidil, nikar ne blagruj, — blagor tistim, ki verujejo, ce tudi ne vidijo.
Slov. romar.
1Mgle<l po Slovenskim.
Iz Ijufil/ane. Imena peterih duhovnov, ki so dans leden ob I. popoldne na parniku ..Ho m ha v - u** proli Afriki odrinili, so naslednje: lieltramc ti i o van ni, t) I i bon i F r a ii c c s c o, M e I o 11 o A n g e I o, C o m b o n i II a n i e I e, Da I-Ho sen A les s a n dr o. Vsi so i/, don - Mazzatoviga vstava i/. Verone, bodo z dosedanjimi misijonarji popolnarna zcdiujeiii iu torej tudi na stroške Marij ne družbe po pot vajo. I.ojdova družba jim je na parniku do Alcksamlrije pol brod-niue odpustila, mogli so pa zavoljo množice popotnikov brez postelj bili, kar so na parobrodu >e le zvedili. Zastran ob-nebja iu arabšine, ki se je že v vstavu učijo, bi utegnili Italijani bolje izhajali kakor drugi. Hotno vidili, kaj Hog da. Pervi mi sli na vojsko Slovenci, za njimi Tirnici, iu zdaj Italijani - piimcrama po vecim delu — vsi pod vodjem krajinam. Prav bognljubni gospodje so, in priporočevali so se nam v molitev; priporočimo jih tudi mi v molitev vsim Slovencaiti.
* Dans ima nastopili g. Aut. knšmerl za prefecla v Alojzjevisu ali škofijskim mlade nš k i m semenišu namesto gosp. Mat. Jeriha, ki je prišel za duhovniga poni. v prcdmeslo k sv. Petru v Ljubljani. l/mcrla sta: 30. vel. serpana g. Joz. Lip o vse k, duhoven v pokoju v Loki; I I. t. m. pa g. Anton Lapajue, duh. pomočnik v Smarii. H. L IM
A a litri. — 2'J. pret. m. smo slovesno končali šolsko leto z zahvalno peto mašo, pri kleri so gininazijalni učenci zares lepo peli, poleni pa z očitnim in. kolikor mogoče, slovesnim podcljenjcm šolskih daril. Pred pa še so zaporedama na oder stopili | govorniki, ki so v latinskim, nom-kim iu ilirskim jeziku slavnost dne poviševali. Dopadel je kaj govor latinski iu ilirski, iu reci ludi smem v slavo tukajšnjih ucencov, de svojiga muterniga jjzika kar nič ne zanemarjajo, čeravno so s ivarinami na vse strani obloženi. In dandanašnji kdo bi zamogel v tem nemaren bili?—Potem je bila delitev spričal; sc ve, dc je kteri tudi kej vmes pogodil, de je goljufan itd.; poznam pa jih. ki so rekli: dobrimu u č e n c u se ni treba kaj slabiga bati!—Lepo smo sc potem ločili iu vsak ua svoj dom šli — zu nekaj časa v pokoj, kteriga morebiti nihče tako zlo iic želi. kakor ravno učcucc, de se nekoliko oddahne iu potem z novim d uhani pozivi. Pri lej priložnosti le to še spomnim, de bi na kmetih prijalli uilado«ii. duhovni in drugi veljavni mo/je, k<j za lake. ki na šolske praznike pridejo, posker-btti hotli, de mladi človek scasan u nc zaiujmi. Z llogam!
Hazgieil po kersanskim srelu.
Poslednji t as so na I s pusioiinah mesta K a loče. na Ogerskim sole napravili, in v^aka ima ludi šolo zu rejo sadja. -- /. nastopnim soUkim letam se zaitic dvoje uče-iiisk« pripravni-e za lo rvasko - slavonsko kraljestvo, v Zagrebu in l»tako\ioi. - Handera pervih prsnih bataljonov na Avsiiijun^kiio dolijo p„ »i>.	u k a zu versko olepšavo,
liainree. podobo Malere lložje na eni struni. Na drugi struni oslaue n\ njo- lav ni e. k. , rel. (Cviill u Mrl, I - Francoska akademija v Parizu je to In.., kakor „Cvrill u Mrl - p i* c, \ oho v-tvsko odim no premijo) znunimu slavistu gosp. dr. Miklošiču na Dunaji za njegove spise o si. valčkih Iinnei.il privolila, - Slovaški kmet Jan. Ilaji-i ck. ki je ob ea>M cesarjev iga popolvanja po Ogerskim umeil. >vo,o dobrosinm> ljubezni do Nj. vtličai.-tva s
tem pokazal, de je tudi rgospodu cesarju' 4 gold. v poslednji volji zročil. — Zlo sc govori, de bodo na Pem-skim napravili novo škofijo s škofijskim sedežem v Fger-u.
