3 nć. 36. številka. Izdanje za ćetrtek 25, maroa 1897. (v Trstu, v istr tek zjntrai dne 25 marca 1897.) Tečaj XXII. „EDINOST« Isbsia po trikrat na teden t iestlh i»-danjih ob torhih, četrtkih li Zjutranjn issdanjp n- 1x4»,ia ob 6. uri zjutraj, voftoriio pa ob 7, ar- vo, kjer bi jih ne smeli imeti! Zaključuj6 vam pa kličemo : vam ni do miru in ljubavi, ampak jedina vaša želja je, da bi Slovani umolknili popolnoma in se u dali I ta l i-j a n o m. Ti posleduji naj bi gospodarili se Slovani, kakor jim drago. No, nadejamo se za trdno, da Slovani bodo znali razlikovati med svojimi pra> imi prijatelji in krivimi proroki in lažnjivimi prijatelji. Duhovnik. Dejal bi, pomiluje je odprl Žiga Planus svojo blagajnico, da bi vzel ven zahtevano svoto, in pri tem so je strahoma spomnil dne, ko je gospod Georges, tedaj stoprav dvajset let star, svojemu strijcu pripoznal, da se je pri igri zadolžil nekaj tisoč frankov. Sedaj pa je vrli mož pričel Črtiti klub ter globoko zaničevati vse ude njegove. In ko je neki dan bogat trgovec, ki je bil tudi zraven, prišel v tovarno, je dejal z navadno dobrovoljno ro-batostjo : .Vrag naj vzame vaš klub v Ch&tenau-d'E*u !.. V dveh mesecih je gospod Georges več nego li deset tisoč frankov pustil pri vas." Oui se je pričel mnejati : »Vi se motite, papa Planus... Vašega šefa že najmanj tri mesece nismo videli pri nas.* Blagajnik se ni dalje razgovarjal, a v njegovem duhu se je ukoreninila misel, ki ga je mučila ves dan. Kje je Georges, ker ni hodil v klub, prebil svoje večere? Kje je trosil toliko denarja? Ni drugače, nego da kakšna ženska tiči za tem. Ko se je bila ta misel porodila v njem, se je pričel Žiga Planus v istini tresti za svojo blagajnico. Stari godrnjafi iz bernskega kantona, ki je vse svoje dni ostal samec, se j 3 grozno bal žensk v obče, Parižank pa še posebe. Da bi umiril svojo vest, je menil, da mora pred vsem drugim to stvar odkriti Rislerju. Storil je to najprej na precej ne* določen način : „Gospod Žorž izdaje mnogo denarja* je o-menil nekega dne. Risler je ostal popolnoma mireu. .Kaj naj jaz storim proti temu, stari mi prijatelj ?... On ima pravico do tega*. In vrli človek je res mislil, kar je rekel. Zanj je bil Fromout mlajši jedini gospodar v hiši. To bi bilo lepo, ako bi se on, prejšnji risar uzor-cev, drznil opominjati. Tudi stari blagajuik se ni upal več govoriti o tem do tistega dne, ko mu je od nekega velikega trgovca s šali došel račun o šest tisoč frankov za kaiemir. In šel je k Georgesu v privatno pisarno. .Ali naj plačam, gospod?..." Georges Fromont je bil malo v zadregi. Si-donija je pozabila povedati mu, kaj je novega kupila: sedaj je že kar po svoji volji ravnala proti njamu. (Pride še.) Po li ti Ako vesfti. V TltiSi IT, rtoe 24. marca 18S7. Naj no veje nasilstvo. Liki orkan besni sedaj progressovski fanatizem, neizpromo pudiraje vse, kar mu ni po volji. Tako se je uničila povsem zakonita volitev gospoda Nubergoja. Volitev je zakonita, proti volit vi ni bil uložen ni najmanji prigovor, verifikacij^ki odsek je priznal hh.ii v svojem poročilu, d,i je bila volitev zakonita, in priporočal je, n h j s« ista o d o b r i. In vendar se je uni čila ta volitev, ker je tako hotel laški fanatizem. Dejstvo pa, (laso proti odobrenju g 1 a-s o v a 1 i isti členi verifikacijskega odseka, ki so p r i p o z n a 1 i, da je bila volitev zakonita, to dejstvo prov/roča, da se to najnoveje nasilje dviga visoko na trža»ko-lokalno površino in se povspenju do splošno - avstrijske politiške važnosti. Zato govorimo o