188. številka. Ljubljana, sredo 18. avgusta. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja VBak dan, izvzemši ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po po*ti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gL za četrt leta 4 g lil. — / a Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en nies*c 1 gld. 10 kr. Za poiiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iolah in za dijake velja znižana ceaa m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje 00 četi ris opne petit-vrste 6 kr, če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvolč frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U re An i Stvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 „gledaliSka stolba". Opravmštvo, na katero uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Naroduej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Smrt časopisa naših nemškutarjev.
Organ naših ljubljanskih in kranjskih nemškutarjev „Laibacher Tagblatt" je tedaj zadnjo soboto svojo dušo izdihnil in umrl. Naši nem-škujoči nasprotniki nemajo nobenega časnikarskega glasila v deželi vec. To je udarec, ki jih je zadel, tako važen in teždk, da ga bodo odzdaj še le čutili, kajti dan denes nobena stranka brez novinarskega organa obstati ne more.
„Laibacher Tagblatt" je bil ustanovljen leta 1867, tri mesece prej nego naš list in sicer je bil ustanovljen precej kot dnevnik. Naša narodna stranka tačas nij imela na vsem Slovenskem v novinarstvu druzega nego tri tednike: „Novice" v Ljubljani, dr. Pre-logovega „Gospodarja" v Mariboru in „Primorca" v Trstu. Od poslednjih dveh časnikov nij mogel nobeden na sredino Slovenstva, Da Kranjsko vplivati. Tako je torej v poli-tičnej borbi stal nemškutarskemu dnevniku nasproti samo jeden slovensk tednik.
Denes po 13 letih ostrega boja padel je nemškutarski dnevnik, a v borbi sebi nasproti nij pustil oslabljenega protivnika, temuč poleg prvotnih „Novic" tudi slovensk dnevnik, in še drug trikrat na teden izhajajoč slovensk list. Naši nasprotniki tedaj niti te tolažbe nemajo, da bi nas bili v boji oslabili in utrudili. Temuč oni morajo pri svojem odhodu z bojišča še videti, da smo mi zdaj v novinarskem orožji neprimerno močnejši in sicer ne le nego smo pri zučetku boja bili, nego tudi močnejši nego so oni bili v svojem cvetu. jPoleg tega morajo priznati, da so se naše moči razvile v času za nas po vnanjem naj bolj neugodnem, torej nikakor ne ume-teljno.
Mlinarica.
(Povest; poljski Bpisal Luujun S i o m i e n s k i; poslovenil K. Štrukelj.) II.
(Dalje.)
In zopet se prikloni do tal, poljubi poročniku roko in reče ves ginjen:
„Bog ve, da bi vam rad vse dal, kar imam, ali jaz sem ubožec, oropan, žaljen ..."
„Iu žena?" vpraša hlastno poročnik.
„Žena! . . ." vsklikne mlinar, na videz jako ginjen, pridene pa po vrhu: „ako nij tega bremena več na vozu, vlečejo konji lažje."
„ Torej dobro! . . . jaz vam odvzamem to breme."
„Kar se mene tiče ... ali ... ali . . pravi mlinar majaj e z glavo, „kaj porečejo k tflmu Jjudje ? Ženske bodo regljale, kakor žabe
Gospod Dežman, pravi duševni oče „Lai-bacher Tugblatta", upal je pri rojstvu in morda še dolgo po rojstvu tega svojega deteta, da bode ž njim slovensko narodno stranko ubil. Zatorej je zlasti s prvega z vsem svojim talentom in s tako pridnostjo, katera bi bila bolje stvari vredna, mnogo za list pisal. Zbral je bil tudi okolo sebe za sodelavce dr. Kees-bacherja, dr. Schafferja, dr. Sehrevja, dr. Sup-pana in celo vrsto tacih, ki so bili delavni za „Tagblatt". Za to je bil list od početka res — to se ve, da se svojega stališča — spretno uredovan in rezen, to se more priznati. Ali taki dobrovoljni novinarski pisatelji se hitro naveličajo ali „ izpišejo". Tako tudi pri „Tagblattu". Prišel je kmalu tujim pri-vandranim, naše lokalne razmere ne poznajo-čim najetim ljudem v roke, duševno oslabel, naročnikov ne množil temuč izgubljal, tako, da je vsa zadnja leta uže samo hiral.
Javna tajnost je bila, da je imel „L. T.u zadnja leta, — kljubu temu, da so šefi po urndnijah priporočevali njega naročevanje — velik deficit, katerega so nemškutarji s teško požrtvovnostjo nekoliko pokrivali, mnogo pak ga je moral dobrodušen tiskar sam trpeti. Zastonj so uredništvo trikrat premenili, list je vedno bolj padal, in ker je podpora vedno na jednih in istih ramah ležala, naveličali so se je, — jedno samo leto Taaffejeve vlade je bilo za „Tagblutt" preveč, umreti je moral na slaboti in pomanjkanji. Kajti goli nemškutarski humbug je izgovarjati se na g. \Vinklerjev pritisk. Saj je dopisnik v „W. A. Ztg." sam priznal, da pritiska nij bilo, temuč le migljaj, katerega je g. Bamberg tem rajši razumel, ker mu je „Tagbl." veliko izgubo prizadeval. Ko bi tega ne bilo, ne bi ga bilo treba opustiti samo iz tega malega uzroka,  ker ga ravno
v luži: Kam si del svojo ženo? Končal si jo! Ubil si jo! ah, ah! . . . Bodo me zrčarale, otrovalo. — In potem stoprav kmetje, ti bodo klepetali kakor srake: Oj, z Lehi drži, Lehom je prodal našo krv, a naposled primejo še za palice in me pobijejo ..."
