DRŽAVNO TOŽILSTVO v EJežlo «-5.'IX. •' 9.j Leto LXIIL, št. 202 V Ljubljani, petek s« septembra 1930 Cena Din L- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. _ ineeratl do 20 petit ft Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 mt a Dio 8_, večji tnserati potit vrsta Dtn 4—. Popust po dogovoru. Inseratni dauek posebej. _ »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, srn inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo ki upravništvo Ljubljana, Knaflova nt 5 Telefon št. 3122, 3123, 3134, 3125 ta 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Kocenova wL 2. — Tel 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice, Ob kolodvoru KM.--1 Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. SODBA BO RAZGLAŠENA 2E DANES! Drž. tožilec zahteva pet smrtnih obsodb Za ostale obtožence predlaga ječo od 4 do 25 let — Razprava je bila opoldne zaključena, tako da bo sodba razglašena že danes proti večeru Trst, 5 septembra. DoČim so italijanski lrsfci ob prrčetku procesa pred izcednim tribuna lom- v Trstu na glasali, da bo proces trajal najmanj osem do deset dni, ker da je gradivo obtožnice tako obsežtK), da ga bo v tem času težko obvladati, je nastopila v razpravi včeraj taka naglica, da bo proces že danes končan. Včerajšnja razprava se je pričete že ob 9. dopoldne ter je s kratko opoktertsko pavzo trajala do 8.30 zvečer. Zaslišani so brli že vsi obtoženci ter večji del prič. tako da je bila današnja razprava zgolj še formelnega ^zria-Čaja. Kakor poročajo današnji tržaški Usti, bo že nocoj ali najkasneje jutri 2ujutraj izrečena sodba, ki bo takoj nato tadi izvršena. Fašistični listi pri tem atedirajo na velike svečanosti 6. septembra v Beogradu. Obsežsii varnostni ukrepi Pozornost so vzbudfle tudi še povečane varnostne odredbe v Trstu in ob vsej jugoslovenski meji. Na meji so ojačani vsi oddelki karabinjerjev in miličnikov, tekom včerajšnjega in današnjega dne pa so se pripeljali v razne obmejne kraje tudi še močni oddelki fašistov. Kakor naglašajo v tržaških fašističnih krogfh, imajo nalog, da nadzirajo domače slovensko prebivalstvo in da zlasti pažnjo na one, ki bi poskušali pobegniti preko meje. Pravo senzacijo pa je vz**KrH prfhod 10 vojnih ladij, ki so včeraj proti večeru prispele v tržaško luko. Aretacije Slovencev in Hrvatov se nadarjujejo. Doslej je brlo v zvezi s procesom aretiranih že nad 1000 Sudi, ki pa bodo po končanem procesu zopet izpuščeni, ker so jih zaprli samo iz »preventivnih« razlogov. Kje bo Izvršena smrtna sodba Da bo v procesu izrečemh več smrtnih obsodb, o tem nrhče ne dvomi. Ni pa še določeno, kje bo smrtna obsodba izvršena. Po eni verziji bodo obsojence »stregli kar na dvorišču sodišča ker se boje, da bi sicer prišlo do kakih incidentov, po drugi verziji pa JjIi bodo prepefe^ na mejo, kakor se je to zgodilo z Gortanom m iih tam ustrelili. Današnja dopoldanska razprava Trst, 5. septembra. Današnja razprava se je pričela že ob 8. zjutraj. Obtožence so po starem vrstnem redu privedli v spremstvu močne straže v dvorano. Franc ešTcini jeva je zavzela svoie mesto zunaj kletke, ostaH pa so se razmestili v kletki. Vsi so v verigah, ki jim jih danes niso več sneli, kakor preišnje dni. Na današnji dopoldanski razpravi so bile zaslišane samo »uradne« priče, pO; Bcilska prefekta iz Trsta in Gorice, vec karabinjerjev in policijskih agentov. Ki pa niso izpovedali ničesar bistvenega. Kazenski r*redlog državnega tožilca Takoj nafc> je povzel besedo državni tožilec, ki je v krajšem govoru rea-sumiral potek razprave in vsebino ob-iožnice ter zahteval naslednje kazni: _ Slavko Bevk 7 let, Kosmač Ciril a let, Manfreda Anton 9 let, Sofija Fran-5eskini 5 let, Miroslav Pertot 7 let, Mario Zaharija 5 let, Leopold Sirca 4 leta, Vinko Cač 8 let, Kosmač Josip 7 let, Kosmač Nikola 25 let (najnižja kazen 20 let), Vladimir Stoka 18 let, Drago-fin Rupel j 20 let, Ivan Obad 20 let, do-čtm zahteva za Vekoslava Spangerja, Zvonimira Miloša, Ferdinanda Bidovca, Franca Mamšiča in Franca Valencica smrtno kazen. Govori obrambe Takoj nato so dobili besedo zagovorniki obtoženih, ki so imeti zelo kratke in kaj malo obrambne govore. Vsi zagovorniki so le naglašali, da obtoženci priznavajo dejanja ter da morajo zato pač nositi posledice. Kazen naj bo pravična, kakor jo zahtevajo ! etični zakoni. Ob 12. je bila razprava zaklju- Sodba bo izrečena proti večera Popoldne se bo sestalo sodišče k posvetovanju in bo sodba bržkone razglašena že danes proti večeru. Kai ie iznovedal Valenčič Trst, 5. septembra. Fašistični listi so :e večkrat poročali, da je obtoženec Valen-■ič priznal mnoga dejanja, zaradi katerih obremenjuje obtožnica v procesu pred izrednim tribunalom njega in njegove soobto-žence. Sedaj objavljajo fašistični listi obširno izjavo, ki jo je baje podal Valenčič v Preiskavi. V tej izjavi stoji med drugim: »Dejstvo, da sem bil tudi jaz udeležen pri lejanjih, zaradi katerih se vodi preiskava, ne sili, da podam to priznanje. Bil sem ne-onen. ----n do^i^i tpiil. k temu pa sem bil prisiljen iz strahu pred smrtjo ter maščevanjem. Pekoča vest me je dovedla do ^a. or> izpovem vse, kar je bilo, čeprav ^e mi zdi, da s tem kopljem sam sebi grob. Bojim se namreč, da bodo moji sodniki po-agali več važnosti na kažnjiva dejanja ka-Tor na okoliščin**, ki «*o jih povzročile in ki so me dovedle do njih. Oh, kakšno je to trpljenje! Neprestano priporočam usmiljenju svojo dušo, a ubogo svoje telo, ki je bilo že tolikrat r>^-=»rešetano od ran v Rusiji, človeški milosti.« Nadalje pripoveduje Valenčič, kako se je vrnil kot invalid iz Rusije in ni mogel na-laljevati svojih študijev. L. 1919 ga je sprejel TJrbančič kot prokurista v svojo lesno trgovino nedaleč od Reke. To je bil zanj -rečen, pa tudi nesrečen dogodek. Srečen je '■»il. dokler ni sinu lastnika tvrdke prišlo na um, da se oženi. S tem dnem se je pričela njegova nesreča, ker je prišel v stik s Josipom Vadnjalom iz Zagorja pri Sv. Martinu. Vadnjal je velik nacijonalist, TJrbančič pa ga je sprejel v službo kot manipulanta pri odpremljanju vagonov. Vadnjal je skušal Valenčiča pridobiti za nacijonalno delo. Valenčič pravi, da ga v početku ni hotel poslušati, toda Vadnjal je prav nanj polagal mnogo važnosti. Nekega večera so došli k njemu Vadnjalovi tovariši, ki so bili oboroženi. Takoj je videl, da ne gre za čiste posle, ker so jim iz žepov moleli revolverji. Valenčič pravi, da se je prestrašil, oni pa so se mu smejali. Vadnjal mu je dejal, da so člani tajne organizacije in da jim je absolutno potrebna njegova pomoč, ki je ne sme odbiti. Valenčič je namreč vsak teden potoval po poslih z avtomobilom in zato so ga izkoristili kot kurirja za svoje organizacije na ozemlju Sv. Petra in Postojne, kjer je vzdrževal zveze z Marušičem, ki je bil vodja organizacije za tržaški teritorij. Od tedaj je postal stalen kurir ter je nosil zavoje in liste. Prenašal je tudi revolverje za Marušiča. Nekoč je nosil tudi kovinske cevi, polne eksplozivnih snovi. Valenčič pravi, da ni vedel, za kaj naj bi to služilo, ko pa je zvedel, se mu je zazdelo, kakor bi se mu podrl cel svet. Vrnil se je k delu, vendar pa ni mogel najti miru. Nekoč je o tem govoril z Marušičem, ki pa mu'^e zagrozil, da ga bo ubil, ako bi le besedico črhnil. Razen tega je dejal, da bo zažgal tvrdko. Kako je umrl Gropajc Trst, 5. septembra. Kakor znano, je eden izmed glavnih obtožencev, Anton Gropajc, rojen 1890, cerkvenik v Dragi, v rimskem zaporu izvršil samomor. O dogodku pripoveduje očividec: Obtoženci tržaškega procesa so bili zaprti v celicah 4. nadstropja. Od tam so jih gonili k zasliševanju v pritličje. Pri tem so z jetniki postopali tako. da so se »zasliševanja« kar bali. Ko so 16. julija zjutraj prišli po Gropajca, da bi ga odvedli k zaslišanju, se jim je uprl in izjavil: »Jaz nočem več pred italijanske sodnike!