Leto xiil, štev. 208 ' SLOVENSKI Direktori KaOi janDoOa — 00govorni are:ovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana ToraSlCeva ulica S. telefoD 15-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana Čopova ni. 50/111. telefon »3-75 m - Oglasni oddelek: Ljubljana Kardeljeva ulica 5 telefon 38-96 za ljubljanske naročnike 24-A3, za zunanje 38-32 — Poštni predal Zs — Tek- račuD NB *oi-9Q32]-c — Mesečna naročnina 140 dl» Celotno Kozjansko bo šlo ie propagandne patrulje TlO llT*nQl£|Vn ju Celje-okolica HCl UolCl V U Posebne v okraju Ob nastopu mi uih ti tiest&šjvr V teh dneh nastopajo službo na osnovnih šolah v Sloveniji absolventi učiteljišč iz pedagoških tečajev, vsega okrog 400 mladih učiteljev. To je pomemben dogodek za naše šolstvo, ki mu še vedno močno primanjkuje učiteljskega kadra. Mladi tovariši, ki so se temeljito usposabljali za odgovorno službo, prihajajo v naše vasi polni volje, sveže energije in načrtov za življenjsko delo, k iga sedaj pričenjajo. Od otroških let so spremljali našo veličastno borbo za socializem, sodelovali v njej kot člani mladinske organizacije, zdaj pa bodo prispevali graditvi socializma še več. ji deiež: vzgajali bodo naše mlado pokolenje v duhu velikih pridobitev narodnoosvobodilne borbe v iskrene, samozavestne,, svobodne, odločne, globoko pa-triotične socialistične ljudi. Sleherni človek, ki zna ceniti vlogo sodobnega učitelja na vasi, se veseli prihoda mladih učiteljev, ker vidi v njih najboljše scdelovalce Partije, Fronte in ljudske oblasti. Saj je mesto sodobnega učiteljstva v prvih vrstah borcev za preobrazbo in vsestranski napredek naše vasi. Za mladega učitelja Je dan njegovega prvega nastopa službe eden najpomembnejših dogodkov v življenju. Ne le učiteljski kolektiv, v katerega vstopa, vsi krajevni faktorji, politični in oblastveni, naj bi poskrbeli, da bo mlademu učitelju njegov prihod v kraj, kamor je nameščen, ostal v naj. lepšem spominu. Najnaprednejši ljudje v kraju naj mu prvi tovariško nudijo roko v pozdrav in ga sprejmejo v svoj krog kct zaželenega sodelavca. Kako grenak je občutek mladega učitelja, ki prihaja s prepričanjem. da bo dobrodošel, pa naleti na hladen sprejem in vrsto težav, vštevšd iskanje stanovanja in hrane! Primeri, kakršni so se sicer redko, a vendar dogajali v prejšnjih letih ob prihodu mladega učitelja v vas, da je več dni prosjačil po hišah za stanovanje in za hrano, nazadnje pa globoko razočaran prišel na okraj, naj bi ga poslali v kak drug kraj, saj tu ni zaželen, taki primeri naj bi se več ne dogajali! Možni so le tam, kjer je politično delo Fronte slabo in ima še besedo klerikalna in druga reakcija. Tej ni po volji mlad, napreden vzgojitelj in ga skuša onemogočiti že ob njegovem prihodu. Bili so pa tudi primeri, ko se je reakcija hinavsko približala k takemu mlademu učitelju, ki se je znašel že oh prihodu v težavah, mu ponudila to, kar bi mu bili morali zagotoviti drugi ter ga tako skušala pritegniti na svojo stran. Miad učitelj prihaja kot socialističen vzgojitelj in ve, kje mu je mesto. Toda, če mu pokažejo neprijazen obraz in popolno nerazumevanje za zagotovitev najnujnejših objektivnih pogojev za bivanje in delo v kraju tisti, od katerih je lahko upravičeno pričakoval, da mu bodo najboljši tovariši, lahko tako razočaranje pusti težke in dolgotrajne sledove na mladem človeku. Razen v šoli bodo mladi učitelji prav radi delali tudi med ljudstvom, ta v pevskem zboru, drugi v knjižnici, igralski družini, na telovadišču i. dr., naj so na učiteljišču marljivo gojili razne panoge kulturno-pro-svetnega dela in se pripravljali r.a naloge, ki jih čakajo na tem področju. Vsakdo pa se v novem kraju ne znajde takoj. Mladega učitelja 4e treba pritegniti in ga uvesti ter mu dati možnost, da se prične uveljaviti tam, kjer ga najbolj veseli in za kar hna največ sposobnosti. Ko nastopajo mladi učitelji, naj ne bo to pomemben dogodek le zanje in za učiteljske zbore, v katere prihajajo, temveč za vse napredne l judi v kraiu. Učitelj, ki je že ob prihodu v svoj prvi službeni kraj naletel na tovariški sprejem, bo vzljubil ljudi v n tem in kmalu našel z njimi tisti pristni kontakt, ki je važen pogoj za uspešno delo med množicami. Mladim učiteljem, ki v teh dneh nastopajo službo, želimo, da bi se na svojih prvih službenih mestih počutili čim srečnejše in se v polni meri izkazali vredne velikega zaupanja, ki jim ga izkazujeta ljudstvo in njegova oblast s tem, da jim izročata v vzgojo to, kar nam Je najdražje — našo mladino. äj. Okrajni odbor Zveze borcev NOV Celje - okolica dela na tem, da bo omogočil obisk proslave v Dolenjskih Toplicah kar celokupnemu partizanskemu prebivalstvu Kozjanskega, med katerim je, kakor poročajo, zanimanje za proslavo izredno veliko. Prav tako bo šla na proslavo tudi večina pripadnikov predvojaške vzgoje, katerim bodo nekdanji partizani med potjo pripovedovali V počastitev praznika slovenskih brigad bodo na raznih kulturnih prireditvah nastopile vse partizanske kulturno-umet-niške skupine, med njimi Slovensko narodno gledališče, frontne skupine VII. in IX. korpusa in IV. operativne cone, razne godbe partizanskih edi-nic kot n. pr. prva godba Glavnega štaba Slovenije — današnja vevška godba, nadalje godbe iz Hrastnika, Zagorja, Trbovelj in Metlike, ki so sestavljale godbo Glavnega štaba in VII. korpusa ter godba senovških .rudarjev, ki je bila godba IV. operativne cone. Nastopil bo zbor Srečka Kosovela, ki je na gostovanju po Evropi po osvoboditvi dobil svetoven sloves, invalidski pevski zbor in drugi. Poleg tega nastopi še mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Šuligoja, ki ga bo sestavljalo okoli 600 otrok z Dolenjske, in pa slovenska Filharmonija. Ko se je pripravljalni odbor obrnil zaradi sodelovanja na vse te skupine, so se vsi z največjim veseljem odzvali, da tako manifestirajo svojo socialistično zavest, da tako pozive slavno partizansko tradicijo. Iz vse Jugoslavije prihajajo prijave oficirjev JLA — nekdanjih borcev slovenskih brigad Poziv glavnega pripravljalnega odbora za proslavo desetletnice slovenskih brigad oficirjem JLA — nekdanjim bor-cern prvih štirih slovenskih brigad in njihovim svojcem, naj pošljejo svoje, ozir. svojcev oficirjev naslove, da jim bo pripravljalni odbor lahko poslal vabila, na podlagi katerih jim bodo njihove komande odobrile potreben- dopust ter jim izdale objave za vožnje, je naletel na neverjeten odziv. Ze v prvih dveh dneh po objavi tega poziva v jugoslovanskem časopisju, je prejel pripravljalni odbor nad 500 dopisov, brzojavk in razglednic, v katerih posamezni oficirji — Slovenci, oziroma njihovi svojci, pa tudi oficirji ostalih jugoslovanskih narodnosti, ki so se borili v slovenskih brigadah in odredih pošiljajo svoje naslove ter prosijo za vabilo, na podlagi katerega jim bo omogočen obisk proslave v Dolenjskih Toplicah. Tako veliko zanimanje za proslavo v Toplicah med oficirji JLA, ki službujejo tudi po najoddaljenejših krajih Srbije, Bosne, Makedonije, Crne gore in Hrvatske, dokazuje, da ga skoraj ne bo slovenskega partizanskega borca, ki ne bi 13. in 14. septembra pohitel v Dolenjske Toplice, da se sestane kar z vsemi svojimi vojnimi tovari t. svoje partizanske spomine. Razen tega organizirajo v okraju Celje - okolica posebne patrulje, sestavljene iz nekdanjih, partizanov. Te bodo šle na proslavo po starih partizanskih poteh. Med potjo se bodo ustavljale po partizanskih vaseh ter vabile pr bivalstvo, naj se v čim večjem številu udeleži vseljudske manifestacije v Dolenjskih Toplicah. Edino vodstvo slovenske Filharmonije še ni dalo točnega odgovora in kot kaže mu ni preveč do .tega, da bi Filharmonija sodelovala pri tej manifestaciji borbene enotnosti našega ljudstva. Čeprav je med samim kolektivom Filharmonije vo, pa je vodstvo Filharmonije let-o« naenkrat podaljšalo počitnice do 15. septembra, čeprav Predsednik vlade LRS Miha Marinko je odkril spomenik padlim borcem v Črni V Črni je bilo v nedeljo dopoldne slovesno odkritje spomenika padlim borcem iz narodno osvobodilne borbe. Spomenik je odkril predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, ki je v daljšem govoru orisal pomen narodno osvobodilne borbe. Svečanosti se je udeležilo tudi veliko število koroških partizanov z znanim prvoborcem tov. Pavlom Zavcar-jem na čelu. Načrt za spomenik je napravil arh. prof. dr. Jože Plečnik. V četrtek 28. avgusta so se povzpeli na enega izmed naših najvišjih gora v Julijskih Alpah — na Mangart, ki ga je pred dvema mesecema oskrunila laška soldateska in z njega ukradla slovensko vpisno knjigo, tolminski planinci, ter prinesli s seboj novo slovensko vpisno knjigo. Knjiga je vezana v polusnje in je iz finega papirja ter precej obsežna, X je prej vsako leto pričelo z delom že 1. septembra Zato bo treba pač temeljito pregledati, čemu takšno odklanjanje sodelovanja Filharmonije na tem največjem partizanskem prazniku in kdo se za tem skriva. Prireditvene proslave se bodo začele že 12. septembra po večjih krajih Dolenjske. Tako bodo ta dan zvečer v Črnomlju, Metliki. Kočevju in Mirni nastopi kulturno-umetniških skupin, ki jih bodo vodili Radovan Gobec, Janez Kuhar, Zvone Sintič in Polde Dežman, ki so te skupine vodili tudi v času borbe. 13. sept. popoldne bo prireditev na Frati, ki bo združena z obnovitvijo doma, ki je dolgo časa služil kot sedež vojaškega in političnega vodstva na Dolenjskem in kjer je bila stalna javka partizanskih kurirjev. Istočasno bo v Starem Logu na Kočevskem blizu vasi Ceste, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada, odkrit spomenik. Tu bo nastopil med drugim tudi Invalidski pevski zbor. V soboto ob 8. zvečer pa bo v Novem mestu svečana prireditev, kjer bo po pozdravnem govoru orkester Filharmonije zaigral Rozinovi simfoniji »Ilova gora« in «Bela krajina«, zbor Srečka Kosovela pa bo z zborom Filharmonije zapel nekaj partizanskih pesmi. Hkrati bo pa Slovensko narodno gledališče prikazalo v. Toplicah Borove »Raztrgance«. Prav tako bo ta dan zvečer tudi na bazi 20. kulturni program ob tabornih ognjih. Lutkovno gledališče, ki bo že v tednu pred proslavo gostovalo po Beli krajini, bo priredilo v soboto popoldne predstavo za otroke iz Toplic in okoliških vasi, v nedeljo popoldne pa za Šuligojev mladinski pevski zbor. V nedeljo 14. septembra bo ob 8. uri zbor brigad »Toneta Tomšiča«, »Matije Gubca«, »Ivana Cankarja« in »Ljuba Šercerja« na posebno označenem mestu. Tu bo izvršen popis vseh nekdanjih borcev teh brigad ter podeljen spominski almanah. Svečana proslava pa se bo začela točno ob 10. uri. Glavne kulturne prireditve pa bodo v nedeljo popoldne. Pripravljajo se štirje prostori za nastop kulturno-umetniških skupin na prostoru med Krko in Sušico. Prostor, kjer bo nastopilo Slovensko narodno gledališče z »Raztrganci«, nameravajo narediti ob sami Sušici, da bodo inscenacijo kombinirali s pravim mlinom. Iz Postojne že blizu 2000 prijav V postojnskem okraju se je doslej prijavilo za proslavo v Dolenjskih Toplicah že skoraj 2000 ljudi. Zbiranje prijav pa s tem seveda še r.i končano in bo končno število prijav še mnogo večje. notranjosti ima na prvi strani sliko maršala Tita v perorisbi — delo tovariša Fibija iz Tolmina, na drugi strani pa verze: T »Tu tisoč tri sto let -aš rod še žije I In našo zemljo v krvi, v ognju brani, T Ta gruda naših dedov kost nam hrani, Q Otrok tu naših bodo do- mačije.« Naš praznik oživlja stare partizanske tradicije Nar. heroj Mirko Bračič, nar. heroj Stane Rozman In polkovnik Kovačič-Efenka velftoo zanimanje za to prošla- Mangart je dobil novo slovensko vpisno knjigo Nova slovenska vpisna knjiga, ki Jo je izdelalo planinsko društvo v Tolminu Jugoslavija se prizadeva, da bi ohranila mir v svetu Ttazgovor tov. Moše Pijada z urednikom lista »Proodeftikos Alagte Atene, 1. septembra (Tanjug). »Proodeftikos Alagi«, ki je blizu Epeku, je objavil predvčerajšnjim razgovor z voditeljem jugoslovanske parlamentarne delegacije Mošo Pijadom. Na vprašanje, ali verjame v možnost sožitja dveh svetov in ali grozi vojna nevarnost, je Moša Pijade odgovoril, da ni pristaš nazira-nja o razdelitvi sveta na dva dela, saj le-to ne upošteva velikega števila držav in narodov na svetu, ki ne pripadajo nobenemu bloka Moša Pijade je dejal, kar zadeva vojno nevarnost, da ne veruje, da v sedanjem trenutju grozi nova svetovna vojna. Točno pa je, da ta nevarnost še seda) ni prenehala ogrožati svet. Sveta ne bo osvobodil pred to nevarnostjo ne prvi ne drugi blok in tudi ne oba skupaj, pač pa je mogoče to doseči samo s sodelovanjem vseh držav na svetu. Jugoslavija si marljivo prizadeva, da bi se ohranil mir na svetu, je dejal dalje Moša Pi- jade, in bo vselej pripravljena sodelovati v kolektivni obrambi proti sleherni napadalnosti, kot je bila zmeraj pripravljena braniti svojo neodvisnost, Zategadelj se je približala drugim narodom, ki jim grozi ista nevarnost agresije. Na vprašanje, zakaj so prenehali odnosi r- ’ Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je vodja jugoslovanske delegacije odgovoril, da je glavni vzrok v tem, da je Sovjetska zveza skušala ogroziti politično in ekonomsko neodvisnost Jugoslavije. Podžiganje rimskega imperializma Komentar »Primorskega dnevnika€ ob imenovanju novih italijanskih funkcionarjev pri ZVIJ v Trstu Trst, 1. sept. '• anet so sto- ko so v Londonu še barantali pila v veljavo imenovanja no-» za zaprtimi vrati in tudi po- vih italijanskih funkcionarjev *" hi,i pri anglo-ameriški voj. upravi v Trstu. V poročilu, ki ga je izdal urad za obveščanje javnosti pri anglo-ameriški vojaški upravi, je rečeno, da conski poveljnik »z zadovoljstvom« naznanja, da bo nova organizacija, kakor jo določa londonska spomenica o sporazumu, izvedena s 1. septembrom 1952. Na objavljenem seznamu so samo trije Tržačani, ki so dobili v upravi naslednje oddelke: dr. Carlo Schiffrer, oddelek za socialno skrbstvo, dr. Fran Zil, statistični urad in inž. Ernesto de Petris, oddelek za delo. -Ostala imena italijanskih funkcionarjev so v Trstu popolnoma neznana. Rimski tisk z neprikritim zadovoljstvom ugotavlja, ga je s temi imenovanji uprava Tržaškega ozemlja ponovno prišla v roke Italije. V tržaških krogih pa menijo, da že samo dejstvo, da so bili na najodgovornejša mesta imenovani znani iredentisti, kakor Diego de Castro, dokazuje, da je rimska vlada tem funkcionarjem poverila posebne naloge za hitrejšo prikljčitev cone A k Italiji. tem, ko so bili krivični sklepi razglašeni. Danes pa Je protest tržaških Slovencev še odločnejši in glasnejši. Dalje opozarja isti list na kričeče nesoglasje med vsemi lepimi besedami o sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja, ki jih je toliko slišati iz Rima, Londona in Washingtona in med dejanji, ki — kot londonska konferenca, njeni sklepi in njihovo izvrševanje — dejansko ne pomenijo nič drugega kot poizkus samovoljnega diktatorskega reševanja tržaškega vprašanja v korist italijanskega imperializma. Ko ugotavlja, da z metodami barantanja ni mogoč noben sporazum, »Primorski dnevnik« naglasa, da glavna krivda pada na zahodne velesile, ki ne morejo ali nočejo razumeti, da je rimski imperializem nenasiten in da s svojim popuščanjem samo večajo, ne le njegov pohlep, temveč tudi željo, da ga poskušajo uresničiti. »Ce si zahodne države od rešitve tržaškega vprašanja obetajo pomiritev na tem področju, bodo morale spoznati, da takšno reševanje ne vodi do pomiritve, temveč do vse večjega razdora,« zaključuje »Primorski dnevnik« svoj komentar. V Washington« so razočarani zaradi Mosadikove odločitve Komentarji v Parizu Washington, I. sept. (Reuter). Funkcionarji zunanjega ministrstva ZDA so včeraj izjavili, da so razočarani nad tem, da je predsednik perzijske vlade dr. Mosadik zavrnil novo anglo-ameriško ponudbo za ureditev petrolejskega spora. Odločitev dr. Mosadika, da bo prepustil parlamentu, naj sklepa o novi Edino neprijetnost za ireden- angloameriški ponudbi, je pre-tistične kroge predstavlja dej- Cej presenetila teheranske di-stvo, da je bil za posebnega plomatske kroge. Opozarjajo ravnatelja za varnost imenovan namreč na to, da je dobil pred-Anglež Foden, katerega dolže, sednik vlade pred dvema ted- da je ob iredentističnih demonstracijah 20. marca letos organiziral policijsko mrežo proti demonstrantom. Rimski »Tempo« piše v svojem komentarju, da bu angleško italijan-sko sodelovanje obrodilo sad le, če »bodo Angleži upoštevali, da so oni tu le začasno, a Italijani za stalno«. Ta list se tudi čudi, da je general Winterton obdržal na istem položaju g. Fodena ter izraža prepričanje, da gre le »za tehnično težavo in da bo g. Foden v interesu italijansko - angleškega sodel""=nja zamenjan«. Tržaški »Primorski dnevnik« v svojem komentarju o imenovanju novih italijanskih funkcionarjev poudar; da Je bila s tem potrjena samovolja, proti kateri so Tržaški Slovenci tako odločno protestirali že v času. Obisk Julesa Mocha Ljubljana, 1. sept. Nekdanji minister francoske vlade g. Jules Moch, stalni francoski predstavnik v razorožitveni komisiji OZN, je prispel včeraj v Jugoslavijo. Gospod Moch bo obiskal našo ljudsko republiko, da bi se, kakor pravi sam, seznanil z ljudmi in