„Vina sem, vina v sklenici za vodo!"
Mlinar pije zopet, prikloni se zopet in plava ves v ginjenosti.
„Sem usnjati pas s tolarji! . . . Skleniva kupčijo! ..."
„Gotov denar spravi človeka daleč!" opomni mlinar, brisaje si ustne z robom suknje.
Poročnik strese svitle in zveneče tolarje na preprogo. Mlinarju zatrepetajo noge, vino v kozarci se mu vlije črez rob, oči strme iz svojih votlin.
„Denar, denar, Čist kakor led !" zajeclja s trudom.
„Gospod Jurij, sedite le sem bliže, sem
Bamberg ne tiska. Za denar se vse dobi. A kjer denarja in naročnikov nij, tam je vsak izgovor dober, da le sramoto faliranje malo pokriva.
Najbritkeje zadeva menda padec „Tag-blatta" njegovega očeta Dežmana. On se je s svojo najboljšo močjo trudil zanj in največ delal; a zdaj mora videti, da je bilo vse zastonj! Prvi pih neusmiljeno razdira njegove zgrade, neslavno je umrlo njegovo dete. Kakor Marius na razvalinah, sedi naš žalostni renegat ob rakvi svojega stvora in lehko vzdihuje in žaluje: zastonj sem se trudil, vitam perdidi!
V obrambo
prinaša tukajšnji uradni list članek, v katerem pravi mej drugim:
„Dopisnik v „W. Allg. Ztg." ima res uzrok, da se straši pred strašnimi zločini deželnega predsednika kranjskega. Kajti on sprejema in ga obiskujejo taki ljudje, ki so toliko nesrečni, da ne uživajo naklonjenosti dopisnika — kateri je sam vzel v najem avstrijsko državljansko zavest. Morebiti je pa tudi tozločin deželnegapredsednika, da on niti dopisnika niti njegovih somišljenikov ne izpodi iz hiše, če ga obiščejo, ampak obiskuje jih celo sam. Nadaljni zločin deželnega predsednika je tudi v tem, ker zna jezik one dežele, kjer mu je vladar odkazal delokrog, tako da je takrat, ko je nastopil v službo, (ineredibile dietu) občinske predstojnike pozdravil sč slovensko okrožnico ter se mu dopada v deželnem zboru odgovarjati z vladnega mesta slovenski na slovenske govore, tedaj — kakor meni gospod dopisnik — „da daje slovenskemu jeziku tako veljavo, kakeršna se je doslej ne-možna dozdevala". Da, nemožno, ker nobeden
na skrinjo,"  prosi mladi gospod in cvenketa še bolj z denarjem, vsipa ga še več iz mošne. „Kako grozno!"
„Obranite denar, dragi gospod, kajti sprehaja me vražja misel, kakor da vas moram ubiti!"
Mlinar se pri tem krepko obrne. Nehote oblije mbdega moža mrzel pot, on pogleda sebe, stenj v luči bil je skoraj uže pogorel in iz kota sem sliši se krepko smrčanje.
„Petdeset tolarjev! ... ali je zadosti, gospod mlinar? . . ." Poročnik začne šteti, pretakajoč zvenečo kovino.
„Gospod, obdržite za se tega mamona!" in mrzlica mu gori na ustnah in lici.
„Ilej, vina sem! . . . Kaj pa vam je, očka? Vi nečete piti? . . ."
„Denar, denar!" ponavlja mlinar v eno mer, pokrivaje si z eno roko obraz in prekri-ževaje se z drugo, da bi premagal skušnjavoa
prednikov zdanjega deželnega predsednika n i j znal dosti slovenskega. A človek tudi misli, da se poštenjak nikoli ne laže, in vendar laže dopisnik, ker trdi, da naš deželni predsednik odgovarja slovenski na nemške ogovore občinskih deputacij, in da prezira dru^i deželni, namreč nemški jezik; kajti dopisnik, ki natanjko opazuje, kdo pri deželnem predsedniku hodi ven in notri, mora vendar tudi vedeti, da je ta naznanil nastop svoje službe izključno slovenskim občinam slovenski, izključno nemškim pa nemSki a onim občinam, o katerih je izvedel, da žive skupaj Slovenci ter Nemci, nemški in slovenski.