« Ko so ga hoteli s srlo odvesti, je odrinil dva karabinjer-ja, ki sta ga prijela ter se pognal skozi odprto okno četrtega nadstropja. Padel je na dvorišče, kjer qe obležal mrtev s popolnoma razbito glavo. Ko je stal že na oknu, od koder je nato skočil v prepad, je še zaklical glasno, da so ga mogli slišati vsi soobtoženci: »Pozdravite vse naše!« To so bile njegove zadnje besede. Preplašeni karabinjeri so nato trupk) hitro odstranili. Par dni po tem dogodku so postopali z obtoženci nekoliko bolje, pozneje pa so se vrnile zopet stare razmere. Pogreb pri Postojni ubitega miličnika Trst, 5. septembra. Včeraj popoldne ob 6 se je vršil pogreb miličnika Romana Moiseja, ki je bil ustreljen pri spopadu ob meji v bližini Postojne. Truplo so prepe* Ijali iz Postojne v Trst, kjer je bilo polo* ženo na mrtvaški oder. Krsta je bila po= krita z veliko italijansko trikoloro. Po* greba so se udeležili vsi člani izrednega tribunala, nadalje vsi fašistični funkcijo* narji iz Trsta in okolice, oddelki fašistič* ne milice in karabinjerjev ter mnogobroj* no občinstva. Krsto so nosili fašistični miličniki. Po ulicah, koder se je pomikala povorka proti luki, so bile vse cestne sve* tilke ovite v črnino, kakor je to običaj le pri pogrebih najuglednejših ljudi. V luki je bila krsta ukrcana na vojno ladjo, ki jo bo prepeljala v Tržič, kjer se bo danes dopoldne vršil pogreb. Krsto spremlja častna straža fašistov, miličnikov in kara* binjerjev. Kongres narodnih manjšin Mnenja zastopnikov posameznih — Kongres bo Ženeva, 5. septembra. Kongres narodnih manjšin Evrope je včeraj popoldne nada; Ijeval razpravo o Briandovem načrtu fedc; ralne unije Evrope. Bivši madžarski mini* ster Ugron. ki je zastopal madžarsko manj-, šmo v Rumuniji, je bil mnenja, da je za* vest skupnosti v Evropi še zelo slabo raz* vita ter bo zato delo na tej poti nailetelo še na velike težave. Govornik je nadalje izvajal, da je načrt, ki ga zastopa grof Coudenhove;Kalerghi povoljnejši za na* rodne manjšine, kakor oficijelni načrt fran* coske vlade. Bivši slovenski poslanec v ita* federalni unifi manjšin o evropski danes zaključen lijanskem parlamentu dr. Besednjak je iz* razil dvom, da bi bila federalna unija Ev* rope velikega praktičnega pomena, če bi se hotela izogniti reševanju problema manj* sin. Zadnji je govoril še zastopnik Eston-* skih Židov Robinson, ki je naglašal, da je sedanja miselnost Evrope zelo nepovoljna za federacijo, ker skrbe vse države edino le za to, na kak način bi dosegle popolno uresničenje svojih nacijonalnih ciljev. Kon* gres bo danes zaključil svoje zasedanje ki sprejel resolucijo, ki jo pripravlja poseben odbor. Opustošenje San Dominga Vihar je divjal štiri ure ter je porušil najbogatejše dele mesta — Mnogoštevilne žrtve Newyork, 5. septembra. S centralnih ameriških otokov prihajajo za sedaj Še ne potrjene hiobske vesti, po katerih je zahtevala katastrofa 500 človeških žrtev. Ranjenih je 800 do 900 oseb. Vsi poizkusi stopiti s prizadetim ozemljem ,r brezžično zvezo, so bili doslej brezuspešni. Newyork, 5. septembra. Orkan, ki je divjal nad Antili, je opustošil polovico San Dominga, kjer je bilo nad 300 ljudi ubitih in tisoč ranjenih. Vse prebivalstvo je brez strehe. Doslej še niso mogli vzpostaviti zveze z ostalimi kraji, nad katerimi je orkan razsajal. San Domingo, 5. septembra. Mesto je trpelo velikansko škodo od viharja, ki je divjal z neverjetno brzino preko otoka proti vzhodni Kubi. Veter je moral imeti hitrost 160 do 200 milj na uro, Nad mestom je vihar razsajal cele štiri ure, dvigal strehe ter rušil zklove. Del mesta, v katerem so imeli bogataši svoje palače, >e popolnoma porušen, ostah* *o samo sledovi nekdanjega bogastva. UbožneJS drl mesta je bil manj opustošen kakor bogati kraii, ker ie bil bolj oddaljen od središča viharja. Katedrala, v kateri baje počrva^o Kolumbove kosti, je bila razmerom i ie mak> poškodovana. Nepopisna zmeda ie nastala, ko se je porušila norišnica pri prvem navalu orkana in so bolmki strahotno tujec begal: po mestu, dokler frh nista 20-pet polovila polic ja in vojaŠtvD. Vojaštvo vrši najnujnejša popravila, dokler ne pride nova pomoč. Pričetek beograjskih svečanosti Prestolnica v slavnostnem razpoloženju — Drevi bo imel predsednik vlade pomemben govor po radiu Beograd, 5. septembra. Beograd je že danes ves v znaku jutrišnjih velikih slav-nosti. Vse mesto je v zastavah in zelenju, po ulicah pa vlada živahno vrvenje kakor ob glavnih dneh vsesokolskega zleta. Povsod vidiš vojaške oddelke, množico rezervnih oficirjev v uniformah in civilu, zbrali so se vsi člani banskih svetov, vsi bani, ter mnogobrojne deputacije raznih kulturnih in nacionalnih organizacij. — Pred hotelom »Srpski kralj« in »Excel-siorjem«, kjer sta nastanjeni češkoslovaška in romunska delegacija, stoje častne straže. Vrvež po ulicah še povečuje brnenje motorjev mnogoštevilnih letal, ki so prispela na zemunsko letališče in obletavajo prestolnico. Povsod vlada že svečano razpoloženje. Uvod v jutrišnje slavnosti bo tvorila svečana večerja, ki jo priredi drevi ministrski predsednik general Zivkovic v gardijskem domu na čast Članom vlade, banskim svetnikom in drugim odličnim povabljencem. Na večerji bo imel ministrski predsednik pomemben govor na banske svetnike. Govor bodo prenašale vse jugoslovenske radio-postaje. Kakor poročajo današnji listi, bodo povodom jutrišnjih svečanosti podeljena prva odlikovanje novoustanovljenega reda j^guolognHfcB krone. Obenem bo pod- pisan obsežen ukaz o odlikovanju aktivnih in rezervnih oficirjev. Odlikovani bodo tudi mnogi odlični javni delavci, banski svetniki in drugi, ki so si pridobili zasluge za konsolidacijo države in zmago jugoslovenske ideje. Glavne slavnosti se bodo vršile jutri dopoldne o priliki izročitve novih polkov-nih zastav na Banjici, kjer bo velika vojaška parada, po paradi pa bo prirejeno poljsko kosilo delegacijam vseh polkov in drugim povabljenim gostom. Zakon o banovinskem gospodarstvu Beograd, 5. septembra. V ministrstvu financ je izdelan načrt novega zakona o banovinskih gospodarstvih. Novi zakon obsega predpise, s katerimi se urejajo razna finančna vprašanja banovin. Dose* daj se je gospodarilo v banovinah po dr* žavnih zakonih. Nedavno tega pa je oila izdana uredba o ureditvi banovinskih fi* nančnih zadev, ki pa ne vsebuje vse po* trebne materije potrebne za vse poslova* nje banovin. Zaradi tega je bil sedaj se* stavljen načrt novega zakona, ki je znat* no bolj obširen. Princip preventivne kon* trole je pridržan v minimalni obliki. To kontrolo bodo vršili organi glavne kon* tzoie. Milijarda za modernizacijo cest Beograd, 5. septembra. Kakor znano, je ministrstvo javnih del izdelalo obsežen program za zgradbo modernih cest na naj* prometnejših progah ter med najvažnejši* mi centri države. Program proučujejo se* daj strokovnjaki za gradnjo cest. Za izvr* šitev predvidenih gradbenih del vlada tu* di v inozemstvu veliko zanimanje. Mimsrr* stvo je prejelo že od raznih inozemskih gradbenih podjetij in finančnih koncemov ponudbe tudi glede event. posojila za iz* vršitev teh del. Posebno se poteguje za to neka nemška finančna skupina, ki poiuja obenem 100 milijonov zlatih mark posoiila, kar bi