tem lta tem ■estu. Kaj da je Trst za državo avstr,, o teta ne treba govoriti na široko; in to ne le po svoji lastnosti, kakor jedino veliko pomorsko tržišče, ampak — in ta moment je prevažen v politiškem pogledu — tudi po svoji zemljepisni legi. Da bode mogel Trst vršiti svojo veliko nalogo na korist in varnost dižave, treba zdravih politiških odnošajev, spajajoč ih v*e poštene in lojalne življe brez razlike narodnosti — v jedno ve-liko patrijotiško kolo. Tu, kakor nikjer drugje, treba tolerancije, treba liberalnega mišljenja v plemenitem pomenu te besede, tu treba ustvarjati toček, ki bodo družile vse narodnosti, bivajoče tu, in delujoče v procvit tega mesta. Progressovn stranka ne pozna teh pomislekov in gazi v blato zakone najprimitivneje parlamentarne dostojnosti. Kar je storila progrrssovska stranka s* svojim sklepom od minolega ponedeljka, to je izravni napad na parlamentarno načelo, na parlamentarno dostojnost, na pravico — volileev. To so nezdravi odnošaji, ako ima vse v svojih rokah stranka — ki je zbe-snnla v svoji strasti, ki žali na nnčuven način naj-lojalueji dei prebivalstva, ki sili naravnost v obup to prebivalstvo. Odločilni krogi bi morali vendar malo pomisliti, kaj znaci to, ako ljudstvo — obupuje. Obup prebivalstva, ogorčeno čutstvovanje, to 80 žalostni pojavi, sofebno v poki ajini, ker j« ljudstvo takorekoč permanentni stražar države. To so državno - politiški pomisleki posebne teže in oni, ki imajo prvo besedo v držaji, naj si nikar ne maše ušes pred temi pomesJiki. Dižavnozborske volitve. Včeraj je volilo veliko posestvo v Dalmaciji. Hrvatski kandidat profesor L u k a Z o r e je dobil 318 glasov, Italijan Bonda pa 194. To je torej sijajna sn-aga domače sloge proti Italijanstvu. Dalmacija je torej očiščena. To nam bodi v tolažbo. Saj so bili tudi v Dalmaciji nekdaj žalostni odnošaji. * * m Po druzih pokrajinah so volila včeraj vele-posestva in trgovinske zbornice. Vsega skupaj je biio včeraj izvršenih 18 volitev. To je bil razmetno najsrečnejši dan za nemške liberalce, ko so volile same privilegovaue skupine. Tn je še zatočišče liberalcev, do pravih ljudskih mandatov jim je zaprta pot. O volitvi v veleposestvu goriškem nam pišejo iz Gorice: Boj se je zaključil s porazom našega kandidata. Takega izida smo pričakovali, ker je bilo že vse proračunjeno tako tam — kjer so tako hoteli. Imenik volileev je bil sestavljen tako, da na*a zmaga ni bila mogoča. Od 30 naših reklamacij je bila vnprejetili le polovica, ostale pa so bile zavrnjene povsem neutemeljeno. Ne samo da so bile zavrnjene naie reklamacijo in vspre-jete vse oue uašiU nasprotnikov, ampak še zbrisalo je osem naših veleposestnikov, proti katerim so reklamovali noši nasprotniki. Ukljub temu tako pripravljenemu imeniku bi bili morali zlagati mi, da ni vlada prihitela na pomoč nasprotnikom še v zadnji uri. Z odlokom od dne 21. t. m. je namreč brisala uradnim potom se nekoliko naših volileev, ki so imeli že v rokah svoje izkaznice. K vsemu temu je prišlo še dejstvo, da »o nekateri naši veleposestniki zamndili volitev komisije in je tako prišla ista v roke nasprotnikov. Vlada je sicer imenovala trojico naših, ali ti so bili obnemogli proti zvijačam Pajerjevim. Pasledoji je bil namreč predsednik komiiije, in je v tem svojstvu kar kemiški analizoval podpise ua naših pooblastilih. In ker so bila ista podpisala od Slo- vencev slovenskih imen s slovenskim pravopisom, in ne tako, kakor se je glasilo njih popačeno ime na izkazoicab, jo večina komisije odbila menda 12 naših