fcitiuna plačana t gotoTini
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1'50,
LIST
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt.
'Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 'vk leta 45 Din, sneaečno 15 Din; inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.956.
ŠTEV. 142.
LJUBLJANA, 13. decembra 1927.
Telefon št. 2552
Telefon št. 2552.
LETO X.
železniška zveza Slovenije z morjem.
Kadar se gradi kaka proga, je treba predvsem upoštevati sledeče momente: 1. Tehnične, 2. gospodarske,
3.	geološke, 4. priključek, 5. transport in 6. državno mejo. Kakor pač bolj upoštevamo eno ali drugo točko, tako potem izgleda proga, bodisi v prid enega ali drugega momenta. Z drugimi besedami: teh šest točk si lahko zamišljamo kot šest komponent, ki nam dajo gotovo rezniltanto. Seveda najboljše bi bilo, če bi mogla ena ppoga upoštevati v idealnem razmerju vse gori imenovane momente, toda to bi bila nekaka idealna proga, ki je v resnici nemogoča. Toda čisto logično moramo reči, da je pri danih razmerah najboljša ona proga, ki upošteva vsaj vse najvažnejše momente, oziroma večino od gori imenovanih momentov sploh. In taka proga je proga kakor jo je zamislil gospod inž. Klo-dič.
Edino pravilen princip v železniški politiki namreč je, da se najprej vprašamo po svrhi nove proge in potem se šele delajo detajlni načrti v terena, a ne narobe. Ravno tako je načelo železniške politike, da mora vsaka nova proga sistematično izpopolnjevati že obstoječe železniško omrežje. Cisto naravno je, da mora tako postopanje, taka idejna zamisel končno zmagati nad projekti, ki več ali manj niso bili ustvarjeni na tako trdni bazi.
Klodičeva proga teče od Kočevja na Mozelj, Rajndol, Knežja - Lipa (predor 1200 m), Čepi je, Stari trg, Radenci, pri vasi Špeharija gre proga preko navadnega 20 m visokega mostu črez Kolpo na Severin od tam na Mali Ja-drč, nato ob Lujizinski cesti na Ka-mensko in od tu direktno z 2500 m dolgim predorom na Vrbovško Sever m Srbske Moravice. Proga bo stala 250,000.000 Din. Danes rabimo na Su-Sak 11 in Va ure, po Klodičevi progi pa bomo rabili z brzovlakom samo 6 ur do Sušaka, torej na vsak način pomemben prihranek. Ta proga omogoča in direktno daje vzpodbudo za gradnjo kratke in tehnično prav lahko izvedljive proge iz Črnomlja na Mali Jadrč, ki bi bila dolga samo 26 kilometrov in bi stala samo 80,000.000 dinarjev. Na ta način bo preko zveze St. Janž — Sevnica na mah združena eela Slovenija z morjem in železniško omrežje Slovenije bo usmerjeno na morje po lastni zemlji. In to vendar hočemo! Klodičev načrt upošteva oba naša gospodarska centra, tako Ljubljano kakor Maribor. Dalje upošteva Klodičev načrt hkrati zvezo s Kvar-nerjem kakor s Splitom. Gotovo je, da bo šel blagovni promet iz Slovenije na Sušak in ne na Split, ker bo šel vsak raje prej na morje, kajti kljub ♦emu, da so izjednačeni tarifi, je iz-K^ba časa, če gremo na Split, velika; , i bi bHo izkoriščanje voznega parka prav slabo. Toda zveza s Splitom je — kakor smo ravno letos videli — posebno vazna za tujski promet, ki pride za nas predvsem iz Nemčije v poštev.
Klodičeva proga teče po terenu, ki je za gradnjo prikladen, ker ravno’pri Severinu se visoki bregovi Kolpe — ki so pri celem problemu največja tež-fcoča ■— znižujejo in omogočajo prav lahek prehod preko Kolpe; proga torej popolnoma zadovoljava tehnični moment. Dalje teče proga po docela zdravem terenu in se izogiblje karbonskih škriljevcev, ki so za gradnjo
velika nevarnost, ker razpadajo in hitro preperevajo ter so zaraditega posebno pri predorih vzrok naravnost nepremagljivih težkoč in tudi nesreč.
Priključek, ki je v obratnem in transportnem oziru velikega pomena, je v Delnicah, kakor na Brod Moravi-cah prav težaven in bi imeli ravno take obratne sitnosti, kakor na primer v Zidanem mostu. Klodičeva proga pa ima za priključitveno postajo Srpske Moravice — na Vrbovško-Severu bo samo mimolaznica, vlaki se tu ne bodo vstavljali, ampak bodo šli direktno na Srpske Moravice. To je najidealnejši priključek, ker so Srpske Moravice velika dispozicijska postaja s 17 tiri in z vsemi modernimi ureditvami. Gotovo odgovarja Klodičeva proga najbolj tudi gospodarskim interesom, ker omogoča najlažji promet iz cele Slovenije.
Pristaši Musilove in Zupnekove proge argumentirajo, da bi tamošnji gozdovi sami napravili železnico rentabilno. Toda če vzamemo — pri ra-cionelnem gospodarstvu — največjo možnost eksporta, t. j. dhevno 40 vagonov lesa, potem bi železnica zaslužila s tem komaj 1,000.000 Din letno, a obratni stroški sami bi znašali 2 in pol milijona dinarjev letno. Tako argumentiranje je torej pogrešeno, izvoz iz gozdov ne bi kril niti obresti investiranega kapitala. Za eksploatacijo gozdov naj se zgradi ozkotirna proga, kot n. pr. Steinbeisova proga v Bosni; v tem primeru bi bilo gori navedeno razmerje čisto drugačno.
Važen moment pri tem vprašanju je bilo gotovo tudi vprašanje državne meje. Tudi v popolnoma urejenih in mirnih razmerah, ne da bi se pri tem mislilo ravno na komplikacije, ne bo dovolil gotov faktor, da se gradi proga prav na meji in sicer tam kjer dominira cel teren sosed. Na podlagi vsega kar smo navedli, je čisto jasno, da je Klodičeva proga morala zmagati; mi smo bili vedno tega mnenja in če se je tajnik zbornice TOI g. Ivan Mohorič na zborovanju v Novem mestu dne
10.	januarja 1926 izjavil za Klodičevo progo, je s tem samo pokazal, da je pravilno presodil situacijo. Objektivna zgodovina je dokazala, da je njegovo strokovnjaško mnenje obveljalo.
Skozi 7 let se je bila borba za zvezo Slovenije z morjem. V tem času je nastalo 19 projektov. Končno se je začela za stvar interesirati tudi direkcija za gradnjo novih železnic in posebno njen načelnik sedanji pomočnik g. ministra za promet g. inž. Kuzmanovič, ki se je vsestransko in objektivno posvetil študiju tega vprašanja in je bil tudi sam osebno v terenu. Lahko rečemo, da je vprašanje zveze Slovenije z morjem bolj temeljito preštudirano, kot vsako drugo tudi izpred vojske. Zato je odločitev, ki je padla v ministrstvu za promet dne 8. novembra 1927, definitivna.
Licitacija o predaji del za detajlno trasiranje se bo vršila še ta mesec in z gradnjo se bo začelo že tekom enega leta. Nas veseli, da se je po tako dolgi borbi končno rešilo to vprašanje in da bomo kmalu dobili zvezo z morjem, ki je za vsako narodno gospodarstvo življenjskega pomena; vsako nadaljnje prerekanje v tej stvari bi pomenilo samo zavlačevanje realizacije zveze Slovenije z morjem, zato jo moramo iz gospodarskih interesov odločno obsojati.
PROTEST PROTI NAMERAVANI UKINITVI DVEH FAKULTET NA LJUB-LJANKI UNIVERZI.
Odbor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je na svoji seji dne
2.	decembra t. 1. sklenil objaviti sledečo izjavo:
Društvo industrijcev in trgovcev v Ljubljani, ki šteje med svoje člane sko-ro da V90 industrijo in veletrgovino Slovenije in ki združuje torej najjačje davkoplačevalce Slovenije, polaga največjo važnost na to, da ostane slovenska univerza neokrnjena. Zato protestira proti nameravani ukinitvi medicinske in tehniške fakultete, ker sta obe fakulteti za samostojni razvoj gospodarskega in kulturnega življenja Slovenije neobhodno potrebni.