zadostovalo za izvršitev vsega grad* benega programa. Vsekakor je zelo vei* jetno, da se bo na glavnih progah prič**lo z delom že prihodnjo pomlad. Velik požar v Londonu London, 5. septembra. Snoči je nastal požar v velikih obalnih skladiščih ob Temzi v londonskem predmestju \Vap* ping. 70 gasilnih društev in 2 gasilna par* nika so si sprva zaman prizadevali, da bi ogenj pogasili. Obstojala je velika nevar* nost, da se bo ogenj razširil na vse pred* mestje. Ker je bilo v skladiščih nakopiče* nega mnogo lahko gorljivega blaga, se je razširjala taka vročina, da so morali ljudje iz vseh sosednih ulic zapustili sta* novanja. Razen tega se je razvijal tako dušeč dim, da je mnogo prebivalcev, ki se niso pravočasno umaknili, zastrupilo in so jib morali prepeljati v bolnico. Po 4 urnem napornem delu se je končno posrečilo ogenj omejiti, gorelo pa je danes še ves dopoldne. Škoda znaša 68 milijonov Din. Varšavska družabna afera Varšava, 5. septembra. Varšavske poli* cijske oblasti so odkrije sekto tkzv. obože* valcev satana, katere člani so na tajnih se* stamkih prirejali seksualne orgije. Sekti so pripadale odlične osebnosti iz prvih dru* žabrnih krofov Varšave. Policija je odkrila to sdkto, ker je hotela prisiliti tri svoje člane, nekega visok ošolcn in dve dijakinji univerze k samomoru. Poleti samomorov so se dogodili tudi primeri blaTnosti Kot ustanovitelja sekte je -polici ia aretir*^ 85« letnega hipnotrzerja Chinske^a. Vodja je bil rudi bivši ruski -polkovnik Czaipin. Od* kritje afere ie v varS>w«k^ ^-nžabnih kro* £ih povzročilo naravnost paniko ter se pri* čatkujejo še nadaljnje senzacijonalne are* tacije. Angleška mornarica v naših vodah Hercegnovi, 5. septembra. Včeraj je prispela semkaj skupina angleške vojne mornarice obstoječa iz sedem vojnih ladij. Angleška mornarica ostane v naših vodah 10 Fuzija delavskih organizacij v ČSR Praga, 5. septembra. AA. Dne 1. septembra so člani vseh sekcij mednarodne federacije sindikatov stopili v Društvo ie* deracije češkoslovaških sindikatov, ko <*ta se generalni tajnik federacije češkoslova* ških sindikatov Pajerle in glavni tajnik komunistične opozicije federacije spora* zumela o pogojih za fuzijo. Listi sodiio. da utegne biti ta fuzija velepomembna v zgodovini sindikalnega pokreta m da je izraz želje po edinstvu sindikalnih organ«* zacij. Po tej fuziji šteje sedanja federacrja sindikatov 600.000 članov. Ljubavna tragedija Jesenice, 5. sept Davi so, kakor običajno, nastopili službo pripravniki tukajšnje finančne kontrole, med njimi tudi 361etni Janko Malovič, sin posestnika in mizarja ter lastnika kina »Meteor« Matka Malovića rz Novega mesta. Manjkal je 341etni Rudolf Bodljaj, ki je nekoliko pozneje vstopil v vojašnico, snel molče puško, pomeril v Maloviča ki sprožil. Projektil je zadel Maloviča v prsa tik nad srcem. Malovič se je takoj ves okrvavljen zgrudil. Tovariši so skočili k ranjenemu Maloviču, ki je kazal le malo znakov življenja. Poslali so po zdravnika dr. Kogoja, ki je nudil ranjencu prvo pomoč in odredil, da so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Bodlaja, ki je bil zelo apatičen, so orožniki takoj aretirali in zaslišali. Vzrok tragedije je baje Bodlajeva ljubica, ki pa si jo je lastil tudi Malovič. Že pred meseci se je vnel med njima prepir, ki je slednjič končal tako tragično. Bodlaja so z opoldanskim vlakom prepeljali v zapore krajnega sodišča v Kranjski gori, težko ranjenega Maloviča pa z dopoldanskim vlakom v Ljubljano, nato pa z rešilnim vozom v bolnico. V bolnici so ga takoj operirali. Njegovo stanje ie zelo resno in se je bati, da bo podlegel. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.725. — Berlin 13.44 — 13.47 (13.46). — Bruselj 7.8796. — Budimpešta 9.8878. — Cunh 1094.4 — 1097.4 (1095.9). _ Dunaj 795.77 — 798.77 (/97.27). _ London 274.13 — 274.93 (274.53). — Newyork 56.335. — Pariz 221.76. — Praga 167.36. — Trst 294.60 — 296.60 (295.60). INOZEMSKE BORZE. Curih, 5. septembra. Beograd 9.12875. Pariz 20.2325, London 25.04625, Newyork 515.025, Bruselj 71.885, Milan 26.97, Madrid 54.5, Berlm 122.785, Dima j 72.75, Sofija 3.73, Praga 15.27, Varšava 57.75. Budimpe* šta 90.225, Atene 6.68, Carigrad 2.4425, Bu* karešta 3-OZ5. j Stran 2 »SLOVENSKI NA ROD«, dne 5. septembra 1930. Stev. 202 Od 19. Mednarodni kongres kritikov -23. t. m. se bo vršil v Pragi IV. kongres Mednarodne zveze kritikov V dnevih od 19__23. t m. ae vrši v Pra^i četrti kongres Mednarodne zveze srlasbenih ta arledaliških kritikov, p^akor nam poroča Klub glasbenih referatov v Pragi, se tudi k temu kongresu ni daslej prijavil uoben kolega iz Jusroelavaje. dasi je razr»<">Sia.) vabila že v aprilu na v«e znane naslove. Lani se je vršil III. kongres v Bukarešti, a brez Jugoslovenov. Na koga so se obrnili sklicatelji kongresa, koga so ^hill, nam nI znano; vemo le, da uredništvi Slovenskega Naroda in Jutra takega vabila nista prejeli, dasi pdše zanju cela vrsta glasbenih in gledaliških kritikov že dolga desetletja in dasi se vsi podpisujejo ali b polnimi imeni ali s stalnimi šiframi. Ker imata oba naša dnevnika povrhu še svoje stalne dopisnike v Pragi, bi sklicateljem kongresa pač ne bilo težko, dognati naslove naših kritikov. Posebna spretnosti v prirejanju kongresa torej ne moremo videti . .. Vrhu vsega pa je tu za jugoslovenske kritike velika o^ira. Klub glasbenih poročevalcev praških dnevnih listov kot točas-ni sklicatelj kongresa poroča, da se morejo udeležiti kongresa le organizirani kritiki. »Mi ne vemo, so li jugoslovenski kolegi stanovski organizirani ali ne, mnogo pa nam je ležeče na tem, da bi jih letos v Pragi ne pogrešali«, piše klub. 2-Z^to Vas prosimo, da nam poročate, aH v Jugoslaviji obstoja taka organizacija, ali pa naj se čim r»reje ustanovi. Na kongresu so namreč lahko zastopani le člani že obstoječih organizacij ali organizacij, čdjih bodoči obstoj je zajamčen. Organizacije, ki štejejo 100 članov, morejo poslati na kongres največ 4 svoje člane z glasovalno pravico. Seveda bomo jako srečni, ako pride na praski kongres čim več jugoslovenski h kriti- kov, čeprav po prarvttrih ne bedo imel! glasovalne pravice. Kajti obetamo si, da se z njihovo prisotnostjo v glavnem me«tu Češkoslovaške okrepi prijaterj*t»vo med obema bratskima narodoma, ki se že tako dolgo iaraža na našo radost. Prašteđ kongrec bo spremljala vrsta glasbenih in gledaliških prireditev, kd so že same zase vredne, da se jih udeležite. S kelegi iz Jugoslavije se nismo sešli še nikoli na kongresih naše Zveze, zato bi nas veselilo, ako bi prišli vsaj v Prago. Na vsa svoja vabila smo ostali brez odgovora Ln niti naše posredovanje, ki smo ga izvršila že spomladi na tukajšnjem (praškem) jugoslo-venskem poslaništvu, nam ni pripomoglo k temu, da W mogli stopiti v ožji stik z gg. referenti Jugoslavije. Zato Vas prosimo, da se zavzamete za stvar in opozorite kolege kritike listov Vaših, pa v Beogradu in Zagrebu, naj pridejo v Prago in se kongresa udeleže vsaj tako številno, kakor tovariši iz Rumunskega Ln Poljskega. Češkoslovaške železnico dovoljujejo na pravočasno priglasitev Klubu glasbenih referentov v Pragi III, Umelecka beseda, */s z-nižanje vožnje. Obenem je treba plačati kongresni prispevek 100 Kč bodisi Zemski banki v Pragi II., bodisi osebno ob prihodu na kongres«. To vabilo sem prejel včeraj p-o tukajšnjem češkoslovaškem konzulatu in ga objavljam nemudoma na znanje vsem jugoslavenskim glasbenim in gledališkim kritikom. Dnevnike v Zagrebu in Beogradu prosim, da blagovolijo vabilo iz našega lista prevesti