pooblastil; nasprotno pa je pripustila 15 uo-torično nezakonitih svojih glasov. Zmaga je bila proračunjena že naprej. To, kat smo zvedeli Slovenci še-le ob 6. uri zvečer, da je namreč dr. Verzegnassi izvoljen z večino 38 glasov, so vedeli Lahi že ob 2. uri popol. in so se že tedaj pripravljali na demonstracije. Grof Coronini je dobil 183 glasov brez odbitih dvanajstih pooblastil, kar znači 195. Vrlin tega so brisali uradnim potom še 6 ali 7 naših. Za Verzegnassija je glasovalo 221 velepostnikov, med istimi 15 nezakunitih, dva ali trije slovenski podkupljene i, potem nekateri, ki niso držali besede, dane grofu Coroniniju, da bodo volili njega, oziroma, da ostanejo doma. Med poslednjimi je bil tudi grof Lan-thieri, ki ima svoja posestva — zapomnimo si to 1 — v Vipavi. Ta visokorodni mož je glasoval za Verzegna.^sija. Istotako Tosi Gavdencij iz Skrilj, Bolaffio iz Ajdovščine, grofica Formentini iz Brd, mesar Fogar iz Pevme, ravnatelj .Monta' in župan v Stvrjanu Fabris iu še nekateri drugi posestniki, živeči med Slovenci. In ukljub vsem tem mahinacijam bi bila še vćdno zmaga na naši strani, da ni komisija postopala nezakonito. Resnici na liubo pa moramo konstato\ati, da je trgovec Jurij Mose nam dal pooblastilo, dssi jso mu žugali nasprotniki. Proti Slovencem je bilo — v s e 1 To se je pokazalo tudi o demonstraciji in večerni bakljadi. Vojaki so zaprli vse uhode iz okolice v mesto, da ne bi se dogodilo kaj hudega goriškim demonstrantom, ki so upiii „abbasso i ščiavi", „morte", „m..." itd., ter so nepretržno prepevali „Lassčpurche i canti e subii*. DruL.il je žalila in izzivala grozno in — svobodno. To si moramo zapomniti. Demonstracije so trajale vso noč in cel6 še danes zjutraj (23.) V suboto zvečer — i to treba zabeležiti — je bilo posvetovanje na ces. kr. okr. glavarstvu. Tega posvetovanja so se udeležili baje : P a j e r, Verzegnassi, Venuti, Graziano L n z-z a t o, komisar P r i n z i g ter gospod — Božiči Položaj na Kreti. Danes je zopet vse tiho. Ker ze nimajo druzeg.l javiti, ponavljajo i« Aten že večkrat došlo poročilo, da v Kaneji nadaljuje plenjenj« in v nekaterih krajih otoka da so praske med mohatnedanci in uporniki. Grški službeni list objavlja kraljevski dekret, gladom katerega je zasnovati 12 novih bataljonov pehflte, 14 baterij topništva, jeden bataljon ženije in 6 stotnij vozarstva. Torej se Grfika k ljubu vsemu marljivo pripravlja na vojno. Včeraj so dospele v Kanejo prve pomožne čete francoskega vojnega oddelka na Kreti. Francoske vojake je pozdravila ruska eskadra, na kateri so glasbe svirale tmarzel4zow. Različne veati. Prihodnja številka našega lista izide še lev soboto zjutraj. To radi današujega praznika. Dejanj potrebujemo In ne besedi „Triester Zeitung" obsoja parlamentarno revolucijo, ki jo je uprizorila stranka progressova z uničenjem volitve Nabergoja. Pravi, da je to čin grde uetole-raucije, tembolj, ker gospodi ni bilo niti do tega, da bi, če že ne opravičili, vsaj nekako navidezno olepšali ta svoj čin. Dalje pravi „Triester Ztg.", da je ta čin čudna ilustracija k zatrdilom progre-Bovcev o njih ljubezni do okolice. — Res, čudu* ljubezen je to, ki ne privošča okolici niti zakonito izvoljenega zastopstva. — In mi bi bili jako hvaležni „Trienterici" na tej obsodbi, ako ue bi bila ista .Triesierica" par dni poprej delala globokih poklonov pred istimi možmi, ki so zagrešili ta grdi čiu netolerancije M — Sai se „Triesterica' ne bode hotela zagovarjati, da ni poznala teh mož 1 Poznala jih je, kakor jih poznamo mi, vedela