„Za učitelja „ slovenskega jezika, k! se še le dela", dopisnika (v „\V. Allg. Ztg.") se ve da ne bomo imenovali, kajti on razumi o njem prav toliko, kakor slepec o barvah, on torej tudi ne ve, da ta, po njegovej trditvi iz hrvatskega ter druzih slovanskih jezikov ter iz kranjšfiine sestavljeni novi pismeni jezik nij drugačen od onega, v katerem se ob nedeljah in praznicih slovenskemu prebivalstvu čita evangelij in uči krščanski nauk. —
„Kranjska dežela je skusila bolj nego kaka druga, kako se dejanja izmišljajo ali kvarijo, kako se sploh javno mnenje pači; zato tudi nij pri nas nikogar osupnil humbug dopisa, katerega omenjamo. A tudi resno stran imajo zabavljice ljubljanskega dopisnika. Nepremišljeni klepetec uže res napada čast kranjskega prebivalstva, ker mej drugim tudi pripoveduje, da noben nemški Kranjec mj svest si svojega življenja, če le gre iz mesta; da se v deželi goje jugoslovanske ideje, ki prete obstanku monarhije; da se v nekaterih gostilnah poje ruska himna; da so se vršile v Ljubljani pobratimije, ki so prouzročile državn ega pra vdnika, da je natanjko Študiral kazensko zakonske določbe o veleiz-dajstvu itd.
„No, kaj je bil resultat tega studiranja? Gospod dopisnik, — ki je zgrešil svoj poklic, kakor se vidi — naj svoje smele trditve dokaže z dejanji in naj se posluft pomoči državnega pravdništva. Ako pa tega ne more storiti, potem naj ne blati časti kranjskega prebivalstva, katero ne treba, da bi se od njega učilo lojalnosti ter udanosti do države in dinastije, ter naj da deželi mir."
Politični razgled.
Notranjo dežele.
V Ljubljani 16. avgusta. Vsi avtonomistiški  časopisi   složno ter
jednoglasno zahtevajo, da se mora d radništvo sčistiti; odstraniti se morajo oni uradniki, ki se na tihem upirajo zdanjej vladi. Se ve da so nemški centralisti zarad takega za-htevanja silno zaječali, kajti, tu gre njihovim privrženikom za kruh, in Čehi, ki v prvej vrsti odločno to zahtevajo, zadeli so s tem prav Ahilovo peto stranke centralistiške. Tudi Poljaki popolnem odobrujejo zahtevanje Čehov po preustrojenju uradništva ter dostavljajo po svojih časopisih, „da vse reforme in vladne spremembe ne koristijo nič, dokler bode še dalje poslovai stari centralisti ški b i r o k r at ize m , ki toli sovraži Slovane.
V '/.;»«! ru je praznoval polk baron "VVeber dne 14. t. m. obletnico krvavih bitek pri Banja-luki. Vojaki so bili slovesno pogoščeni ter je polkovnik Hranilovič ogovoril jih hrvatski.
VnuiiJ«? <lrxti*«-.
Iz Petorburgn poroča „Agence Russe", da govorica nij resnična, ki je pripovedovala, da prevzame Rusija izvedenje konferenčnih sklepov, in da zato 45.000 v Bendru končen-truje. Taka govorica da le hoče nezmpanje do Rusije buditi. Rusija hoče skupno z dru-zimi velesilami postopati.
Angleškemu listu „Standard", ki Grkom nij prijazen, poroča se iz Aten: Grki hočejo zdaj na vsak način dokazati svojo resnost. Povsod se oglašajo prostovoljci, a novinci z veseljem prihajejo k armadi. Okolo mesta se bodo napravili ostrogi, a po ulicah se vadijo vojaki. Vlada grška se nadeja, da bode v kratkem vsa grška armada na nogah.
Položaj Angležev v Afganistanu je še zmirom jako opasen. Iz Kandaharja se poroča, da so začeli Afganci to mesto, kjer so Angleži zajeti, redno oblegati.
Dopisi«
Iz Ormoža 11. avgusta. [Izv. dop.J (Okrajni za s t op.) Prebivalci ormoškega okraja smo v okrajni zastop volili vnovič maj-nika meseca tekočega leta; ta volitev bi se bila morala vršiti uže meseca junija lanskega leta, ker se je stari zastop volil junija 187G; stari zastop je torej uredoval skoraj 4 leti, torej 11 mesecev črez 31etni termin, katerega mu odločuje § 38 deželne postave od 14. jun. 1866 št. 19. — Zato smo pričakovali od visoke vlade, da bode te nove volitve, oziroma načelnika in podnačelnika, hitro potrdila ali zavrgla, da se novo delovanje veselo in vspešno začne; pa zastonj čakamo najvišje odločbe. — Mej tem časom pa bi imel stari zastop dalje poslovati; on sicer posluje, pa kako! Tam kjer si je kmet z vožnjami proda (šotra) zaslužil po 20—40 gld., ga dosedanji načelnik nij hotel izplatiti rekši: Jaz ne platim nič, zakaj ste si
druge volili, pojte gori na vogel (hram gospe Sove) tam so veseli itd. Na drugej strani pa, gde dosedanjemu zastopu kaže, pa bi še radi kaj zase popravili ali za svoje naslednike po* kvarili poprej kakor posle izročijo novemu zastopu; tako je dosedanji načelnik g. Kada razpisal občni zbor starega zastopa na 19. avg, 1880, v katerem bi se jako važne stvari razpravljale, katere pa nijso tako silne, da ne bi mogle Čakati na novi zastop; po katerej postavi bi stari zastop gospodaril 4 leta ?! Kako se vjerna s § 59 gori omenjene postave, ako se stavi na dnevni red tudi polaganje računa za leto 1879? In bi to bilo pravilno, da še hitro pred odstopom stari zastop odobri ra^u e dosedanjemu svojemu odboru in načelniku? — Zato Čujem, da bodo nekateri stari pa posebno tudi nekateri novi udje okrajnegazastma prote s to vali zoper sejo dne 19. avgusta in zoper sklepe, ki bi se vršili; ob enem pa bi nam visoka vlada jako ustregla, ako bi priskrbela najvišjo odločbo o potrditvi aH o zavrženji načelnika, da vemo pri čem da smo.