ali vsaj nanje opozoriti, časa je do kongresa še malo, in drugače želji praških tovarišev ne morem ustreči. Fr. G. Nagrade za najlepša okna in balkone Najlepše so okrašena okna mestnih hiš — Največ zanimanja za cvetje na oknih kažejo reveži jetja in denarni zavodi pa na pisma niti odgovoril niso, čeprav jih je odbor razposlal več sto. Ker je bila sezona že precej pozna za okrasitev in so se odločilni go* spodje že odpeljali na letovišče, s te stra* ni pač ni bilo dosti pričakovati, vendar je pa odbor računal, da se lastniki Ijubljan* skih palač, hotelov in največjih poslopij, če svojih stavb ne okrase. vsaj nekako odkupijo na ta način, da za nagrade žrtvu« jejo kak stotak in tako pokažejo vsaj smisel za lepoto mesta. Upamo, da zamu« jeno se popravijo, zlasti ko zvedo, da od* bor nima niti dovolj sredstev za tisk tudi najpreprostejših diplom. Res je, da so ljubljanski vrtnarji tn knjigarne, trgovci z vazami i. dr. poklonili odboru toliko dragocenih rastlin, lepih knjig, vaz in de* korativnih predmetov, da bodo nagrajeni veseli daril, vendar je pa odlikovanemu diploma v največjo izpodbudo. Preverjeni smo, da bo ta rahli opomin spomnil refe* rente, da poiščejo prošnje odbora in jih še enkrat predlože svojim šefom, ki so se okrepčani in dobre volje vrnili z letovišč, da priznanja vredni. ki so med njimi predvsem manj premožni sloji, ne bodo več čakali na zaslužene pohvale. Pomisli* jo naj, da se koristi s cvetjem okrašene Ljubljane po večini stekajo v njihove blagajne. Ne kratite torej veselja onim, ki se res žrtvujejo za lepoto mesta, in po« mislite na bedne prebivalce grajskih ka* semat, mestnih stanovanjskih hiš in sta? rib stanovanjskih kasarn, ki jim je lepota mesta pri srcu. Čeprav od nje nimajo drugega kakor notranje zadoščenje. Pri ogledovanju mesta je razsodišče konstatiralo, da so zlasti novi deli mesta okrašeni zelo bogato, lepa okna so pa tudi v centru na starih poslopjih. Tako je n. pr. sprehod po mračni, negi cvetlic neprikladni Hrenovi ulici uprav ganljiv, saj so vsa okenca polna rož. Skoraj povsod je pa komisija ugotovila, da je raznolikost rastlin precej majhna, namreč skoraj same petunije in pelargonije, ki so v resnici tudi naj-pripravnejše za okrasitev fasad v mestih. Naših krasnih domačih nageljnov visi le malo z oken in tudi teh je največ po mestnih hišah, najlepši in največji so pa v drugem nadstropju na levi strani mestne hiše na Jegličevi cesti, precej jih je tudi v koloniji Stan in Dom, a največ na hiši za duhovne vaje na Zrinjskega cesti, ki so pa še majhni, vendar se pa kaj lepo podajo na balkonih lepe Plečnikove stavbe. Mnogo lepega in z umetniškim okusom aranžiranega je de v Ljubljani, ali, če bi razsodišče presojalo tudi druge kraje, bi gotovo prvo nagrado prisodili g. Leopoldu Hafnerju, ki je svojo starinsko hišo poleg kapucinskega mosta v škofji Loki, kar se kulture rastlin in originalnega apartnega aranžmana tiče, okrasil tako vzorno, da naj si jo vsak ljubitelj cvetlic ogleda. Na preprostem lesenem »ganku« visoko nad vodo leži široka pisana girlanda samega cvetja, kakor bi jo bil iz najraznobarvnejšega cvetja mogel splesti le umetnik. Razne barve bohotnega enoletnega floksa vežejo v mirno celoto bela očesca cvetov, nad ta pisani, a vendar enotni venec se pa sklanjajo krasni veliki cvetovi najmodernejših gomoljnih be-gonij. Strokovnjaki vedo, da floks in bego-nije zahtevajo različno zemljo, zato pa vedo ceniti tak uspeh. In tako dolgi gank kakor vsa okna so enaka, eno pestrejše, bujnejše in bolj harmonično od drugega. Ljubljana, j. septembra. Razsodišče odbora za olepšavo oken in balkonov je že pred 14 dnevi pregleda* lo vse ljubljanske ulice in si zaoiiežilo vsa okna in balkone s cvetjem. Zadnje dni je pa razsodišče vse okrašene h'še vestno nadzorovalo in primerjalo med se-« boj ter tako razdelilo vse dekor' -ane hiše na štiri kategorije. Kakim 30 hišam ie pri* sodilo odlično oceno, mnogo ;e okrašenih prav dobro, še več dobro, ogromno ste* vilo pa zasluži priznanje, ker stanovalci skrbno negujejo cvetlice in tako poma* gajo z malimi stroški ustvarjati Ljubljani lepše in prijaznejše lice. Ker je pa vse lastnike okrašenih cke.i treba šele ugoto* viti, kar je silno zamudne dele. objavi od* bor imena in nagrade ter priznanja šele čez nekaj dni. S posebnim zadr>vo!j.st mm je razs.'di* šče ugotovilo, da je največ cvetja po hi* šah, ki so last mestne občine: polna so pisanih cvetlic s težkim žeiezjern zamre* žena okna kasemat na Gradu in vse v cvetju so barake za Bežigradom s krasni* mi vrtički, kolonije mestnia stanovanjskih hiš v Koleziji, za Sv. Krištofom :n Bežigradom ter na Vodovodai cesti, sploh v vseh delih mesta so bogato ozalj* šane s cvetjem, en sam pisan vrt je Gaije* vica, krasna velika palača na Jegličevi ce» sti in nad vse prijazna Rdeča hiša na Po* ljanski cesti. Vse tn hiše magistrata, Mestni dom, Kresija, licej, Mladika, vse, prav vse je v najbujnejšem cvetju. Torej mestna občina je storila svojo dolžnost v polni meri, razen tega je pa odbor tJmo'» no znatno podprla in dala razsodišču tudi avtomobil za ogledovanje na razpo« lago. Kaj nam pa dokazuje dejstvo, da so tudi skoraj vsi stanovalci mestnih barak in hiš okrasili okna in balkone ter vrtiče zasadili s cvetjem? Po ogromni večini so to revnejši sloji, pa vendar jim je pri sr* cu lepota mesta, ker se v svojih stanova* njih počutijo dobro in so zadovoljni z njimi, ker jih ne teže in ne pritiskajo neznosljive najemnine. Lepšega priznanja in plačila Ljubljana za svoje človekoljub* no delo pač ni mogla pričakovati, kakor je zadovoljno življenje stanovalcev v nje* nih hišah, ki se očituje s pisano okrase* nih oken in vrtičev! Pa tudi banska uprava je pokrenila obsežno akcijo v tej smeri, saj se zaveda v polni men ogromnega pomena s cvetjem okrašenih vasi in mesta za tujski promet. Letos sicer ni bilo več mogoče okrasiti javnih poslopij, a prihodnje leto ne bodo okrašene le banska palača, Kranjska hra* nilnica in druga poslopja banske uprave v Ljubljani, temveč tudi vsa srezka na* čelstva in druge stavbe po vsej banovini. Že je namreč naročeno kmetijskim šolam in drugim zavodom, ki se pečajo z vrtna* rijo, da za prihodnje leto pripravijo za okrasitev vseh poslopij zadostne množine mladih rastlin. Odbor za olepšavo mesta s cvetlicami je torej pri oblastvih dosegel večji uspeh, kakor ga je mogel pričakovati. Prav ta uspeh je pa najvišje priznanje odboru, da dela za potrebno, lepo in dobro ter tudi koristno idejo. Kako so se pa privatniki odzvali pozi* vu odbora? Med velikimi in bogatimi pod* jetji menda edina Trboveljska premogo* kopna družba, ki je svojo palačo okrasila z rdečimi pelargonijami, draga velika pod* A v škofji Loki ,kjer so sploh okna polna rož, sem videl še nekaj lepega. Starodavni trg zaključuje kakor grad krasna Homa-nova hiša in pred njo je čez vso širino trga kakor barijera položena na čedno balustra-do nizke terase dolga vrsta žarečih rdečih pelargonlj. Poglejte si torej ti dve hiši in čestitajte lastnikom tudi vi! A. G. Nemogoče. — Gospod ravnatelj, vlogo stare čarovnice bo igrate najbolje vaša soproga. — To je izključeno. — Zakaj pa? — Ker ni na svetu junaka, ki bi hnel toliko poguma, da bi moji Žeoi izročil to vlogo. Zidano voljo prodajajo Na vesetičnem prostoru velesejma je dobro poskrbljeno za zabavo In razvedrilo Ljubljana, 5. septembra. Na velesejmu, seveda, najraje zvečer, dopoldne še je vse nekam omotično, po* poldne pa »trgovina« z zidano voljo oživi, zvečer pa popolnoma razživi. Na veselic* nem prostoru, v tistem drevoredu nešte* tih sladkosti, kjer rasto drevesa spozna* nja dobrega in hudega, skozi vel esejem in še naprej — Tivoli, Lattermanov drevored. Nočem pa kaliti ljudem preljubega vese= Ija, zato o tem obziren molk. Ko pada na zemljo mrak. prihaja z njim občinstvo, med kostanji pa se razbo* hoti trgovina z redkimi patenti, novostmi, ki so potrebne za vse, a jih nikdo ne po* trebuje, trgovski potniki, zastopniki itd., pa vežbajo svoja grla in jezičke, da je joj; dresirani so do skrajnosti. N. pr. nek* do prikazuje zanimivo igračko, kartonska boksarčka. ki na njegovo povelje plešeta, se boksata ter kažeta prave vragolije. Ljudje se čudijo in si belijo glave, kako je to mogoče. Ampak na velesejmu je vse mogoče, kdor ima količkaj oči, lahko vidi, kako med tem prečudnim čudežem par korakov od boksarjev drhti neki žensKi kikljica. Res, žensko krik") je vsemogočno, celo karton zna oživeti, od kikljice po ne* vidni struji prihaja življenje v mrzel papir. — In so še podobni čudeži. Kartici v kuverti se zapove: »Ali, ali — hop!