institucijami nove Jugoslavije ter videl lepote naše domovine. narno odškodnino za politične koncesije. List dela zaključek, da je jasno, da Mosadik nikoli ne bo trgoval s svojimi osnovnim prepričanjem in tudi če bi to hotel, ne bi mogel zaradi perzijskega javnega mnenja. Anglo - perzijski spor bo ostal vse dotlej, dokler London in Washington ne bodo tega razumeli. »Aurore« izraža upanje, da bo Mosadik prepustil odgovornost za eventualne koncesije na Zahodu parlamentu in navaja tri razloge, ki so po njegovem mišljenj, privedli do odklonitve zadnjih predlogov: prvič, strah pred versko nacionalnim voditeljem Kašanijem, drugič, prepričanje, da bo odlaganje pripeljalo do trenj med Londonom in Washingtonom in tretjič, razočaranje zaradi ponudbe 10 milijonov dolarjev, ko so Perzijci prosili za 125 milijonov dolarjev. noma od parlamenta popolna pooblastila za vodstvo državnih poslov. • Današnji pariški časniki obširno komentirajo dejstvo, da je predsednik perzijske vlade Mosadik odklon!! predloge ZDA in Velike Britanije za rešitev anglo-perzijskega spora. List »Figaro« izraža upanje, da pomeni Mosadikovo stališče samo to, da želi svojo odgovornost za sporazum z Britanijo preložiti na parlamc . »Ce matin le pays« pa meni, da se je celotno vprašanje perzijskega petroleja zopet znašlo na i-hodni točki in sc možnosti za bodočnost izredno mrsčni. »Combat« zi s 40-letnico svoje politične meni, da bi bili lahko Mosadi- delavnosti je predsednik itali-kovo odločitev pričakovali, saj janske vlade De Gasperi imel so bili v Trumanovi in Chur- v Predazzu v Severni Italiji go-chillovi ponudbi isti predlogi, vor, v katerem pa se je omejil kakršne je Mosadik . odklonil, izključno na obravnavanje no-ko so mu jih predlagali anglo- tranjih problemov države, ameriški diplomati, akreditirani De Gasperi je potrdil, da v Teheranu. »Poslanica Truman imajo krščanski demokrati na-in Churchill je bila samo di- men v kratkem revidirati ob-plomatska gesta, ki je propa- stoječi volilni zakon v korist dla,« smatra list. Poleg tega »večinskega sistema«. Zanikal stoji »Combat« na stališču, da je, da bi bilo mogoče sodelovati so ZDA zelo ponesrečeno in- s socialisti, s komunistično par-tervenirale, ko so ponudile de- tijo Italije ali z neofašisti. Pred- ________________________________sednik italijanske vlade pa je pozval k sodelovanju monarhi- Nov sovjetski pritisk ste. De Gasperi bi sodeloval z monarhisti Rim, 1. sept. (Tanjug). V zve- V Avstriji Najboljše mladinske organizacije Slovenije so dobile prehodne zastave Centralni komite Ljudske mladine Slovenije je razdelil prehodne zastave najboljšim mladinskim organizacijam v Sloveniji, ki so dosegle meseca avgusta najboljše uspehe v tekmovanju na čast IV. kongresa KPJ. Mladinska organizacija Tobačne tovarne v Ljubljani je dobila prehod- i zastavo kot najboljša organizacija delavske mladine, mladinska organizacija v Beltincih pa kot najboljša organizacija kmečke mladine. Pohvaljenih je bilo 11 mladinskih organizacij. Dunaj, 1. sept. (Tanjug). Po poročilu dunajskega dnevnika »Arbeiter Zeitung« so sovjetska poveljstva v Spodnji Avstriji pričela ponovno pritiskati na predsednike občin, da se intenzivno zavzamejo za razširjanje sovjetskega tiska in zahtevajo, da se n. pr. organ sovjetske armije list »Oesterreichische Zeitung« in ilustrirani sovjetski časopis »Wochen Zeitung« izobešata na javnih prostorih. Ce bi kak predsednik občine kršil ta ukaz, ki je v nasprotju s paktom o kontroli, ga bodo pozvali, na odgovornost na pristojno sovjetsko poveljstvo. Gostilničarji in trgovci so dolžni kupovati ta , tisk in ga javno iz-obešati v lokalih. Protest zoper rehabilitacijo nacistov Dunaj, X. sept. (Tanjug). Vse štiri zasedbene sile sc i-o-glasro izrekle sv<,-i -.etc proti avstrijskemu zakonu, ki "o-eočn, da bivši nacisti spet dobijo židovsko premoženje, matere so si prisvojili v dobi na-c.zrna Kontrolni svet zasedbenih oblasti pa proučuje tudi še druge tri zakone, s katerimi je darf amnestija in vrni»no premoženje 34 000 bivš;*n avstrijskim nacistom. t*re d'tavnir1 svetovnih židovskih organizacij imenujejo te zakone »povrnitev nacizma«, ameriško zunanje ministrstvo pa je v svoji uradni izjavi nagl s i i, da je zaradi take zakonodaje zelo vznemirjeno. Stevenson je otvorit predvolilno kampanjo dustriji jekla. Stevenson predlaga, naj bi se z novim zako- Demokrat8ki kandidat odločno proti protidelav8kemu Taft-Heartleyeve-mu zakonu — Stevensonov govor o ameriški armadi — Posvetovanje 3 črnskimi voditelji New York, 1. sept. (UP) Z govorom, ki ga je imel v centru ameriške avtomobilske industrije v Detroitu, je kandidat demokratske stranke za predsednika ZDA Adlai Stevenson otvori! svojo predvolilno kampanjo. Stevenson je odločno napadel in se izjavil za popolno spremenitev Taft-Deartleyevega zakona, proti kateremu so že mnogokrat nastopili delavski sindikati, predsednik Truman m demokratska stranka. Stevenson je predlagal nove metode za reguliranje delavskih sporov v industriji, ki delajo za narodno obrambo, kot n. pr. je bil nedavno primer s štrajkom v in- 1PR.E1D VI. KONCß-ESOM KPJj delegacije pri OZN, se je t prisotnosti Roy Vulkensa, direktorja velike črnske organizacije »Nacionalno združenje za kulturni ZDA, naj izbira postopek, s katerim bi se izognili stavki in sicer tako. da bi se istočasno sindikati in delodajalci pogajali. Stevenson je odklonil sedanji postopek, po katerem morajo de- Spletka, ki rti uspela Nekateri ljudje se nikakor ne morejo otresti zlonamernosti, takim 'je intrigar.tstvo vsakdanja hrana, brez katere ne morejo živeti. Zelo pogosti so ti prjmeri v novinarstvu, kjer je želja po in-trigantstvu povezana tudi z lovom na senzacije. Tako se je zgodilo, da tudi določenemu krogu ljudi v Grčiji kaže, da ni po volji izboljšanje odnosov med njihovo in našo državo in bi jih na vsak način radi zastrupila. Medtem ko velika večina grškega tiska s simpatijami spremlja obisk naše parlamentarne delegacije v njihovi deželi, so se uredniki lista »Emhros< lotih umazanega intrigantskega posla. List je pred dnevi z velikim poudarkom objavil članek, v katerem poziva maršala Tita »naj odkrije karter. V članku je navedeno, da je 13. avgusta izšel v Beogradu učbenik svetovne zgodovine, v katerem je Grčija prikazana kot dežela, ki ni neodvisna. List je zahteval, naj v zadevi posreduje pri jugoslovanski vladi tudi grško zunanje ministrstvo. T o »informacijo« so ponatisnili tudi drug: grški časniki, toda z različnimi komentarji. Medtem ko dobronamerni, zlasti vladni listi, skušajo omenjeni »informacij:- vzeti vsako veljavo, ter menijo. da je učbenik še iz dobe pred resolucijo IB, pa del tiska naseda intrigi ljudi okrog »Embrosa«. Kljub vsej svoji umazani prizadevnosti pa »Emhros» ni dosegel svojega namena, kajti vodilni grški državniki niso nasedli njegovi senzacionalni informaciji, ki tudi če bi bila resnična, ne bi mogla odločilno vplivati na odnose med Grčijo in nami. Učbenik, o katerem je Embros pisal, je bil izdan že l. 1949 in ni več v upo-abi. V novem učbeniku pa je Grčija prikazana v skladu z našimi mednarodnimi odnosi. Vendar pa članek »Embrosa» ni bil edini primer te vrste v grškem tisku. Za iste cilje so nekateri grški listi hoteli izkoristiti tudi nesrečen slučaj, ko je v jugo-slovansko-grškem boksarskem srečanju grški boksar Vanvakos podlegel knock-outu jugoslovanske ga boksarja Pavliča. Zlasti Papa-gosovi listi so žalostni dogodek izkoristili za senzacijo in obtožujejo Pavliča, da je namerno ubil svojega nasprotnika na ringu. Oba ta primera sta le znak zlonamernosti in kratkovidnosti ljudi. ki stoje za omenjenimi grškimi listi, kajti kadar gre za zbli-ianje med narodi v cilju ohranitve mira in medsebojnega sodelovanja, je treba na marsikaj pozabiti in naloga vseh, zlasti tiska je, da se izogiba stvarem, ki bt Jakemu zbližanju lahko škodovale. Tega načela se držimo pri nas in prepričani smo, da s tem samo koristimo svoji državi in tistim državam, s katerimi smo v dob'ih odnosih. Spletkarstvo pa poštenim novinarjem ne dela časti. A. S. nom prepustilo predsedniku dvig temnopoltih ljudi« dalj časa pogovarjal s Stevensonom. Oba črnska voditelja nista hotela sicer izjaviti, kakšno bo črnsko stališče na prihodnjih volitvah, vendar je Tobias poudaril, da je Truman 1. 1948 zmaga! samo zato, ker je imel v svojem programu tudi državljanske pravice, s katerimi bi bile črncem zagotovljene iste pravice, kot jih imajo belokožci. Adam Clayton Powel, demokratski predstavnik v New Yorku in znana črnska osebnost, je izjavil, da so črnci pripravljeni do konca podpreti Stevensona. Sterensonof govor ameriški vojski Sprlngfielt, 1. sept. (AFP) — V govoru, ki ga je imel včeraj po radiu ameriškim oboroženim silam demokratski kandidat zrn predsednika ZDA Adlei Stevenson, je izjavil, da ima polno zaupanje v pot, ki jo je v zadnjih letih napravila sedanja ameriška vlada. Stevenson smatra, da bi izvajanje republikanske politike lahko dovedlo samo do katastrofe. On utemeljuje svoje zaupanje v politiko ameriške vlade na osnovi sledečih faktorjev: ZDA so povečale svojo obrambno proizvodnjo v velikem obsegu, zavezniki Amerike so postali mnogo močnejši in končno, ameriška vlada ni sprejela nasvetov za razširitev korejske vojne, prav tako tudi ne nasvetov za opustitev borbe. Naglasil je. da je takšna politika preprečila račune in v živo zadela strategijo Kremlja. Stevenson je nato rekel, da dosedanja ameriška politika opravičuje nade, da tretja svetovna vojna ni neizbežna. Partijci in nepartijei na ljubljanskem kolodvoru Na četrtkovem odprtem partijskem sestanku železničarjev na ljubljanskem kolodvoru se je pokazalo, da razgovori med partijci in nepartijei, bodisi na odprtem partijskem sestanku ali na delovnem mestu lahko zelo mnogo pripomorejo k še večji povezavi naše Partije z delovnimi množicami. Odprt partijski sestanek železničarjev, uslužbenih na ljubljanskem kolodvoru je namreč jasno opozoril na precejšnjo škodo, ki se nam dela zaradi tega, ker odprti partijski sestanki niso pogostejši in zato, ker člani Partije premalo delajo in govore z nepartijei ' v smislu nalog in ciljev, za katere se bori Partija. Gospodarski položaj Brazilije jo izredno težak lavci nadaljevati z delom po ukazu sodnikov. Ko je govoril o glavnih točkah svojega delavskega programa, je Stevenson poudaril, da je za enakopravnost pri zaposlevanju za vse delavce ne glede na barvo, raso ali vero, za izpolnjevanje socialnega zavarovanja, za razvoj kolektivnih pogodb in za »minimalni zakon o delu«. Demokratska stranka je na najboljši poti, -da si pridobi na prihodnjih predsedniških volitvah velik del črnskih glasov. Danes se je demokratski kandidat za predsednika ZDA Stevenson v New Yorku sestal z nekaterimi voditelji črnskih organizacij, kj so dobili »dober vtis«. Eden izmed teh, Chanmg Tobias, član ameriške Ukinitev nazadnjaških delavskih zakonov — Aegativna zunanjetrgovinska bilanca je kroničen pojav — Ustanovili so posebno vladno komin'.jo, ki naj reši položaj Rio de Janeiro, 1. .sept. (Tanju) V Braziliji so ukinili zakonsko uredbo, ki izhaja še iz časov korporativističnega sistema, po kateri so morali kandidati na sindikalnih volitvah predložiti , dokaze o »pravilnosti svojih ideoloških naziranj«. Brazilski sekat je že potrdil načrt zakona, ki ga je izdelal Predstavniški dom o ukinitvi te uredbe. Opazovalci tudi pričakujejo, da bo brazilski kongres po 4 letih razpravljanja končno izglasoval tu- Prcrf XIX. kttngresttm VKP(b) di novi zakon o sindikatih, po katerem bo le-tem zagotovljena avtonomija in po katerem se bodo dokončno osvobodili kontrole ministrstva za delo. Zaradi pomanjkanja dolarjev in relativne znane trgovinske bilance se Brazilija trenutno nahaja v kritičnem položaju. Tako dolguje Brazilija samo severnoameriškim izvoznikom okoli 200 milijonov dolarjev, Zah. Nemčiji okoli 60 milijonov dolarjev, določene vsote denarja pa dolgu-ješe Vel. Britaniji, Belgiji, Švicarski in drugim. Do teh nepravilnosti v plačilni bilanci Brazilije, katere so postale že skoraj kronične, z ozirom na to, da je bil položaj podoben tudi v lanskem letu, je prišlo iz večih razlogov, predvsem zato, ker so se potrebe Brazilije naglo dvignile zaradi izredno hitrega množenja prebivalstva, zlasti mest-nnga, in zaradi industrializacije države. Plačilno bilanco Brazilije zlasti obtežuje velik uvoz nafte in njenih derivatov, pa tu- di uvoz pšenice iz ZDA. Da bi nekako našla pot iz sedanjega položaja, je finančni minister Lafer predlagal predsedniku Vargasu sledeče ukrepe: povečanje domače proizvodnje in rafiniranje nafte, povečanje domače trgovinske mornarice, da bi s tem zmanjšali velike vsote denarja, ki jih morajo plačevati tujim družbam za prevoz brazilskega blaga ter subsidiranje industrij, ki proizvajajo blago, katerega sedaj Brazilija uvaža, in povečanje proizvodnje pšenice. Danes so izvozni predmeti Brazilije izključno kava (59.8 odstotkov), bombaž (11.7»/») in kakao (3.9o/0). Z oziroma na to je Lafer predlagal, naj bi razvili nove veje proizvodnje za izvoz. Na osnovi študij strokovnjakov je predlagal povišanje proizvodnje in povečanje izvoza surovega mangana in železa, s katerimi je Brazilija zelo bogata, in izkoriščanje rastline ba-basu, ki sedaj divje raste na velikih površinah zemlje v severni Braziliji in iz katere se lahko dobiva odlično olje. V zvezi s temi predlogi finančnega ministra je predsednik Vargas imenoval posebno komisijo, ki bo poskusila izboljšati organizacijo brazilskega izvoza. Morrison o denacionalizaciji transporta Govor bivšega zunanjega ministra na kongresu sindikatov v Morgateu — Predlog za odklonitev nadurnega dela v strojni in ladjedelniški industriji Margate, 1. sept. (AFP) Nekdanji zunanji minister v laburistični vladi Hervert Morrison je ob začetku kongresa Trade-uni-onov ostro grajal namero britanske vlade, da bo denacionalizirala cestni promet. Dejal je, da vladni predlog zasluži, da bi mu dali ime »Zakon o dezorga-nizaciji cestnega prometa« in izrazil prepričanje, da bi sprejetje vladnega predloga imelo težke finančne posledice. Predsednik kongresa Trade-unionov Deakin je prav tako ostro grajal naklepe konservativcev in dejal, da se transportni delavci »ne bodo obrnili nazaj in uničili 20-letne napore«. lagal svojim članom, naj odklanjajo nadurno delo. Do te odločitve so prišli potem, ko so delodajalci odklonili zahtevo sindikatov za povišanje plač. Odločitev izvršilnega odbora bo moralo potrditi vseh 38 sindikatov, ki so včlanjeni v konfederacijo. •Neverjetne sanje! Sanjalo se mj je. da Je nekdo na kongresu kridziral —« Izvršilni odbor konfederacije strojnih in ladjedelniških delavcev, v katerem sodeluje 38 sindikatov in ima nad 3 milijone članov, se je odločil, da bo pred- Vietnam želi pristopiti k OZN Saigon, 1. sept. (Tanjug) Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da bo Varnostni svet OZN stavil prihodnji teden predlog za sprejem Vietnama v OZN. Zvedelo se je, da je vietnamska vlada pooblastila francosko vlado, naj jo zastopa in si prizadeva, da bi bil Vietnam sprejet v članstvo OZN na jutrišnjem zasedanju Varnostnega sveta. Od osvoboditve dalje se je število članov osnovne partijske’ organizacije na ljubljanskem kolodvoru izredno povečalo. Posebno v zadnjem času je osnovna partijska organizacija posvetila vso skrb temu, da bodo vsi člani do Partije predvsem iskreni in odkriti. Nekaj izključitev iz vrst osnovne partijske organizacije, ki so bile potrebne zaradi tega, ker nekateri člani niso bili na čistem z verskimi vprašanji, so predvčerajšnjim glasno odobravali tudi nepartijei. Nasploh lahko trdimo, da je v vrstah nepartijcev še mnogo takšnih ljudi, ki jih bo ta osnovna partijska organizacija morala prav kmalu sprejeti za člane. Med navzočimi nepartijei je bilo opaziti, da so mnogo bolj odločni glede tega, naj se izključijo trije člani, ki se ne udeležujejo že dolgo niti najosnovnejšega partijskega življenja — partijskih sestankov, kakor nekateri člani Partije, Kolektiv železničarjev ljubljanskega kolodvora je sedaj pred VI. kongresom KPJ v tekmovanju s kolektivom zagrebškega kolodvora in s kolektivi 29 kolodvorov v Sloveniji. Železničarji na ljubljanskem kolodvoru že vse od osvoboditve dalje dosegajo velike uspehe v udarniškem delu, pa tudi pri dnevnem zmagovanju naraščajočega prometa. Ena važnih ugotovitev odprtega partijskega sestanka je ta. da nepartijei odobravajo odločnejšo borbo članov Partije proti birokraciji in za ideološko politično utrditev kolektiva, ki jo Ie-ta doslej ni najbolje in najvztrajneje vodila. Premalo se je Partija brigala tudi za izboljšanje dela v mladinski organizaciji, kjer je od 134 mladincev vpisanih le 61. Ko so predvčerajšnjim na odprtem partijskem sestanku ugotavljali, zakaj ne dela mladinska organizacija, so ugotovili, da sekretar mladinske organizam cije še vedno hodi ob nedeljah v cerkev. V začudenju nepartijcev nad tem dejstvom ima osnovna partijska organizacija pač najboljše zagotovilo, da bo storila edino prav, če bo tega svojega nevrednega člana izključila. Kako zelo se včasih lahko zbirokratizirajo tudi najbolj delavni člani kolektivov, priča tudi to, da je