Iz ptujsko okolice 12. avg. [Izv. dopis.] Pred 10 leti, ko je nova šolska doba nastopila, bili so učitelji tako rekoč na razpotji, ne vede prav za prav kam ? — Slovenska stranka smatrala je skoraj vsakega (? Ur.) učitelja kot nemškutarja z malimi izjemami. Nasprotna stranka je pa vzela učitelje v svojo protekcijo, za neodvisnost in bolje stanje njihovo govorili so večjidelj liberalci. Posle* dica iz tega je bila, ka so se učitelji tja obračali, od koder se jim je vse mogoče obetavalo-Da bi se bili učitelji takrat kot neodvisni možje pokazali, nij bilo lebko verjeti, kajti samostalnosti in moškega postopanja se nijso tudi pod prejšnjimi razmerami navadili bili. Vrgli so se tedaj večinoma /ugovarja joče j stranki v naročje, a nijso pa pomislili, da so se odvrnili skoz to od naroda. In Če pretresamo razmere, kako so šolske oblasti z učitelji ravnale, katere učitelje nagradovale in odlikovale, sprevidevamo lahko nasledke. — Ko so se snovala učiteljska društva, katera so za napredek učiteljstva velike važnosti, obrnila jim je narodna stranka hrbet, a podpirateljica bila jim je nasprotna stranka. Da se je društvom tako malo zaupalo, bil je uzrok njih preveč nemški značaj.
Pa vendar kljubu vsem omenjenim razmeram, se je mnogo spremenilo. Smem resniti, da ogromna večina učiteljev je narodnu, imamo učit. društva, katera smemo slovenska imenovati n. pr. celjsko, v   savinjskej dolini
nJaz pridenem še enkrat toliko."
„Sto! sto! Prav sto! . . ■« mrmra mlinar izpod nosa — in zdaj je uže zadovoljen, zdaj se spet ne more odloČiti, — zdi se mu, da se račun še ne vjema, zato se pobotava še dalje:
„Deset naborov biserovih, srebrnotkana podobleka, bekeši, črevlji iz safijanovega usnja; to je vse nekaj vredno . .
nJaz jo vzamem tako, kakor jo je Bog ustvaril," odvrne mladi gospod nepotrpežljivo. „Tu še petdeset tolarjev in — basta!'
Zopet začne preštevati srebro in žven-ketati ž njim.
„In kaka žena, kako skrbna gospodinja!" nadaljuje mlinar, „po hiši ima vse snažno, jedilnico polno, vrt bujen — tudi to je nekaj vredno ..."
Lakomnost zbada mlinarja; on čuti, da je v mošni že več denarja, on hoče vse, ali vsaj nekaj več . . , Poročnika zbada poltnost,
po vsej sili hoče jo imeti to žensko, in ako J ima dati vse za njo. — Katera strast je mogočnejša? Kdo bode zmagal? Mlinar odpira široko oči, šteje v duhu vozove, pluge, vole, oderuške obresti prideva oderuškim . . . Mladi mož pa ceni okroglost brdkega, kot roža rude-čega obraza, čvrsto postavo, njeno starost osemnajstih let, bujne prsi, obrvi, vrteče se, ognjene oči z dolgimi vejami. Dve poželjivosti stojita si tukaj naproti, iz oči v oči: poželji-vost denarja in mesa, dva jastreba s svojimi kremplji . . .
„Vse, vse vzemi, sebičnež!" zukriči poročnik, katerega je misel na krasno žensko zbadala kakor bodalo v živo meso, ter vrže starcu celo mošno: n vzemi tu in daj mi jo!u
Mlinar ves vesel sklenene kupčije, strese tolarje v svojo čapko s hripavim glasom ponavljaje :
„Ona je tu, ona je tu . . . ona bo tukaj !— o, ne bojte se, ona uže pride — zdaj je
čas večerji, — uže pride; pomirite se, mladi gospod, ona pride ... še naveličali se je boste ..."
Tako govori vedno, kakor bi se hotel pregovoriti, roke se mu tresejo in zobje šklepetajo. Upognen kakor Judež vsled padle kupčije, stopi črez prag. Zunaj, ko ga obveje črstev zrak, začne se vse krog njega vrteti, noge se mu premikajo sem ter tje, težka kovina ga vleče k tlom in starec pade mej grmovjem na zemljo, krepko tiščeč mošnjo.