Poleg vseh razlogov, ki so bili za potrebo nadaljnega obstoja teh fakultet že s strani najbolj kompetentnih faktorjev izneseni v javnost, povdarja društvo še posebno, da je slovenska univerza nastala po soglasni volji in iz kulturnih potreb prebivalstva Slovenije. Zato se na njej ne sme ničesar opuščati proti volji Slovenije.
* * *
PLAČEVANJE TAKS ZA PROTOKOLA-CIJE TRGOVIN IN OBRTOV.
Pri nekaterih trgovcih in obrtnikih, ki niso sodno protokolirani, pa imajo obrtne liste, so se zglaševali organi finančne kontrole in zahtevali, da se izkažejo, da so sodno protokolirani in da so plačali m to določene takse. Na predsiavko proti takim zahtevam je dobila Zbornica za za trgovino, obrt in industrijo od Delegacije ministrstva financ v Ljubljani obvestilo, da je bil razpis generalne direkcije davkov z dne 11. oktobra 1927, štev. 116.760, na podlagi katerega so organi finančne kontrole zahtevali pri posameznih obrtnikih potrdila o protokolaciji ukinjen in da so o tem obveščeni tudi vsi oddelki finančne kontrole.
* * *
CARINJENJE IZVOZNIH POŠILJK NA POVRATEK.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je obvestila Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da je opazila, da razni interesenti utrpijo često veliko škodo, ker v tovornem listu ne predpišejo načina ocarinjenja. Predvsem pridejo v poštev izvozne pošiljke, ki so vložene v embalaže, za katere želi pošiljatelj, da mu jih inozemski naslovljenec vrne takoj po prejemu robe. Ker gre za embalažo (zaboji, sodi, vreče, košare itd.) domačega porekla, so izvozničarji mnenja, da jim bode vrnjena brez formalnosti — carine prosto. To naziranje pa je docela pogrešno in je že marsikomu povzročilo precejšnjo škodo. Carinarnice tako embalažo ob uvozu le tedaj carine prosto ocarinijo, kadar se jim z uvozno deklaracijo predloži tudi izvozna deklaracija, v kateri je bila embalaža oglašena na povratek v roku, ki je določen v carinskem zakonu.
Da se ta postopek brez ovir izvede, mora pošiljatelj - izvozničar, kadar želi carinjenje na kaki medpotni postaji ali po železnici, predpisati v tovornem listu v določeni koloni način carinjenja. Istotako mora pošiljatelj prazne embalaže predpisati v pripadnem tovornem listu kraj in način carinjenja ter priložiti izvozno deklaracijo, v kateri je bila embalaža prijavljena na povratek.
Ako se tem formalnostim ne zadčsti, postopata železnica in carinarnica tako kot z vsako drugo obično trgovsko robo.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse interesente, da se držijo gornjih navodil, direkcije, da se tako izognejo nepotrebnim stroškom.
želja trgovskih krogov glede voznega reda 1928/29.
Kakor prejšnja leta, je tudi letos zveza posvetila vprašanju sestave bodočega voznega reda, ki je za trgovski promet eminentne važnosti, posebno pažnjo. V toku zadnjih dveh let se je Zvezi posrečilo, da so bili naši najvažnejši predlogi za zboljšanje zvez vlakov sprejeti in uveljavljeni. Kljub temu pa je ostalo še več perečih vprašanj našega voznega reda nerešenih. Zato je Zveza takoj, ko je bila sklicana mednarodna voznoredna konferenca v Pragi, razposlala vsem gremijem tozadevne okrož- , nice s pozivom, da prijavijo svoje želje in predloge.
Zvezini okrožnici, da izjavijo svoje mnenje in sporočijo predloge glede sestave bodočega voznega reda, se je od 27 gremijev odzvalo samo 6 gremijev, ki so stavili razne predloge za izboljšanje obstoječih zvez potniških vlakov. Med njimi so najvažnejši:
1. Gremij Dol. Lendava glede zboljšanja zvez proti Zagrebu preko Čakovca, kakor tudi proti Mariboru in Ljubljani.
2. Gremij Ptuj in Ormož glede preložitve jutranjega vlaka in podaljšanja opoldanskih vlakov, ki vozijo samo do Ptuja.
3. Gremij v Ribnici glede priključkov dolenjskih vlakov v smeri proti Gorenjski in Štajerski in
4. gremij Brežioe glede pojačenja garniture pri prvem jutranjem vlaku iz Zidanega mosta proti Zagrebu.
S temi predlogi pa pomanjkljivosti in nedostatki sedanjega voznega reda niti z daleka niso karaterizirani in je bila Zveza primorana, da sama izvrši revizijo celega voznega reda. Na podlagi podrobne analize je stavil konzulent Zveze na voznoredni konferenci sledeče predloge:
Potreba zboljšanja zvez pri potniških vlakih med Ljubljano in dolnjim Posavjem, posebno s Sevnico, Krškim, Brežicami, Rajhenburgom itd., ker morajo po sedanjem voznem redu ti potniki čakati zvečer nad 50 minut v Zidanem mostu, dočim pride jutranji vlak prepozno v Ljubljano. Tudi je zveza z jutranjim poštnim vlakom ob 5‘25 jako neugodna, ker je treba čakati nad 1 uro v Zidanem mostu. Opozoril sem direkcijo, da pomenijo te neugodne zveze veliko škodo in izgubo za ljubljansko veletrgovino, ker se tako naravnost navaja trgovce, da krijejo svoje potrebe v Zagrebu, kamor imajo mnogo boljše prometne zveze. Nadalje sem opozarjal, da traja vožnja iz Ljubljane v Zagreb a poštnim vlakom vsled slabih zvez v Zi-. danem mostu celih 5 ur, kar odgovarja brzini 30 km na uro.
Referenti direkcije na moj predlog niso dali drugega pojasnila, kakor da jutranjih vlakov ni mogoče premakniti radi šolako-obveznih otrok, ki se vozijo od Ponikve do Celja, pri večernem poštnem vlaku pa radi brzovlaka, ki pasira v istem času postajo Zidani most. Izjavil sem, da ti razlogi niso zadostni in da je treba v prvi vrsti jemati ozire na trgovske interese in po teh načelih urediti vozni red. Zahteval sem zato, da se vprašanje ponovno prouči.
Nato sem s konkretnimi podatki dokazal, da je brzina vlakov na vseh progah hapram mirodobnemu razmerju zelo nazadovala in da je treba v tem oziru zboljšanja. Tako n. pr. vidimo iz sedanjega voznega reda, da se vozi na glavni progi Ljubljana—Maribor in Maribor—Dravograd 1 km 17 minute, na rogaški in vrhniški lokalki 1 km skoro
taMirwuj
.2 minuti, dočim se vozi na progah Kranj —Tržič in Kamnik—Ljubljana 1 km poprečno 3 minute, istotako na železnici Ormož—Murska Sobota, ki je bila izgrajena po vojni. Taka vožnja odgovarja br-zini 20 km na uro, kar je tudi za lokalne proge premalo, ker so zgrajene in kon-cesijonirane za brzino 30 km na uro.
Na podlagi mojih izvajanj je izjavil še! strojnega oddelka inž. Dolinšek, da se bo brzina vlakov na prekmurski progi povečala na 30 km, da se s tem čas vožnje v relaciji Murska Sobota—Ljubljana, kakor tudi Murska Sobota—Maribor skrajša.
Predlogom gremijev v Ptuju in Ormožu se je ugodilo na konferenci v polnem obsegu in bo jutranji vlak št. 813, ki je prihajal sedaj v Ptuj ob 9. uri 3 minute, prihajal po novem voznem redu že ob 7. uri 59 minut tako, da bodo interesenti ob 8. uri že lahko v uradih, pri oblastih in na svojem poslu itd. S preložitvijo tega vlaka pa se doseže tudi boljša zveza iz Prekmurja proti Mariboru,' ki jo je zahteval gremij Murska Sobota, kakor tudi interesenti iz okoliša Ivanjkovcev. V bodoče bo prihajal ta vlak v Maribor že ob 9. uri 10 minut, torej za 70 minut prej, kakor prihaja danes.