—	Po Pemskim se močno razširjajo naprave šolskih sesler; v južnim kraji tega kraljestva izhajajo imenovane sestre iz Parskiga, na severnim pa iz Gradca. Kavno tako vedno več prostora dobivajo sestre boromejke, ki imajo s strežbo in boljšanjem jetnikov opraviti. V Jičinu so prevzele neko imenitno otl \Vallensleina zidano kartuzo, v ktero bodo spravili do 700 nad 10 let obsojenih jetnikov. Tc sestre so jetnikom kakor angelci in jih z lepim, ponižnim obnašanjem brez števila spreoberucjo. Torej so pa tudi močno spoštovane; ko je bila v Pragi njih prednica in začetnica. Terezija II el-vvig, ua smertni postelji, sojo obiskali, cesar Ferdinand, cesarica karolina Avgusta in nadvojvodinja Sofija , in sami kardinal Svarcenbcrg so ji poslednji blagoslov podelili. Živela in umerla je kaknr svetnica. (Tir. III.) — Veliko pišejo časniki od protestanškiga vesoljni ga zbora v Berlinu v zediujenje in uterjenje Lutrove razpadajoče vere; neki protestanšk list, rSuddeutsche \Varteu k temu tole pristavlja: rDosihmulna skušnja priča, dc ti zbori niso zbori aposteljnov..., temuč dc so skorej podobni človeku, kteri svojo hišo, ko že gori, ali na boben gre, še zmalati dau.
—	Sv. Oče so sc res .">. t. m. v Kini vernili, kakor je bilo napovedano, in so bili z naj večioii slovesnostmi iu priserč-nini veseljem sprejeti. Vse jc vpilo: „Svcti Oče, blagoslov!- Pred množicami ljudstva so sc zatnogli Ic počasi po mestnih cestah dalje peljati. Podali so se pervič v cerkev sv. Petra opravit zahvalno molitev, potein pa v Vatikan, ki so ga bili pred 4 mesci zapustili. Zvečer je bilo mesto osviiljeno. Vse sprejemne slovesnosti so bile veličanuke. — V 11 a i ko v u. na Kuskim. živi kmet. ki šteje 12t> let in jc žc t» rusovškili vladarjev preživel. — Na Angleškim se med anglikanci zbira mučna in oblastna ločina, ki nima nič več in nič manj v svojim namenu, kakor sklenitev s katoliško cerkev j o. Deset anglikanskih škofov in nad dva tavžent pridigarjev ali anglikanskih duhovnov žc šteje ta ločina. Tako piše „lllustr. BI,- — Ca rji g ras k i bul-ganski list pripoveduje, dc so 23. vel. travna tudi neze-dinjcui greki ali starovcrci pervikrat slovesno obhajali v svoji cerkvi spomin ss. Cirila in Metoda*\ Upajmo po Božjim usmiljenji, de jim bota svetnika sprosila, ta god v svoji prerojeni cerkvi po katoliški šegi obhajati. — Per-zijanski šah ali kralj jc razglasil ravuopravnost moha-medanov, kristjanov in judov po vsim kraljestvu, h čimur jc kristjanam k vsim očitnim službam pot odperta. — Amerika iis k i škof Oditi v Ga I ves t o ii-u seje mesca rožnika v neki misijon ua barki peljal, kar močili veter neko jadrilo zvcriic. ki škofu zadene iu v vodo pahne. Dvajset minul jc preteklo, prejden so zaiuogli škofa z verini iu drugim orodjem iz vode spraviti, ki se pa vender ni potopil, tiesiiav no ni znal plavati. Bil jc ves niuagal in kakor mertev. s pomočjo nekiga zdravniku seje vender kmal spet zavcdil. Na vprašanje, kako de se je mogel verh votle ob-dcržali, ko iic zna plavali, sc je častitljivi vikši pastir v nebo o/erl iu rekel: ,.Precej, ko sim z barke padel, sim se Marii v varstvo priporočil, iti ona mi je pomagala*4. — Iz Pa I iic sle od prečast. škofa Alanaz. Zuber-ja že dve pismi prišli, v kleiili je popisovaitn, kako neusmiljeno puntarji delajo, in kako hudo se kristjanam godi. Na sto in sto kristjanov je ze neusmiljeno pomoijenih; škofovo stanovanje m stolna cctkev ste poropaui; «knf s tovarši in nunami so mogli že večkrut od kraja do kraja begati. Mla-densiiica in sinfi-uica ste ra/pusoni. ker ni ne živeža ue vaim.sti. t». liaf.icla S eb e ch t I - n a, skofuviga tovarša, ki je bil lani nune v Indiju spremil, >o puntali po vsih kotih iski-li, de In ga umorili, iu Ic kakor s < micžem je odšel iij.Si ki rv i /fijiiim rokam.