nepartijec pokazal n. pr. neprimerno boljši odnos do ustanavljanja društev »Svobode«, kal or ga ima na kolodvoru predsednik sindikalne podružnice, ki se ne upa ustanoviti »Svobode«, dokler ne bo navodil. Po odprtem partijskem sestanku delavcev in uslužbencev na ljubljanskem kolodvoru bo morala osnovna partijska organizacija razmisliti razen tega še o dveh stvareh. Dejstvo, da nekateri nepartijei še vedno mislijo, da njihove besede niso zaželene, bo lahko pobiti s pomočjo nepartijcev, ki so prisostvovali v četrtek odprtemu partijskemu’ sestanku. Vendar se bodo morali nad mnenjem nepartijca, ki je dejal, ko so ga povabili na sestanek: Ce kaj zineš, te precej po glavi lopnejo! — le misliti, ker da bi prišel nepartijec do te izjave kar tako sam od sebe. Bolj je verjetno to, da so bili nekateri člani Partije premalo potrpežljivi in se ne poslužujejo zadosti prepričevanja v svojem političnem delu. Prav tako pa za člane Partije ne more biti odlika lastnost, da se zaradi dela. ki ga niso izvršili, izgovarjajo na kolektive, kjer dosegajo še manjše uspehe. Glavni in najvažnejši zaključek tega odprtega partijskega sestanka delavcev in uslužbencev je pač ta, da bi morali biti takšni sestanki stalna oblika dela vseh naših osnovnih partijskih organizacij. nekoliko bolj zaje malo verjetno, Pravična obsodba izkoriščevalcev in roparfev borske?a rudnika Štirje glavni obtoženci so bili obsojeni na smrt, ostali pa na zaporne kazni od 1 do 19 let Bor, 1. sept. Po petdnevni razpravi je senat okrožnega sodišča v Zaječaru razglasil sodbo v procesu zoper 15 obtožencev, ki so od leta 1948 do junija 1951 oškodovali borski rudnik in njegov delovni kolektiv za skoraj 24.5 milijona dinarjev. Ze mnogo pred napovedano uro je bila dvorana Doma kulture v Boru, v kateri je bila razprava, nabito polna. Za proces so se zanimali zlasti delavci borskega rudnika in topilnice, ki so bili zaradi zločinov obtoženih najbolj prizadeti. Tudi v bližnjih ulicah je velika množica pred zvočniki poslušala razglasitev sodbe. Sodišče je ocenilo zločine glavnega obtoženca, bivšega direktorja sospodarskoračunskega oddelka Matije Brkana za premišljeno sabotažo ter je v raz-ložitvi sodbe podrobno orisalo njegovo namerno dezorganizaci-jo dela in razne druge ukrepe, da bi mogel skupno z ostalimi obtoženci neovirano izkoriščati in ropati podjetje in njegov delovni kolektiv. Obtoženi blagajnik Dušan Jelenkovič je poneveril milijon dinarjev. Bajič in Veličkovič pa sta utajila skupno nad 12.8 milijona dinarjev. Sodišče je zato vse štiri glavne zločince, ki so tako nesramno izkoriščali podjetje in delavce prav v dobi največjih naporov za izpolnitev petletnega plana in pri graditvi socializma, obsodilo na smrt z ustrelitvijo ter na izgubo državljanskih in vseh drugih pravic. Ostali obtoženci so bili obsojeni: bivši šef knjigovodstva Nenad Dunjič na 15 let, Josip Ortmart na 12 let, Anta Markovič na 19 let, Vlastimir Vidano-vič na 12 let, Žarko Vidanovič na 1 leto in en mesec, Arandjel Paunovič na 2 leti, Ranko Bla-gojevič na 6 mesecev, Aleksa Bajič na 14 let strogega zapora, zaplembo premoženja in izgubo državljanskih pravic, Javorka Bajič, Stanija Veličkovič in Do-brila Petrovič pa vsaka na 1 leto strogega zapora. Ljudstvo je strogo, toda pravično kazen sprejelo z odobravanjem. Delovni kolektiv borskega rudnika pa je poslal okrožnemu sodišču v Zaječaru brzojavko, v kateri pozdravlja strogo in pravično obsodbo teh zločincev. V brzojavki poudarja, da naj bo ta kazen resen opomin vsem tistim, ki bi skušali ropati ali drugače razsipavati ljudsko imovino. Kakor poročajo, se nadaljuje preiskava proti drugi skupini 11 oseb, ki so prav tako poneverile bone in denar. Oškodovale so s tem borski rudnik za več milijonov dinarjev. Preiskava bo v kratkem končana, nakar bodo tudi ti zločinci prišli pred ljudske sodišče. WOLFGANG LEONHARD: 2 V kilez in resnica v Sovjetski zvezi »Državljani Rusije! Začasna vlada je strmoglavljena. Državna oblast je prešla v roke organa petrograjskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev — vojaškega revolucijskega komiteja, ki stoji na čelu petrograjskega proletariata in garnizije. Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: takojšnja predložitev demokratičnega miru, odprava veleposestniške zemljiške lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustanovitev sovjetske vlade, vse to je zagotovljeno. Živela revolucija delavcev, vojakov in kmetov! Vojaški revolucijski komite pri petrograjskem sovjetu delavskih in vojaških odposlancev.« NASKOK NA ZIMSKO PALAČO Boj za Petrograd pa še ni bil končan. Kmalu po 12. uri so revolucionarni oddelki obkolili Mornariško palačo. Tamkaj je zboroval tako imenovani začasni parlament. Proti eni uri so Mornariško palačo zasedli, člani parlamenta so zaključili sejo in zapustili poslopje. Pričel se je boj za Zimsko palačo, sedež začasne vlade. Ob drugi uri popoldne so prispele iz Kronstata ladje »Amur«, »Skobec« in druge s 5000 kronstatskimi mornarji ter se razvrstile poleg križarke »Aurora«, da bi sodelovale pri obleganju Zimske palače. Kmalu nato, ob 2.30 popoldne, se je začela posebna seja petrograj-*keva sovjeta, na kateri je Lenin prvič po svoji ilegalnosti zopet javno nastopil. Med velikim navdušenjem je Lenin izjavil: »Odslej se pričenja nova doba v zgodovini Rusije in sedanja, tretja revolucija mora v svojem končnem rezultatu privesti do zmage socializma.« Medtem se je boj za Petrograd nadaljeval. Proti peti uri popoldne so revolucionarne enote zavzele prostore vojnega ministrstva, proti šesti uri pa je bila obkoljena Zimska palača. Izmed šestih oklopnih avtomobilov, ki so prispeli za varstvo začasne vlade, jih je pet prešlo na stran vojaškega revolucijskega odbora. Ultimat vojaškega revolucijskega odbora je ostai brez odgovora. Začel se je boj za Zimsko palačo. Ob 9 zvečer se je po slepem strelu s križarke »Aurora« začelo obstreljevanje Zimske palače, ki je trajalo do 10. Velik del oficirjev in kozakov je zapustil palačo, ženski bataljon pa se je vdal. Zvečer so prispele v Petrograd na pomoč vojaškemu revolucijskemu odboru bojne ladje baltiškega brodovja, med njimi ena križarka in dve topedovki. Hkrati se je ob 10.40 zvečer začel v Smolnem drugi vseruski kongres sovjetov delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev. Boljševiki so imeli absolutno večino s 390 odposlanci izmed 670. Ob 11 zvečer se je obstreljevanje Zimske palače obnovilo z novo silo. Streljanje iz strojnic in topov se je okrepilo. Ob 1.50 ponoči so revolucijske enote zasedle v Zimski palači »Galerijo 1812«. Ob 2.10 ponoči je bila zasedba Zimske palače končana, začasna vlada pa aretirana. Oblast so prevzeli Sovjeti. PRVA SOVJETSKA VLADA To vest so odposlanci na drugem sovjetskem kongresu v Smolnem •prejeli z velikim navdušenjem. Kongres je takoj sklenil, da se objavi naslednji razglas: »Začasna vlada je strmoglavljena. Večina članov začasne vlade je i* aretirana. Sovjetska oblast bo predložila vsem narodom takojšen demokratičen mir in takojšnje premirje na vseh frontah. Zagotovila bo, da se bo vsa veleposestniška, carska in samostanska zemlja brez odškodnine dala na razpolago kmečkim komitejem, zavarovala bo pravice vojakov s tem, da bo izvedla popolno demokratizacijo armade, uvedla bo delavsko kontrolo nad proizvodnjo, zagotovila bo pravočasno sklicanje ustavodajne skupščine, poskrbela bo, da bodo mesta dobivala žito, vasi pa nujne potrebščine, vsem narodom, ki prebivajo v Rusiji, bo zagotovila resnično pravico do samoodločbe.« Prvi odlok nove sovjetske vlade je bil odlok o miru. Vojskujočim narodom so predložili, naj takoj končajo vojno »brez aneksij (t. j. brez prisvojitve tujih ozemelj), brez nasilne priključitve tujih narodnosti in brez kontribucij«. Z istim odlokom je bila odpravljena tajna diplomacija ter bilo napovedano, da se bodo vsa pogajanja vodila javno, pred vsem ljudstvom. V noči od 8. na 9. novembra je bil sprejet odlok o zemlji. »Vsa zemlja: državna, fevdna, kabinetska, samostanska, cerkvena, posesijska, majoratna, privatno, javna, kmečka itd. se razlasti brez odškodnine, postane vseljudska lastnina in se izroči v uporabo vsem tistim delovnim ljudem, ki živijo na njej.«1 Na podlagi tega odloka so razdelili okoli 150 milijonov hektarov zemlje med kmete. Obenem je bilo objavljeno, da se ozemlja z visoko kultiviranim gospodarstvom ne razdele, temveč preidejo kot zgledna gospodarstva v lastnino države oziroma v občeljudsko premoženje. i Fevdna ln kabinetska zemlja je tista zemlja, ki je pripadala osebam carske družine. Posesijska zemlja je tista, ki jo je država dodeljevala tovarnarjem in podjetnikom, da so jo dajali v najem kmetom, ki so delali v njihovih tovarnah in podjetjih »Majoratna zemljišča so tako imenovana neprodajna dedna posestva, ki so pripadala zemljiškim gospodom in jih je v celoti 17 rodu v rod dedoval naj« starejši sin ali najstarejši član rodu. — Op. prev. Več mesa in več mleka Z velike iživinorejske v Murski Soboti delovnemu človeku V juliju se je zelo zmanjšal izvoz kmetijskih pridelkov Prekmurje je k svojemu lepemu »Prekmurskemu tednu«, ki traja do 7. septembra, priključilo tudi veliko živinorejsko razstavo (23. in 24 avgusta v Murski Soboti). Pod geslom iVeč mesa in več mleka delovnemu človeku« so iz murskosoboškega in ljutomerskega okraja razstavila državna posestva, zadruge in kmečki živinorejci in 180 glav najlepše goveje ži- na iz vseh najboljših središč za vzrejo plemenske živine: Stru-knvec, Tešanovec, Brezovec, okolice Lendave in okolice Veržeja ter z drž. posestev Rakičan, Beltinec in Apače. Po kakovosti in proizvodnosti se je najbolj odlikovala živina z drž. posestev in rejskih središč Veržeja in Brezovec. Najboljše živinorejce so pri- »Eiger« to dedno lastnost prav dobro prenaša na naraščaj. Drugo najboljšo oceno je dobil 15 mesecev stari in 600 kg težki plemenjak »Rupi« iz soboškega veterinarskega zavoda za umetno osemenjevanje. Med kravami je bila najbolje ocenjena da) krava »Ada« z drž. posestva Apače, ki je tip zaželene krave za svetlosivo pod- BIS- >1 Krava »Ada« z državnega posestva Apače Je bila na razstavi najbolje ocenjena. V »paradi« se je nato pokazala z zasluženim nagradnim venoem vine. K temu svet lolisastemu živinorejskemu področju spada tudi del mariborskega okoliškega okraja. Zato je med živinorejci v Slov goricah (zlasti ekoli Gradišča) vladalo veliko zanimanje za udeležbo na razstavi. Vendar pa je pokazala zadružna zveza mariborskega okoliškega okraja premalo razumevanja, da bi organizirala zdeležbo na razstavi v Murski Soboti. Prireditelji so organizirali živinorejsko razstavo v večjem >bsegu zategadelj, da bi Prekmurje, Prlekija in del Slov. goric dobili ob tej priliki toč-r.ejši pregled o kakovosti najboljše plemenske goveje živine svetlolisastem področju. Razstava je pokazala, da imajo državna posestva, nekatere zadruge in tudi nekateri vzorni iinečki živinorejci prav dobro jemensko živino. Na tej osnovi m z nabavo dobrih plemenjakov ter z umetnim osemenjevanjem bo mogoče v Prekmurju in v celotnem svetlolisa-stem področju znatno dvigniti splošno kakovost in proizvodnost živine, ki sedaj še ni zadovoljiva. Hkrati je seveda treba zlasti v Prekmurju okrepiti sedanjo šibko krmsko osnovo i zlasti z deteljišči in pašniki, ki naj jih organizirajo kmetijske zadruge). Več kot polovico razstavljene živine je ocenjevalna komisija ocenila kot odlično in prav dobro. Sorazmerno so bile krave m biki najbolje ocenjeni, medtem ko je naraščaj precej slabši. Slabe kakovosti mlade živine so krivi v nekaterih področjih slabi plemenjaki, ki so bili uvoženi med vojno, pa tudi slabši rejski in krimski pogoji. Opaziti je bilo tudi še vedno precejšnjo neizenačenost razstavljene živine, česar so v glavnem krivi raznovrstni plemenjaki. Najbolj je še bila izenačena po obliki, barvi in kakovosti živina iz ljutomerskega okraja. Na razstavi je bila živi- reditelji nagradili s 350.000 din denarnih nagrad, z diplomami in priznanji. Med razstavljenimi plemenjaki je dobil najboljšo oceno (Ib) 5 let stari in 975 kg težki bik »Eiger« z drž. posestva Rakičan. (Njegova mati se je odlikovala z izredno proizvodnostjo, ko je v letnem povorečju dajala 3751 kg mleka s 3.82% telščobe). Plemenjak ročje. Med telicami pa je dobila najboljšo oceno (Ila) telica »Ferka«, last živinorejca Janeza Baliča iz Gor Krapja. Diplome za prve nagrade so prejeli drž. posestva Rakičan, Beltinci in Apače ter živinorejci Miha Kiilič iz Brezovec, Ferdo Farič iz Borejcev, Aleksander Šiftar iz Strukovcev, Jože Kiš iz Doline pri Lendavi, Ivan Šoštarič iz Veržeja, Mari. ja Pintarič iz Gor. Krapja ter Ludvik Mauko iz Stročje vasi. Med kmečkimi živinorejci sta dobila še prav posebno priznanje za napredno živinorejo Miha Ktilič in Marija Pintarič. Poleg goveje živine sta drž. posestvi Rakičan in Beltinci razstavili tudi lepo vrsto svinj z mladiči ter nekaj plemenskih merjascev. Te razstavljene živali so že dobro izselekcioniran plemenski material. Obe vzreji sta nastali s požlahtnjevanjem domačega prašiča z angleško veliko debelo svinjo (yorkshir-ko). v obeh državnih vzrejali-ščih imajo sedaj prašiča, ki najbolje ustreza zahtevam: hitro se razvija, ima dobro kakovostno meso in hkrati dovolj masti, pri krmi pa ni nič bolj zahteven kot navadna domača svinja. — Drž. posestvo Beltinci Je tudi razstavilo nekaj kokošjih družin precej dobro iz-selekciomiTane štajerske kokoši. Na splošno je ta velika »revija živine« pokazala, da ima svetlolisasto živinorejsko področje že nekaj prav dobre rodovniške in plemenske govedi. Ker pa zlasti v Prekmurju živinoreja še ni na zadovoljivi stopnji, bo treba v teh letih izkoristiti vse naravne pogoje, ki jih ima Prekmurje za zboljšanje svoje živinoreje — podnebne prilike, geografski položaj, živinorejska tradicija Itd. Poleg zboljšanja sedanje krmne osnove bo treba povečati sestavne površine ža detelje in druge krmne rastline vsaj na 30 % vseh setvenih površin. Pazljivo bo treba zlasti zboljšati vzrejo mlade živine ter z ureditvijo tekališč deloma opustiti strogo zaprto hlevsko rejo. Do spomladi pa bi kazalo zbrati dovolj deviz za uvoz kakovostnih plemenjakov in plemenskih telic. (ž) V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo izvozili za blizu 49 milijard blaga Tudi z vejniki si pomagamo pri prehrani živine Izgubi na vrednosti kakor tudi mlade vejice, ker olesene. Zato naj kmečka gospodarstva pohite. Da se listju im nežnim neolese-nelim vejicam ne zmanjša njihova krmilna vrednost, jih moramo posušiti tako, da listje ostane zeleno. Zato veje sušimo v senci ob zadostnem kroženju zraka. Na pol suhe veje narahlo povežemo v snope. Vejnike hranimo v stogu ali na skednju, če je dovolj prostora. Stog napravimo ta- ko. da okrog čvrsto v zemljo zabitega pokončnega droga zložimo snope vej z vrhovi obrnjenimi navznotraj. Stog pokrijemo na vrhu s slamo ali slabim senom, da ga zavarujemo pred padavinami. Predhodno pod stogom naredimo blazino iz soli, da so snopi odmaknjeni od tal. Tako bodo kmečka' gospodarstva in zadružna posestva mnogo pripomogla, da si obdrže svojo živino. Spričo letošnje suše morajo skoraj vsa kmečka gospodarstva izkoristiti vse možnosti, da si zagotove zadostne količine krme za živino. Zaradi velikega pomanjkanja dežja travniki niso dali potrebnih količin krme in pridelek krmskih rastlin je prav tako slab. Kakor v vsaki stiski, se bodo kmečka gospodarstva tudi sedaj z uspehom zatekla v gozd, da jim pomaga pri prehrani živine s svojim zelenjem. V ta namen bodo kmečka gospodarstva pripravila vejnike za zimo. Za pridobivanje vejnikov so primerni skoraj vsi listavci. Material pridobivamo s sekanjem poganjkov iz štorov ali s kresanjem vej stoječega ali posekanega drevja ali s čiščenjem mladih gozdnih kultur odvisnega grmovja. Pri vsem tem je potrebna velska opreznost in zadostna strokovna sposobnost, da ne bi s kleščenjem naredili več škode kot pa imeli koristi od pridobljenega vejevja, zato tudi osnutek novega zakona o gozdovih načelno prepoveduje klešče« je vejnikov in ga dovoljuje ob upravičeni potrebi samo v določenih delih gozda in na način, ki ne ogroža pravilnega V zadnjih letih smo dobili v transke snovi pa so zelo nevar-pomlajevanja in goji«.ve gozdov. siovenjji lepo število obratov ne ter so lahko vzrok klicam predvsemmpri č&mj^mladihnat za proizvodnjo eteričnih olj. Iz- raka. Danes pridobivamo v nasadov in s tem narediti dvojno koriščanje vsega, kar nam nudi J ’’’ ' korist. Imeli bomo vejevje in oči- gozcj, jn ne samo lesa, je prav sedaj ena izmed najpomembnejših nalog v našem gozdnem gospodarstvu. Lepe vsote deviz V juliju je znašal ves izvoz iz naše države po vrednosti 3426 milijonov dinarjev. V primeri s prejšnjim mesecem, ko je bil vreden 6607 milijonov dinarjev, je torej nazadoval za 3181 milijonov ali 48%. Lani jv lija pa smo izvozili za 4351 milijonov dinarjev blaga in letošnji julijski izvoz je v primeri z lanskim nazadoval za 925 milijonov ali 21%. Ce pa vzamemo ves izvoz od začetka leta do konca julija, pa ugotovimo, da je ta znatno presegel tako lanskri kakor predlanski izvoz dc konca julija. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo izvozili blaga za rekordni znesek 48.716 milijonov, kar je približno za dvakrat več od lanskega in predlanskega izvoza. To povečanje gre predvsem na račun izvoza velikih količin koruze in drugih kmetijskih ter živinorejskih pridelkov, katerih vrednost je znašala nad 26 milijard dinarjev, medtem ko je vrednost rud, kovin, lesa in drugih izdelkov znašala le 21.6 milijarde. Za 60 % manj izvoza kmetijskib pridelkov Izvoz je v juliju nazadoval v primeri s prejšnjima meseci v prvi vrsti zaradi občutnega zmanjšanja izvoza kmetijskih pridelkov. Julija smo izvozili le 8700 ton koruze v vrednosti 284 milijonov din. medtem ko smo v prvih šestih mesecih letošnjega leta izvozili 463.000 ton koruze v vrednosti 15.757 milijonov din. Izvoz kmetijskih pridelkov se je v juliju v primeri z izvozom v mesecu juniju zmanjšal za 1640 milijonov dinarjev ali blizu 60 odstotkov. V primeri z lanskim julijem pa je zmanjšanje letošnjega julijskega izvoza tudi posledica zmanjšanega izvoza lesa in kovin. V juliju smo izvozili skupno 17.011 ton kmetijskih pridelkov v vrednosti 482 milijonov dinarjev. Izvoz žive živine, mesa, jajc in drugih živalskih izdelkov je bil vreden v juliju 483 milijonov in je po teži dosegel 3863 ton. Lanskega julija smo izvoziili teh proizvodov le 1389 ton v vrednosti 183 milijonov. Izvoz lesnih izdelkov je v primeri z lanskim letom zelo nazadoval. Letos smo v juliju izvozili teh izdelkov 55.620 ton v skupni vrednosti 825 milijonov dinarjev. Lanskega julija pa smo izvozili 87.380 ton lesnih izdelkov v vrednosti 1100 milijonov dinarjev. Tako se je izvoz po količini zmanjšal za 38, po vrednosti pa za 25%. Najbolj se je zmanjšal izvoz celuloznega lesa, bukovine in mehkega lesa. Celuloznega lesa smo v juliju izvozili 42.700 kubikov, lani v juliju pa 71.400 kubikov. Bukovine smo v juliju izvozili 9558 kubikov, lani v juliju pa 15.300 kubikov. Mehkega lesa smo v juliju izvozili 14.340 kubikov, lani v juliju pa 23.240 kubikov. Nazadoval je tudi izvoz rud in kovin. Julija letos smo izvozili 87.863 ton rud in kovin v vrednosti 1107 milijonov, julija lani pa 98.027 ton v vrednosti 1710 milijonov dinarjev. Tako je izvoz rud in kovin nazadoval po količini za 10%, po vrednosti pa za 35°/». Precej se je zlasti zmanjšal izvoz kromove rude in koncentrata, blister in elektrolitičnega bakra, povečal pa se je izvoz železne rude, boksita, cinka in svinca. Uvoz je tudi nazadoval Celotni uvoz je v juliju nazadoval na 9247 milijonov dinarjev, medtem ko je znašala, vrednost uvoza v juniju^ 13.557 milijonov dinarjev in v juliju lanskega leta 12.425 milijonov dinarjev. Tako se je uvoz v primeri z junijem zmanjšal za 32 odstotkov, v primeri z julijem lanskega leta pa za 25«/o. Od skupnega uvoza v juliju odpade na pomoč ameriške vlade 1877 milijonov, na pomoč britanske vlade 540 milijonov m na pomoč francoske vlade 610 milijonov dinarjev. Tako je bilo na račun pomoči uvoženega blaga za 3028 milijonov, iz lastnih sredstev pa za 6219 milijonov dinarjev. Znatno se je v juliju v primeri s prejšnjim mesecem zmanjšal zlasti uvoz surovin in polizdelkov, goriva in maziva ter po-trošnega blaga. Povečal pa se je uvoz strojev, elektrotehničnih izdelkov in prevoznih sredstev. Od januarja do konca julija smo letos uvozili za 62.663 milijonov din blaga, medtem ko smo ga v istem razdobju lanskega leta uvozili za 70.810 milijonov din cli za okoli 12% več. Uvoz na račun tristranske pomoči je znašal 22.345 milijonov, od česar odpade na ameriško pomoč 14.469, na britansko 5339 in na francosko 2537 milijonov dinarjev. Uvoz na račun inozemske pomoči je bil letos manjši za 5285 milijonov ali za približno 20%. v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Plačani uvoz je v prvih sedrhih mesecih letošnjega leta bil vreden 40.318 milijonov din in je v primeri z lanskim letom nazadoval le za 7%. Ruška železarna streže željam potrošnikov Devize in zdravila v smrekovih in jelovih iglicah Zgledna gospodarska delavnost logaške kmetijske zadruge ščenie kulture. Za kleščenje stoječega drevja bomo uporabljali sadjarsko žago ali ostro sekirico. Klestimo vedno od spodaj navzgor. da se veja ne zalomi. Tanjše veje in vejice hrasta, bresta, jesena, javorja, jelše in topole klestimo ob deblu, debelejše in debele spodnje Veje pa odžagamo najmanj 30 cm stran od ših destilarnah to zdravilo s pomočjo parnega izparevanja in je ta nevarnost izključena. Zdravilo smrečni ekstrakt, ki ga dobivamo iz smrekovih ali bomo lahko dobili ne le s po- jelkinih iglic, je gosto in se seki, temveč tudi s pomočjo drugih delavnosti. Zgleden primer za to nudi kmetijska za- debla. Klestimo drevje staro nad druga v Dolnjem Logatcu, kjer 20 let in sicer samo do zgornje polovice krošnje. Ne smemo pozabiti da lahko pridobimo samo eno tretjino listja, da se drevju ne zmanjša prirastek ali drevo celo posuši. Sedaj je najprimernejši čas za vleče kot testo, zlasti ko je ohlajeno. Barve je rjave, njegov okus je trpek, vonj pa je zelo prijeten. Za naše gozdarske strokovnjake bo znabiti zanimiva ugotovitev, da vsebuje ta zdravilni ekstrakt iglavcev plačuje ljudi, ki škrope njive krompirja, ne glede na to, čigave so. Zato ni čudno, da se koloradar tu bolj slabo počuti in so ga že skoraj popolnoma pregnali. Ze dolgo niso dobili nobenih novih prijav okužbe. Delavnost na vseh mogočih področjih, predvseth pa temeljito izkoriščanje gozdnega bogastva ji je omogočilo, da ta zadruga lahko pomaga v svojem kraju finančno tudi množičnim organizacijam, katerim je v zadnjih treh letih dala pomoč v znesku 800.000 din. J. K. V zadnjih letih, ko je prihajalo blago med potrošnike po določenem razdeljevalnem načrtu, je železarna v Rušah sicer precej napela svojo proizvodnjo, toda serijsko je izdelovala samo enotne tipe sekir, cepinov, krampov, kladiv tn podobnega orodja. Izdelkov ni bilo nikoli dovolj. Ko pa so v novem finančnem sistemu prešla podjetja na samostojno gospodarjenje, se je nenadoma izkazalo, da je vsepovsod dovolj tipiziranih izdelkov iz ruške tovarne. Hkrati so ugotovili, da se doslej niso ozirali na želje in zahteve potrošnikov v različnih predelih Slovenije, kjer uporabljajo različne vrste orodja. V ruški železarni seveda niso oklevali, ampak so nemudoma preusmerili proizvodnjo, upoštevajoč različne zahteve tržišča. Zdaj že nekaj časa prihajajo na trg izdelki ruške železarne, kakršne si želijo potrošniki. Hkrati je ves delovni kolektiv v ruški železarni začel neodjen-ljivo bitko za čim večje znižanje cen. Kalkulacije so pokazale, da bo težko najti še kaj rezerv. Neprestano zniževanje polne lastne cene je v nekaj letih povsem izčrpalo rezerve. Norm pa tudi ni bilo mogoče še občutneje dvigniti, ker bi v tem primeru trpela kakovost izdelkov. Kolektiv je začel zlasti boj za cenejše surovine. V proizvodnjo so šli tudi pomožni delavci. S še večjo delovno disciplino in vestnostjo so še nadalje dvignili storilnost. Administracijo so skrčili na najnujnejšo mero in uvedli vzorno varčevanje. Vsi ti ukrepi, ki jih je delovni kolektiv v skrbi za kakovostne izdelke in hkrati v skrbi za svoj plačni fond po demokratičnem Gospodarske vesti Stiska za prostor v ljubljanskih podružnicah Narodne banke se niso ustavili le pri proizvodnji eteričnih olj, temveč so šli s pomočjo naših gozdarskih strokovnjakov še za korak naprej, poleg težkih eteričnih olj tudi Pred kratkim so uredili napra- zelo visok odstotek tanina, ki pripravo" vejtiikov. Pozneje listje vo za proizvodnjo zdravilnega ga je v smrekovem ekstraktu ekstrakta iglavcev, ki ga prido- okrog 8%, v jelkovem pa okrog bivajo iz že predestiliranih iglic 12«/* (!) Trenutno je glavni od-s ponovno destilacijo. Te že enkrat predestilirane iglice, ki vsebujejo še mnogo koristnega, so doslej porabili le za proizvodnjo eteričnih olj, potem pa so jih zvečine' pokurili. jemalec ekstrakta podjetje za izkoriščanje stranskih gozdnih proizvodov »Silvaprodukti v Ljubljani, Parmova 37. Za začetek proizvodnje zdravilnega ekstrakta iglavcev gre Misel za proizvodnjo zdravil- pri nas velika zasluga inž. Mi-nega ekstrakta iglavcev so na- lanu Simiču in Vladimirju Zva-rekovale potrebe naših fiziote- bu. Razumljivo pa zaslužijo po-rape-vtov v zdraviliščih. Ta hvalo tudi ljudje, ki so razu-zdravila so bila pri nas že pred meli pobudo, vojno v rabi. Z njimi so zdra- Oglejmo si na kratko samo vili tudi v zdraviliščih, kakor so Rogaška Slatina, Dobrna, Lipik, Daruvar, Topusko in drugih. Zdravilni ekstrakt iglavcev je pri nas pred vojno izdelovala inozemska tvrdka Unter-weger, po vojni pa smo začeli z izdelavo tega zdravila šele pred nedavnim in sicer v destilarni za eterična olja v Loškem potoku ter v Dolnjem Logatcu Ta zdravila se spet uporabljajo v naših zdraviliščih, razen tega delavnost kmetijske zadruge v Dolnjem Logatcu, ki je storila že zelo mnogo predvsem za čim boljše izkoriščanje bogastva naših gozdov. Na pogozdovanju je kmetijska zadruga v Dolnjem Logatcu začela misliti že leta 1946, ko je v ta namen na začetku svojega dela porabila okrog 38.000 din, v naslednjih letih pa je za smotrno gospodarjenje v gozdovih na svojem področju porabila še okrog 1,7 Kaj predstavlja fotografija; podružnice Nap je ta prenatrpani prostor, to- n0 čimprej približati terenu pa se zanje zanimajo tudi dru- milijonov dinarjev. Na njenem ge države, kakor Francija in območju je bilo doslej pogo-Holandija, zaradi česar bo nuj- zdenih 22 ha starih posek, 84 ha no treba proizvodnjo še pove- gozda je počiščenih, zgradili so čevati. Ekstrakt iglavcev se upo- 5 km novih gozdnih cest, okrog varniški oddelek, urejen za serijsko proizvodnjo, ali kaj? To je ena izmed ljublj. podružnic Nar. banke, in sicer št. 604 na Miklošičevi cesti. Nad 80 uslužbencev mora tukaj delati v enem samem prostoru in obenem točno izvrševati vse bančne posle. Ali je to ob takšni gneči sploh mogoče? Neprimerni prostori so tudi v nekaterih drugih podružnicah Narodne banke, n. pr. v podružnici številka 610 in drugje. Spričo sedanjih nalog Narodne banke in njene velike vloge v novem gospodarskem sistemu, se morajo rahljajo predvsem za zdravljenje revmatičnih in ženskih bolezni ob raznih kopelih. Pred vojno je Avstrijec Un-terweger pridobival v svojih ... . . , . bivših destilarnah v Dolnjem jih industrijskih krajih, kjer Logatcu y Do]ni, vasi pri jih doslej ni bilo. Za to pribil- Cerknici smreani ekstrakt v _________________________________________ zevanje banke terenu kažejo bakrenih kotlih, ki so bili vgra- področju, je njena delavnost po-velko zanimanje tako kolektivi, jen; v opečno steno. Prekuha- membna tudi za napredak kme- oziroma kolektivom. V LjuoLa-ni je večina podružnic še vedno na kupu okrog pošte. Trenutno odpira Naroda banka številne nove podružnice po raznih več- 16 km gozdnih cest in poti pa so temeljito popravili. S proizvodnjo eteričnega olja in zdravilnega ekstrakta zasluži ta kmetijska zadruga leto za letom čedne vsote denarja. Kljub temu da ta zadruga deluje predvsem na gozdarskem kakor tudi občinski odbori. V vanje oziroma izparevanje se je tijstva. Zadruga je pokazala po- soboto so n. pr, odprli novo, vr§;j0 z direktno kurjavo, z sebno veliko prizadevnost pri za-lepo urejeno podružnico v Med- drvmi oziroma že predestilira- tiranju koloradskega hrošča, na-vodah, čez nekaj dni jo bodo njmi iglicami. Tako ni biia iz- bavila je lepo število prevoznih odprli v Hrastniku itd. Ti mali ključena možnost ustvarjanja in ročnih škropilnic, med dru-kraji so v tem pogledu lahko katranskih snovi, ker se je ek- gim tudi moderno motorno ikro-za zgled Ljubljanu strakt po navadi zasmodil. Ka» pilnico, razen tega pa vseskozi Stroji za porcelanski kombinat pri Titovem Velesu. Na gradbišče kombinata za proizvodnjo porcelana pri Titovem Velesu so začeli prihajati prvi strop. V oktobru bodo začeli stroje montirati in strokovnjaki pričakujejo, da bodo prvi oddelki kombinata začeli obratovati marca, medtem ko bo ves kombinat začel obratovati s polno zmogljivostjo tri mesece kasneje. Kongres vinogradnikov in razstava grozdja in vina. Od 25. do 28. t. m. bo v Vršcu prvi vinogradniški in vinarski kongres Jugoslavije. Na kongresu bodo razpravljali o stanju našega vinogradništva in vinarstva teT o ukrepih za njihov napredek. V okviru kongresa bo tudi velika razstava grozdja, vina in vinogradniških potrebščin. Udeležencem je odobren 50 % popust na železnici. Svetovni položaj glede pšeni-nice. Kmetijski položaj Evrope in vzhodne Azije se izboljšuje. Kaže, da zato ne bo tako velikega povpraševanja po ameriški pšenici kakor lani ob tem .času. Mnoge države se bodo letos založile s pšenico iz Južne Amerike, zlasti iz Argentine. Presežke imajo tudi Francija, Sirija in Severna Afrika. Turški izvozni presežek znaša 800.000 ton, od katerega sta Nemčija in Jugoslavija že kupili po 100.000 ton. Posledice suše v Hercegovini. Največji del Hercegovine je že dalj ■ časa podvržen izredno močni suši. Njene posledice se bodo pokazale tako pri vinski trti kakor pri tobaku, bombažu, koruzi in krompirju. Računajo, da bo bombaž letos dal štirikrat manj pridelka kakor druga leta. Vinska trta se je sicer lepo obložila z grozdjem, jagode pa so drobne, ker so se posušile. Najtežje pa je, da v teh kraških krajih primanjkuje pitne vode. V posameznih krajih so ljudje prisiljeni hoditi tudi po 20 km daleč, da pripeljejo domov vode. Pomanjkanje maščob v Zahodni Nemčiji. V Zahodni Nemčiji vlada veliko pomanjkanje masla, Domnevajo, da tega pomanjkanja ne bo mogoče odpraviti do konca leta, ker je za uvoz določenih le '3.000 ton, potrebovali pa bi 18.000 ton masla. Tovarna v Kuli je znižala cene svojih tekstilnih izdelkov. Tekstilna tovarna v Kuli je znižala cene svojih izdelkov za 150 do 300 dinarjev pri metru. To je lahko napravila zaradi prihrankov, ki so jih dosegli pri materialu. Ti prihranki so bili v prvem polletju vredni 32 milijonov dinarjev. Tovarna se bo udeležila sejmov v Novem sadu, Osijeku in Skoplju. Grčija pospešuje Izvoz grozdja. Grška Narodna banka je odobrila 5 milijard drahem kredita za pospeševanje izvoza grozdja. Pričakujejo, da bodo izvozili 1200 ton grozdja v Nemčijo, 900 ton v Brazilijo, 700 ton na Švedsko, 300 ton na Finsko in 200 ton v Veliko Britanijo. Skok cen na Italijanskem tržišču sadja in zelenjave. Položaj na italijanskem tržišču sadja in zelenjave se je močno spremenil, ker je Zahodna Nemčija odobrila uvoz italijanskega sadja in zelenjave v vrednosti milijon dolarjev. Cene so se zaradi tega čez noč zvišale in lastniki nočejo prodati svojih zalog sadja in zelenjave. Cene breskev so se zvišale na 62 do 64 lir za kilogram, cene grozdja pa dosegajo 80 do 84 lir za kilogram. razpravljanju sprejel in začel izvajati, so slednjič rodili v tovarni razveseljive sadove. Podjetje zdaj ne streže zgolj željam potrošnikov, ampak je hkrati začelo občutno zniževati cene svojim izdelkom. Na trgu se v zadnjem času pojavljajo v čedalje večji izbiri izdelki iz ruške železarske tovarne, pa tudi cene se čedalje bolj prilagajajo povpraševanju. (a) Vprasaa a in odgovor? VPRAŠANJE: Ali se družini delavca (uslužbenca), ki je v času prejemanja oskrbnine zaradi začasne «ezapoaiitiaosti poklicen na vojaške vaje, v tem času še naprej izplačuje oskrbnina? ODGOVOR: Družini delavca (uslužbenca). ki prejema oskrbnino zaradi začasne nezaposlenosti, ta je poklican na orožne vaje, pripada oskrbnina še naprej vse dotlej, dokler se delavec (uslužbenec) ne vrne z orožnik vaj. Kolikor tudi sedaj ne dobi zaposlitve, se mu oskrbnina izplačuje tudi nadalje, pod pobojem, da se je najkasneje v roku petih dni javil posredovalnici za delo. od katere je prejemal podporo. VPRAŠANJE: AJi vpliva premoženje nezakonskega ocena, k: je kmečki sin, na pravico do otroškega dodatka nezakonske matere ki je sama v delovnem razmerju iti izpolnjuje sicer vse pogoje po uredbi o otroških dodatkih? ODGOVOR: Vrhovno sodišče v Beogradu je pred kratkim izdalo sodbo, po kateri premoženje nezakonskega očeta, ki živi ločeno od nezakonske matere in kartera sama izpolnjuje pogoje za otroški dodatek, n e • vpliva na pravico nezaken-ske matere do otroškega dodatka. Ker je naziranje Vrhovnega sodišča za nižja sodišča obvezno, se bodo morala tega stališča držati vsa sodišča; prav tako pa bodo morali nujno spremeniti svoje dosedanje negativno stališče organi, k odločajo po upravni poti o pravici do otroškega dodatka. VPRAŠANJE: Ali imajo pravico do odpravnine uslužbenci podjetij družbenih organizacij spričo razširitve pravice od odpravnine na uslužbence družbenih organizacij na splošno? ODGOVOR: Uredba o pravicah uslužbencev družbenih organizacij do odpravnine (Ur. list FLRJ iftev. 