V nasprotni smeri pa bo odhajal iz Maribora vlak št. 818, ki vozi sedaj ob 15. uri 42 minut, v bodoče ob 16. uri in 18 minut tako, da bodo imeli interesenti iz Podravine in Prekmurja za posle v Mariboru med prihodom dopoldanskega vlaka polnih 7 poslovnih ur na razpolago, dočim so imeli sedaj komaj 4 in pol ure. S tem ukrepom je'ugodeno najvažnejšemu predlogu gremija v Murski Soboti in interesentom iz okoliša ljutomerskega gremija.
Predlogu ormožkega gremija je ugodeno s tem, da se potniška vlaka 815 in 816, ki sta vozila samo do Ptuja, z novim voznim redom podaljšata do Ormoža tako, da dobijo ti interesenti tudi poldansko zvezo. Mojemu predlogu, da se imenovana vlaka podaljšata še preko Ormoža in Čakovca se iz tehničnih razlogov zaenkrat ni moglo ugoditi. Predlagali smo tudi zboljšanje zvez z Gor. Radgono. Sedanji vozni red je neugoden radi tega, ker se odcepi prekmurska proga od radgonske na odprti progi, daleč izven postaje in je vsled tega bilo treba dati vsem vlakom iz Radgone daljše postanke.
Za promet proti Sušaku bo za mariborsko oblast važna pridobitev direktni nočni brzovlak Dunaj—Sušak, ki bo prihajal z Dunaja v Maribor ob 2. uri 25 minut ponoči, odhajal ob 2. uri 55 minut ter nato prihajal v Zagreb ob 6. uri 25 minut in na Sušak ob 12. uri 30 minut tako, da bodo imeli potniki ob 14. uri zveze z ladjami na vse strani. V nasprotni smeri bo odhajal iz Maribora proti Dunaju ob 0‘45 minut ter bo ob 6. uri 35 minut na Dunaju. V zimski sezoni bo ta brzovlak vozil samo med
Dunajem in Zagrebom. Madžarski br-zovlaki bodo vozili v dobi od 15. junija do 15. septembra.
Izletniški vlaki pa bodo vozili od 15. maja do 16. septembra, ker je 16. septembra nedelja.
Za gremij Ljubljana, Ljubljanska oko Za gremij Ljubljana, Ljubljanska okolica, Kranj in Radovljica so važne sledeče izpremembe:
Prvi jutranji vlak, ki je vozil sedaj iz Jesenic do Ljubljane, bo vozil v bodoče samo od Kranja do Ljub>jane, dočim dobijo vse severno od Kranja ležeče po-staie do Bohinja in Kranjske gore zvezo na drugi potniški vlak, ki bo prihajal po 8. uri v Ljubljano. Iz Bistrice bo odhod za ta vlak ob 5. uri 2 minuti, iz Kranjske gore pa ob 5. uri 23 minut, nasprotno se bodo na jutranji brzovlak, ki vozi ob 8 uri 45 minut iz Ljubljane, uzpostavile zveze proti Bohinju in Kranjski gori, kar bo v poletni sezoni za obisk letoviščarjev zelo važnega pomena Nadalje se bo vzpostavila zveza iz Kranjske gore in Bohinjske Bistrice tudi na večerni brzovlak in sicer bo odhajal tozadevni potniški vlak iz Bohinjske Bistrice ob 17. uri 12 minut, iz Kranjske gore pa ob 16. uri 49 minut.
Tudi bodo pojačene garniture večernega brzovlaka med Jesenicami in Ljubljano ter Zagrebom, da se odpo-more pritožbam potujočega občinstva.
Na dolenjskih progah je največja ovira, da bi se ugodilo željam interesentov v večjem obsegu, ukinitev nočne službe na celi črti. Direkcija je po intervenciji interesiranih korporacij s 1. novembrom nekoliko zboljšala vozni red in vpeljala štiri pare potniških vlakov do Novega mesta. S tem je bilo glavnim nedostatkom in pritožbam zaenkrat ugodeno.
Tudi je upeljala dolgo zahtevani popoldanski potniški vlak iz Rakeka proti Ljubljani, ki prihaja ob 3. uri v Ljubljano in preložila jutranji kamniški vlak vlak. S temi izpremembami je bilo ustreženo tudi glavnim željam notranjskih in kamniških interesentov, za katere so se dolgo borili.
Za Ljubljano je kon&no na j večjega pomena uzpostavitev direktne zveze s Sušakom v poletni sezoni. V tem oziru predvideva načrt novega voznega reda nočni potniški vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 18. uri 45 minut in bo imel direktne vozove za Sušak, kamor bo prispel zjutraj ob 6. uri 30 minut.
Ob zaključku sem opozoril direkcijo na potrebo pojačanja garnitur prvega jutranjega vlaka med Zidanim mostom in Zagrebom v zmislu predloga gremija trgovcev v Brežicah.
Predlogi, ki jih je prejela zvezna pisarna po konferenci, bodo predloženi direkciji naknadno v dogovoru z referentom, ki je obljubil, da bo vse utemeljene želje v okviru tehničnih možnosti uvaževal.
MOST ČEZ DONAVO PRI PANČEVU.
Velik pomen zgradbe tega mostu in osušitev močvirja pri Pančevu dvigne to zadevo nad nivo lokalnega dogodka. Most bo med največjimi v Evropi, dolg bo 1400 m, širok 11 m. Po sredi mostu bodo položili železniški tir, na levo in desno bodo vozili vozovi in avtomobili. Peska bo treba 100.000 m3. Most bo nosilo 8 stebrov, ld bodo zabiti 30 m pod gladino Donave v tla. Za vsak steber bo potrebnih 7000 kub. metrov betona. Za-bijalna kladiva tehtajo po 2000 kg. Najtežje delo je seveda gradba temelja za stebre, ki bodo znotraj iz betona, zunaj iz granita. Stebre bodo gradili s pomočjo velikih kovinskih zabojev, ki so 29 m dolgi, 11 in pol m široki in 7 in pol metra visoki. Sedaj montirajo zaboje. Gradbo mosta je prevzela berlinska tvrdka Siemens - Bau - Union. Gornjo železno konstrukcijo bo montiralo sedem nemških tvrdk. Vrhovno vodstvo gradbe imata in-ženerja Josten in Sprenn.
* * *
rORAST IZVOZA SREBRNINE IZ ČE HOvSLOVAŠKE.
' Izvoz čehoslovaških srebrnih izdelkov, ki se proizvajajo večinoma v Moravski Tfebovi, je v poslednjem času znatno poskočil. Srebrni izdelki se izvažajo po večini na Madjarsko, Poljsko in deloma tudi v Romunijo. Izvažajo se v glavnem ustniki za cigarete in cigare ter okraski za na mizo. Pa tudi na domačih tržiščih se to blago prodaja v večji meri.
* * * *
NOVI FORD IN FORDOVO PREMOŽENJE.
Zastopniku »United Press-e« je izjavil Ford, da je izdal za preustrojbo svojih tovarn v svrho izdelovanja novega avtomobilnega tipa 100 mil. dolarjev. Izrecno je Ford poudarjal, da je pred pre-ustrojitvijo znašalo njegovo v bankah naloženo premoženje 360 milijonov dolarjev, sedaj pa znaša samo še 250 milijonov dolarjev. Prepričan je, da bo v U.
S.	A. vsaka šestčlanska obitelj imela v kratkem šest avtomobilov.
* * *
KARTELNO GIBANJE NA POLJSKEM.
V poljski industriji se je pričelo v zadnjem času živahno kartelno gibanje. Po ustanovitvi kartela nafte je prišel na vrsto kartel žice in žrebljev, nato pa kartel največjih tekstilnih tovarn v Lodzu. V zadnjih dneh so se vršila posvetovanja zastopnikov kemične industrije, zlasti tovarn masti. Sklenili 60 ustanovitev kartela masti, v prvi vrsti v obrambo proti velikemu importu masti iz Amerike. Kartelu bo pripadal tudi Danzig. Pisali smo že, da je bilo prvo delo kartela nafte to, da so cene zvišali, in da je tudi tekstilni kartel v Lodzu takoj cene manufakture zvišal, in sicer kar za 20 do 25 odstotkov. Ministrstvo za trgovino in industrijo je takoj nastopilo proti temu občutnemu podraženju in pravi,
bombažne izdelke iz inozemstva popolnoma odpraviti; s tem hoče ministrstvo prisiliti industrijce, da bodo cene zopet znižali.