je, kakor vemo mi, da ta gospoda ne pozna ozirov do nikogar, razun — do sebe, In ako so se morda sedaj nekoliko potuhnili nasproti krogom, v katerih se giblje „Triesterica", je to le taktiški manever. V resnici pa je tako, da so se le ti krogi približali progi easu, in ne progresso njim. Vse te besede „Trie§t«ričine" o netoleranciji niso vredne niti piškovega oreha : z dejanji naj bi bili gospoda storili nemogoča taka nasil-st v a. Nemiri po Primorskem. Tega spričevala nam ne more odrekati nikdo: da smo šli mi te dni do skrajne meje samozatajevanja T svojih poročilih o izgledih po okolici smo se boječe izogibali vsemu, kar bi utegnilo biti le podobno kakemu vspod-bujanju ljudstva do nasilnih pojavov; kolikor smo pisali o tem, je imelo le ta namen, da moralno povzdignemo naše ljudstvo v tej dobi nesreče, ki nas je zadela. Skriti in sramovati bi se bili morali pred slovenskim svetom, ako ne bi bili storili te svoje dolžnosti. O izgredih po Istri pa smo molčali do sedaj. Mi poživljamo kogar-ii-bodi, naj se le oglasi, ako ima le senco kakega dokaza za nesramno trditev židovskega časopisja, da so vse to, kar se dogaja sedaj po Primorskem, uprizorili naši voditelji 1 Mirno vestjo lahko trdimo : ako je prišlo do neljubih dogodkov, prišlo jespontanno iz ljudstva samega. Zato je naša sodba taka — in tej sodbi more pritrditi vsako —, da te dogodke treba soditi z dvojnega stališča: sodnik sodi te dogodke se stališča pisanega zakona, državnik in politik jih pa mora soditi po vzrokih, po čutstvih, ki jih je polož 1 stvarnik v človeSka srca. Politik, ki hoče biti pravičen sodnik o takih dogodkih, mora imeti zmisla za to, kar se godi v duši človeški, ko vidi ali meni videti v n e b o-vpijočo krivico. Mi smo molčali dosedaj o izgredih po Istri, ker nismu hoteli uli vati olja v ogenj. Sedaj pa, ko brezvestni neprijatelji hote valiti krivdo tja, kjer je ni, na naše može, sedaj bi se kazali brezvestne do svoje lastne stvari, ako ne bi reagirali proti brezvestnemu početju brezvestnih ljudij. No, pa tudi danes se hočemo sklicevati le na priče. V Pulji je bilo te dni hudih izgredov in v nemških iu italijanskih listih je kar mrgolelo klevetanj na adreio našega naroda trpina. Vse, vse so baje izzvali slovanski agitatorji. To je bilo vedno tako: nasprotniki ne poznajo nikake meje v svojem besnenju, ako pa pride do reakcije od strani proganjanih, potem morajo poplačati ves račun — slovanski agitatorji. To je že tako metoda v tem laganju in prikrivanju resnice. Sedaj pa čujmo, kako piše list ,Reichswehr" 0 izgredih v {stri 1 „Zadnji volilni vspehi so na nevaren način razgreli glave našim italijanissimom. Predvčerajšnjem so priredili bakljado in razsvetljavo mesta. Velika množica se je valila po ulicah inje vsklikala .evviva* italijanskim poslancem. Prvo je bilo zasramovanje Slovanov 1 Vsled tega je prišlo pred g'e lališčem iu po ulicah do hudega spopada med Italijani iu Slovani ; tndi streljalo se ie in je bilo več i-Aujeuih. Priti sti morali dve »totuiji vojakov, da se izpraznili ulice. Vsi javni lokali so se morali zuprati. Situacija v Poreču, kamor je odšlo vojaštvo, zadobiva nevaren značaj. Mesto je uprav obkoljt-no od kmetov. Od irredentistiške strani se širi vest, da so Slovani iz Rusije dobili denarja in orožja. „II Giovine Pensierj", to glavno glasilo italijansko v Pulju, poroča, daje množica o ta m k a j š u j i h izgredih vsklikala burne »Pereat" Slovanom, vendar pa ti di isto glasilo, da je slovanska agitacija vzrok 1 z g r e d o m I Iz kratka: jako .veselo" postaja sedaj v naši Primorski*. Iz tega poročila povsem nepristranskega glasila je jasno razvidno, da so žalili in izzivali Italijani iu naši so se — branili. Po italijanskih nazorih p;i j« seveda kriv oni, ki s^ brani, ako je ta nesrečnež slučajuo — Slovaul O izgredih pred P o r e č e m pa nam pišejo od tam : ltalijauHka gospoda so brzojaviii v svet bombo, Ja v nedelj ) dne 21. marca se ima dvigniti proti Poreču 10.000 kmUov. Le zato da so gospoda in fakini dne 10. marca mahnili v Poreča po naših volilnih možeh. Due 16. marca so naši kmetje mirno spremljali svoje može v Poreč, ker so se bal: po vsej pravici, da iste zopet napade poreška fakinaža. Kn- pa ima strah velike oči, izposlovali so italijanska gospoda, da j* došlo iz Pulja v Poreč 400 vojakov brauit italijansko kožo. V soboto so hodili po vseh vaseh močni oddelki vojakov. Vsi, možki iu ženske, so zapuščali delo na polju, ter so začudeno povpraševali vojake: ali so morda tu vojaške vaje, ali pojdejo na pomoč kri-•tijanom proti Turkom ? Istotako ao se povpraševali med seboj vojaki in njih zapovedniki: čemu smo došli semkaj, proti komu, ko je vse na delu, na polju ? — In mi vprašamo: zakaj so italija »ka gospoda bivz potrebe vznemirjali ves avet ? Menda zato, ker so se hoteli maščevati na izgubi kmečkih občin v Istri. A mi menim), da bi se ! krivica, vn^bovpijoč greh ; vzeli italijanska gospoda ne smeli tako igrati z narodom in c. kr. vojsko. Ko so dne 10. marca kričali v Pazinu in Pulju, sosebno pa v Poreču: Abbasso con pelle di pecora, morte ai schiavi, evviva Bar toli, abbasso Laginja, Evviva I*tria italiana ! — in ko so hodili po mestu kakor sansculoti o času francoske revolucije, tedaj ni trebalo vojakov proti našim kmetom, kajti mirno so gledali od daleč, kako je zmagalo nasilje nad pravico, krivica nad poštenjem. Vso to komedijo so uprizorili Italijani iz maščevanja proti hrvatskim kmetom okraja pore-Škeg*. Ta italijanska gospoda so taki, kakor oni volk, ki je hotel rastrgati jagnje, češ, da mu isto vodo kali. Zato bi bilo le pravično, da bi italijanska gospoda tudi plačali stroške za to „okupacijo*. Stvar pred Porečem je bila torej jednostavno taka-le: Dne 10. t. m. so poreški pouličnjaki napadali naše volilne može. V skrbi, da bi se ti napadi ponovili tudi dne 16. t. m.( je ljudstvo spremilo volilne može do Poreča. — V očigled tolikemu številu kmetov si seveda poreški junaki niso upali razgrajati proti hrvatskim volilnim mo žem ; zato dajajo duška svoji jezi z lažmi in obrekovanji, ki iili pošiljajo v svet, kakor da bi bila okolo Poreča prava pravcata revolucija. Volk kriči, da mu jaguje kaii vodo. Obrekovalci so toli brezsramni, da trde, da je Laginja kriv na izgredih. Kdor pozna mirno nrav tega moža, ta ve, koliko je vredno tako obrekovanje. Ali postojmo malo. Morda je dr. Laginja res nekoliko kriv, ako bi hoteli smatrati za krivdo dejstvo, da ni hotel vzeti na-ee odgovornosti pred razburjenim narodom, da bi ga miril. Da pa dr. Laginja nikdar več ne V3prejme take odgovornosti, to je mož že lojalno povedal toliko v parlamentu, kolikor na lanskem občnem zboru društva »Edinost". Čemu torej klevetanje ? Isto velja za tržaško okolico gled6 govoričenja, s katerim »Piccolo* opravičuje neodobrenje volitve Nabergoja — češ, da ni zinil nijedne besede v pomirjeuje ljudstva „kakor bi bila njegova dolžnost". I tu velja: kdor je kriv, da je zapla-polalo, ta naj gasi 1 Nemirov po Primorskem nismo krivi mi, ampak oui, ki delajo krivico in ogorčajo s tem čutstvovanje naroda. To naj si