15-52) omejuj« to pravico izključno na uslužbence teh organizacij :n se zato ta pravica ne more razširiti tudi na uslužbence podjetij teh organizacij. To stališče j© upravičeno tembolj, ker po uvedbi novega plačilnega sisitema v gospodarstvu uslužbenci v gospodarskih organizacijah na splošno nimajo več pravice do odpravnine, ker moramo smatrati. da se določbe zakona o državnih uslužbencih praktično nanje več ne nanašajo. VPRAŠANJE: Kako je postopati z delavcem (uslužbencem), ki mu je služba odpovedana, preden je mogel izkoristiti redni letni dopust? ODGOVOR: Takemu delavcu (uslužbencu) je treba predvsem omogočiti, da izkoristi redni letni dopust v času odpovednega roka in to kljub temu. da od koriščenja zadnjega letnega do-pusrta še ni preteklo 11 mesecev. Kolikor pa je to nemogočo oz. podjetje, urad ali ustanova na to ne pristane, je treba prizadetemu izplačati nadomestilo za neizrabljeni ledni dopust v znesku 14-dnevne plače (spr. uredbe o plačanem letnem dopustu, Ur L FLRJ štev. 58-47). VPRAŠANJE: Ali se predpisi o nadomestku za izgubljeno plačo v času vojne vežbe. opravljanja javnih in družbenih funkcij in v rasu suspenza, pripora in preiskovalnega za; ara. nanašajo tudi na delavce in nameščence. zaposlene pri zasebnih delodajalcih? ODGOVOR: Predpisi o nadomestilu za izgubljeno plačo v času odsotnosti z dela (Ur. 1. FLRJ 27-52) se uporabljajo tudi na zasebni sekrtor. VPRAŠANJE: Ali je treba za vloge, dokazila in razne listine, ki jih morajo predložita začasno nezaposleni delarci in uslužbenci posredovalnicam za delo zaradi priznanja oskrbnine, plačati kake takse? ODGOVOR: Za vloge, listine in druga dokazila, ki jih vlagajo delavci in uslužbenci zaradi priznanja oskrbnine po uredbi o oskrbnini in drugih pravicah oseb. ki začasno niso v delovnem razmerju, se ne plača ni« kaka taksa. Eakšiio na) bo delo oiboraikov množičnih organize cif S sestanka občinskega odbora OF v Domžalah Delo odbornikov vseh množičnih organizacij in društev na področju domžalske občine ni imelo tiste politične vsebine, ki jo pou-daria naša Partija in zahteva razvoj naše družbene stvarnosti. Nekateri odborniki so bili mišljenja, da je dolo v posameznih organizacijah ali v društvih že opravljeno, če organizacija ali društvo gmotno dobro uspeva. Pciitjčno izobraževanje in s tem poglabljanje politične zavesti članstva, je bilo od odbornikov popolnoma odmaknjeno. Ti odborniki se niso zavedali, da izhaja nergaštvo nekaterih ljudi največkrat iz političnega neznanja. Niso čutili potrebe po budnosti proti odkritim in prikritim sovražnikom naše socialistične stvarnosti. Organizacije in društva v domžalski občini niso sodelovale pri reševanju raznih vprašanj družbenega življenja občine. Da se to stanje popravi, je občinski odbor Osvobodilne fronte v Domžalah sklicati dne 24. avgusta v počastitev VI. kongresa KPJ sestanek odbornikov vseh množicn'h organizacij in društev na področju domžalske občine. Na sestanku ie bilo zastopanih 33 . organizacij in društev. Le vaški odbor Osvobodilne fronte v Dobu ni poslal na sestanek nobenega odbornika, čeprav je bil ta odbor o sestanku pravočasno obve- ščen. Ta vaški odbor je tudi sicer nedelaven, kar daje povsod za domnevo, da so odborniki vaške Osvobodilne fronte v Dobu pod vplivom sovražne propagande. Predsednik občinskega odbora Osvobodilne fronte v Domžalah je na sestanku med drugimi pomanjkljivostmi poudaril tudi potrebo po večji deilavnosti in discipliniranosti odbornikov vaških odborov Osvobodilne fronte, kakor tudi odborov vseh drugih množičnih organizacij. Sestanka se je udeležil tudi tajnik občinskega ljudskega odbora v Domžalah, ki je odbornikom govoril o zadružnem obdelovanju zemlje. V razpravi so se odborniki po- Na področju domžalske občine je biilo v zadnjem času v nekaterih podjetjih mnogo primerov grobih nepravilnosti in špekulacij, do česar so bili odborniki množičnih organizacij zelo popustljivi. Da to svojo slabost odpravijo, so na sestanku sklenili, da bodo budno pazil; na še tak majhen primer nepoštenosti in tako dali vzgled vsemu prebivalstvu. Na sestanku so se še pomenili o važnosti socialnega fonda, o sodelovanju z ženami in mladino in še o mnogih dragih važnih zadevah. Izrekli so tudi ogorčenje nad gosp. Vovkom, ki pošilja belogardistične duhovnike za župnike v partizanske kraje, kakor je govorili o vseh vprašanjih, ki za- bil primer v Ihanu. Ljudje ▼ Iha-d e vajo politično, gospodarsko in nu ostro obsojajo početje tega vatikanskega hlapca. Odborniki so kulturno prosvetno delo. Dogovorili so se, da bodo ni vaški odbori fronte organizirali množične sestanke, na katerem bodo članstvo seznanili z reorganizacijo ljudskih odborov. Podobne sestanke bodo sklicale tudi druge množične organizacije v domžalski občini. V pripravah na jesenske občinske volitve in volitve zborov proizvajalcev bodo na zborih volivcev in množičnih sestankih ljudem pojasnili, da morajo hiti v občinske ljudske odbore ter zbore proizvajalcev izvoljeni ljudje, ki so zaslužni in res sposobni zastopati koristi ljudstva. grajal; tudi domžalskega župnika Matijo Tomca, ker odklanja vstop V Ciril-metodijsko društvo. S tem, da Tomc odklanja vstop v članstvo organizacije, v kateri je več kot 500 duhovnikov, dokazuje svoj negativni odnos do socialistične stvarnosti. Nadvse živa in plodna razprava je pokazala, da so odborniki prišli do spoznanja, da njihovo dosedanje delo res ni imelo prave politične vsebine. Na podlagi teh ugotovitev so sprejeli sklepe, ki podrobno zajemajo vsestransko delo odbornikov vseh množičnih organizacij in društev. Na podlagi teh sklepov bodo v svoji organizaciji in društvu spremenili smer svoje dosedanje dejavnosti in prav gotovo uspehi ne bodo izostali. Na kraju sestanka je bila izražena želja, naj bi se podobni sestanki sklicevali vsaka dva aili tri mesece. Ta želja je najboljši dokaz. da je bil sestanek res uspešen, predvsem pa potreben. Z razbijalcem zadrug so hoteli oškodovati tiste, ki so največ delali Fronta na Rakeku obnavlja šolo Pod gornjim naslovom je bil v našem listu dne 22. avgusta objavljen članek o obnovitvi šole na Rakeku. Ker pa je ta članek zaradi pomanjkljivosti in netočnih podatkov izzval med frontovci Rakeka dokaj nepo-trebnega negodovanja, nas je odbor za obnovitev šole naprosil za objavo dodatnega članka z gotovimi popravki. Točno je, da je od osvoboditve pa do danes ostal Rakek brez osnovne šole in gimnazije. Pouk Ijudsko-šolske mladine se vrši danes v stari bivši Gabrenjevi gostilni. Prostori v tej hiši pa niti v gostilniške svrhe niso več odgovarjali. Nižja gimnazija na Rakeku? Cernu pa sedaj še ta, bo morda kdo dejal, ko pa obstoja gimnazija v 15 km oddaljeni Postojni, v 14 km oddaljenem Logatcu in v eno uro hoda oddaljeni Cerknici. Vse to je res, res pa je tudi, da bo o tem perečem vprašanju potrebno resno razmišljati. Gimnazija v Logatcu za mladino Rakeka namreč ne pride v poštev zaradi zelo neprikladnih železniških zvez. Postojnska gimnazija pa je crsako leto bolj obremenjena. Pogoji, pod katerimi danes mladina Rakeka z bližnjo okolico poseda gimnazijo v Postojni, pa tudi niso zavidanja vredni, o čemer se je lahko prepričal vsakdo, ki je imel priliko potovati iz Ljubljane do Postojne. Jasno je, da so potem tudi temu primerni učni uspehi, o čemer bi profesorji gimnazije v Postojni verjetno lahko kaj več pojasnili. Mi pa se lahko vprašamo, mar je res krivda samo na mladini, če posamezni mladinci in mladinke nižje gimnazije sploh ne skončajo, temveč posedajo samo dva do tri razrede. Moti pa se vsakdo, ki misli, da so frontovci Rakeka čakali prekrižanih rok. Da pa traja njihova borba za šolo od osvoboditve do danes, ve le malokdo. Kljub številnim sestankom, burnim razpravam, ogorčenim protestom in neuspešnim potom pa puške niso vrgli v koruzo. Končno so se le našli ljudje, predvsem na sedežu okraja v Postojni, ki skušajo razumeti tu- di naše rakekške težave. Prešli smo od besed k dejanjem, zaenkrat sicer po načelu pomagajte si sami in drugi vam bodo pomagali, vendar pa smo začetne težave prebrodili. Glede sodelovanja pri obnovi in prostovoljnem delu, pa so se v prvem članku žal vrinile neljube pomote. Ena najbolj grobih pomot je navedba, češ da je sindikalna podružnica tovarne vozov opravila že 300 ur prostovoljnega dela. Resnici na ljubo bodi povedano, da se je do danes prostovoljnega dela udeležil samo predsednik sindikalne podružnice tega podjetja z nekaj člani. Toda zamujeno bodo lahko še nadoknadili z izdelavo oken in vrat ter polaganjem podov, kar so obljubili. Pohvalo pa zasluži sindikalna podružnica lesnih delavcev pod vodstvom tov. Antončiča, ki je v resnici opravila že več kot 300 ur prostovoljnega dela, po večini pri kopanju in prevozu peska. Napačno bi bilo, če ne bi omenili celotne organizacije AFZ in tudi mladinske organizacije, brez katerih bi razkladanje in prevoz opeke na stavbišče težko opravili. Za izvršene prevoze opeke, peska in odpadnega materiala pa smo v prvi vrsti dolžni zahvalo trgovskemu podjetju »Nanos« Postojna, ki ima na Rakeku svoje skladišče. Prav tako tudi lesnoindustrijskemu podjetju Cerknica, ki nam je v sili takoj priskočilo na pomoč. Gmotne pomoči smo bili deležni še od lesno-industrijskega podjetja Postojna. Ostale, ki so nam pomoč obljubili, pa prosimo naj s pomočjo ne odlašajo preveč. ker so naši finančni viri izčrpani. Vsem tistim Rakovčanom, ki mislijo, da obnovitev šole njih ne zadeva, in da zadostuje, če o tem samo govorijo, sporočamo, da želimo njihovega sodelovanja na gradbišču. Na merodajne činitelje in na pristojne forume pa apeliramo s prošnjo, naj ne dovolijo prekinitve obnovitvenih del na naši prepotrebni šoli. V. M. I*o ljubl,j popustom za gradbeni material. Potrebovali bi še 51 milijonov, da bi lahko vsem prosilcem ustregli. V zadnjem času je opaziti padec prošenj za gradbena dovoljenja, kajti občutno je pomanj- regulacijskem načrtu, se nanje lahko ozirajo le v Ravnah na Koroškem, kjer so si jih pravočasno poskrbeli. Mesto Slovenji Gradec sicer ima regulacijski načrt iz 1. 1939, a ta že zdavnaj ne ustreza sedanjim in bodočim potrebam. Ko bo vseh 234 hišic dograjenih, se bo morda vsaj nekoliko omilila huda stanovanjska kriza, ki tare industrijska središča Ravne, Prevalje, pa tudi Slovenji Gradec. V Ravnah čaka namreč na stanovanje nad 100 prosilcev, v Prevaljah celo 180, v Mežici preko 90 — večji-del upravičenci do družinskih stanovanj. Potrebno bi torej bilo, omogočiti graditeljem dobavo potrebnega materiala oz. kreditov. Hud, pereč problem postajajo v Radljah ob Dravi, Ravnah na Koroškem, Prevaljah in Slovenjem Gradcu stavbe ljudske imovine, ki so se ponekod začele podirati. V Ravnah bi potrebovali samo za popravilo teh hiš 10 milijonov din; zato je -skupščina med drugim sklenila, da se v takih središčih ustanovi odnosno pospeši dejavnost remontnih podjetij, v kolikor ne bi bila v kratkem omogočena čimprejšnja odprodaja malih hiš ljudske imovine. Se vedno čaka na obnovo tudi nekaj stanovanjskih poslopij partizanskih kra- sko skrbela vse do 1. 1950, ko so prešle pod okraj. Ob reorganizaciji je obdržala sama celo ves inventar in osnovno orodje. Potrebno bo še vnaprej tako močno gramozenje, v industrijskih središčih, predvsem pa na Ravnah, pa tudi tlakovanje. Velike važnosti je pa, da je skupščina sprejela sklep o pričetku gradnje nove 11 km dolge avtomobilske ceste Slovenji Gradec— Ravne čez Sele, kar prihrani potniku 9 km dosedanje poti čez Dravograd. Odobrili so tudi načrt gradnje predora skozi Progi Zbori volivcev so nam potrebni Z reorganizacijo krajevnega ljudskega odbora sta se občinskemu ljudskemu odboru Naklo priključila še krajevni ljudski odbor Podbrezje in Duplje. S tem je postal občinski ljudski odbor Naklo gospodarsko zelo ne briga, čeprav so volivci na svojih prvih zborih pokazali vso pripravljenost za sodelovanje in reševanje vseh vprašanj, ki zadevajo njihovo občino. Zaradi tega ni čudno, da marsikateri volivec pravi, da se re- močan. Saj ima 2460 ha zemelj- organizirani ljudski odbor od biv- ske površine in več kot 3200 prebivalcev. Takoj po prvii seji občinskega odbora so bili sklicani zbori volivcev. Udeležba na teh zbo- šega KLO razlikuje samo v tem, da morajo ljudje sedaj hoditi na občinski ljudski odbor po daljši poti. Pravijo tudi, da se predsednik občinskega ljudske- jev n. pr. družine Mihaela An- za to novo cesto. Za vsa potreb- rih je bjja zadovoljiva. Iz raz- ga odbora tov. Zaplotnik zani-j ._ ' ' ' ’ * ma več za svoje osebne zadeve, kakor pa za delo občine, kar bo delno tudd držalo. drejca iz Graške gore, ki se še ni mogel dokopati do obnove pogorišča. Razen nekaj izjem so vse okrajne ceste brez trdne podlage in se ob deževju razmočijo. Da so take, pa ni toliko krivda okrajne uprave kakor pa republiške uprave cest, ki je za koroški sektor skrajno mačehov- Pred ureditvijo hišne numeracije Kakor vsak človek, mora imeti tudi vsaka hiša svoj naslov. Urejena hišna numeracija je važna za delo pošte, vojaških oblasti, zemljiške knjige in sodišč, promet, poslovanje najrazličnejših organizacij itd. Država zato določa s posebnimi predpisi način izvedbe te ureditve. Pred prvo svetovno vojno je bila v naših krajih numeracija enotna. Ko pa je bilo nato naše ozemlje politično razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo, so povsod uredili numeracijo po svoje. V dobi okupacije so še Nemci in Madžari izpreminjali s preimenovanjem krajev zunanjo oznako zgradb in tako smo prišli do tega, da imamo danes v označevanju krajev in hiš velik nered. Iz zbranih podatkov ugotavljamo, (ja ima samo 38»V hiš v Sloveniji pravilno označbo, vse druge pa zaradi dobe okupacije in ureditve upravne razdelitve na- Lep uspeh mladinske sekcije v Štorah Pod okriljem mladinske organizacije v Štorah deluje zelo agilna dramatska sekcija. Mladince in mladinke, ki imajo veselje do odra. je zbral požrtvovalni Legvart Franc, strugar iz obdelovalnice valjev*. Resno in vztrajno delo je rodilo uspeh. 2e po dveh mesecih so pripravili igro »Domen«, katero so z uspehom igrali dvakrat v Štorah. Se z večjim uspehom pa so igrali na Gomilskem, v Rogaški Slatini in v St. Juriju. S. S. Slovenj Gradec Odprt partijski sestanek je bil T sredo popoldne v tovarni meril v Slovenjem Gradcu. O delu partijske organizacije je poročala tov. Marica čerče Na sestanku so živahno obravnavali notranje partijsko življenje, probleme proizvodnje, posebno pa so se zadržali na vprašanju delavskega samoupravljanja, kjer so ugotovili nepravilnosti pri razdelitvi plačnega fonda in kritizirali dejstvo, da se delavski svet preredko sestaja. Tovarna je sedaj polno zaposlena in poleg domačega trga tudi več še republike nimajo numeracije v redu; 16.4o/0 hiš sploh ne nosi nobenih hišnih številk. Hiš z italijanskimi, nemškimi ali madžarskimi napisi krajev imamo še nad 30.000. Doba okupacije je pustila na zunaj sledove tudi v tem, da imamo hišne tablice raznih barv, deloma še s tujimi imeni, brez označbe krajev na tablici in podobno. Mnogo tablic, ki so sicer po zunanji obliki pravilne, pa ni v skladu s sedanjo razdelitvijo naše republike na kraje. Tako stanje je nevzdržno. Pravilna in urejena označba krajev in hišnih številk je zelo potrebna tudi zaradi popisa prebivalstva, ki bo marca prihodnjega leta, kajti popis se naslanja na točno določeno in izvedeno upravno-teritorialno razdelitev krajev in označbo hiš. Pri prvi numeraciji hiš v naših krajih, to je bilo v dobi pred dve sto leti, in nato ponovno pri ureditvi v drugi polovici prejšnjega stoletja so dobile hiše svoje številke v okviru tedanjih krajev. Med tem se je število zgradb povečalo in to je povzročilo, da hišne številke danes niso več v zaporednem redu po krajih. Zato nastaja vprašanje, ali naj bi se preuredila tudi številčna oznaka vsake hiše. Ker so hišne številke že uporabljene po vseh listinah, naslovih, v zemljiški knjigi itd. in bi bilo to delo za zdaj preobširno, ker bi bilo treba mnogo krajev numeracijo nekega naselja. Na terenu pa s hišnimi tablicami to ni bilo povsod enotno izvedeno in se tudi na teh tablicah dostikrat pojavlja ime zaselka. Ureditev numeracija sloni na občinskih ljudskih odborih, ki morejo po odobritvi okrajnih ljudskih odborov izvršiti določene izpremembe, n. pr. izpreme-niti lastnost zaselka v naselje z lastno numeracijo, ako tako stanje že najdejo na terenu, ali dopolniti ime naselja. Hišno številko mora nositi vsaka stanovanjska in poslovna zgradba, kmečka gospodarska poslopja pa nimajo številk, če ne stanujejo v njih ljudje. Hišne tablice morajo biti v vsej Sloveniji enotne, z belimi napisi imen naselij (krajev) in številk na rdeči podlagi. Izjema je le za ožje mestno področje Ljubljane. ki ima belo-zelene ulične tablice. Vsako naselje s svojo numeracijo ima ob vhodu na desni strani večjo tablo z napisom imena naselja, občine in okraja. Tudi zaselki morajo imeti na desni strani vhoda tablo z označbo zaselka, naselja, kamor spadajo, dalje občine in okraja, hiše v zaselku pa imajo na svojih hišnih tablicah samo ime naselja in številko. Imena zaselkov so na ta način ohranjena na krajevnih tablah. Po zadnji upravni razdelitvi imamo v LRS 22 okrajev in 371 občin poleg treh mest. Krajev, na komunalna dela, ureditev vodovodov, kanalizacijo, ceste in pokopališča bi potrebovali 219 milijonov din, za najnujnejše pa vsaj 32 milijonov. Zagotovljen imajo pa le znesek 14 milijonov dinarjev. Upati je, da bodo iz teh razlogov prav razumele uprave industrijskih podjetij dolžnost, da iz sredstev za prosto razpolaganje čimveč prispevajo za izvedbo teh načrtov. I Skupščina je obravnavala tudi zgraditev šole na Selah in popravila ostalih v okraju, strokovno pomoč pri gradbenih delih za napredek kmetijstva, razširitev tehničnega gradbenega kadra, razlastitve nekaterih zemljišč v zvezi z graditvijo nove ceste ob Dravi, regulacijo Mislinje in Suhe ter novogradnjo železniške postaje Ravne na Koroškem. M. H. prave se je lahko zaključilo, da so volivci zelo zainteresirani za izboljšanje stanja v oböini, posebno v svoji vasi oziroma naselju. Razpravljali so o vseh perečih vprašanjih, kako in na kakšen način izboljšati komunalno dejavnost na vasi. Pogovorili so se, kako bodo skupno zatirali koloradskega hrošča, škropiili drevje, izboljšali plačevanje davka in kako bodo pospešili razvoj kulturno-pro-svetnega dela. Tudi komisije, ki so bile ia-voljene takoj po reorganizaciji . ljudskih odborov, so se večkrat sestajale in tudi delale. Najboljša je bila gospodarska komisija. Toda na žalost je delo odborov v občini Naklo v zadnjem času zamrlo. Ze dolgo ni bilo nobenega zbora volivcev in se za sklicanje tudi nihče Plačevanje davkov je na področju občinskega ljudskega odbora v Naklem med najboljšimi v kranjskem okraju. V Naklem je bilo dozdaj zelo malo prisilnih terjatev. Iz tega sklepamo, da kmetje in ostali davčni obvezniki pravilno razumejo in pojmujejo plačevanje davkov. Tudi podjetja, ki so pod upravo občinskega ljudskega odbora, zadovoljivo gospodarijo. Prebivalci občine v Naklem bi se o marsičem radi pogovorili z občinskim odborom, zato želijo, da bi se odborniki občinskega odbora čimprej sestali s svojimi volivci, posebno še sedaj, ko so pred vrati jesenske volitve. Tudi Celjski filatelisti razstavljajo Mnogi smatrajo filatelijo za otroško igračkanje. Zbiranje znamk je resnično otroška zamisel, ki pa ni ostala samo igrača. Predvsem je filatelija šport, ki nudi delovnemu človeku dovolj duševnega razvedrila. Zbiranje znamk vsestransko izobražuje filatelista, vzbuja v njem nevidljive sposobnosti, razvija čut in okus do vsega lepega ter izuri oko nekoliko spoznavati barvno harmonijo. Zbirka znamk je pogled v odprti svet. v njem še zrcali kulturni in gospodarski napredek posamezne države. Vsaka država ima svoja filatelistična društva, v katerih se vrše menjalni sestanki in filatelistična predavanja. Razpravlja se o fiiatelističnnih problemih ter proučava strokovna literatura. ki je vsakemu resnemu filatelistu neobhodno potrebna. V naši državi je ustanovljen Filatelistični savez Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Vsaka republika ima svojo filatelistično zvezo. Vseh podružnic ima Jugoslavija 128. članov pa 10.267. Od teh je 8.000 odraslih članov. 