* * *
KRIJPP 0 RAZVOJU ŽELEZNE INDUSTRIJE.
Na občnem zboru družbe , Friedrich Krupp d. d., ki je sprejela bilanco za 1. 1926/27, je dejal predsednik upravnega sveta Krupp sledeče: Po dolgih letih skrbi in zgub je prineslo preteklo poslovno leto prvič siguren uspeh. Bilo je treba zamašiti vire zgub, odstraniti je bilo treba nepripravne ali zastarele dele koncema, utrditi je bilo treba slabe dele. Prodajna organizacija se je morala prilagoditi novemu poslovnemu formatu, stari temeljni obrati so se morali pretvoriti po novodobnih obratnogospodar-skih načelih. Z novimi zgradbami ni mišljeno razširjenje prodajnega območ-ja, temveč samo nadaljnjo intenziviranje produkcije. Železna industrija socialnemu napredku ni sovražna; želi, da živi delavstvo v zadovoljivih razmerah. Ves ta razvoj je pa mogoč le tedaj, če se vse nemško gospodarstvo razmerno okrepi in utrdi.
mmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmaBamammmmmmmmmmmm
Projekt uredbe o izdajanju dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil.
Ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdelalo nov načrt uredbe o izdajanju dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil. Ne da bi se spuščali v kritiko načrta, prinašamo danes samo njegova bistvena določila. Po načrtu se delijo podjetja za izkoriščanje vodnih sil na tri kategorije:
I.	podjetja z maksimalno močjo, ki presega 50.000 konjskih sil; II. podjetja, kojih maksimalna moč presega 300 konjskih sil; III. podjetja z izpod 300 konjskimi silami.
Dovoljenja za izkoriščanje, tako za nove naprave, kakor tudi za rekonstrukcije že obstoječih, se bo izdajalo po novi uredbi za podjetja I. kategorije potom zakona, za podjetja II.
kategorije z ukazom, na predlog ministra za kmetijstvo in vode in po zaslišanju ministrskega sveta za podjetja III. kategorije z dovoljenjem velikega župana.
Razen dovoljenj za izkoriščanje, bo reševal veliki župan o vseh ostalih vprašanjih tudi glede podjetij I. in II. kategorije. Velikemu županu se imajo predložiti vse vloge, koje se tičejo izkoriščanja vodnih sil, tako tudi prošnje za dovoljenja podjetjem I. in
II.	kategorije. Veliki župan ima tudi izvesti vodopravni postopek, ki je predpisan po še veljavnih zakonih v posameznih pokrajinah. Ako se razteza naprava za izkoriščanje vodne sile na področje raznih oblasti, je pristojen veliki župan one oblasti, iz če-
L I STE K. Predlog novele k zakonu o zaščiti Industrijske svojine.
Univ. prof. dr. M. Škerlj.
(Nadaljevanje.)
Novela določa za kolektivne žige sledeče podrobnosti: V prijavi treba povedati ime in sedež udruženja, priložiti treba izvod pravil, iz katerih naj bo razvidno: cilj udruženja, osebe, ki naj imajo pravico rabiti žig (in s katerimi pogoji), ukrepi zoper zlorabo žiga in posledice zlorabe (n. pr. globe, izključitev), slednjič osebe, ki zastopajo udru-ženje. Seveda treba Upravi za zaščito industrijske svojine javiti tudi izpremembe v teh točkah. Pravica do in iz regi-strovanega skupnega žiga se ne more prenesti, pač pa sme vsaka prizadeta oseba predlagati, da se skupni žig odvzame 1. ako se cilj udruženja ali pogoji, s katerimi se žig uporablja, bistveno izpremene; 2. ako udruženje pripušča, da se žig uporablja zoper pravila ali namene udruženja. Posebno se smatra kot zloraba, če se nečlanom dovoli uporaba skupnega žiga.3
3.V konkurenčnem boju se je bati, da se brez zadostnih razlogov poskuša do-
3 O novejši zgodovini razvoja kolektivnih žigov glej »Glasnik« 1926, štev. 4.
seči uničitev ali odvzem pravice industrijske svojine. Vsak tak spor znači, bodisi tudi, da ni nevarnosti za izgubo pravice, za upravičenca vznemirjanje in zlasti, če nasprotnik skrbi za to, da se o sporu govori, tudi gmotno, često nepopravljivo škodo. Zato določa že sedanji zakon, da se, z izvestnimi pogoji, ki ni da bi jih tu podrobno razmotrivali, v patentnem registru zabilježi dejstvo, da je bila tožba zaradi uničitve ali odvzema zavrnjena. Taka zabilješka ima učinek, da mora Uprava za zaščito ind. sv. brez razprave zavrniti vsako novo tožbo, s katero se na podstavi istih dejstev in istih dokazov zopet skuša doseči uničitev ali odvzem patenta. Imetniku patenta, ki je zmagal v sporu, se torej ni več bati ponovnega vznemirjanja iz istih razlogov. Ta važna določba (§ 135) velja sedaj samo za patente, po noveli pa naj velja, seveda z izpremembami, ki so potrebne zaradi drugačnega predmeta, tudi za vzorce, modele in žige. Zlasti za žige utegne biti stvar važna, kajti nečedna tekma se glede njih že kaže tudi pri nas, kakor svedočijo razne razsodbe Uprave za zaščito ind. sv.
4 Vzpostavitev pravice v prejšnje stanje. Pravni čini za vzdržavanje pravic industrijske svojine so — in morajo biti — v marsikaterem oziru vezani na razmerno kratke roke. Zlasti se izgubi pra vica, če se ne plača o pravem času dr-
žavna taksa. Pa tudi v sporih o predmetih industrijske svojine ima zamuda kakega roka lahko neprijetne učinke. Zamudo neredko povzročijo okolnosti, za katere ne more biti odgovoren upravičenec, vendar pa se sedanji zakon na to ne ozira: pravica je izgubljena in ni je moči več pridobiti; patentni izum n. pr. je svoboden, vsakdo ga sme izvrševati, pri žigu je nevarnost vsaj ta, da se izgubi prejšnji vrstni red v registru, izključena pa niti ni popolna izguba. Izkazalo se je, da so te določbe preostre. Dasi treba strogih posledic za zanikrnega zamudnika, treba vendar dovoliti izjeme, kjer ni krivde. Zato daje predlog novele v §§ 142a — 142e celo vrsto določb o vzpostavitvi pravice v prejšnje stanje. Za vzpostavitev sme zaprositi, kdor je bil vsled nepredvidenega ali neodklonljive-ga dogodka preprečen, da bi se držal roka, s čegar pretekom je po zakonu zvezana izguba pravice; vendar ne more prositi za vzpostavitev, kdor je zamudil rok za vložitev prigovora, ali, če se mu je prigovor zavrnil, rok za pritožbo (ni pa izključena vzpostavitev, če se je prigovoru ugodilo in je rok za pritožbo zamudil prijavilec patenta, novela torej ščiti prijavilca pred pr igo voznikom). — Prošnjo treba vložiti tekom enega meseca po prestanku ovire, najdalje pa tekom enega leta po izteku zamujenega roka. Seveda treba zamudo opravičiti,
navesti dokaze in izvršiti zamujeno dejanje. Te določbe veljajo tudi za zamudo, ki se je pripetila, preden stopi novela v moč, rok za vzpostavitev traja tri mesece po tem, ko stopi novela v moč; ako pa ravno omenjeni enoletni rok traja dalje, do konca tega roka. Torej recimo, da novela stopi v moč 1. februarja 1928; zamuda se je zgodila 1. marca 1927; rok za prošnjo za vzpostavitev teče do 1. maja 1928. Drugi primer: zamuda se je zgodila 1. decembra 1927, zapreka je prestala 25. decembra 1927, rok za vzpostavitev po noveli do 1. maja 1928. Tretji primer: zamuda 1. decembra 1927, ovira še ni prestala, ko stopi novela v moč- čim prestane, prične teči enomesečni rok za vložitev prošnje; če ovira ne prestane do 1. decembra 1928, je pravica končno izgubljena.