« pa poleti iz kuverte kvišku »sama od sene«. Kako je to mogoče, vam prav rad povs uslužen kupec, če kupite od njega »čarob* ne« karte. Zdaj so pač takšni časi, da so naprodaj vsi čudeži. In še je mnogo *prak* tičnih novosti«, ki odtehtajo podobne ču* deže, ko jih spretni jeziki povzdignejo v sfere nedosežnosti. So izumitelji ne samo praktičnih novosti, temveč tudi praktižne reklame, ki več nese kot vse drugo. Ako bi bili tisti zgodovinski izumitelji tako brihtni, ki so pretrpeli toliko zaradi ljud* ske zabitosti, kot so nekateri današnji iz* umitelji, ki žive prav dobro na račun člo* veških prismod. bi bila morda celo zgodo* vina drugačna. Neka tvrdka nudi moža* karjem imenitno pripravo za tikanje hlač katero si naj vsak sam ogleda, če se zani* ma, prodajalec mu bo pa svoje blago tudi dovolj sam priporočil, kar zna sam naj* bolje. Če ta ali oni gospod ne verjame, kako izborno zlika moj patent hlače, naj jih izvoli sleči, pa mu takoj pokažem . . Itd. Potem pa: Ako pa kateri gospod nima toliko denarja, da bi kupil moj patent, naj menja 1000 Din pri meni ali v -Kreditni banki, ali pa mu jaz posodim toliko! — Nato razsipava bahavo svoj denar po »pultu«, da se marsikomu pocede sline. Sicer pa nisem nameraval govoriti o teh stvareh, je vse drugo bolj veseio. Vse vrste atrakcije, katerih je menda več ket razstavnih paviljonov. Fakirčiči in sploh umetniki — ki očividno uživaio piisten umetniški kruh — usodo umetnikov, nji* hov najpogostejši privilegij — stradati. Namreč Ljubljančani so te mesece nekam čudno trezni, vsaj po večini, kar skopušk* se mi zde, zato pa jih tudi omotica ne me* če v senzacij polne pozornice LTpravmki tistih »gledališč« so postali strašno hripa* vi. razstavljajo zunaj pred občinstvo po visokih odrih svoje zvezde — v splošno zadovoljstvo radovednežev. Vsi pridejo na račun, še celo zapeti dostojanstve* niki, ki se ne boje gledati polej.« zanimive* sti misijonske razstave — ludi zapeljive »Kreole«, ki jim vzbuja ^čiv^dno blažene občutke. Hm, na velesejmu so res strašne skušnjave. Neki črni gospod si je v vin* skem zanosu ogledal tudi preisravo lili* putank in »Kreole«, kjer je s svoi-m a!kc holnim navdahnjenjem mnogo bolj žabe* val publiko kot vse točke \anjeteja. Ve* ste je pač na velesejmu »dobrih kapljic* za vse zemljane poleg drugih sladkosti, ki se vse zapeljivo nudijo — vsem, rud: onim ki so prišli z dobrim namenom samo ogle* dovat misijonsko razstavo Ki žal n?so ve* deli, da je že ob 22 uri zaprta. »Nemogoče čudoa je zamenjala še bolj nemogoča atrakcija: »Medjunarodni boks dam«. To morate videti, namreč »medna* rodno« boksarsko ženstvo! Baje se boksa* jo, videl jih nisem pri tem častnem poslu, pač pa razstavljene pred vhodom svojega mejdana v »uniformah«, prepasacne z za* stavami raznih držav. Pa sem jih pogle^ dal! Kaj bi ne. ko so pa doma po Žabjaku. Šiški, Vodmatu in Trnovem — zastopajo pa kar menda pol sveta, države, o katerih se jim niti v najslajših sanjah nt sanjalo. In — gorje zdaj onim iiččinčem. No, tistim, ki se jim bodo zamerili, pomislite boksarke! — To je »hec: Snegulčica«, J. VVeinberger: »švanda du-dak«; iz nemške: R. Strauss: »Kavalir z rožo«, Fr. Schreker: »Daljni zvok«, K.VVeill: »Car se fotografira«, R. Wagner: : Lohen-grin« in »Valkira«, A. Lortzing: »Car in tesar«, iz francoske: G. Charpentier: »Lui-za«, M. Delannov: »Damski tekač«; iz italijanske: G. Verdi: »Moč usode«, G. Pucci-ni: »Turandot«. Poleg teh del se bodo vpri-zarjale reprize najzanimivejših in najboljših del, ki so bila na repertoarju poslednjih sezon in ki tvorijo stalni repertoar vseh pomembnejših odrov. Naši operi je povečini ostal ohranjen ves odlični lanski operni ansambel. Kot stalna gosta bosta nastopala tenorist Marij Šimenc in basist Josip Križaj. Zbor in orkester pa sta deloma povečana. Opereta. Na novo se bodo naštudirala dela: I. Tijardović: »Mala Floramy«, K. Mil-locker: »Dijak prosjak«, J. Strauss: »Vesela vojna«, E. Audran: »Maskota«, R. Be-natzky: »Trije mušketirji«. Inscenacija je poverjena Vasiliju Uljani-ščevu, Vaclavu Skružnemu st. in drugim domačim umetnikom. B. Cene abonmaja. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih in sicer prvi obrok takoj pri vpisu, vsak nadaljni obrok pa mesečno vsaj do 14. dne vsakega meseca. Gledališka uprava dovoljuje vsem državnim in samo- Loža v parterju št. 1—6 8 obrokov po 400.— Din 8 obrokov po 345.— Din » » I. redu » 1—5 » > 500.— » 390.— » » I. redu » 6—9 > 588.— » » » 475.— » » » n. redu » 1—4 > > 250.— > » > 200.— » » » TI. redu » 5—6 » > 288.— » » » 225.— » Parterni sedeži: I. vrste > » 130.— » » > 100.— n.—m. » » > 115.— » > » 90.— > rv.—vi. » » » 110.— » 2> » 85.— » vn.—rx. > » » 105.— > » » 80.— > X.—XI. » > 95.— » » 1 75.— > Balkonski sedeži: I. vrste » > 106.— » » 80.— > II. > > > 75.— » » > 55.— III. » » > 62.— » » » 40.— > Galerijski sedeži: I. vrste > » 50.— » » » 38.— » II.—m. vrste » 40.— » » 30.— » rv.—V. » » » 30.— > > » 23— » Uprava izrecno izjavlja, da razen abonmajev ne bo nobeni uradniški skupini dovolila kakih posebnih popustov od dnevnih cen, zato vabi vse p. n. uradnike, da se po-služijo razpisa abonmaja, ki je izredno ugoden. Abonmaji se bodo sprejemali v veži dramskega gledališča od torka, 9. septembra dalje. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži od torka do najkesneje četrtka 11. t. m. Novi abonenti se sprejemajo takoj in sicer od torka do Četrtka na sedeže, ki v lanski sezoni niso bili abonirani, od petka 12. t. m. do srede 17. t. m. pa sploh na sedeže, ki so v gledališču na razpolago. Priglasi se bodo sprejemali dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. Za letošnjo sezono je razpisanih pet abonmajev: A, B, C, D in E. Vsak abonent dobi tekom sezone 38 predstav in sicer 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih. — Službeno Iz zbora saveznih sodnikov ILAS. Za internacionalni meeting ASK Primorja se določa sledeča Jurija: vrhovni sod: s. sod. gg. Gregorič, VVindisch, San-cin I. in II., Slamič L. — starter za teke: g. Sancin D. — starter za skoke in mete: g. Sancin S. — časomerilci: gg. VVindisch, Slamič, Gregorič, Brumat, Gorjanc, geom. Čeme, geom. Kalin — sodniki na cilju isti — sodniki za skoke in mete: gg. VVindisch, Slamič, Gregorič, geom. Cerne — zapisnikarji gg.; Luin, Saksida, Cek — oglašivač: g. Čamernik — funkcioneri za ostala ,mesta: gg. Vončina, Gostiša, Leonardis, Volčič, Franko, Vidic — Imenovani gospodje so naprošeni, da sigurno