zapomnijo ■a vseh straneh I Po okolici ni bilo včeraj nikacega posebnega dogodka. Pač pa se je predvčerajšnjem izbrala v Skednju vsa v a*, ko so je dozualo, da mestni svet ni potrdil izvolitve Nabergojeve, ki je bil izvoljen zastopnikom ravno tega okraja. Ljudstvo je šlo v sprevodu do blizu mesenega pokopališča. Prepevalo je in neprestano vsklikalo »Živio Nabergoj*, toda mir se ni kalu. Redarji so sic^r sledili demonstrantom, ali Miso posegnili vmes, da bi preprečili demonstiacijo. — Na Prošeku so se vedno vojaki. Sicer pa s« je ljudstvo pomirilo nekoliko, in so se jeli vračati pobegli cikorijaši. — O dogodkih v Bazovici muo prejeli daljši dopis, katerega priobčimo v soboto. S tržaškimi razmerami se b&vita oba slovenska dnevnika ljubljanska. Hvaležno beležimo ta dokaz sočustvovanja. Člankov v „Slov. Narodu" in „Slovencu* ne moremo ponatisniti doslovno iz ozi-rov na naše tiskovne razmere. Le par odstavkov naj navedemo tu! „Slovenec* piše med drugim: »Eliuega državnega poslanca uzela je tržaškim Slu vencem židovska iredenta. Terorizem, nasilstvo, gospodarski pritisk na odvisne volilce še morda nikjer iu nikdar niso praznovali takih orgij, kakor pri izvolitvi..... ............Mauronerja. Kaj čuda, da je potemtakem poštena, možata slov. okolica podlegla .....tržaškega mesta". Omenivši, kako si prizadevaj«« tržaški irre-dentovci da bi uresničili svoja stremljenja, zaključuje »Slovenec" : »Tržaški Slovenci to dobro vedo ! In če se temu z vsomi silami protivijo, je to njih delo do-moroduo, dinastičuo, avstrijsko in vsi avstrijski faktorji bi ji morali podpirati. Kdor jih ne podpira, njihovo delo podiral Videant consules". »Slov. Narod* pa piše med drugim : »Dne 18. marca t. 1. bil je za Trst in slovensko okolico, za slovenske dežele, za vse Slo- vane in za naso Avstrijo dan žalosti. Nad nami Slovenci zgodilo se je nečuveno nasilstvo, grozna so nam jedini slovenski državnozborski mandat, ki j« bil do sedaj vedno v rokah našega prvaka, za državno in za slovansko stvar prezaslnžnega moža Ivana Nabergoja. Kakih gnjusnih sredstev, kakor podkupanj, pretenj, nasilstev in barbarskih Činov se je posluževala nasprotna progressova stranka, da je prodrla z Garibaldincem Mauronerjem, tega ni moč opisovati; tudi gojimo vsi patrijotični Avstrijci nado, da mora pravica prodivti. Žalostna resnica v tem hipu je pa, da je 40.000 Slovencev v Trstu in okolici ostalo brez zastopnika v drž. zboru in 100.000 Italijanov imelo bode 5 svojih državnih poslancev. Naše stanje je sedaj obupno in pričakujemo izvestuo, da bodo slovanski poslanci soglasno skrbeli za to, da Mauroner ne sede na sedež, ki pripada slovenskemu poslancu in da Mauroner še sramotneje zapusti zbornico, kakor jo je o svojem času zapustil Vergottini!" Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v pušici nabiralniku g. J. Turka v Škorklji 4 gld. Nj. c. in kr. Visokost nadvojvodinja Štefanija dospela je predvčerajšujrm s6 spremstvom v Dubrovnik. Osnričiua-vdova se je nastanila v hotelu »Imperial" ter je izjavila svojo iskreno zadovolj-nost na tem svojem obisku Dubrovnika. Oproičenje od vojaikih vaj. Vsled prošnje miuist«rstva za pravosodje so za to leto oproščeni od vojaških vaj vsi sodnijski uradniki, nahajajoči se v pričuvi (rezervi). Izvzeti so samo oni, katerim je letošnje leto zadnjo v rezervi. Čast. naročniki „Brivca" naj oprostijo, ker je zadnja štev. prišla nekaterim prepozno v roke. Zaradi mnogega dela bil je list dotiskan šele v soboto o poluuoži. — Upravništvo bode skrbelo, da se ta nedosutuk