Pravic, ki so jih druge osebe pridobile po zamudi, pa pred vložitvijo prošnje za vzpostavitev v prejšnje stanje, vzpostavitev ne odvzame. Ta določba je potrebna, saj tem drugim osebam ni treba brigati se in redno tudi ne morejo vedeti, zakaj se je rok zamudil in zakaj se je pravica izgubila. Kdor je torej med tem začel izvrševati n. pr. prejšnji, vsled Zamude izgubljeni patent, ga sme izvrševati naprej.r V kakem obsegu, novela ne pove, ne bo pa dvoma, da bo za ta del veljal § 14 (pravica prejšnje rabe).
(Dalje prihodnjič.)
uut<yrj»r«Mu«
gar področja se odvodi voda za izkoriščanje. V primeru spora o pristojnosti odloča minister za kmetijstvo in vode.
Proti odločbi velikega župana se smejo interesenti pritožiti pri ministru za kmetijstvo in vode, a proti ukazu glede dovoljenj za podjetja II. kategorije se sme vložiti tožbo pri Državnem svetu.
Pravico za izkoriščanje vodnih sil ima v prvi vrsti država, bodisi, da to pravico sama izvršuje, ali da jo izvršuje kdo drugi na nje račun. Zatem se bodo dajala dovoljenja za izkoriščanje:
a) samoupravnim telesom za javne potrebe;
b) privatnim podjetjem z domačim kapitalom in
c) privatnim podjetjem z inozemskim kapitalom.
Dovoljenja za izkoriščanje vodnih sil na posameznih delih vodnih tokov z znatnim skoncentriranim vodnim padom (taka mesta bode minister za kmetijstvo in vode po odobrenju ministrskega sveta točno označil in jih objavil v »Službenih Novinah«) v enem letu po uveljavljenjih te uredbe
a) privatnikom še le potem ko se ugotovi, da dotična vodna sila ni potrebna državi in po predhodnem polivu, da samoupravna tela predložijo prijave in projekte za event. izkoriščanje dotične sile; b) samoupravnim telom, ko se ugotovi, da dotična vodna sila ni potrebna državi in ni tudi drugih samoupravnih ustanov, ki bi se za to zainteresirale.
Ko predložijo privatniki prošnje za izkoriščanje gorinavedenih sil, mora veliki župan takoj o tem obvestiti ministra, a istočasno objaviti prošnjo trikrat v Službenih Novinah s pozivom, da se državna in samoupravna tela Prijavijo v toku treh mesecev, ako želijo izkoristiti dotično vodno silo. Državne ustanove, ki bi na dotično vodno silo reflektirale, morajo to prijaviti v treh mesecih svojemu resortne-mu ministru, a ta ministru za kmetijstvo in vode, ki mora vsak tak primer predložiti ministrskemu svetu na sklepanje o tem, ali je z ozirom na finančna sredstva in drugo sploh dana možnost za izkoriščanje. V pritrdilnem primer se prošnja privatnika in ravnotako samouprav zavrne. Če se v določenem roku ne prijavijo državne ustanove, se obvesti o tem privatnik s poročilom, da se vodopravna razprava odloži za 6 nadaljnjih mesecev, v kojem roku morajo samoupravna tela predložiti svoje eventuelne projekte za izkoriščanje dotične sile. Če predloži kako samoupravno telo v tem času svoj proiekt, se obvesti privatnik, da mu je dano na prosto, da ostane pri svojem projektu, o kojem se bo odločalo kot konkurenčnem projektu. Če se tudi nobeno samoupravno telo ne priglasi, se sporoči privatniku, da se uvede vodopravni postopek.
Dovoljenja za podjetja 1. in 2. kategorije se dajejo največ za dobo 75 let, računajoč od dneva, ko mora po dovoljenju biti vodomočna naprava dograjena. Samo za primer, da se naprava vsled elementarnih nezgod razru-
sl’Je "onPir(?ni° P°^aljšati ta rok za največ 30 let. Po iztečenem roku pripadejo zgradbe, naprave, stroji in vse, kar spada k nepremičninam dovoljene naprave in ki se imajo v dovoljenju kot take tudi označiti, v dobrem stanju, proste vseh privilegijev, hipotek in stvarnih pravic v last dr-tfVJi'a !fe" tega sme država zahteva-V’ ~T s® £ <Vstopijo v last tudi vse ruge aprave, aparati in tehnična
sredstva za eksploatadjo toda proti
od škodnim po ocemstrokovnjaPk ako v splosmh pogojih dovoljeija ni drugače predvideno. Celo pred kontni roka ima država pravico odkupa je to v dovoljenju predvidena ’
Pet let pred potekom roka morejo Podjetja I. in II. kategorije predložiti Prošnjo za nadalnje izkoriščanje do-vodne sile. Na tako prošnjo se Uves** takoi vodopfavni postopek - Jč^’e,.za Posebna mesta, ki so bila ze objavljena v »Služb. Novinah«, se imajo izvršiti vse gorihavedene formalnosti.
Za podjetja III. kategorije se daje-
jo dovoljenja s točno določenim rokom 50 let, ki se more za primer elementarnih nezgod podaljšati največ za 20 let, ali pa s pravico, da se morejo iz javnih interesov v vsakem času preklicati brez vsake odškodnine, dovoljenja za vsa podjetja III. kategorije se smejo vedno tudi izpremeni-ti in preklicati tudi v svrho ustanovitve drugih podjetij, ki so z ozirom na gospodarske razmere mnogo večje važnosti in to proti odškodnini. Toda če podjetnik izjavi, da bo v roku, ki mu ga določa oblast, svoje podjetje tako preuredil, da ne bo manjše gospodarske važnosti kot je novo projektirano podjetje, se ima postopanje glede novega podjetja ustaviti.
Podjetja vseh kategorij plačajo državi kot zakupnino za izkoriščanje vodne sile po 5 Din letno od vsake bruto konjske sile. Od te zakupnine so osvobojena podjetja:
I. kategorij'e za pivih 15 let;
II. kategorije za prvih 10 let;
III. kategorije za prvih 5 let.
Ti roki se računajo od dneva prepustitve k obratovanju. Za podjetja, ki bodo ob uveljavljenju te uredbe že obstojala, se računa ta rok od uveljavljenja ustave t. j. od 28. junija 1921. Zakupnina se pobira obenem z davki. Točnejša navodila za vtirjava-nje bo izdal minister za kmetijstvo in vode sporazumno z ministrom financ.
Pogoji, koje vsebuje vsako dovoljenje za podjetja I. in II. kategorije, se morajo objaviti istočasno z ukazom, odnosno s zakonom o izdanem dovoljenju v Službenih Novinah.
Pri oblastnih upravah se mora voditi vodna knjiga, v katero je zabeležiti po vrsti vsa izdana dovoljenja z bistvenimi pogoji. Ob uveljavljenju te uredbe že izdana dovoljenja ostanejo v veljavi, toda podjetja morajo plačati gorinavedeno zakupnino. Vendar se bo moralo pri vsaki spremembi podjetja postopati v zmislu te uredbe.
Dr. Cvetko Gregorič, Beograd:
Naši trgovinski odnošaji z Avstrijo.
{Nadaljevanje.)
Že na podlagi teh konstatacij je jasno, da je za Avstrijo promet z našo državo, odnosno izvoz v našo državo, velike važnosti in večje koristi nego za našo državo izvoz v Avstrijo. So pa še druge okolnosti, ki še povečujejo pomen trgovine z našo državo za Avstrijo.
Avstrijska trgovinska bilanca je v svoji celoti stalno pasivna, povprečno za 1 milijardo letno. V takih prilikah znači trgovina z nami za Avstrijo tem večji dobiček, ne samo zato, ker je znatno aktivna, temveč tudi zato, ker je naša država baš ona, pri kateri izkazuje avstrijska zunanja trgovina 1. 1922—1925 svoj največji aktivum, 40—66 milijonov šilingov letno. Pri tem moramo posebno poudariti dej-stvo, da je za najvažnejšo stroko avstrijskega izvoza, t. j. za avstrijske industrijske proizvode (gotovo robo) baš naša država eno najboljših tržišč.