2267 pa mladincev. Filatelistična zveza Slovenije ima 43 ogledajo kompletno zbirko naše države. Videli bodo vse znamke, ki so izšle od dneva osvoboditve do današnjega dne. Celje bo imelo svoj spominski filatelistični žig. ki bo veljaven od otvoritve do zaključka razstave. Najboljše zbirke filatelistov bodo nagrajene z darili ali pohvalnicami. Celjani, oglejte si to filatelistično razstavo, katera vam bo nudila lepo in zanimivo razvedrilo in prikazala sadove požrtvovalnega ter vztrajnega dela celjskih filatelistov. K. F. Lovci in kinologi Slovenije pripravljajo veliko razstavo psov vseh pasem, katere se bodo udeležili tudi kinologi iz Avstrije, Zah. Nemčije. Švice, Trsta in Italije. Razstavljenih bo okrog 500 psov, od teh četrtina Iz inozemstva. Razstava bo 7. in 8. septembra na Stadionu. — Ob tej priliki bo gotovo vzbudil prav posebno pozornost nastop službenih psov, ki bo v soboto 6. septembra in v nedeljo 7. se-ptejnbra ob petih popoldne na razstavnem prostoru. Z raajvečjim številom psov. to je z osemnajstimi, bo nastopila Sola za vzgojo službenih psov Ljudske milice Slovenije v Ljubljani. Ta šola Je dosegla izreden uspeh v mesecu juliju v Beogradu in nasjvečje odobravanje 103)00 gledalcev (zgornja slika je p osneta v Beogradu). Za sobotni in nedeljski nastop je pripravila šola nov program/ Sled nastopajočimi psi bo tudi Brana, ki je znana vsej naši mladini kot Volkec iz filma Kekec. Poleg šole Ljudske milice bo nastopu tudi Klub ljubiteljev športnih psov iz Ljubljane in Klub ljubiteljev športnih psov iz Gradca. Kaj je pravzaprav s petstoletnico Celt a Letos stalno govorimo o 500- Veroniko Deseniško, čeprav je povsem preurediti z numeracijo to ie naselij s samostojno nu- podružnic 2.870 odraslih članov ■uril M. H. inozemstva. Ptujski informbirojčiči pred sodiščem Med tem ko je delovno ljudstvo Jugoslavije enodušno odklonilo za-sužnjevalno in imperialistično politiko Informbiroja. so se tu pa tam znašli ambiciozni posamezniki dvomljive preteklosti in skušali z rovarenjem proti ljudski oblasti in našemu partijskemu vodstvu priti na površje. Po večini so jih pri tern vodili koristoljubni nameni. Take vrste človek je bil tudi elektrovarilec Franc Horvat iz Ptuja, ki je poiskal še nekaj delo-mrznežev in leta 1950 ustanovil tajno »organizacijo«, ki naj bi rovar:! a med ljudstvom proti lastni državi in izvajala navodila kremeljskih obiasmežev in njihovih agentov. Imeli so »velikopotezne« načrte, ki pa so se jim spričo treznosti in preudarnosti naših ljudi izjalovili. Člani te »organizacije« so imeli tajne sestanke v okolici Ptuja in so sklenili, da se v primeru kake mobilizacije ne bodo odzvali pozivu, marveč bodo začeli v zaledju JLA sovražne akcije. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru so bili obsojeni: Horvat Franc na 12 let, Peter 2ajtanov, vrtnar (bolgarski državljan) na 5 let strogega zapora in izgon iz FLRJ. Kodrič Stanko, nameščenec na 6 let. Majcen Franc, ključavničar na 3 leta, 2unko Alfonz, so-boslikarski pomočnik na 1 leto in 6 mesecev, Turk Milan, trgovski pomočnik na 6 mesecev in Dončev Stojan, vrtnar (bolgarski državljan) na 1 leto in 2 meseca strogega zapora in na izgon iz FLRJ. po vrstnem redu hiš, kakor stoje danes, pri tem pa se ozirati tudi na bodoči razvoj gradenj, je to delo za sedaj, ko nam gre v prvi vrsti za poenotenje današ-ga neurejenega stanja, preobsežno. Zato bodo hiše vsaj do popisa prebivalstva obdTžale do* sedanje številke. Urediti pa je treba nazive krajev na tablicah v skladu z veljavno upravno-teritorialno razdelitvijo na ta način, da imajo samostojno numeracijo samo naselja, ne pa zaselki, to so manjše skupine hiš, navadno 2—9 hiš in imajo sicer svoje ime, spadajo pa k nekemu naselju. Isto velja za samotne hiše in kmetije. 2e po dosedanji ureditvi niso imeli zaselki in samotne hiše svoje numeracije, ampak so nosili v numeraciji ime in tekočo Posvet rezervnih oficirjev v Srbiji Beograd, 1. sept. Dane« so se v Beogradu, Nišu, Kragujevcu, Novem Sadu, Prištini Zaječaru in Titovem užicu začeli posveti predsednikov okrajnih združenj rezervnih oficirjev, ki bodo trajali do 4. septembra 1952. Po ustanovitvi organizacije po okrajih in mestih je to prvi posvet, na katerem bodo pregledali dosedanje delo, zlasti pa proučili vprašanje množičnosti, ustanovitev strokovnih sekcij in sodelovanja z oficirji JLA in Zvezo borcev. Sklepi tega posvetovanja bodo služili za osnovo razprav na sestanku pododborov Združenja rezervnih oficirjev, ki bo 15. septembra v Beogradu. meracijo, imamo 6071, zaselkov poleg naselij po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1948 3469. Oštevilčenih hiš je nekaj manj kot 250.000 in od tega je numeracija pravilna samo nekako za dve petini. Iz tega je možno videti obsežnost in tudi pomen dela pri ureditvi hišne numeracije. S. in 943 mladincev. Število članstva pa stalno narašča. Celisko filatelistično društvo ima dva krožka. Krožek z rabljenimi znamkami, kier se pro-ličavajo samo žigosane znamke, ter krožek, kjer se proučavajo nežigosane znamke. V sklopu Gospodarske razstave bodo tudi celjski filatelisti in filatelisti mladinci razstavili svoje zbirke. Obiskovalcem razstave bo dana priložnost, da si letnici mesta Celja. Marsikoga spravlja to v začudenje. Petsto let zgodovine kakega mesta je kratka doba, v kateri zdrkna v groD komaj petnajst rodov. Navajeni pa smo gledati v Celju staro mesto, ki je preživelo tisočletja, ne stoletja, btvar je v tem: dvojno Celje razlikujemo: prazgodovinsko — rimsko ter novo. ni moglo rešiti krute usode, Ki ji jo je bil določil strogi tast grof Herman II. Bilo je na pustno nedeljo, imenovano »judica«, ko je grof Friderik II. podpisal listino. V njeni prvi točki pravi, da so ga Celjani prosili, naj bi jim aal svobodo in tiste pravice, ki jih imajo druga mesta v (sosedni) Vreme opazuje že 47 iet prvo je v celoti pod ruso, drugo deželi Štajerski. Grof njihovi žepa živi pred našimi očmi. Med ---*--— prazgodovmsko-rimskim in no-vin Celjem je dolgo razdobje, ki je trajalo tisoč let. V tem času celjska tla sicer niso bila brez življenja, saj nam ga potrjuje dejstvo, da nosi novo Celje staro ime. Toda na rimskih ruševinah je le skromno in počasi rasla nova naselbina, ki je dobila mestne pravice šele tedaj, ko je legal v grob mogočni rod njenih gospodov — celjskih grofov. Med našimi večjimi mesti je lji rad ustreza, saj pričakuje, da bo mesto raslo tako po prebivalstvu, kakor po posesti in hišah. V drugi točki omejuje grof mestni okoliš, ki zasega tudi neznaten del okolice. V tretji točki oprošča grof mestne točilnice vseh vinskih davkov. V četrti točki oprošča meščane vsake robote, toda pri pravkar začetem obzidju morajo vsi pomagati, dokler ne bo gotovo; to je v njihovo korist, a grof se za „cU ^ .................... JC Stvar zanima. V peti točki opro- Ceije kot naselbina z mestnimi sc® meščane dajanja posebnega pravicami poslednje. Trg je po- dvorskega vina, samo od vjM-— «—J gradnikov,ki jih imajo v okolici, morajo kakor vsakdo dajati gorski davek. V šesti točki pravi grof, da se meščani pritožujejo, češ, da jih je v mestu mnogo, ki trdijo, da so njihove hiše svobodne in nočejo plačevati ni-kakih davkov. Grof Friderik II. odloča, da imajo svobodne hiše in da uživajo to milost od njegovih prednikov in od njega samo tisti, ki se ne bavijo v njih s trgovino in z obrtjo: hiše tistih, ki se bavijo v njih s trgovino in obrtjo pa niso svobodne in so lastniki dolžni plačevati Na meteorološki postaji v Sežani dela Franc Bekar, ki je dne L februarja letos dopolnil dvainosemdeseto leto starosti. Vreme opazuje na tej postaji že 47 let. Uprava hidrometeorološke službe v Ljubljani ga je lani za vestno in požrtvovalno delo nagradila. Pred dvema letoma pa Je prejel od iste uprave radi diplomo. Kljub tako visoki starosti še vedno sam meri padavine in sestavlja vsa meteorološka poročila. Sodeluje tudi pri prostovoljnem gasilskem društvu. Okrajna gasilska zveza mu je letos ob 50-letnici vestnega službovanja dodelila posebno značko stalo že za grofov Vovbržanov, posestnih naslednikov savinjskih mejnih grofov in grofice Heme v področju Šaleške in Savinjske doline. Ko so prejšnji Zovneški gospodje leta 191 podedovali in si deloma z orožjem osvojili celjsko gospoščino, jim je pripadel tudi trg pod gradom. Se sto let pozneje je bila naselbina trg. Imela je sicer svoje trško sodišče in celo Žide, zastopnike tedanje finance, v svojem okrilju, toda mestnih pravic in obzidja ni imela. Zakaj to? Vsekakor celjski grofje niso marali umakniti svojih rok od naselbine in ji niso hoteli dati pravic, ki bi bile povečale njeno samostojnost in odpornost. Finančno so bili trdni in niso bili navezani na dohodke s strani celjskih prebivalcev. V mnogih primerih je bila baš želja deželnega ali zemljiškega gospoda, da bi si povečal dohodke, povod, da je trža-nom podelil mestne pravice. Tako je Celje znova postalo mesto šele 11. aprila 1451. Kaj je starega grofa m kneza Friderika II. pripravilo do tega, da je dal trgu mestne pravice, tega ne vemo. Misel na gospodarsko korist gotovo ni bila merodajna. Morda so mu bili Celjani posebno pri srcu še od tedaj, ko se je trško sodišče pogumno zavzelo za njegovo veliko ljubezen splošne davke. V sedmi točki pravi grof, da daruje meščanom svojo hišo na trgu, ki jo je grof dotlej rabil kot orožarnico. Meščani naj jo prezidajo in uporabljajo za mestno hišo. (To je hiša na Tomšičevem trgu št. 13, katere ulični del je v zadnji vojni uničila bomba. V njej je bil mestni magistrat do leta 1830; seveda ni onranjena v prvotni obliki). Grof Ulrik II. je 6. oktobra 16do potrdil vse pravice, ki jih je mestu podelil njegov oce. ro-leg tega pa je meščanom dovolil, da si vsako leto svobodno volijo župana, sodnika in mestni svet. Habsburžani, ki so leta 1456 postali nasledniki celjskih grofov, so prvotne mestne pravice večkrat potrdili in jih znatno razširili. Tako je mesto dobilo več sejmov in posebne tržne pravice, ki so trgovcem nalagale dolžnost, da potujejo s svojim blagom skozi mesto in ga v njem določen čas prodajajo. Te in še nekaj drugih pravic so bile pravni okvir, v katerem se je razvijalo mestno življenje. Prostorninski okvir pa je bilo kvadratno obzidje, katerega vsaka stranica je bila dolga okrog 500 m. Seveda so zunaj obzidja nastajala majhna predmestja, toda tisti, ki so v njih prebivali, niso bili polnopravni meščani. Izvirne celjske listine so v velikem požaru leta 1798 zgorele. Toda cesar Franc II. jih je leta 1817 potrdil po predpisih, narejenih po verodostojnih prepisih izvirnikov in po listinah, ki so bile v dvorni pisarni. Tako je torej lani 11. aprila bilo pet sto let, odkar je Celje saj formalno postalo mesto. Lani smo se tega dogodka le delno spomnili: proslavljamo ga sele letos, in sicer tako, da bomo pokazali, kako Celje danes gospodarsko in kulturno živi in v kakih smereh in s kolikšnim zanosom se hoče v bodoče razvijati. Prof. Janko Orožer Iz naših krafev Vsak zase bova živela V eni izmed številnih sob ljubljanskega sodišča sta se oni dan znašla pred sodnikom dva mlada zakonca. Na klop sta sedla vsak v svoj kot, kolikor je bilo mogoče stran drug od drugega, tako da je bilo med njima prostora še za dva. Medse sta naložila še vsak svojo prtljago, da je bilo že iz tega njunega ponašanja lahko opaziti, za kaj pri stvari gre. Sodnik, očividno vajen takšnih prizorov, je potrpežljivo poslušal zgodbo mladih zakoncev. Kdo sta, odkod, kje in kako sta zaposlena, za nas ni važno. Pogoji njunega življenja nikakor niso bili tako težki in trdi, da bi morala zaradi tega opustiti misel na skupno življenje. Ko je ona povedala svoje, je začel pripovedovati o krhkem zakonu še mladi mož. Pripovedoval je, kako je začela mlada žena in mati zapuščati njega in njunega otroka. Ni se mogel več premagovati in jo je udaril. Kdo bi si morda mislil, da je prepad med njima prav zato postajal vsak dan globlji. Včasih se je tudi mlada žena tu pred sodnikom krčevito oprijela te rešilne bilke, tega izgovora, ki mu je sama tembolj verjela, čimbolj je bila v zadregi. Kadar je bilo njegovo pripovedovanje najbolj prepričljivo, mu je kakor nalašč vselej upadala v besede. — Si bil zraven? Za gotovo veš, da je bilo tako? — Vsa kopica takšnih negotovih ženinih vprašanj pa ni njega prav nič motila, da ne bi povedal še to, kako je žena sama zaprosila za premestitev v službi. Ženino vpadanje v besede ga ni motilo, da ne bi povedal o njenem letovanju z novim ljubimcem, pa o sporočilu o nameravani poroki z njim, ki mu ga je poslala z letovanja ob morju. To kartico je še lahko pokazal sodniku. Druga pisma in karte, ki jih je prejemala žena od svojih novih ljubimcev, mu je zmaknila tašča. Ko je začel pripovedovati, da mu je žal, ker jo je udaril, čeprav je bila predvsem ona kriva, ko je govoril, da se ni mogel več premagovati, in da ji danes kljub vsemu popolnoma oprošča, so se mladi ženi za trenutek zasolzile oči. Potegnila je iz rokava plašča robček in si jih obrisala globoko sklonjena. Sodnik je tedaj začel grajati moža, češ nikakor ne bi smeli udariti žene, četudi je bilo resda nekaj vzrokov za to. Spodbujati je začel mlado ženo k spravi, misleč, da je zato sedaj najbolj primerno. Toda v tem primeru je bolj slabo precenil, do kod segajo njegove izkušnje v takih rečeh. Se vsa solzava žena je kar na lepem znova izbruhnila: — Vsak zase bova živela. — Morda je rekla še kaj drugega. Toda upanje sodnika in moža, ki je začel zmigovati z rameni, je že s prvim svojim stavkom razblinila v nič. Kmalu potem sta mlada zakonca zapustila eno izmed številnih sob ljubljanskega sodišča. Svoje pripovedovanje sta prepustil? v «lirno presojo sod- niku. Na hodniku sta čakala odločitve mladi mož in mlada žena, ki se je poročila le zaradi otroka, in je še malo poprej brisala solze, solze velike materinske ljubezni in občudovanja moževe dobrote, ali samo solze silovite trme in samo-dopadljivega trpljenja, ki se je začelo večati, ker ne more precej zaživeti s svojim novim ljubimcem. Mlada, na pogled prav čedna žena, se je na hodniku vstopila k oknu. K njej je takoj pristopil tudi mož! Ni bilo tako težko opaziti, da bi jo zelo rad ogovoril. Mladi ženi pa menda nikakor ni bilo do tega in je naglo odšla daleč po dolgem sodnijskem hodniku. Do polovice poti je stopil za njo tudi on. Tam na sredi hodnika sta tudi v njem premagala trma ali ponos vse drugo. Ko so ju ponovno poklicali v sobo, jo je mož prvikrat dvakrat zaporedoma poklical po imenu. Namenoma je prišla prav počasi za njim, in navidez ji je bilo zelo malo mar, kaj bo povedal sodnik. Drugič, morda že tretj'ič sta mlada zakonca slišala ta