sodelujejo. Sestanek sodnega zbora v soboto ob 15., v nedeljo ob 14. uri. — Tajnik. — Koturaški savez kraljevine Jugoslavije. Triglavski pododbor v Ljubljani nujno opozarja vse včlanjene klube na razpisano državno prvenstveno dirko za leto 1930, katera se vrši v nedeljo dne 14. t. m. v Krški vasi pri Brežicah. Klubi morajo * prijaviti svoje vozače do 8. t. m. glavnemu tajništvu Saveza. Posebno se opozarjajo klubi na izvršitev verifikacije posameznih članov, ker brez licence ne bo nikdo pri-puščen k dirki. Točni razpis državno-pr-venstvene dirke je bil od Saveza razposlan vsem klubom Jugoslavije, na kar se klubi trigavskega pododobra posebno opozarjajo. — Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije. Predsedstvo pokrajinskega odbora dravske banovine razpisuje letošnjo dirko za prvenstvo dravske banovine na nedeljo dne 14. t m. o priliki obdržavanja državnega prvenstva v Krški vasi. Razpis se je zajedno razposlal pododborom dravske banovine. — Predsedstvo. — Sekcija ZNS. (Službeno.) Redna glavna skupščina sekcije ZNS se vrši danes ob 30. uri v kavarni Evropa. Prepozno je prišel. — Rad bi najel so-bo s tekočo vodo. — Obžarujern, da vam ne morem postreči — streha je že poravljena. Internacionalni lahkoatletski miting ASK Primorje V soboto ob 15.30 in v nedeljo ob 14.30 se bo vršil na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, internacionalni miting, ki bo nedvomno največji miting v Jugoslaviji. V naslednjem navajamo prijave < štev. v oklepajih pomenijo dosežene rezultate ali pa v treningu dosegljive. 100 Balogh (10.9> Szabo Ferenščak 11.6 Podaubskv, Helebrandt, Haderer 11.4, Hirtl 11.6, Kryza 11.6. Miokovič, Novak. -vič. Skok. Jug, PeroviČ I., Perovič II., Ko-vačič, Slamič. Raič. 200 Szabo <23>, Ferenščak 24.4, Podaubskv. Srhreiber. Jamnickv, Hadere 23. Hirtl 23.5. Miokovič, Perovič I. in Perovič II., Skok, Slamič. 400 Deutscher (51.2), Szabo 51.8, Ferenščak, Rittig 51.2, Schreiber, Jamnickv, Haderer 52. Hirtl 53, šik, 2orga. Junger. Put inja. Korče. Perovič Jože. 800 Bledy (1.58.8 (. Heler. Jelič, Tnčan 2.03, Rittig 2.01.9, Sussiti A. 2.04. VreČKO. 2orga, Blatnik, Junger, Putinja, Pugl. 1500 Bledy (4.07.6). Tučan 4.20. Leban 4.10. Sussiti 4.20, Kumar, Majhenič, Vrečko, Blatnik, Krevs, Žorga. Pugl. 5000 Podpečan, Koren 16.47.2, Leban 15.54, Sussiti H. 17, šporn, Majhenič. Ku-mer, Krevs, Slapničar. disk: Manojlovic, Kallav 34.93, Janausch 44.50, Gašpar Rus 35.37. Banko Stepišnik n, Plamič, Korče, Jug. krogla: Kallav L. 11.34. Janausch preko 14.6, Gašpar, Jeglič, Stepišnik, Spahič, No-vakovič, Slamič. kolje: Kallav 48.57, Gašpar, Helebrandt, Strein 48-49, Russ K. 44-45, Kryza 48-40, Plavšič. Petkovšek. kladivo: Gašpar, Slamič, Manojlovic. vis: r>eutscher (175), Jakupič, Kallay 180 Rus A. 1.65, Egger 170—175, Medica, Jug Franci. dalj: Balogh 7.45, Szabo 7.34, Jakupič, Jug, Helebrandt, Russ A. 6, Egger 6.20, Kryza 6. Outrata, Novakovič, Korče, Raič, Medica. troskok: Jakupič, Jug, Outrata, Miokovič, Korče, Oražem. palica: Feigl preko 3, Ferkovič, Strein 3.20, Russ 3.10, Orossy, Plavšič, Tomšič. Na 100 m se bo vršil hud boj med našim Skokom, Hadererom, Baloghom in zagrebškimi atleti, pri katerem tudi Beograjčani ne bodo igrali podrejene vloge. Na 200 m je približno ista slika. V teh točkah se obeta najhujši boj ter je zmagovalec docela negotov. V 400 m je velik favorit Deutscher, eden najmočnejših dunajskih atletov na 400 m, kateremu bodo hudi konkurenti jug. rek. Rittig, Haderer in Szabo. Na 800 m, katera točka je na sporedu že v soboto, se spoprimejo jug. rek. Rittig, bivši rekorder 2orga in sedanji avstrijski rekorder Pugl iz Gradca. žuženberčan Blatnik, Dunajčan Heller, Zagrebčan Tucan. — To bo najzanimivejša točka. — Zmagovalec doseže sigurno pri nas še ne-dožen čas po 2 minute. Disciplino 1500 m rešujeta med seboj Pugl, Bledy, Leban, ki tečeta pod 4.08, nato pridejo Blatnik. Tunčan, Majhenič. Vsekakor bo ta točka tekmovanja zelo zanimiva in napeta. Na 5000 m se spoprimeta Koren iz Zagreba ter dosedanji prvak Avstrije Leban. Tukaj prideta do veljave tudi Slovenca šporn in Majhenič. Koren bi sigurno skušal močnejšega Lebana nadvladati. V disku in krogli bomo videli na startu g. Jaunausch WAF Dunaj, zmagovalca na Deutsche Kampfspiele u Breslavi. Zmagal je v disku z metom nad 44.60 m. Prvič v Ljubljani nastopi atlet, ki zmaguje tako lepe internacionalne daljine. Tudi kroglo sigurno meče preko 14 m. Daljina katere nismo še videli. V krogli starta tudi naš stari znanec Spahič. Dosegel je že večkrat prvo mesto meti čez 13 BL V kopju se bo razvila huda borba sta prvo mesto, ker so že vsi dosegli marko 48 m, in je zmaga odvisna le od razpoloženja in kondicije posameznika. Kladivo je izven konkurence in se bo metalo samo, ako pride na start Gaspar iz Zagreba. Pri skoku v višino imamo zbrane atlete, ki so že skoro vsi dosegli ali celo preskočili 175 cm. Zmagovalec bo tisti atlet, ki bo vzdržal v boju za to mesto. — Skok v daljavo bo domena madžarskega rekorderja Balogha. ki skače preko 7.300 m ter ni izključen novi madžarski rekord glede na dobro skakalnico igrišča Primorja. V turoskoku se bosta spoprijela Miokovič neoficijelni rekorder Jakupič, Outua-ta in Korče. — Predvideva se zmagovalca, v novem jug. rekordu. V skoku ob palici bo skušal Sokol Plavšič prekositi dosedanji rekord. Dosegel je že večkrat 3.50. V vseh štafetah se bo bil glede na veliko konkurenco hud boj. Vstopnina je, če upoštevamo velike stroške, nizka. Janausch, Pugl, Bledy in Deutscher prispejo danes z dunajskim brzovlakom ob 17.22. Beograjčani ob 20. Celovčani jutri z avtobusom direktno na igrišče Primorja. Dvanajsti minister. Novo imenovani minister neke zamorske države krene na inspekcijsko potovanje. Mimogrede se oglasi tudi v umobolnici. Vratar seveda ne ve, s kom ima opraviti in zato sprejme ministra dokaj hladno. Minister pa zakriči nanj: — Povejte takoj gospodu ravnatelju, da je prišel novi minister. — Oh, če je tako, pa kar izvolite naprej. Enajst ministrov že imamo tu, zdaj jih bo kar cel tucat. « »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. septembra 1930. Avgustus Muk*: Krog zločinov Roman Segel je v roko zdravniku, katerega so bili poklicali. — Saj ga boste takoj operirali, kajne, doktore? — je vprašal na pragu. — Ali bi se pregrešil zoper profesionalno etiketo, če bi izrazil skromno željo, da pripravite svojemu pacijentu nekaj težkih trenutkov? Molly in George sta sedela v salonu na divanu. Njegova roka je objemala njena ramena, toda govorila sta malo. Zdelo se je, da hrepeni samo po njegovi navzočnosti in da nič drugega ne potrebuje. Slednjič je vstopil Eastwood in nasmehnil se je, ko ju je zagledal srečna in zadovoljna. — Odlašal sem ta trenutek, dokler sem le mogel, — je dejal. — Toda zdaj je pa že čas, da gremo. Ali se moreta za hip ločiti in stopiti pred hišo, kjer je pripravljen avtomobil? Konec Naslednjega dne proti poldnevu je prispel George Bentley čez vrt k hiši dr. Draytona in dotaknil se je zvonca, kakor da prinaša žalostno vest. Služkinja ga je odvedla v udobno sprejemnico in mu povedala, da dr. Drayton takoj pride, Frederik Bentley da pa še ni vstal. Gospodična Langtono-va ga pa takoj sprejme. Kmalu je prišla Molry. — Kaj se je zgodilo? — je vzkliknila, cHm je zagledala Georgov obraz. Tako potrti in žalostni še nikdar niste bili. — Nič, — je odgovoril George kratko. Prišel sem vam čestitat, MolIy. Nisem se dobro zavedal tega. toda ko sem se vrnil snoči domov, sem dolgo razmišljal in zdaj mi je vse