Celokupni avstrijski izvoz gotove robe je znašal:
leta 1923	915	milijonov	zl. kron
leta 1924	1.547	milijonov	šilingov
leta 1925	1.432	milijonov	Šilingov
leta 1926	1.266	milijonov	šilingov
Od tega je bilo izvoženo:
1. 1923	1. 1924
v milijonih
v SHS	138	zL	K	190	šil.
v Nemčijo	97	zl.	K	164	šil.
v Poljsko	80	zl.	K	175	šil.
v Rurnunijo	81	zl.	K	126	šil.
V češkoslovaško 89	zl.	K	163	šil.
77 zl. K	146 šil.
65 zl. K	105 šil.
v Madžarsko v Švico
1- 1925	1.	1926
v milijonih v SHS	161	šil.	137	§ii.
v Nemčijo	186	šil.	112	šil.
v Poljsko	147	šil.	gg	gjj'
v Rurnunijo	111	žil.	104	šil!
v Češkoslovaško 158	šil.	154
v Madžarsko	137	šil.	142	šil
v Švico	64	šil.	81	šil.
Ta naš položaj, kot eden največjih kupcev za proizvode avstrijske industrije, nam daje veliko prednost pri urejevanju,, ekonomskih odnošajev z Avstrijo, ker treba, da Avstrija' pazno skrbi Za to, da se proizvodi industrije, v kateri je zaposlen znaten del
prebivalstva, stalno in v čim večjem obsegu izvažajo, če hoče prehraniti svoje prebivalstvo in vzdržati v državi red in mir.
Znatnejše zmanjšanje ali prenehanje izvoza industrijskih proizvodov v Jugoslavijo bi imelo za Avstrijo z ozirom na njeno socialno strukturo in na sloje prebivalstva, ki bi ostali brez posla, čisto druge posledice nego zmanjšanje ali prenehanje izvoza naših agrarnih produktov v Avstrijo.
Ta svoj favorizirani položaj nismo nikdar izkoriščali, temveč so bile naše meje vedno širom odprte uvozu avstrijskih proizvodov, četudi je avstrijska ekonomska politika izigravala naše vitalne interese, ker otežko-čuje in celo ovira uvoz naših agrarnih produktov in proizvodov naše kmetijske industrije. Avstrija, ta eminentno industrijska država, skuša z vsemi silami potom notranje organizacije in agrarnih carin pospeševati svoje kmetijstvo, da bi se glede najvažnejših življenskih potrebščin emancipirala od uvoza iz inozemstva.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljanska borza.
Tečaj 12. decembra 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:		
Berlin 1 M		13-545	13575
Curih 100 Ir. ..... .	1094-1	1097-1
Dunaj 1 šiling			7-995	8-025
London 1 funt 		27S-7	277-5
Newyork 1 dolar ....	56‘59	56’7 9
Praga 100 kron		167-99	168-79
Trst 100 lir		306-56	308 56
Iz naših organizacij.
»Društvo industrijcev in veletrgovcev« v Ljubljani je po svojem odboru nedavno sklenilo ustanoviti sekcije po strokah, kjer bi se strokovna vprašanja točeno obravnavala. Za enkrat se je ustanovila sekcija pletilne industrije in se je takoj na prvi poziv prijavilo toliko interesentov, da je ne Je ustanovitev sekcije upravičena, ampak tudi bodoče delovanje iste zasigurano. Vodstvo sekcije se bo v kratkem konstituiralo in bo potenj sekcija pričela z delom.
Trgovina.
I. zagrebški božični zbor se vrši od 17. do 24. decembra 1927. Posetniki imajo 50% popust na SHS železnicah od
12.	do 24. decembra 1927.
0 ameriškem žitnem poolu. Senzacionalno je poročilo iz Amerike, ki pravi, da je med člani poola veliko nezadovoljstvo, ki bo imelo za posledico morebiti celo zrušitev te tvorbe. Ameriški žitni pool so ustanovili farmerji, ki imajo s podporo vlade veliko glavnico; ta glavnica jim omogoča nakup velikih delov pridelka, oziroma dovolitev primernih prodajnih predujmov kmetom. Letošnji obilni pridelek je stavil na pool posebno velike zahteve. Kakor se vidi, je moglo vodstvo poola vsled svoje glavnične moči premagati tudi največje težkoče. V prav zadnjem času so pa nastale vsled zaračunskega načina vodstva diference med vodstvom in med far-merji; to je imelo posledico, da je veliko članov poola izstopilo, zato da so imeli pri prodaji svojega žita prosto roko. Čeprav pravijo, da je vzrok izstopa zaračunavanje oziroma preračunavanje, ni izključeno, da gre v resnici za finančne težkoče. To je tembolj verjetno, ker stoji pool letos pred prav izredno velikim pšeničnim pridelkom in je veliko vprašanje, če tudi njegova ogromna sredstva zadostujejo za nakup takih velikih množin. Na svetovnotržne cene vse to za enkrat ne more imeti nobenega vpliva. Sicer je pa tudi ponudba evropske provenience v zadnjem času prav majhna, t
Industrija.
Nabava vodovodnih cevi v Bolgariji.
Ministrstvo javnih del v Bolgariji je razpisalo pred kratkim javno dobavo vodovodnih cevi, koje proračun znaša 150 milijonov levov. Priglasilo se je sedem ponudnikov, v prvi vrsti nemških, pa tudi francoskih itd. Ponudbe so v dolarjih in se glasijo, na leve preračunje-ne, tako-le: 237 milijonov, 168 milijo-nov' 187 milijohov, 189 milijonov, 18l milijonov, 215 milijonov, 157 milijonov. Edino zadnja (Socičtč des Acieries et
Usines Tubes de Lazard) se približuje proračunu. Ponudbe bodo sedaj pregledali in obravnavali.
Rima. Ogrsko kovinsko podjetje Rima se trudi že več mesecev, da bi doseglo zvišanje produkcijskega kontingenta 300.000 ton, ki ga je določil evropski jekleni kartel. Na zborovanju srednjeevropskih članov kartela v Pragi so sklenili, da se bodo potegovali za zvišanje srednjeevropske kvote; zato pričakuje tudi podjetje Rima zvišanje kontingenta. Ze sedanji kontingent je v višini mirovnega kontingenta; če bo novi kontingent dovoljen, bo podjetje svojo produkcijo moglo znatno dvigniti.
Rumunska tekstilna industrija. Pod carinsko zaščito se ta industrija v zadnjih letih ugodno razvija. Sedaj dela 9000 bombaževih statev, v bodočih mesecih bo prišlo zraven še 2500 statev in bo omogočen na ta način 30 odstoten dvig kapacitete. Tekstilna industrija razpolaga z glavnico 5 milijard lejev in zaposluje sedaj 30.000 delavcev. Rumunska tekstilna industrija more kriti sedaj že 70 odstotkov domače potrebe, in ker se kapaciteta neprestano zvišuje, postaja aktualno že vprašanje eksporta. O celi vrsti tovarn poročajo dvig obrata.
Denarstvo.
Ogrska posojila. Generalni ravnatelj ogrske Narodne banke dr. Bela Schober se je pečal v nekem predavanju z vprašanjem pasivnosti ogrske plačilne bilance z valutaričnega in kreditnopolitične-ga stališča. Poudarjal je. da v sedanjih razmerah posojila, ki ne služijo neob-hodno potrebnim produktivnim namenom, za Ogrsko niso dopustna. Tudi produktivnim namenom služeče posojilne transakcije se morajo razdeliti na več let, da nimajo dotekajoče devize za posledico višje cene. Kratkoročna posojila morajo biti brezpogojno krita z eksportom blaga. Z vsemi mogočimi sredstvi se mora pospeševati notranja tvorba kapitala. Zboljšanje bo prinesel po Schoberjevem mnenju le dvig produkcije na vsej črti, česar je Ogrska tudi zmožna. »Čeprav je plačilna bilanca pred težkim problemom, ni o nevarnosti za valuto nobenega govora.«
Davki In takse.