dan eno in isto. — Ni razloga za razvezo. Ženina krivda je tokrat večja, vendar ji on vse oprošča. — Nezadovoljna je poslušala sodnika, kakor da je že čisto pozabila, kar se ji je še nedolgo temu zdelo samo po sebi umevno. Nekaj se je moralo zgoditi z njo, ali pa je bila njena velika odločitev popolnoma premišljena. Težko ji je bilo verjeti, da je bila še pred leti pripravljena zaradi otroka potrpeti vse drugo. Morda je takrat res čisto pozabila nase, na svojo mladost in svoje lastnosti. Toda tako ne bi smela nikoli ravnati že zaradi otroka ne, ki ga je pričakovala, čeprav je bila morda kdaj pa kdaj v resnici trdno uverjena, da bo zaradi otroka lahko živela z možem, ki ga ni nikoli ljubila. Ko je zapuščala dvorano, se je smejala. Na vez, ki naj bi jo po sodnikovih besedah tudi naprej predstavljal otrok, najbrž sploh ni mislila; kje neki se bo kdaj spomnila, da se je tudi sodnik komajda še ovladoval, največ spričo njene lahkomiselnosti. IZ GORNJEGA GRADA Pravzaprav smo se Savinjčani čudili, da Gornji grad. ki ima tako revolucionarno tradicijo — s tako visokim številom vojnih žrtev — še nima spomenika padlih borcev! Gomjegrajce so sosedne vasi kar po vrsti prehitevale s spomeniki. Zdaj pa je Zveza borcev organizirala tombolo z bogatimi dobitki. Kljub slabemu vremenu so preteklo nedeljo prihiteli Savinjčani iz bližnje in daljne okolice, da poskusijo svojo srečo. Pri polmilijonskem prometu je bil lep čisti dobiček, ki so ga v celoti namenili za spomenik. Spomenik padlim borcem bo stal sredi trga v parku. Računajo, da ga todo postavili ln odkrili še letos. Trg Gornji grad. ki je pred vojno kot sedež okraja imel vse polno uradov (sodišče, glavarstvo, davkarija, notarske in advokatske pisarne) ni imel direktne telefonske zveze z Ljubljano in so se morali posluževati krožne telefonske proge čez Celje. Po osvoboditvi se je število uradov resda zmanjšalo. Vsekakor pa je ostal Gornji grad važno središče. Baje se bo tudi sodišče iz Šoštanja spet preselilo v Gornji grad. Krožno telefoniranje spričo precejšnjega prometa nam pomeni Izgubo časa in denarja. Zato smo se odločili za napeljavo telefonske proge iz Stahovice pri Kamniku do Gornjega grada. Dela so že v teku fn bo napeljava v kratkem gotova. Naši trgi. vasi in mesta se ob raznih tekmovanjih za razne obletnice sproti olepšujejo. Kler pa ni na razpolago materialnih sredstev za adaptacije, pa vsaj odstranjujejo ruševine iz narodno osvobodilne borbe. Te naloge navadno prevzemajo občine in olepševalna društva. V Gornjem gradu pa kaže. da bodo z novim spomenikom padlim borcem ostale tudi graščinskp ruševine kot spomin na težke okupacijske dni. Pridno roke in oodietne glave so se sicer s temi ruševinami še znale okoristiti, sai je nad Gornjim gradom zraslo že kar celo nase. lie (8 hiš). Kar ie b!lo uporabnega, so odnesli, ostali kup razvalin pa menda kar prav nič ne moti estetskih oči Gornjegrajcev. V S. IZ TOVARNE »FRANC LESKOŠEK« V tovarni metalnih konstrukcij so prihranili v prvem polletju nad 8 milijonov dira. V nedeljo je bilo v tovarni metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« zasedanje delavskega sveta, na katerem so razpravljali o delu upravnega odbora v zadnjih dveh mesecih, o polletnem obračunu podjetja in razdelitvi dobička. Zaradi počasnih dobav materiala v prvih treh mesecih so polletni plan izpolnili 43*'«, kar pa ne bo vplivalo na pravočasno izpolnitev letošnjih nalog. Z boljšo organizacijo dela in skrbnim gospodarjenjem je podjetje v prvem polletju prihranilo 8 in pol milijona dinarjev, kolektivu pa bodo razdelili 1.284.000 din. Pohvale vreden je sklep delavskega sveta, da bodo vsi člani od direktorja do pomožnega delavca enako soudeleženi na delitvi dobička podjetja. Povprečno bo dobil vsak delavec 1200 din. Na zasedanju so razpravljali tudi o perspektivnem planu v prihodnjem letu. ki bo za 40 višji od letošnjega. Da bi lahko uspešno izpolnili zastavljene naloge. so že vzpostavili stike z naročniki. kmalu pa bodo začeli sklepati pogodbe s svojimi dobavitelji. M. š. Na regulaciji Ščavnice v ljutomerskem okraju je več dni vsak dan po 3000 okoliških delavcev in kmetov pomagalo enoti naše vojske. ki je urejala in regulirala strugo tega poplavnega potoka. Bovec. V soboto 16. avgusta so priredili v Bovcu koncert klasično in opeme glasbe s sodelovanjem pevcev Oskarja Zornika in Konrada Orošima ter pianistke Anice 2ivec. Koncert je precej dobro uspel !n so ga vsi omenjeni pevci ponovili še v Logu pod Mangartom v nedeljo popoldne. Vsekakor bi bilo koristno, da bi bilo po teh naših turističnih krajih, ki so danes zasedeni do zadniega kotička. kai več podobnih prireditev, sa! se Jih gosti prav gotovo želijo. —še. Na pravkar minulem mladinskem nogometnem prvenstvu zanodne skupine, ki je bilo minulo soboto in nedeljo v Ljubljani na stadionu Železničarja, so mladi igralci mariborskega Branika (na sliki) prijetno presenetili z lepim plasmajem. Drugo mesto v lestvici pred moštvom Zagreba in Borca je zanje velik uspeh, ki ga je menda malokdo pričakoval. Nedvomno je to za Branikove mladince, ki jih vodi znani trener Slavko Kodrnja. pomembna vzpodbuda za nadaljnje plodno delo. Slovenska športna javnost jim k doseženemu uspehu prisrčno čestita! Pred športnim tednom na Jesenicah šmotrao delo vodi k Delavsko športno društvo, ki nosi ime narodnega heroja Joža Gregorčiča. si po svojih najbo.jših močeh prizadeva razgibati tamkajšnje telesno vzgojno delovanje. V okviru tega diuštva de.uje nad 10 sekcij, k: se marljivo pripravljajo za športni teden, na katerem hočejo pokazati sadove svojega dela. Posebno delavna je sekcija mladih ooksarjev. pod vodstvom preizkušenih telesnovzgojnih delavcev k: pa. žal. nimajo primernega prostora za vaabo S. oje športne sposobnosti bodo mladi jeseniški boksarji merili v športnem tednu z avstrijskimi tekmovalci iz Lienza. Med uspešne sekcije društva sodi nedvomno tudi namiznoteniška seri c. j a pod vodstvom znanega igralca Lojzeta Strurubia. Njune vodstvo je treba pohvaliti, saj nenehno skrbi za dotok miajš.h moči. Razen tega po posveča vso pozornost vadbenim uram pri čemer gre zas.uga znanemu mojstru bele žogice Ttborju Harangozu ki je vodil petdnevni trening na Jesenicah. V nasprotju z njimi so nogometaši, ki še vedno preživljajo krizo predvsem zaradi pomanjkanja do brega trenerja Ze tako neurejeno življenje nogometne sekcije je še bolj otežil s svojim nešportnim vedenjem bivši trener Petrovič. Novi trener inž Vuksanovič ima nedvomno težko nalogo spiaviti sekcijo na pravo pot v čemer bo ob podpori ostalih funkcionarjev prav gotovo uspel. Teniška sekcija je še mlada, ven dar napreduje pod vodstvom inž. Cižmana Zaradi tega je razumljivo. da v tej športni panogi letos ni bilo mogoče doseči vidnejših uspehov, toda če bodo člani disciplinirano nadaljevali s smotrnim delom, potem bomo prav g> vo že v bližnji prihodnosti slišan o pomembnem napredku ZAKAJ JESENICE SE NIMAJO PLAVALNEGA BAZENA? Z velikimi težavami pa se bon plavalna sekcija, k: ima v svojih vrstah navdušene mlade plavalce in plava.Ke. vendar pa se ti zaradi pomanjkanja bazena ne mo rejo nikakor uveljaviti Res, težko je razumeti, da mogočno industrijsko središče nima p.avalnega bazena niti kopališča. Zaradi repa se morajo p.avaLci zatekati k sosednim klubom v Radovljico, na Bled in drugam, pri čemer pa seveda. izgubljajo ogromno dragocenega časa in denarja. Cas je že, da bi se pristojni športni in politični forumi, pa tudi vse osta.e tamkajšnje sindikalne organizacije začele zanimati za ta pereč problem, ki ne zadeva samo športnikov, temveč je v interesu vsega jeseniškega prebivalstva. Odbojka se na Jesenicah ugodno razvija, vendar bi bilo prav. da bi se igralci posvetili tudi koristni igri — košarki. Dobro izurjeno odbojkarsko sekcijo uspešno vodi profesor Zmitek . Vprašanje zase pa sta atletika ln smučanje, ki sta imela nekoč svoje odlične predstavnike. Mladine. ki se zanima za atletiko je dovolj, saj je to med drugim dokazalo srečanje med Litijo. Domžalami. Novim mestom in Jesenicami. Dosedanje delo res ne more roditi zaželenih rezultatov, treba bo čimprej začeti z marljivim in smotrnim treningom. Velika napaka jeseniških športnikov je namreč ta. da se hočejo uveljavljati in zmagovati v številnih panogah kar pa je razumljivo popolnoma napačno Prav je sicer, da se je n. pr. atlet ukvarjal tudi z drugimi igrami, vendar pa morajo biti tudi ti njemu kot dopolnilni šport. SMUČARSKI SPORT V ZATONU Kot lečeno. je tudi smučanje slaba stran Jeseničanov. Nekdaj slavna imena Smole. Knific, Praček in drugi gred® počasi v pozabo, novih tekmovalcev os ni Prav bi bilo da bi ti preizkušeni, nekdanji reprezentanti prijeli za delo in svoje bogato znanje prenašali na jeseniško mladino, ki Letošnja prvenstvena sezona je za slovenske košarkarje v glavnem končana. Tekmovanje ligaških moštev je bilo letos razdeljeno v vzhodno in zahodno skupino. Slovenci smo bili zastopani z ASK in Železničarjem, ki sta v prvem delu tekmovanja dosegla lep plasma, ob zaključku prvenstva pa je obdržal zaželeno mesto samo ASK, medtem ko je Železničar izpadel iz borbe za vstop v finale. Najpomembnejša zmaga ASK v drugem delu tekmovanja je proti Mladosti v Zagie-bur Kot drugoplasirani v zahodni skupim se je ASK pomeril s P10-ieierjem iz Zrenjanina. V Ljubljani so domačini zmagali s tesnim rezuitaiom. v povratni tekmi v Zre-njaninu kjer je ASK igral brez Kristančiča in V Serbeca. pa je izgubii z neugodnim rezultatom in se zaradi tega poslovil od zaključnih tekmovanj Namesto v Ljubljani. je bilo finale v Zrenjaninu, kjer so se borili za naslov državnega prvaka Crvena zvezda. Partizan Mladost in Proleter. Slovenska predstavnika sta tako torej letos doživela svoj precejšen neuspeh, ki gre na računi deloma nediscipliniranosti posameznih igralcev, deloma pa tudi na račun nepravilnega odnosa nekaterih slovenskih zveznih sodnikov. Lep napredek so zabeležile tudi mladinke ASK, ki so se uvrstile med štiri najboljše ekipe v državi, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se niso mogli udeležiti zaključnega tekmovanja v Vršcu. Zenska vrsta ljubljanskega Železničarja. ki si je priborila v Teniški turnir v Carigradu V polfinalnem tekmovanju dvo- jic na mednarodnem teniškem turnirju v Carigradu so bili dosežem naslednji rezultati: Patty (ZDA) in Viera (Brazilija) sta premagala dvojico Ager in Nor-gas (Južna Afrika) 7:5, 6:3, 7:5. Skonecki (poljski begunec) in Stockenberg (Švedska) pa sta premagala francosko dvojico Cochet - Remy 8:6. 6:3 2:6 6:4 V četrtfinalu mešanih dvojic je jugoslovanski par Marija Crndak in Vladimir Petrovič premagal dvojico Curry (Velika Britanija) . Skonecki 6:2. 6:3. napredku! kaže za zimski šport veliko veselje in voljo. Naj odgovorni funkcionar smučarske sekcije premisli in se prepriča, da bo ta pot imela težke posledice. Mlada hokejska sekcija je v minuli sezoni dosegla razveseljive rezultate, kar kaže, da je njeno vsestransko delo pravilno. Jeseniški ljubitelji hokeja so zadovoljni z njenim lepim razvojem in upravičeno pričakujejo še nadaljnjih uspehov. Naj bo torej bližnji športni teden za Jeseničane predvsem pregled dosedanjega dela, pri čemer bodo najlaže ugotovili koliko so napredovali in katere nepravilnosti ovirajo razvoj telesne vzgoje in športa na Jesenicah. Mariboru prvenstvo, se bo 7. in 14. septembra pomerila v kvalifikacijskih tekmah z drugoplasirano ekipo iz Hrvatske. Glede na minule uspehe slovenskih predstavnikov v zvezni ligi lahko rečemo, da so naši najboljši košarkarji letos precej popustili. — V dobro poučenih košarkarskih krogih so prepričani, da bo prihodnja sezona zanimivejša in plodnejša za slovensko košarko. Te dni je bil namreč končan trenerski tečaj na Bledu, ki je dal naši republiki. poleg ostalih, še 8 prepotrebnih izprašanih trenerjev, kar je bila brez dvoma koristna in hvalevredna poteza Košarkarske zveze Slovenije. DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Hribarjeva prva na 200 m prsno Na plavališču Naprijeda v Zagrebu se je minulo nedeljo začeio državno mladinsko prvenstvo v plavanju, na katerem sodeluje 250 mladincev in mladink iz vse države. V finalnem tekmovanju na 201) m prsno je presenetila nadarjena zlavaika Železničarja iz Kranja Hribarjeva, ki je zmagala v tej disciplini. V posameznih disciplinah so najboljši dosegli naslednje uspehe: MLADINCI — 800 m prosto (finale): l. Čopkov (Oml.) 2. Rodič (Bgd), oba 10:49.2 : 200 m prsno: Si-lovič (Ml.) 2:53.5; 2. Sanka (Spartak) 2:53.8; MLADINKE — 100 m prosto: 1. Šarec (Ml.) 6:13.1, 2 Vukelič (Primorje) 6:16.7; 200 m prsno: 1. Hribar (Železničar Kranj) 3:17.6; 2. Stoni (Napr.) 3:19.5. Po prvem dnevu tekmovanja vodi zagrebška Mladost s 37.5 točke pred Naprijedom 22.5. Železničarjem iz Kranja 16 itd. Prvenstvo kotalkarjev Športno društvo Ljubljana (odsek za umetno drsanje) bo priredilo v soboto in nedeljo na kotalkališču ob Resljevi cesti I odprto klubsko prvenstvo v umetnem drsanju na kotalkah Nastopili bodo pionirji, mladinci in člani. Prvi dan so na sporedu obvezni liki. v nedeljo pa bo poljubno drsanje na kotalkah To je prva tovrstna prireditev v naši državi. Začetek obakrat ob 16. uri. Vabljenil Neuspeh slovenske košarke? Primorje : Mornar 4:3! Četrti, predzadnji dan državnega prvenstva v waterpolu, ki je v Zagrebu, je pripiavtlo največje presenečenje reško Primorje, ki je premagalo kanaidata za prvo mesto Mornarja. S tem porazom je Mornar izgubil precej upanja, da bi osvojil prvo mesto. I. dela državnega prvenstva. Vodstvo udeležencev je prevzel Jug, ki ima 7 točk. Mladost 6. Mornar 5, Primorje, Jadran in Naprijed pa po 2 točki. Rezultati včerajšnjega tekmovanja so tile: Primorje : Mornar 4:3 (3:1), Mia. dost : Naprijed 3:0 (2:0), Jug : Jadran 3:0 (2:0). Danes bo prvenstvo zaključeno z naslednjimi srečanji: Mornar : Naprijed. Jadran : Primorje ter Jug : Mladost. Dne 7. septembra bo v Slovenskem poročevalcu izšla posebna priloga, kjer bodo napisana vsa podrobna in potrebna navodila udeležencem proslave v Straži dne 14. septembra 1952. Vodje skupin v posameznih vozovih naj si preskrbijo po dve ključavnici »žabici«, da bodo po izstopu udeležencev lahko zaklenili vrata na obeh straneh voza, ker ostanejo klopi in eventualna prtljaga v vozovih Vsi posebni vlaki za Stražo bodo sestavljeni iz nekaj potniških in nekaj tovornih voz. Potniški vozovi so namenjeni predvsem za matere, otroke in invalide. Koles na prevoz s posebnimi vlaki železnica ne bo spremljala niti tja niti na povratku. Vozni red posebnih vlakov bo objavljen v posebni prilogi Slovenskega poročevalca dne 7. septembra 1952. Vsi poset i vlaki se bodo vračali z istimi vozovi v postaje, odkoder so odpeljali. Zato naj udeleženci pazijo, da bodo pri povratku vsto. pali v svoje vlake. Organizacije Zveze borcev naj poskrbijo, da bodo tovorni vozovi opremljeni s klop. mi. Te klopi nabavite eventualno pri vojaških ali dru-gostinskih podjetjih ali drugih organizacijah in jih vrnite po povratku. Za to delo zadolžite posebnega tovariša člana ZB, ki bo skrbel, da se po povratku brezpogojno vrnejo izposojene klopi. Vsa podrobna navodila glede prometa in organizacije posebnih vlakov dobite pri šefih železniških postaj na sedežih Of.O, RAZSTAVLJAMO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU — PAVILJON R n. (IBlSCITE VZORČNI SEJEM v Osijeku OD 30. AVGUSTA DO 14. SEPTEMBRA 1952 IN razstavo živine OD 6. SEPTEMBRA DO 10. SEPTEMBRA 1952 RAZSTAVLJA INDUSTRIJA IN KMETIJSTVO IZ VSE DEŽELE IZKORISTITE 50% POPUST NA Železnici KOLEDAR Torek, 2. septembra: Maksima. Stefan Sreda, 3. septembra: Darja. Doroteja. 2. IX. 1942. — Sredi velike italijanske ofenzive sta bili ustanovljeni udarna brigada Matije Gubca iri Ivana Cankarja, pozneje jima je sledila še brigada Ljuba Šercerja. * Vse tovariše in tovarišice, ki so v šolskem letu 1931/32 maturirali v Vili. razredu drž. realne gimnazije v Mariboru, obveščamo, da se zberemo na tovariški sestanek ob 20 letnici mature v soboto 6. septembra ob 19.30 v hotelu »Orel« v Mariboru. Dr. Jerko OršiČ, specialist za bolezni ušesa, nosa in grla, Selen-burgova 3 do nadaljnjega ne ordinira. 5310-n Višja pedagoška šola v Ljubljani se je preselila na Stari trg 34 — nasproti II. (bivše Šentjakobske) gimnazije. 1935-n Obveščamo in vabimo vsa trgovska, obrtna, proizvodna in industrijska podjetja, da se udeleže ustanovne skupščine Trgovske zbornice za glavno mesto Ljubljana. ki bo v petek 5. septembra ob 9. uri v Ljubljani v sejni dvorani na magistratu. Delegati naj prinesejo s seboj pooblastila. Planinsko društvo Ljubljana — matica priredi od 6. do 9. septembra izlet: Vrata — Triglav — Bohinj. Prijave v društveni pisarni. Opozorilo! — Ker so se tatvine krompirja po njivah tako razmnožile, sporoča KDZ Tomačevo, da je prepovedano vsako kopanje in prenašanje krompirja na področju te zadruge. Kogar bodo pri tem zalotili, naj pripiše posledice samemu sebi. Dne 9. septembra 1952 bo v Apačah živinski in kramarski sejem (splošni sejem). Kis za vlaganje, priznano dober, prodaja drogerija »Majda«, Židovska ulica 1. 