jasno. Dogodki so se vrstili zadnje dni tako naglo, da mi nihče ne more zameriti, da sem prezrl tako važno stvar. — Važno stvar? O čem pa govorite? Po mojem mnenju je bilo edino važno to, da ste našli svojega očeta in da je zdaj na varnem živ in zdrav. — Na to nisem mislil, — je nadaljeval George. — Da sem našel v tolikih mesecih svojega očeta, je radosten dogodek, sreča, o kateri komaj verujem, da me je doletela. To, kar sem imel v mislih, se je pa nanašalo na vas, Molly. Hvaležno ga je pogledala. —- Lepo je od vas. da ste toliko storili zame. Tega vam ne bom nikoli pozabila. — To ni nič, — je dejal George hitro. — Storil bi bil z veseljem še desetkrat več. Na to nisem mislil. Ta res važna zadeva je — no, kar vprašajte advokata Carberyja iz Elmbridge. — Davi je bil pri meni. — je dejala MoIly. — Bil je zelo prijazen. Jutri odpotujem v Elmbridge in ostanem pri njegovi družini kakih deset dni. Razkazal mi bo moje novo stanovanje. — Zasme-jala se je radostno, toda njen smeh je takoj utihnil, kajti Georgu se je še bolj zmračil obraz. — Kaj zavoljo — zavoljo mene niste srečni? — Naspr< tno, sem, zel 3 sem srečen, da ste bogati. Toda z mojega stališča — no, to je velika razlika. Molly je stopila k njemu in mu podala roko. — Postala sva dobra prijatelja — ali si morava res postati zopet tuja samo zato, ker je bil sir Thomas Abbot moj ded? — In ker je vam sir Thomas Abbot zapustil pol milijona, — je pripomnil George. — Da! Morava! Zdaj pridejo v vašem življenju na vrsto drugi prijatelji. Mar ni to naravno? Poročite se z bogatim možem, s takim, ki vas bo vreden in ki ne bo živel na vaš račun. Molly se je hudomušno nasmehnila. — Z dr. E>raytonom davi niste govorili, kaj ne da ne? George je odkimal z glavo. — Ce se ne motim, ima za vas važne novice, — je nadaljevala Molly. — Norčevali ste se iz mojega denarja — ah, zelo vljudno norčevanje, recimo — toda če se ne motim, vam lahko vrnem milo za drago. Dr. Drayton je, kakor veste, član sindikata, ki odločuje o sublimacijskem procesu. Zato je tudi bil ves čas v intimnih stikih s profesorjem Caspianom. Kaj vam inspektor Eastwood tega ni povedal. George jo je presenečeno gledal. — Povedal mi je že, toda___ — Denar, katerega bi morala dobiti profesor Caspian in Marcus Stern-hold, pripade zdaj pravim lastnikom, — je nadaljevala Molly. — Prav zdi se mi, da preidejo vse pravice v zvezi s patentom tega važnega odkritja na vašega očeta. To pa pomeni zanj in za vas ogromno bogastvo. Stopila je tako blizu njega, da je videl njene zenice, v njih pa nekaj, kar mu je pognalo vso kri v glavo. Položil ji je roke na rame in Molly se ni branila. Ko se je dr. Drayton čez pet minut ustavil na pragu, je debelo pogledal. Po prstih se je umaknil. Za njim je stal Frederik Bentley. — Kaj pa je? — je vprašal Georgov oče. Slavni specijalist je položil prst na usta in tiho zaprl vrata. Nov triurni letalstva Lindbergh sam pravi, da je Costesov in Bellontov uspeh večji od njegovega Najboljše, naftrajnefse. zato 13 najcenejše! Francosko letalstvo slavi novo zmago. Dva pogumnt letalca, Costes in Bellonte, sta srečno preletela ocean. V Amerika so ju nestrpno pričakovali. Vreme je bilo sicer slabo, vendar se je pa zbralo na letališču Cutissfield pri Newyorku do 50.000 radovednih Američanov Vsi varnostni ukrepi so bili zaman, kajti navdušeno občinstvo je drlo čez vse pregraje, da vidi od blizu junaška letalca. Costes in Bellonte sta bila opetovano v nevarnosti, da ju množica pohodi in zmečka. Redarii so bili brez moči, paziti so morali v prvi vrsti nase, da jih množica ni pohodila. Letalca sta se spustila gladko in brez najmanjšega defekta. Motor je ves čas brezhibno deloval. Letalca sta izstopila iz letala in prvi hip sta se komaj držala na nogah, ker sta sedela nad 37 ur sključena tako, da so jima noge otrpnile. Iz oči je odsevala obema neizrečena radost in navdušenje. Množica ju je dvignila na rame in ovacij ni bilo konca ne kraja. Fotografi in kinooperaterji so imeli zopet enkrat bogato žetev. Prvi pogovor z letalcema je bil zelo težak. Okrog 500 novinarjev ju je obkolilo, pritisnilo na zid in prosilo, naj povesta v kratkem, kako sta letela čez ocean. Govorila sta v presledkih. Med poletom sta imela večkrat neugodno vreme, kateremu sta se pa ognila v ovinkih. Imela sta tudi nasprotni veter, ki ju je zadrževal. Drugih podrobnosti na letališču nista mogla povedati novinarjem. Razgovorila sta se šele v hotelu, kamor sta se zatekla pred navdušeno množico. V hotelu je Costes izjavil, da je zašlo letalo trikrat v močan vihar, enkrat celo v zračni vrtinec Prvič je zašlo v vihar nad irsko obalo, drugič že nad oceanom, tretjič pa rr.:d novo Škotsko blizu ameriške obale. To ju je zadrževalo in moral sta menjati smer. Končno sta dosegla svoj cilj in trud je bil bogato poplačan. Zelo sta bvla ponosna in srečna, da je prezident Hoover takoj po njunem prihodu brzojavno čestital prezidentu Doumergu-u. Letalca sta bila nekaj ur po prihodu v Newyork skoraj gluha in zato je bilo zelo težko govoriti z njima. To je bila posledica brnenja motorja. Prvi hip nista razumela nobene besede in šele čez nekaj časa sta lahko odgovarjala na vprašanja. Ko sta spregovorila nekaj besed v mikrofon, so ju posadili v avtomobil in odpeljali v hotel Ritz-To\ver. Pa tudi tam je že čarla ogromna množica občinstva, ki je junaška letalca navdušeno pozdravljalo. Letalca sta legla kmalu k počitku, ker sta bila do skrajnosti utrujena. Pariz je zvedel za prihod Costesa in Bellonta v Newyork malo po polnoči iz Vsaka beseda 5© par. Plača sc lahko tuđi v znamkah-Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamko ne * ■ odgovarjamo. — Kafmanjši oglas IMn Planine „Dalibor" (ČSR) dobite na obroke po Din 400.— pri tvrdki ALFONZ BREZNIK, LJUBLJANA, Mestni trg 3. 2359 ČOLNI na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2333 KLAVIRJE pianine in harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev, Ljubljana, Simon Gregorčičeva cesta 5 — Rimska cesta 2. 2325 Obiskovalcem velesefma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. Ceniki franko. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 (postaja cestne železnice). 2342 I. Stjepušin UGHE8. Joiersb 57 priporoča najboljše tambure, žice, skale, paru tare 1 ostale potrebščine za sva glazbala. -Odlikovan aa pariškoj izložbi Cjeaiđ franko. PARKETE hrastove in par j ene bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parketov, Mengeš, Slovenija. 2354 INTELIGENTNO ŽENSKO srednjih let, ki ima osebno pravico, sprejmem za preizkušnjo od zime 1930 do zime 1931, da samostojno vodi srednje hotelsko podjetje v Dubrovniku. Dopise: Vul, hotel 2>Triglav«, Bohinjska Bistrica. 2353 TRAJNO ONDULACIJO zvršujem z najboljšim uspehom ter z najnovejšo preparacijo. — Cene globoko znižane. — Salon za gospode in dame M. šijako-vić, Ljubljana, Prečna ulica 4. 2354 L Mikuš '.1U&13ANA Mestn* tr«? 