Plačevanje davka na poslovni promet
od deviznega prometa. Z razpisom z dne 2. junija 1927, br. 78700, je Generalna direkcija davkov pojasnila, da je promet z devizami in valutami oproščen davka na poslovni promet samo, kolikor se opravlja preko kontrolnikov in registrov, predpisanih s pravilnikom za reguliranje prometa z devizami in valutami. Proti tej odredbi je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vložila predstavko, v kateri je zahtevala, da se omenjeni razpis, ki ni v skladu z zakonom o davku na poslovni promet, ukine. Ta predstavka je v zvezi e predstavkami drugih gospodarskih korporacij imela uspeh, kajti z razpisom z dne 24. oktobra 1927, štev. 121.849, je generalna direkcija davkov uvodoma omenjeni razpis preklicala, odnosno ukinila.
RAZNO.
— Naš ministrski svet je sklenil, da. se predloži vprašanje srbskih predvojnih dolgov razsodišču v Haagu. Gre v prvi za to, ali naj se dolgovi povrnejo v zlatu ali ne. — Delnice I. G. Farben so dosegle na borzah 260 odstotkov in raču-nijo z gotovostjo, da bo znašala dividenda 12 odstotkov. Dvig glavnic^ bodo pa, kakor beremo, odložili do pomladi 1928, ko bodo denarne razmere najbrž ugodnejše. 1
Bombaž. Vlada Zedinjenih držav je naznanila Mednarodnemu poljedelskemu zavodu v Rimu, da cenijo pridelek bombaža na 27,730.000 meterskih stotov vlaken. Pridelek kampanje 1927/28 je torej za 29% manjši kot pridelek kampanje leta 1926/27 in za 12% večji kot pridelek povprečnosti v letih 1921-1926. Torej ni tako hudo kot so prvotno kričali; le proti lanskemu letu je sprememba zelo velika.
Eksport ruske nafte. V preteklem gospodarskem letu je znašal ves eksport ruskih produktov nafte 2,006.000 ton. Izvozili so v Italijo 470.000 ton, v Francijo ’ 379.000 ton, v Anglijo 375.000 ton, v Nemčijo 242.000 ton, v Egipt 129 tišbč ton, v Češkoslovaško 98.000 ton
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 13. decembra 1927.
nanitoWIIMMMMMaMMBaaBaaaW>BMMMtWBaMUni
Štev. 142.
itd. V Egipt pošilja Sovjetska zveza skoraj 50 odstotkov vsega tja importiranega petroleja. Ruski petrolej postaja na svetovnem trgu zelo močen tekmec.
Angleški sovjetski krediti. Pisali smo že, da obžaluje Anglija nepremišljeni korak, ko je v marcu naenkrat prekinila vse zveze z Rusijo. Zlasti angleška tekstilna industrija je bila pri tem zelo prrzadeta. Lloyd George je že naprej pravil, da se bo kmalu preokrenilo. In se je. Najprvo so se pričela namigava-nja na politično zbližanje, nato so začeli govoriti o kreditih, ki naj jih dovoli Anglija Rusiji. Danes beremo dve poročili iz Londona. Prvo pravi: Merodajni krogi v Londonu so mnenja, da je tekom enega meseca pričakovati vzpostavitve diplomatskih odhošajev med Anglijo in Rusijo. Drugo poročilo je pa bolj obširno in govori: >Financial Times« poročajo, da se je pred par tedni dosegel sporazum med skupino, ki jo vodi ena od peterih angleških velebank, ter med skupino angleških uvoznikov stavbnega lesa v svrho financiranja im-iportov stavbnega lesa iz Rusije v Anglijo v bližnjih letih; po dogovoru bo dovoljen uvoznikom akceptni kredit v velikem znesku 17,500.000 funtov. Im-•porterji stavbnega lesa bodo plačevali Sovjetskoruski zadrugi stavbnega lesa z .dolgoročnimi menicami, ki jih bodo sprejemale banke z jamstvom sovjet-skoruske Državne banke. Dalje poročajo »Financial Times«, da so zelo napredovala pogajanja o velikih angleških sovjetskih kreditih, ki so bila svoj čas prekinjena vsled diplomatskega spora med Anglijo in Rusijo in ki so jih pred kratkim spet obnovili. Sicer so »Financial Times« proti vsem takim transakcijam, vidimo pa, da se nekaj pripravlja. Vemo obenem, da bodo tudi Amerikan-oi dovolili Sovjetski Rusiji večje kredite v investicijske namene in da je celo ameriška vlada sama zagovornica teh načrtov.
Borza dela r Mariboru. Od 4. do 10.
decembra je iskalo pri Borzi dela v Mariboru 73 moških in 28 ženskih dela, ‘24 mest je bilo prostih, delo je pa dobilo 17 moških in 14 ženskih, odpadlo jih je 256, odpotovalo pa 23. Od 1. januarja do 10. decembra pa je dela iskalo 8060 oseb, 4665 mest-je bilo prostih, delo je pa dobilo 1724 moških in 1356 ženskih, odpadlo jih je 3779, odpotovalo pa 1459.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 1 hlaipec, 2 čevljarja, 1 ključavničar, 1 mlinar, več vajencev ključavničarske, mizarske, pečarske, mlinarske in pekov-*ke obrti; nadalje tudi 6 kmečkih dekel, 4 kuharice, 5 služkinj, 2 vzgojiteljici, 2 varuški, 1 kuharica za v hotel, 4 štepa-rice gornjih delov čevljev, 1 trgovska po-alovodkinja s kavcijo, 1 podnatakarica, 10 šivilj za perilo, 1 natakarica v kavarno, 2 kuharici k financarjem, 1 pletilska vajenka.
Gospodarske vesti. Danes se sestane v Munchemi zopet konferenca, da se ponovno posvetuje o tarifnem boju med Hamburgom in Trstom. Izgleda, da bodo podaljšali provizorij za par mesecev ter da se bodo v teh mesecih vršila pogajanja za definitivno ureditev tega brezkončnega vprašanja. — V prvih letošnjih enajstih mesecih je dosegel izvoz iz Čslov. 17.767 mil. Kč (1869 nul. več kot lani), uvoz pa 15.550 mil. Kč (+ 1901); aktivnost teh 11 mesecev znaša 2217 milijonov, lani v isti dobi 2249 mil. Kč. — Gospodarski odbor reprezentančne hiše v Washingtonu je sprejel zakonski načrt o ureditvi lastninskih zahtev med U. S. A. in državami bivše avstroogrske monarhije. — Mednarodna zveza jekla je v Bruslju sklenila po daljši debati, da ostane v prvem četrtletju 1928 ista produkcijska kontingcntacija kot je obstojala v zadnjem četrtletju 1927. Nemčija, ki se kontingenta ni držala, bo morala plačati zopet občutno kazen. — Svet Zveze narodov je sprejel od Stresemanna kot poročevalca predložene načrte za ustanovitev posvetovalnega gospodarskega odbora. kakor ga je zahtevala svetovna gospodarska konferenca v svrho nadaljevanja svojega dela. — Svet Zveze narodov je nadalje sklenil, da bo imel v bodoče tri seje namesto dosedanjih štirih, le v slučaju resnične potrebe bi se vršila še četrta seja, v marcu. — Te dni so prvič po radio govorili iz Amsterdama v Batavio na Javi, torej na skoraj nasprotno točko zemlje. Govoril je Reuterjev urad; poslušali sta pogovor, ki je trajal poldrugo uro in je bil čisto razločen, Reuterjevi podružnici v Kairo in v Bom-bayu. — Iz Bruslja javljajo, da se je družba belgijskih tvornic sladkorja pridružila znanim pariškim sklepom, ki so jih v Berlinu ratificirali. — Snuje se nov kondicijski kartel ogrskih tovarn sukna. Temelj novega kartela bo veliko bolj prost kot je bil temelj prejšnjega kartela. — Velike ogrske premogovne družbe imajo dogovor, da je konkurenca izključena. Ker bo ta dogovor v bodočih tednih potekel, so pričeli pogajanja za obnovitev dogovora, ki so imela pričakovani uspeh. — Na Ogrskem se opaža, kako se poljska Industrija emajla na podlagi dogovora s čslov industrijo emajla polagoma umika z ogrskega trga. Trg je izročen sedaj popolnoma čslov. industriji in'bo mogla Ogrska kupovati emajlno posodo odslej naprej samo v Cslov. — Rumunski trg sta si razdelili poljska in čslov. industrija emajla v razmerju 55:45. — Velike ogrske nakupo-valnice volne so z nakupovanjem že pričele; cene so trdne in je videti, da se bodo še dvignile. Za 1 kg so dajali v predprodaji 2 do 2-40 pengo. — V Varšavi so se vršila pogajanja za direktni polj-skoruski blagovni promet in so se zadovoljivo zaključila. Predložili jih bodo v ratifikacijo 5. poljskoruskemu železni-
nu zborovanju, ki se bo vršilo v aprilu ali v maju v Varšavi. — Mednarodni kartel bakra je ceno za evropski kontinent zopet zvišal, od 14‘35 na 14'50 centov. Kartel izrablja relativno majhne zaloge, da tira cene kolikor mogoče visoko. — Sorazmerno z višjo ceno bakra so zvišali nemški sindikati bakrene pločevine z 8. dec. ceno za 100 kg na 188 mark. — Vereinigte Stahlwerke Diisseldorl naznanjajo, da v sedanjih razmerah ne bodo mogli izplačati velike dividende, ker so dohodki v rudarstvu vse prej kot zadovoljivi. Z ozirom na bodoče nove obremenitve se likvidna sredstva ne smejo dati iz rok. Najetje novih posojil v inozemstvu pomeni veliko obremenitev obratov. — Tvrdka Friedrich Krupp izkazuje nad 13 milijonov mark čistega dobička, pa vseeno ne bo izplačala nobene dividende, in sicer, kakor pravi poslovno poročilo, zaradi negotove bodočnosti železne industrije. Vidimo, da tiščijo podjetja denar skupaj. Družba zaposluje 66.000 delavcev in nastavljencev.