V poročniku gori strast, vroča kri mu burno šumi po žilah, uho je pozorno na najmanjši šum; on čaka, postaja nepotrpežljiv, zvija se po ležišči sem ter tje, bojuje se se silnimi mislimi, da bi ne zaspal. Naposled ga zavžito vino omoti, oči so mu, kakor bi jih megla bila prepregla. Peč, klopi, miza, tramovi ob stropu, šarovite podobe svetnikov na steni, vse se mu zdi tako pošastno, —- vse se pregiba, vrti, utrinja, vse ga stiska. — Lu<ica
j. t. d. Želeti pa bi bilo, da bi tudi druga učit. .društva jih posnemala in narodna postala.
Nečem svetovati, da bi se učiteljska društva v politiko mešati morala, ne! Pa na podlagi materinščine naj delujejo, naj pokažejo, da so njih udje pravi pedagogi, da spoštujejo svoj jezik, v katerem podučujejo in odgojujejo mladino. Je li mogoče deci ljubezen do kakve reči v srce vcepiti, za katero samemu mar nij? In sveta dožnost naša! Tovariši! Razmere so drugačne nego so bile, ako smo s prejšnjimi razmerami morda nekateri enaki bili, bodimo sedaj v narodnem obziru drugačni. Poslužujmo se naščine, krepimo in gladimo jej pot, kažimo otrokom, kažimo staršem, da sami spoštujemo mili s 1 o-venski jezik. Lahko smo narodni, ne da bi politikovali, in tudi nasprotniki nas bodo morali spoštovati. Poglejmo na češke učitelje! Češke učitelje narod spoštuje, češki časniki so ponosni na svoje učitelje in jih zelo hvalijo, ter spoštljivo o njih pišejo. Tosnemajmo češke učitelje, bodimo zvesti sinovi slovenski! Ako bodemo narodni, bode nas narod kct svojce ljubil, in ako smo trdni in vestni v izpolnjevanju svojih dolžnosti, vse nas mora spoštovati! Učitelj, kateri nij naroden, kateremu nij črez vse blagor naroda, kateri vseh moči ne vporablja v to, da se narod omika na podlagi materinščine, katerej uže otroku v srce ne cepi ljubezni do nje in domovine, kateri morda le drugim za ljubo zatajuje svoj jezik, takega učitelja ne more narod svojega imenovati, imenoval ga bode: Izrod! — Delajmo kot slovenski učitelji na odločenem nam polji vestno, da bodemo tudi mi mogli za-klicati, kakor je pri učiteljskem kongresu v Pragi češki učitelj Tuček zaklical: „Narod, glej, mi nijsmo samo tvoji učitelji, mi smo tudi tvoji zvesti sinovi!" Z.
Domače stvari.
— (Cesarjeva petdesetletnica.) Denes obhaja vsa Avstrija slovesno 50. god našega gospodarja in cesarja. Slovenski narod je uže dozdaj pri vsakej priliki svojo lojalnost dokazal, a letos na ta dan jo izraža s tem večjo hvaležnostjo, ker je po cesarjevej volji poklicana vlada na krmilo, od katere sme večina avstrijskih narodov pravičnosti pričakovati in jo pričakuje!
— (Vojaška maša v ljubljanskej Zvezdi.) Denes v sredo zjutraj je po povodu
cesarjeve petdesetletnice vojaška sv. maša v Zvezdnem drevoredu. Slovesno mašo bere vojaški župnik g. Pribolič z zahvalno pesnijo in blagoslovom. Zvezda bode okinčana. Vojaštvo peštvo bode postavljeno od kazine mimo Ovijačeve hiše do gledališča; na kongresnem trgu do nunske cerkve bode stala konjica in kanonirstvo. Vojaki dade mej mašo tri salve.
— (V stolnej cerkvi) je denes slovesna maša za cesarja ob 10. uri. rdeleže se je glave javnih oblastev.
— (Pri deželnem predsedniku g. VVinklerju) je denes ob treh popoludne po povodu cesarjevega godu banket, h kateremu je povabljenih 50 osob, t. j. glave javnih oblastev in državni in deželni poslanci.
— (Oficirski banket.) Oficirji imajo denes ob 1. uri popoludne pri Tavčarji banket. Pri napitnici na cesarja bode se 24krat iz kanona strelilo.
— (Razsvitljenj e mesta.) Ko ta list uredovaje končujemo (vtorek) nabiti so po oglih ljubljanskih ulic plakati, podpisani od „več ljubljanskih meščanov", ki naznanjajo, da bode zvečer mesto cesarju na čast razsvitljeno.
— (Vipavska občina) je telegriihčno po dež. odboru na deželno vlado izročila svoje čestitanje cesarju.
— (Slovenskega državnega poslanca viteza Schneida) bo volile občine Kresnice, Moljava in Dob častnim občanom.