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni.' palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po oakurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c, 33. !3SQL3[3I3Q[3C3[3 <-JULJLJLJLJLJUOIJ_]nni RJL-ILH ■ H .Jf V b ff b TLJLJ-JUUOaCKJLJL^ Opeko in strešn vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-skih opekarn >ILOVAC > > > > > > > radiobrzojavke z newyorškega letališča. Radio je točno zabeležil ne samo zadnje podrobnosti poleta, temveč tudi izjave obeh letalcev, kakor tudi Lindberghove besede, da je uspeh Costesa in Bellonta večji od njegovega Pariške ulice so bile polne občinstva, ki je prepevalo marseljezo in klicalo slavo letalcema. Na mnogih poslopjih so zavihrale ameriške in francoske zastave. Vsi listi so priredili takoj po polnoči posebne izdaje, v katerih so obvestili prebivalstvo o srečnem prekooce-anskem poletu Costesa in Bellonta. Odlikovanje in nagrada Jutranji pariški listi so priobčili obširna poročila in mnogo podrobnosti o poletu. Francoski prezident, prezident Zedinjenih držav, francoski minister letalstva, ameriški poslanik v Parizu in mnogi drugi veljaki so letalcema brzojavno čestitali. Costes, ki je bil doslej rezervni kapitan, je postal major. Bellonte e bil podčastnik, zdaj je pa rezervni podporočnik. »Matin« poroča, da bo Costes poleg tega odlikovan s komanderskim redom častne legije. Junaška letalca sta odletela včeraj zjutraj ob krasnem vremenu iz Newyorka v Dallas v državi Texas, da dobita nagrado v znesku 2500 dolarjev, katero je razpisal nedavno ameriški polkovnik Fasterwood za polet na progi Pariz -Ne\vyork - Dallas pod pogojem, da se ustavi letalec v Newyorku največ 72 ur. Proga je dolga 1200 milj. Poleg te nagrade dobi Costes kot prvi letalec, ki je preletel progo Pariz - Ne\vyork brez presledka na podlagi raznih pogodb še 2 milijona dolarjev. Po povratku iz Te\asa izroči Costes letalo »Vprašaj« letalca Codosu, ki bo poskusil z Bellontom preleteti ocean iz New-yorka v Evropo in sicer po možnosti •do Carigrada, da bi prekosil dosedanji rekord na daljavo. Pariški listi pišejo obširno o prvem •poletu čez Atlantski ocean iz Pariza do Newyorka in se spominjajo zlasti ponesrečenih poletov in poskusov preleteti ocean iz Evrope v Ameriko. V maju 1927 sta izginila v oceanu francoska letalca Nungesser in Colli, ki sta letela iz Evrope v Ameriko, pa nista dosegla oi-Ija. Pariški listi hvalijo poleg poguma in vztrajnosti letalcev tudi solidnost francoskih motorjev in izborno konstrukcijo letala. «■- * Preveliko navdušenje Costesovo letalo »Vprašaj« je bilo nekoliko poškodovano, ker so se navdušeni gledalci polastili za spomin po-edinih manjših delov. Costes je izjavil, da bo moral letalo najprej temeljito pregledati, predno bo sposobno za polet v Dallas. Newyorško prebivalstvo se zanima te dni samo za Costesa in Bellonta. Newyorški župan Walker je pozdravil junaška letalca oficijelno v imenu mesta in ju prosil, naj napravita s svojim slavnim letalom nad mestom krožni polet. Zanimanje za polet Kakor znano, sta startala Costes in Bellonte s pariškega letališča Le Bour-get v ponedeljek v prvih popoldanskih urah. V splošnem sta imela nad oceanom ugodno vreme, pihali so samo šibkejši vetrovi, ki so menjali svojo osnovno smer od zapada proti vzhodu. Poročila, ki sta jih pošiljala letalca med poletom, so bila ugodna, izvzemši zadnji del poleta. Tudi poročilo s parnika, s katerim se je »Vprašaj« slučajno srečal nad oceanom, je bilo ugodno. Zato ni čuda, da je bilo v Parizu in v Nevv-yorku razpoloženje dobro. Kot rečeno, je storila Amerika vse, da dostojno sprejme zmagovalca oceana. Pariz in vsa večja francoska mesta, so bila v noči od ponedeljka na torek na nogah, vsi listi so pripravljali posebne izdaje, vsako uro so obveščali s svetlobnimi napisi nestrpno prebivalstvo o poletu Costesa in Bellonta. Saj pa tudi ni čuda, da je vladalo za ta prekooceanski polet povsod tako veliko zanimanje. Po slavnem Lindberghovem poletu iz Amerike v Evropo je bil ta polet zopet prvi v zgodovini letalstva, ki je šel od enega do drugega dela sveta brez pre- Ob 4,' /48 in \10 Govoreči film Nesmrtni potepuh sledka, toda v nasprotni mnogo nevarnejši smeri. Po dobrih treh letih slavi letalstvo zopet sijajno zmago. Od tod veliko navdušenje v Ameriki in Franciji. 13. maj 1927 in 3. september 1£30 bosta zapisana z zlatimi črkami v zgodovini letalstva. Costes De Costes in Bellonte spadata med najboljše letalce sveta. Costes je star 37 , Bellonte pa 3-4 let. Costes je pilot že od leta 1912, med vojno je bil vojaški letalec najprej na zapadnem bojišču, pozneje pa v Orijemu. V vojaških poveljih je bil 11 krat omenjen kot hraber letalec. Poleg reda častne legije, vojnega križca m kolajne ima več inozemskih odlikovanj. Po vojni je bil najprej prometni pilot na progi Pariz-Lon-don, pozneje pa preizkuševalni pilot znane tovarne letal Breguet, kjer je še zdaj zaposlen. Za seboj kna že več poletov na daljše proge, tako Pariz-Djas v Perziji (5400 km), 1. 1927 je preletel z letalcem Le Brixom južni Atlantski ocean iz Saint Louisa do Natala v Južni Ameriki. Od tod je letel preko New-yorka do San Francisca, potem je dal letalo prepeljati s parnikom v Tokio, od koder je priletel v naglih etapah s prijateljem v Pariz. V 97 urah je preletel 16.150 km. Lani 21. in 22. oktobra sta dosegla Costes in Bellonte letalski rekord na daljavo in sicer na progi Pa-riz-Mandžurija. Njun prvi poskus poleteti iz Pariza v Newyork se je lani v juliju ponesrečil. Nad Azorskimi otoki sta namreč naletela na močan veter in vrnila sta se v Pariz. Bellonte Bellonte je bivši mehanik, ki se je povzpel do pilota. Costes ga je jemal s seboj najprej kot mehanika, pozneje pa kot pilota. Lani je bil odlikovan z redom častne legije. Skromna zaloga živil CHede hrane na poletu čez ocean sta bila slavna letalca zelo skromna. Vzela sta s seboj nekaj steklenic pline vode in lahkega vina, 2 kuhani kokoši. 50 banan, 2 kg sladkorja, malo grozdja, češpelj, medu in potico. Poleg mineralne vode sta imela s seboj tudi kavo in čisto juho. S to skromno zalogo, kakršno vzame Ljubljančan na izlet, ki traja največ en dan, sta se napotila Costes in Bellonte iz Pariza v Newyork, na pot, dolgo nad 6200 km. Njuna pot je bila daljša od Lindberghove v nasprotni smeri. Lindbergh je preletel 5S36 km, Costes se je z Lindberghom pomeril že prej. Z Rignotom je namreč imel svetovni rekord poleta na daljavo, dokler ga ni prekosil Lindbergh s svojim slavnim prekooceanskim poletom. Tagore se jezi na Evropo Potovanje slavnega indijskega pesnika in filozofa Rabindranatha Tagora po Evropi je končano. V Ženevi, od koder krene nazaj v Indijo, je sprejel novinarje in jim izjavil: »Evropa in sploh ves zapad sta me razočarala. Ne verujem, da bi mogel imeti orijent trajnejši vpliv na zapadne dežele. Znak zapada ni materijalizem, temveč nestalnost. Zapad ima navado občudovati pičlo uro to ali ono stvar, potem se je pa naveliča in jo vrže proč. Vi ste docela pod vplivom mode. Ne mislim v oblačenju, temveč v idejah, če občuduje pri vas pisatelja eno pokolenje, ga drugo gotovo zavrže. Zavrže ga pa ne morda zato, ker njegove ideje nimajo vrednosti, temveč ker se zapad zelo hitro naveliča občudovanja. Enako bi se godilo na zapadu tudi z orijentalskimi deželami. Trenutno so še v modi, toda to ne bo dolgo trajalo. Zato se izpremeni tudi stališče orientalskih narodov do zapada. Japonci so v začetku verjeli, da se navzamejo s tehničnimi pridobitvami zapadnih narodov tudi njihovega duha. Nekaj časa je bila na Japonskem celo močna struja, da bi se Japonci pokristjanili. Ta misel je bila seveda otročja. Japonci so se kmalu prepričali, da lahko prevzamejo od zapadnih narodov samo tehnične pridobitve, pa še tem morajo dati svojo obliko. Vse drugo pa nasprotuje značaju japonskega naroda. Po Japoncih se bodo ravnali drugi azijski narodi. Izven sporeda: 1. Foxov zvočni tedenski žurnal in zvočna groteska »Poročna koračnica«! Predprodaja vstopnic dnevno od 11 do pol 13. ure. Elitni kino Matica1' Telefon 2124 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni ded lista; Oton Cnristot, — Vsi v Lđu&ttani,