Drobne vesti. Približno tucat ekspor-terjev bombaževine v Manchestru je sklenilo združitev v eno samo tvrdko, ki jo bodo ustanovili v začetku bodočega leta in ki bo v svrho eksportnih namenov začela delati z glavnico 2,000.000 funtov. Dobili bodo denar potom javnega posojila na borzah v Londonu in Manchestru. Večina na fuziji udeleženih eksportnih tvrdk dela v Južni Ameriki, kjer je Lancashire vsled tuje konkurence zelo veliko zgubil. — Združiti se namerava 136 bombaževih predilnic v raznih južnih državah U. S. A. Razpolagale bodo s poldrugim milijonom vreten. V oktobru je delalo v U. S. A. 32 milijonov vreten. — Zaenkrat napravijo v Detroitu na dan 100 avtomobilov novega Fordovega tipa, a se bo produkcija dvignila v najkrajšem času na 1000. Ko bo ta številka dosežena, pravi Ford, bo njegov eksperiment smatrati za posrečen in bo mogoče misliti na prodajo novega avtomobila v vseh deželah sveta, kjer obstojijo prodajne možnosti. — Zagrebška trgovska in obrtna zbornica naznanja, da se je pojavilo v zadnjem času na čslov. trgih živahno povpraševanje po jugoslovanski koruzi, ki ji "dajejo prednost celo pred rumimsko koruzo. Ker je letoSnji
pridelek v Čslov. slabši kot pridelek prejšnjih let, so cene za rž, ječmen, oves in koruzo poskočile. — V Bolgarijo je prispela turška nakupovalna komisija, da nakupi večje množine bolgarske živine na račun turške vlade. Bolgarske oblasti gredo komisiji seveda kar moč na roko. — Kakor poročajo iz Arada, je ustavil izplačila veliki rumunski vino-tržec Lazar Palko. Prišel je v težkoče, ker svojih zalog ni mogel prodati. — V najvišji gospodarski svet Turčije, ki bo ustanovljen te dni, bo imenovala vlada polovico članov, drugo polovico pa prosta podjetja. Med člani sveta bo tudi več
turških poslancev. — V Angori se je vršil te dni občni zbor. Turške poljedelske banke, ki je bila ustanovljena v svrho dviga poljedelskih kreditov, ki je pa dajala kredite tudi trgovcem in industrij-cem. Upravni svet se je tekom zadnjega leta postavil na načelno stališče, da bo dajal v bodoče kredite samo kfnetom ter tako v celoti izpolnil nalogo banke. Občni zbor je to stališče upravnega sveta odobril. — Med rumunskimi banatskimi bankami je prišlo, kakor javljajo, do sporazuma glede obrestne mere za vloge; do 1. januarja so jo določili na 12 %. Upajo s tem, da bodo s časom oapravili nenormalne razmere na denarnem trgu ter da bodo z ustvaritvijo cenenih kreditov zmanjšali uničenje številnih eksistenc. Banatske banke v Rumuniji so plačevale doslej na vloge 16 odstotkov, zahtevajo pa za kredite 24 do 30 odstotkov. To so res nenormalne razmere.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg, dne 10. decembra 1927. Topot je bilo 77 s svinjskim mesom, 15 s krompirjemi in drugimi živili in 3 s sadjem naloženih voz na trgu. Druga če je bil trg prav dobro založen in obiskan. Cene se znatno niso spremenile, pač pa so cene perutnini radi bližajočih se božičnih praznikov poskočile. Slani-narji so prodajali meso in slanino po običajnih cenah, popoldan pa so, kakor se to dogaja na vsaki tržni dan, precej znižali. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem Din 15 do 30, kokošem 35 do 50, racam in gosem 40 do 80, puranom 60 do 125 Din, domačim zajcem 10 do 30, divjim zajcem 30 do 60 Din, domačim golobom 20 do 25 Din za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Cene so bile krompirju 6 do 8 Din za mernik (7 'A kg) oziroma Din 0-75 do 1'50 za kg. Glavnati solati in zeljnatim glavam 0'50 do 3 Din, karfio-lu 3 do 15 Din, kolerabi 1 do 1‘50 Din, rdeči pesi 050 do 1 ‘50 Din za komad, čebuli 2-50 do 3'50 Din, česnu 10 do 12 dinarjev, medu 20 do 25, maslu 36 do 44, kuhanemu 44 do 48, čajnemu 50 do 55 Din, kislemu zelju 3 50 do 4, kisli repi 2 Din za kg. Saflju: jabolkom r> do o,
hruškam 7 do 12, grozdju 20 do 22 Din za kg, luščenim orehom 45 do 52, date-ljem 24 do 26 Din, mandeljem 60 do 75 dinarjev za kg, cvetlicam 0‘50 do 6 Din, z lonci vred 15 do 50 Din komad. Lončena in lesena roba se je prodajala po Din 1 do 100, brezove metle Din 2 do 5, za komad, koruzna slama Din 25 do 30 za vrečo. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 7. decembra je bilo 9 voz. sena in 6 voz slame, v soboto dne 10. decembra pa 4 vozove sena in 2 voza slame na trgu. Cene so bile senu Din 75 do 82-50, slami pa 40 do 50 Din za 100 kilogramov.
Veletrgovina |
v Uubliani
Ipeceriisko blago
tmmmirtM **•"!•» »oko ki aalatoe pri. MK«. « rudninsko vodo.
lastna prelome aa ka-vo la mMa sa SMava ■ elektvKnim obratom. n * Ceniki m razpolago!
*\HO
tovarna	W
vinskega kisa, d. s o. s«, Uubljana
nudi
najfineJSi in naiokusneiši namizni kis iz pristnega vina.
Zahtevajta ponudbo!
Tehnilno in higileniino najmoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji.
VELETRGOVINA kolonijama in Špecerijske roba
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
Zaloga .«1. pr- mgSrWM T«t'“
Sene kave, mleHH	postrežba!
d.ia. I. ra.-..*.	Zahtevajta	cnMtl
veliko Galanterija
veliko
Trikotaža za dame in gospode. Volna\ Imi pletenja
v vseh barvah. Velika bg«
Josip Petelinčku, Ljubljana
S«. Patra nasip 7 ob vodi.
PoatroS** talna.
Cene alska.
postraSba talna.
TISKARNA MERKUR
'.| TRO.-INO. O. D.	MKI
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
JSjniMSISnrak
Ureja AKTOM PODGORŠEK. - Za
Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot tedajatelja in liakarja: A. SEVER, Ljubljana.