— (Kopitarjeva slavnost.) Odbor za Kopitarjevo slavnost je razposlal sledeče vabilo: „Čast Vašemu poštenju! Slovenski narod bode ponosen in hvaležen v 22. dan tega meseca v Repnjah blizu Ljubljane svetlo praznoval stoletnico svojega učenega rojaka, Jarneju Kopitarja, ki se je v 21. dan avgusta 1780. 1. porodil v Repnjah, a 11. dan maja 1844. I. umrl na Dunaji. Tega duševnega velikana mnogi in učeni spisi, izmej katerih imenujemo tukaj le „slovensko slovnico" ter njega nesmrtno knjigo „Glagolita Clozianus", nijso znani samo po širokih slovanskih zemljah, — učenemu svetu vse Evrope so na uho zvo neli, kakor bučeče trombe. A ne samo, kar je Kopitar spisal, nego tudi, kar je z modro be-edo tiho a globoko vcepil v srca svojih darovitih prijateljev, obrodilo je nam Slovanom bogat zaklad prave učenosti in blagocvetnega napredka. Naš Kopitar je vzgojil nesmrtnega Srba, vsem narodom znanega Vuka Stefa
na ognjišči brli hoteč ugasniti ter razširja medlo svitlobo. Očesu na pol spečemu delajo sence ob tramovih na stropu čudne, premikajoče so postave. V kotu smrčita Oger in Mazur, pes jima ob nogah zdaj pa zdaj zacvili. V dimniku vrši veter. Ušesu na pol dremajočega človeka zdi se ta ponočna godba muzika vragovih gosli.
Vzburjena domišljija — sen predrzno skače — začne plesati s poročnikom nad zemljo ter poskakovati z njim; vedno lažje, vedno hitrejše nese ga črez balkone, črez strehe, črez kupole varšavskih zvonikov. Potem se spusti ž njim mej drdrajoče vozove — on sliši trušč in vrišč — zabave — govori se o plesu, mnogobrojno obiskanem. — Tu se nenadoma odpre pred njim sobana v kraljevem gradu: godba svira; — sto, tisoč brlečih sveč gori na briljantnih svečnikih, pred njim so tla, strop in stene: vse iz čistega stekla zrcalnega. On pogleda za trenotek v zrcalo in vidi se spremenjenega v metulja; porotnice frakove, pariški vrezane,  postale so peroti metulju, od
perruque blonde allongee pada pester prah. Mej množico najelegantnejših dam opazi svojo krasno Ukraiinko z namitko na glavi. Kakor pravi metulj zleta zanjo po kristalnih šipah . . . frči in frči — tu se mu blišči v luči, ali uže je izginila, potem pa jo zrcala tako razmnože, da ne ve, katero b; zagrabil; kajti polno Ukra-jink stoji tu in vsako obličje obrneno je nanj.
— Zdaj ve, katera je prava — stegne roke
— hoče jo prijeti .... zopet je to bila le senca — enaka vešči in nikjer .... nevidna nadzemeljska godba zaziblje mu v srce razkošne sanje, majhen veter premika mu perot-nice, on sfrli in se dvigne v višave, leti za njo v največo gnječo ... Tu jo zagleda . . . Kakor zgrabi jastreb prepelico se svojimi kremplji, tako spusti se tudi on nanjo doli. . . Neprevidnežj lete zadene ob svečnik, ožge si peroti in pade na zemljo — krepa svinca ! . . . pod težo njegovo zdrobi se vsa sobana zrcalna v milijone kosce: vse se podre nanj, strašanska teža ga stisne k tlatn, rani ga, vzame mu sapo! . . . (Dalje prih.)
novica Karadžič«, roditelja srbskega slovstva, in Kopitar je preslavnega Miklošiča, neutrudnega delavca in prvega učenjaka mej vsemi zdanjiml Slovani, posvetil v svojega naslednika jezikoslovne in zgodovinske vednosti. K stoletnici tega velicega moža se podpisani odbor o.smelja tudi Vas uljudno povabiti. V Ljubljani v 14. dan avgusta 1880. Odbor."
— (»Namestnik, kakeršen ima biti.") Pod tem naslovom prinaša Češki „Pokrok" od 14. t. m. dolg uvodni članek, odgovarjajoč na napade „W. Alig. Ztg." na našega deželnega predsednika g. VVinklerja. „Pokrok" osvetljuje po vrsti o.itanja, ki se od ustavakov g. "VVinklerju delajo in jih imenuje smešne ter pravi, da iz ščuvanja nemških novin proti NVinklerju se vidi. kako hud odpor nahaja dan denes pri Nemcih pravičnost do Slovanov. To se ve, d« „Pokrok" nekoliko verjame, da je g. W. uže res saj nekaj tega za slovenščino storil, kar mu dunajski listi pripisujejo.
— (Oproščen „požigalec".) Pred tukajšnjimi porotniki je stal v ponedeljek Janez Logar, 17 let star, tožen zarad požiganja. Neki uže večkrat kaznovan Človek je zoper njega pričal, da ga je videl, kako je bežal v gozdu od gozdnega ognja, kateri je naredil za 14 gld. škode v hosti Karla Vurzbacha pri Cerknem pri Primskovem na Dolenjskem. Revež je sedel 3 mesece v preiskovalnem zaporu, a porotniki so izpoznali, da je nekriv in bil je izpuščen.