5315-n KONCERTI Slovenska filharmonija javlja, da bo razpisala abonma za koncertno sezijo 1952-53 ter objavila sporede koncertov v drugi polovici septembra. Vpis abonmaja bo od 29. septembra do 3. oktobra za lanske abonente in od 4. do 8. oktobra za nove interesente. M aribor DEŽURNA LEKARNA Torek. 2. septembra Lekarna »Pri gradu«. Partizanska cesta 1. KADiO MARIBOR Torek, 2. septembra: 17.30 do 17.50 Pesmi jugoslovanskih avtorjev poje sopranistka Marija Veldin; 17.50 do 18.00 J S. Bach Toccata v d-molu; 18.00 do 18.10 Poslušajte domača poročila; 18.10 do 18.20 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi; 18.20 do 18.30 O našem slovstvu. KINO KINO »UNION«: ameriški barvni film: »ZLOMLJENA PUSCICA«. Tednik. KINo »SLOGA«: francoski film: »UMOR V PARIŠKI ČETRTI«. — Tednik. KINO »MOSKVA«: ameriški film: »KOBILICE«. Brez tednika. Predstave v vseh treh kinematografih ob 18.15 in 20.3U. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »BE2IGRAD«: ameriški film »KRALJEVI BRIVEC«. Tednik. Predstava ob 20.15 Prodaja vstopnic od 19 dalje. KINO »TIVOLI«; angleški film: »BROWNINGO V A VERZIJA«. — Tednik. Predstava ob 20.15. Prodaja vstopnic od 19 dalje. KINO »TRIGLAV« ameriški film: »ČLOVEK Z DIVJEGA ZAHODA«. Tednik. Predstavi ob 18 m 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »ŠIŠKA«: francoski film: »UMOR V PARIŠKI ČETRTI«. — Brez tednika Predstavi ob 18 in 20 Prodaja vstopnic od 17 dalje. LETNI KINO «DOM MILICE«: ameriški film: »ČLOVEK Z DIVJEGA ZAHODA« Tednik Predstava ob 20. Prodaja vstopnic od 18 dalje. KADIO SPORED ZA TOREK Poročila: 5.15. 6.00. 12.30 15.00, 19.30 in 22.00. — 5.00—7.00 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) - vmes ob. 5.20— 5.25 Objava dnevnega sporeda; 5.50—6.00 Jutranja telovadba, 6.1U— 6.30 Gospodinjski nasveti, 6.30—6.40 Pregled tiska in radijski koledar; 12.00 Mali konceit lahke glasbe; 12.40 Zabavna glasba vmes objave: 13 00 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz znanosti tn tehnike; 14.00 Umetne in narodne pesmi poje Komorni zbor Radia Ljubljana p v. Milka Skobrneta: 14.30 Radijske reklame; 14 40 Igra- ta Zabavna orkestra Bob Trendler ;n Alfredo Antonini: 15.10— 15.30 Zabavna glasba, vmes objave; 18.30 Operne arije pojo jugoslovanski pevci; 19.00 Notranje politična odd3 ja: 19 10 Bojan Adamič: scenska glasba k dokumentarnemu filmu »Zima*: 19 40 Zabavna glasba, vmes objave; 19.50 Radijske reklame; 20.00 Ing. Aljoša Pelan: Nekaj o polivinilu; 20.15 Slovenske in hrvatske samospeve pojeta sopiamstka Helena Plevel in basist Svetozar Drakulič. 21 .u0 Kuitumi pregled — Dr. Fran Si-janec. Obisk pr: slikarju Gabn-jelu Stupici; 21.15 Od melodije do me.odije izabavna g^asoa). 22.15— 23.00 Richard Strauss: »Don Kihni« op. 35 Fantast:'na varijacija ne viteško temo. — Oddaja Radija Jugoslavija za inozemstvo ne vaiy 327,1 m: 23.00—23.10 v nemškem jeziku, 23.10—23.25 v poljskem jeziKu OBVESTILA SREČA TE CAKA! Občinski odbor ZB NOV Apače priredi v nedeljo, dne 7. septembra 1952 ob 13. uri veliko tombolo na prostoru zadružnega doma v Apačah. Glavnih dobitkov je 24, manjših praktičnih dobitkov je nad 350. Tombola bo ob vsakem vremenu. Po končani tomboii bo prosta zabava. Cist; dobiček je namenjen za dograditev zadružne dvorane v Apačah, ker je delo že v pomem teku. Cena tombolski kartici je 30 dinarjev. OBIŠČITE ČIPKARSKI FESTIVAL V 2IREH dne 7. septembra 1952. ki se prične ob 10. uri s temle razporedom: I. Razstava s tekmovanjem med čipkarskimi zadrugami v Sindikalnem domu; II. bogat kulturni program v fiz-kulturnem domu s sodelovanjem folklorne plesne skupine Glasbeno-narodopisnega instituta iz Ljubljane; III. prosta zabava s plesom v gostilni Sora, kjer bo preskrbljeno za dobro jedačo in pijačo po zmernih cenah. Od vlaka, ki pride v Škofjo Loko ob 7.56 je redna avtobusna in kamionska zveza, od vlaka, ki pride ob 12.01 pa kamionska. Vožnja s kamionom stane v obe smeri 100 din. Pripravljalni odbor Kmetijske zadruge — čipkarski odsek 2iri. ŠOLSTVO DRŽAVNA GLASBENA SOLA (VEGOVA 7) Sprejemni, popravni in lemi izpiti bodo 8. septembra. Prošnje se sprejemajo do 6. septembra. Podrobnosti glede vpisa, prtčetita pouka, šolnine itd. so na oglasni deski. DIJAŠKI DOM V POSTOJNI obvešča vse dijake, ki so vložili prošnjo za sprejem, da so sprejeti. Sprejemajo se naknadne piošiije. Kdor ni priložil prošnji zdravniškega poudiia, ga mora predložiti ob vstopu Mesečna oskroo-vainina 2600 din se plačuje v naprej. Gojenci naj se javrjo v novem domu 9. septembra t. 1. DRŽAVNA GLASBENA SOLA V ŠEMPETRU PKl GORICI se bo prve dni oktoüra presedla v Solkan. Vpisovanje m spiejemm izpiti Dodo se na starem sedežu v Šempetru od I. do 5. septembra. Ravnateljstvo. 53U5 UČENCEM TER ABSOLVENTOM SKEDNJE SOLE ZA TURIZEM li\ GOSTINSTVO IN GOSTINSKE SOLE (ROGAŠKA SLA. TiNA) Prošnje za pripustitev k popravnim, razrednim in zaključnim izpitom, karcor tudi za sprejem v internal je treba oddati ao vključno 10. septembra. Popiavm izpit, za XV. letnik Srednje so.e za turizem m gostinstvo Id. septemora ob 9. uri. Popiavm izpiu za irr. letnik Gostinske so.e ib. septemora oo 9. uri. Popravni izpiti za ostaie iemnte obeh šol 26. septembra ob 8. uri. Pričetek pouka za ooe šoti 1. oktobra ob 8. uri. Sprejem v internat 3D. septemoia. Nezaposleni aDsol-venu obeh šol naj se pismeno javijo v soli zaiadi zaposutve. — Ravnateljstvo Ljuoijana. Privoz 11. INDUSTRIJSKA SOLA PAPIRNIŠKE STROKE VEVČE sprejme v I. razred še 10 učencev ki so dovršili 3 razrede gimnazije. Prošnji je priložiti zadnje spričevalo. zdravniški Ust m potraiio o imovinskem stanju. Poznejša zaposlitev je zagotovljena! Posebej opozarjamo na ta razpis dijake iz okrajev Raaece. Krško m Jšiežiee. Ravnateljstvo. UMRLI 2aiostnega srca sporočamo, da je 1. septembra l9o2 zjutraj po daljši boiezm v starosti 43 iet umri moj mož m očka NACE FRFILA, polkovnik JLA Pogreb bo 3. septembra 1952 ob 16.30 iz Sostra. — 2alujoča žena Nežka m hčerka Boži ter ostalo sorodstvo. Občinski komite KPS Polje sporoča, da je umrl 1. septembra 1952 polkovnik NACE FllFILA, član KPS od avgusta 1941., nosilec spomenice 1941 in več vojaških odlikovanj. Pogreb borca in starega revolucionarja bo v sredo, 3. septembra ob 16.30 v Sostrem. Občinski komite KPS Polje. Občinski odbor ZB Polje sporoča, da je 1. septembra po dolgi bolezni umrl polkovnik JLA NACE FERFILA iz Sostra, nosilec spomenice 1941 ordenov za hrabrost, zasluge za narod II. reda. Bratstva in Edinstva II. reda. Partizanske spomenice III. reda. Pogreb nepozabnega borca bo v sredo. 3. septembra 1952 ob 16.30. — Občinski odbor ZB Polje. Umrl je IGNAC FERFILA, podpolkovnik JLA. član KPJ. Nosilec »Partizanske spomenice 1941«. Odlikovan z redi; »Zasluge za narod« II. stopnje, »Bratstvo in enotnost« II. stopnje. »Part.zanska zvezda« III. stopnje in redom »Hrabrcsu«. Leži v Sostrem v hiši št. 63. Pogreb bo v sredo ob 16.30. Upiava državne varnosti za Slovenijo. Umrla je naša diaga. nepozabna .mati FRANČIŠKA BARTOL roj. PAKIŽ. Pogreb blage pokojnice bo v torek, 2. septemora ob 8.30 na pokopališče v Sodražici. Za ujoči otroci in sorodniki. Letalska zveza Slovenije sporoča žalostno vest. da se je v nedeljo 31 avg. 1952 pri vršenju svoje službene dolžnosti smrtno ponesrečil v Celju kapetan JR V in predsednik padalske komisije pri Izvršnem odboru Letalske zveze Slovenije tov. CVETKO ŠINKOVEC. - Nepozabnega tovariša in neumornega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb pokojnega bo 2. sept. 1952 ob 16. uri v njegovem rojstnem kraju St. Lenart v Slov. goricah. — Letalska zveza Slovenije. OfciOMna partijska organizacija In Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije sporočata, da se je smrtno ponesrečil tov. CVETKO ŠINKOVEC, kapetan JRV in padalski instruktor Letalske zveze. - Doslednega borca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv Kmetijsko-go-zdarskega posestva v Kočevju sporoča žalostno vest da je dne 1. septembra tragično umrla naša nepozabna tovarišica EMA POZVES stara 19 let. Pogreb bo po prevozu na dom Dolič pri Murski Soboti. Kočevje, 1. septembra 1952. MALI OGLASI MLAD GOZD na Dobenu pri Ljubljani (3300 m-) ugodno prodam. Naslov v oglasnem oda. 22ü4ü-7 MOTORNO KOLO D K W 125 tem v brezhibnem stanju z rezervnimi deli prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12038-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO — (upokojenko) pridno in posl eno iščem. Frankopanska ulica številka 23-III. 12036-1 NEMŠČINO in italijanščino poučujem. Informacije od 16 do 18 — Gallusovo nabrežje 11-1. nadstropje, levo 12084-2 ŠPORTNI VOZIČEK prešit, uporaben tudi za globokega, se proda. Cigaletova l-i. Ogled v torek od 3 do 5 popoldne. 12''32-4 VRHOVNIK PAVEL m Frančiška iz Bakovnika 10 preklicujeva kot neiesmčne klevete m obžalujeva žaljivke, katere sva izusti.a 21. avgusta o Svete Pepci in Plahutnik Tereziji. 11934-11 IZGUBLJENE KLJUČE od pasate Nebotičnika po Beethovnovi ul. do parka Narodnih heicjev. p.o-simo izročiri Uradu za informacije. Beethovnova ul. 2. 12016-10 VRT na Ladiji prodam. Marovt Ivan, Svetje. Medvode. 1251:0-7 STRUŽNICO za fino mehaniko kupi centrala Narodne banke na Cankarjevi cesti 18. 12021-5 ZENSKO KOLO — italijansko, novo in perzer — Afgan 2.2UX830 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12019-4 STROJ NEGA KLJUČAVNIČARJA ali strugarja z nazivom samostojni delavec ah specialist — sprejmemo takoj v s.užbo. Delavnice Elektrogospodarske šole v Cerknem. 12025-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — vajeno samostojnega gospodinjstva. kuhe in vseh hišnih del, iščem k eni osebi. Ponudbe na oglasni oddeiek pod »Beo-.iä'-x. £2030-1 AMERIKANSKI avto - radio sprejemnik. odličen. 5-cevni 6 voltni, brezhiben piodam. Goričar, sv. Petra cesta 29-III. 12023-4 IZGUBLJENO DENARNICO z vsemi dokumenti na ime Prezelj vrniti za nagrado vsaj dokumente. 1202S-10 OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK — tapeciran prodam za bone. Titova cesta 48 — vhod z Vilharjeve. Koblar. 12027-4 PIANINO znamke »Langer« prodam. Panič. Breg številka 20 — I. nadstropje. 11650-4 Dvignite sledeče ponudbe v ogl. oddelku »Sloveskega poročevalca«: Avgust 10430. Amater 10573, Center L. Cetitina 10404. Cista 10111 Cista 10421, Cimpreje 10313, Dijakinja 10988. Dobra peč IOOI8, »D K. \V. 1940«. Dobra pletilja 10266. Dober zaslužek 10266, Ekonomično 10308, Gotovina 10286. Izselitev. Izgubljeno 10685. Jesen 11631. »Kurir 26« 11456. Kompresor 10583 Ljubiteljica otrok 9982. Leica 11537. Ljubljana 11070 Ljubljana 11390. Mirna resna. Matematika 10133. Mirna 10951. National 9913 Nikianje 9326, Oskrba 10368 Partizan 11535, Pridna in poštena 10489.. Pošten 10939, Pol hiše 11070. Pošten 11115 Piani-no-Ljubljana 11025. Pomoč v gospodinjstvu 11345. Poštena 10634 Periferija 10331, Pletilja. »P. R « ii3£2. Rjava ali siva, Skromno 11437, Skromni dom 11623. Stavbni ies 11382. September aii oktober 11121, Slučajnost 10496, Samostojna gospodinja 11492. Skupno gospodinjstvo 10619, Selak. Šivilja 11163. Tricikel j 10656. Ugodna cena 11099, Upokojenka Ugodni nakup 10759. V mestu 11434. Vesten 10540. Verziran 11469, Vestna 10372. Vrt 10176, Večje ali manjše 10317 V centru 10112, Verziran komercialist 10125. Vesten 10245. Vesten zanesljiv 9926. Veselje do otrok Za menja .m stanovanje, Zanesljiva 10722 Zaneshiv 10003, Zanesljiva 11232 Zanesljiva 10122, Zmožna 11298. Za stanovanie 11453. 2elezna peč 10018. »5^0 050«, »2.500«, 11669. 15. avgusta ali 1- seo-tembra 10412. »30.000« H430. -n upufita Dr. R. KYOVSKI slovenskih vojakov leta 1919 Glasilo CK KPS »Delo« prinaša v svoji zadnji številki (2—3) zgodovinski prikaz dr. Rudolfa Kyov-skega »Upor slovenskih vojakov v lelu 1919«. Ker je to delo zelo zanimivo, ga bomo ponatisnili v našem listu. Za revolucionarno razpoloženje množic slovenskega delovnega ljudstva so poleg drugih dogodkov v prevratnih letih 1918—1S19 značilni upori slovenskega vojaštva. Za razumevanje tedanje revolucionarne situacije je potrebne, da v najkrajših potezah posežemo v obdobje prve svetovne vojne leta 1914—1918. Leta 1914 je izbruhnila dolgo pripravljena vojna za novo razdelitev kalonij interesnih sfer. S tem so tudi za slovenski narod nastopili odločilni trenutki. Zaradi svojega geografskega položaja Je ravno slovensko narodno ozemlje postalo važen predmet v igri imperialističnih sil. Slovenski narod se je znašel v težkem položaju, ker je zmaga ene ali druge skupine imperialističnih sil pomenila nevarnost za njegov nadaljnji nacionalni in ekonomski razvoj. Na eni strani nemški imperializem, na dr-jgi strani pa z nacionalističnimi frazami maskirani imperializem Antante, ki je tedanji italijanski buržoaziji z londonskim paktom obljubil ko nagrado za izdajstvo njenih dotedanjih zaveznikov sestavne dele slovenskega narodnostnega ozemlja. Slovenska buržoazija se je znašla pred usodnim razdobjem slovenske zgodovine. Slovenska buržoazija je bila glede na svoje ožje interese razdeljena v dve frakciji, klerikalce in liberalce. Pod pritiskom delovnih množic na eni in načrtov reakcije na drugi strani je bila v Avstriji končno uveljavljena splošna volilna pravica. Vseslovenska ljudska stranka je znala z demokratičnimi gesli pritegniti v svoje vrste večino slovenskega meščanstva in precejšen del slovenskega delavstva. Pretežna večina slovenskega prebivalstva so bili tedaj še vedno kmetje. Pod vplivom vdora kapitalizma v slovensko vas pa se je že tedaj vršilo razslojevanje kmečkega prebivalstva, »beg« kmetov z dežele v mesta, izseljevanje v evropske in izvenevropske države. Socialna struktura slov. prebivalstva kaže, da se je sicer polagoma, vendar stalno zmanjševal odstotek kmečkega prebivalstva. Medtem ko je še leta 1890 znašal odstotek kmečkega prebivalstva 75,1, industrijskega prebivalstva pa 10,3, znaša leta 1910 odstotek kmečkega prebivalsta 66,2, leta 1921 pa samo še 60,9. Medtem pa zraste industrijsko prebivalstvo od 10,3 odstotka na 17,5 leta 1921.) Ob taki družbeni strukturi je razumljiva vloga slovenskih buržoaznih političnih strank kakor tudi vloga slovenskega delavstva; to je leta 1896 dobilo svojo lastno delavsko stranko, ki je bila vse do leta 1918 čvrsto povezana z avstrijsko socialno i Socialna struktura prebivalstva. Naši razgledi, št. 3. demokracijo. Vseslovenska ljudska stranka je dobila na volitvah leta 1911 20 od 23 mandatov, kolikor jih je odpadlo na slivensko narodnostno ozemlje v avstrijskem državnem zboru. Ta položaj si je priborila stranka v glavnem s tem, da je v konkurenčni borbi z liberalci dobila odločilne pozicije slovenskega kapitala v svoje roke. Škof Jeglič je samokritično ugotovil: »Ce ne bi imeli v svojih rokah toliko posojilnic, zadrug, ne bi bil zemljevid političnih strank v naši domovini tako ugoden, kakor jen.* SLS je bila torej večinska stranka, predstavnica slovenske buržoazije in odgovorna za vodstvo slovenske politike v usodnem razdobju prve imperialistične vojne. Po besedah zgodovinarja katoliškega gibanja je bila vseslovenska ljudska stranka ob začetku svetovne vojne »dobesedno gospodarica vseh slovenskih dežel, Iz-vzemši Trsta in Krasa«.* Ker je ta stranka preko svojega političnega predstavništva v glavnem vodila usodo slovenskega ljudstva v tem razdobju, je potrebno, da pojasnimo naprej vprašanje, ali je zares vodila samostojno politiko v interesu slovenskega ljudstva ali ne. Tu trčimo takoj na usodno vlogo Vatikana, ki je imel odločilno in vodilno vlogo pri ustanovitvi in nadaljnjem razvoju in vlogi vseslovenske ljudske stranke v našem političnem življenju. Vatikan je sicer dolgo veljal za zadnjega branilca fevdalizma in za odločnega nasprotnika tako imenovane meščanske demokracije. Zmago buržoazije * Nekaj izkušenj iz zadnjih volitev v deželni ln državni zbor. Škofijski list 1913, štev. 2. in njeno kompromisno stališče do glavnih zahtev buržo-azne revolucije, pač zaradi strahu pred naraščajočim revolucionarnim delavskim gibanjem, pa sta končno morala pripeljati tudi do kompromisa med Vatikanom in buržoazijo. Res je, da je Vatikan iskal sporazuma z buržoazi-jami izven Italije, da pa je v Italiji sami dolgo nasprotoval zmagoviti italijanski buržoaziji, se imel za »rimskega ujetnika« in množicam italijanskih katolikov s svojin- znanim non expedit« branil ak* vno udeležbo v italijanskem pol. življenju. Res je, da je Vatikan le počasi m z velikim odporom prizna-val meščanske demokracije. Ko so nekateri vodje modernega katoliškega gibanja v Franciji le preveč dobesedno razumeli parole meščanske demokracije, je Vatikan z encikliko »pascendi dominict Gregis« udaril z vso odločnostjo po tako imenovanem modernizmu. Vse večja nevarnost pred revolucionarnim delavskim gibanjem pa je silila Vatikan v vse večje in večje popuščanje in sodelovanje z buržoazijo Tako le Vf.tikas v svoji okrožnici »Au millieu des sollicitudes« prišel tako daleč, da Je zapisal: »V boju zoper javni ateizem in socialno demokracijo je treba zgrabiti vse sile, vse dobro misleče, ne le katoličane, na obrambo domovine zoper prevratne elemente.« Ob priliki generalnega štrajka ita'ijanskega delavstva 15. sept. 1904 in volitev, ki so bile pod vtisom tega dogodka, je papež opustil svoj »non expeditu« in dopustil, da se katoliški volivci udeleže voli« cev.