— (O tržaškem namestniku de Pretisu), kateri je, kakor znano, nemšk ustavoverec in zda njej vladi v parlamentu protivnik, sploh nemamo z našega Primorja nič dobrih poročil. Zadnja „Soča" piše* o-njega obhodih, da se je pri slovenskih občinah „nenavadno zanimal cesarski namestnik za šolski napredek. Nikjer nij zamudil vprašati, ali se mladina tudi podučuje v nemškem jeziku; in povsod je nemščino priporočal. Tukaj se poročilom veselje temni; tukaj se jim čut preobrača na žalost: tukaj spoznava ljudstvo samo, kako cesarski namestnik sam misli. Načela naših odgojevalcev so na to stran v navzkrižji z željami namestnikovimi. Ljudstvo je do denes hrepenelo po domačih šolah. Ljudstvo naše je na nizkej stopinji razvoja. Še nij deset let, od kar imajo gorske občine svoje početne šole. Ravno je prišel čas, da v obče mladina užb zna nekoliko brati, ravno je začela mladina učiti se elementarnih naukov za domače potrebe, da bi ne tavala več toliko v nevednosti in neskušnosti, kolikor do sedaj: in uže je to g. namestniku preveč! Cesarski namestnik želi, da bi zopet namestu z elementarno računico in z najelementarnejšim realnim naukom slovenska mladina ubijala se in svoj odmerjeni šolski čas zapravljala z nemško slovnico!"
— (Za K o p i t a r j e v o slavnost) so dalje darovali naslednji gospodje: Vitez Schneid 5 gld., Karel Tavčar 2 gld., Jan. Knez 1 gld., dr. Kapler 2 gld., Luka Svetec 2 gld. 50 kr., Alojzij Kobler 2 gld. 50 kr., Fran Levstik 1 gld. 10 kr., Fran Erjavec 1 gld., J. Jurčič 1 gld., Fr. Perdan 2 gld., K. 1 gld.
Ra/,ne vesti.
* (T udi na Hrvatskem) je vsled toče in povodnji nastala v množin krajih tako velika revščina, da hrvatske novine zahtevajo državne pomoči, ker milodarnost posamičnih ljudi j ne pomaga več veliko.
* (Povod enj.) Nemške novine so polne poročil, kako je povodenj na Moravskem, če-
licem, zgornjem in spodnjem Avstrijskem veliko Škode naredila. Povsod se kliče po državnej pomoči.
* (Nora ženska ubijalka.) V Radn na Op'rskem je 10. t. m. neka ženska fTOJtg* moža ubila. Ko je mož spal, vzela je stkiro in mu glavo razbila. Potem je nora s krvavo sekiro po mestu letala, dokler je nijso vjeh in zvezali.
* (Obsodba.) Iz Kieva v Rusijo se te-legrahra 14. avg., da je bilo tam obsojenih 21 Jjudij, toženih zavoljo snovanja družbe obrnene zoper državni red. Dva toženca bosta obešena, trije gredo na 20 let v prisilno delavnico, drugi na 10 ali 15 let.
* (Gore se odtrgala.) V Vieux-Fortu na Francoskem seje dogodila 12. t. m. strahovita nesreča: odtrgalo de je več skal na gori ter so padši v dol zasule dve hiši in več apne-nic, kjer je delalo veliko ljudij. Doslej so izkopali 12 mrtvih iz zasipa, rešiti pa ne bo nobenega mogoče.
* (Na Kitajskem) je letos tudi velika povodenj bila. Veliko mesto ob reki Nor t je voda zalila, ter je pri tej priliki utonilo nad 4000 ljudij.
* (Angleško dolgo življenje.) Angleški izkaz mrtvih za 1. 1878 prinaša sledeča števila: Umrlo je 230 moških in 510 ženskih starih po 95 let in višje; 24 moških in 95 ženskih, starih po 100 let in višje in sicer; 12 moških in 27 ženskih po 100 let, 5 moških in 13 ženskih po 101 leto, 2 moška in 8 žensk po 102 leti, 3 moški in 7 žensk po 103 leta. 1 možak in 4 ženske po 104 leta, 1 možak ter 4 ženske po 105 let in jedna ženska je dosegla starost 100 let. Iz tega izkaza se zopet vidi, da ženske dalje časa žive.
Dunajska borza 17. avgusta.
(Izvirno tolegrafiČDO poročilo i Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 50 ki ■notni dri. dolg v srebru  ...   73   n   50 ,
Zlata renta.........87    „   85 ,
1860 dri. posojilo......132   „ —
Akcije narodne banke   .... H2S   „   — „
Kreditne akcije....... 273 „30
London..........117   „75 „
Srebro —   „ —
Kapol...........9   B   35«/,
C. kr. cekini........5„5i
Državne marke.......57 „75
Eiotcrljne srečke.
V Gradci 14. avgusta: 62, 20, 25, 29, 70 Na Dunaji 14. avgusta: 87, G7, 89, 69, 86.
Babica,
praktična in dobro izkušena, v najboljših letih, g< vori slovensku, tudi mulo nemško in luško,  žrli kot taka pri kakej občini na Slovenskem v službo stopiti, ter so priporoča slavnim županijam. — Fraiikinina pisma M. K. opravništvu  „Slovennkega Narodu" Ljubljani._(395—11
Proda se
iz proste roko m.-iliii, >:i«;:i in |>ol ^rnniii.
vsu v dobrem stanji, v Dolini ua Dolenjskem.
— Več 0 tem se pri županu v Miriti izvo. (196)
Solicitator
ličo službe v Ljubljani, 2H let štur, je. uže črez 10 let pri tem poslu iu ju še sediij v službi. Ponudbe ho prosijo pod šifro: ,,Solicitator postu restante Maribor." (383 —3)
Proda se 1100 komadov
lepih, 4 metro (13 črevljev) dolgih, 23 do 95 cm. (9 do 36 palcev) močnih
smrM in jelovi! ilov.
Natančneje pove gozdar g. Andrej icoi hel v Kopni eiu-i, pošta Gorenju vas pri Škofje j Loki na Kranjskem. (380—3)
Zbog bržega odpotovanja prodajo so jako v ceno ter iz prosto roke vso
oljnate slike,
mej temi tudi sveto podobo, potem pa ItiMiifi Oprava — na (392 — 3)
mestnem trgu št. 9, n. nadstropje.
Dopoludne od 10. do 12, ure.
Razglas.
Na prošnjo ljubljanskega magistrata kot zastopnika mestne ubožne kase kot dednice po gospe Mariji Polil se bode vsled dovoljenja c. kr. deželne sodnije v Ljubljani od dno 7. avgusta 1880 br. 5457 samo na jednem dnevi in sicer
dno  IO. avtfii»tn 1SSO
od 10. do 12. ure dopoludne v pisarni podpisanega c. kr. notarja, mesto, nemške ulice št. 8, v prvem nadstropji, na ulico, izklicala na pro-stovoljnej javnej dražbi za 10.000 gld. hiša na Starem trgu št. 7, ter prodala onemu, ki bode največ obljubil, in sicer ne pod izklicano ceno.
Pogoji dražbe, po katerih mora vsak dra-žitelj 10% jemščine (vadija) od svoje ponudbe izročiti družbenemu komisarju, ter zemljeknjižni izpisek postavljen je vsakemu na razgled v pisarni podpisanega dražbenega komisarja mej navadnimi uradnimi urami.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1880. C. kr. notar kot sodnijski komisar:
(394-i)       Dr. Jarnej Zupanec
Mazglas.
Od podpisanega cestnega odbora se naznani, da bode po sklepu slavnega deželnega zbora dno 30. avgusta nova cesta od spodnje Idrije do Vršcevega, dolga 4300 metrov, cenjena 27.560 gld., po javnej dražbi za skupna dela oddana.
Dražba se bo začela ob 9. uri dopoludne na Marofu. Oddalo se bo v prvo vsakih 100 metrov posamezno, in ako bi pa potem en sam skupno po manjšej ceni prevzel, se bo' pa istemu prepustilo. Vsak dražitelj bo potem, ko bo delo prevzel, od tistega zneska založil 10% jemščine (vadium), sprejmejo se tudi pismene ponudbe s piikladami imenovane jemščine, katere naj se o pravem času do podpisanega pošljejo, kjer se tudi natančne pogodbe' izvedo.
Cestni odbor Idrijskega okraja,
v Črnem vrhu, dne 14. avgusta 1880.
(393—1)
Anton Plo&iiar,
načelnik.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; VBled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero Brno mi zastopali, »e je zaprla začasno, ter nuni je zaupala prodaju Bvojih ur. Te tako zovane šepne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega itrebr-nega nJkljM, bo izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Vt*le«l neke vIhnIh«* konstrukcije ne more »e taka ura nikdar pokvariti, pade tenko na tla« Mine ne Ntltiiilti, a vendar ura pri tem nič ne trpi.
Proti povzetju, ali vposiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, a katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etni, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repaBirano uro skoraj na polovico suMtouJ. Vse ure so natauko repasirane, ter garantujenio aa vnako uro pet let.
V doli n v. j>otoYeyii jniiiHl vn lil »trojko Moli«lii<>Mli, prevzc* mamo is tem dolžnost Jtivno, tla vHuko nepriHtojcčo uro nu/.uj vzeinemu, in se drugo zumoujumo.
lOOO komadov remontoir žepnih ur, katere  1000 komadov Washingtonskih remontoir
se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar no more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega Brebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gi. 7.25.
1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, b kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na ti rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in haržunastim etuijcin, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60
lOOO komadov Washingtonskih ur na sidro od 131otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekočo na 16 rubinih, elektrogalvanično pozlaćene, da jih no more nobeden Btrokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; dno na trenotek regulovane iu poskušeno. Teh ur stal ie preje jecien komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. 1'ri vsakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo so rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pundeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dnij, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura po minolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: Ulireii-AusverkaiiT
von
(287—5)
F bili p p fi(iM9 Uhrenfabrik,
Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
Izdate^ in urednik Makso Ar m i «5.
lastnina in tieU aNarodne tiskara!*.