ue povrne več. Upravništoo „Brivca*. Čeiki izletniki v Dalmaciji. O Veliki noči pride okolo 100 čeških izletnikov v Dalmacijo. Izletniki si ogledajo med drugim vodopad Krke, Kaitela, historiške izkopine v Solinu itd. Slov. povsko društvu v Ptuju priznalo je razpisani nagradi po 80 kron skladbama „Domovini*, moški zbor z tenor samospevom, ki ga je poslal g. F. S. Villiar v Zagrebu in »Domovini", mešani zbor, ki ga je poslal g. Lavo«lav Pahor v Logatcu. Besede obeh skladb so našega dičnega pesnika Siuio ia Gregorčiča. O teh dveh skladbah izrekel se je ocenjevalni odbor posebno laskavo. Kar se tiče drugih skladb, izrekel se je ocenjevalni odbor slede večiue jako pohvalno, posebno pa glede sklar.eb „Večerna* od Petra Jereba v Litiji, »Vijoličen vonj" od A. Sachsa v Ljubljani, „Srce siiota", „Vesni" „Smehljaj se* od A. Jfsetia v Mariboru, »Izgubljeni cvet" od dia. Sclnvaba na zatem se izvestno povzdigne v njej obče blagostanje, katerega je nujno potrebna! Nenavaden dogodek. V nekaterih čeških lntih čitamo zanimiv slučaj, iz katerega sledi jasno, kako važno je zavarovati svoje življenje za slučaj smrt . V Meluiku je umrl tamošnji profesor trgovinske šole g. Jaroslav Pavliček v starosti 30 let. Prav pred svojo smrtjo, dne 22. januvarja t. 1. dopo-ludne, dal se je zavarovati pri banki „Slaviji" v Pragi za 1000 gld. Banka „Slavija" sprejela je zavarovalno pogodbo, ki je stopila v veljavo z go* renjem dnem ob 12 uri opoluclne in prav tistega dne ob štirih popoludno je nagloma umrl prof^or Pavliček. Kakor razvidno iz zahval, ki jih je poslala mlada vdova po čeških listih, izplačala ji je »Slavija* takoj brez najmanjših ovir in brez vs- h odtegljajev ves zavarovani kapital — kar ni navada pri druzih zavodih — in je tem činom dokazala najsijajneje svojo kulantnost. Kako modro je torej zavarovati svoje življenje za slučaj smrti, in zlasti noben zakonski mož ne bi smel biti nezavarovan. Zavarovati pa ni potreba svojega življenja pri tujih, naši narodnosti često sovražnih zavodih, kajti, kakor kaže gorenji slučaj, zasluži tu li naša domaća zavarovalnica »Slavija" popolno, neomejeno zaupanje in k njej zatekati se je dolžnost vsacega pravega rodoljuba. Duhovit odgovor je dal nedavno grški minister za zuuanje stvari, Skuzes, nemškemu odposlanca v Atenah, Plessenu. Kakor namreč javlja francoski časopis „L' Ilkutration", se je podal Plessen naravnost k Skuzesu, ko se je bil polkovnik Vassos z vejsko izkrcal na Kreti ter vpr šal ministra s pravo prusko oholostjo in nadutostjo: „Kako je Grška mogla zasesti Kreto brez dovoljenja Nemčije?!" Minister Skuzes je hitro zavrnil Prusa : „Baš tako, kakor je svoječaano šla Nemčija in je brez dovolj e li ja Grške zasedla Šlezvsg-Holštajnsko*. Na ta izvrsten odgovor s« je Prus ugrizel za ustnico in odšel dolgim nosom. A vendar kaže tudi ta malenkostni dogodek, kako radi se Nemci mešajo v tuje stvari ! Sodnijsko. 25letni Jakob Poškar in 28Ietni Fran Komol, kmeta iz okolice ajdovsko, bila sta predvčerajnjeua pred tukajšnjim sodiščem. Poškar, obtožen radi žaljeuja Nj. Vel. cesarja in javnega nasilstva. Komol samo javnega nasilstva.Poškar je dobil 10 mesecev, Komol pa 6 tednov ječe. Koledar. Danes (25.): Oznanjenje Mariji Devici. — Jutri (26.) Emanuel, mučenec; Ludger, škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri, zatoni ob 6. uri 13 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 11 stop., ob 2. pop. 145 stop. C. Najnovejše vesti* Trst 24. Danes o poludne je bila seja našega občinskega sveta, da bi si izvolili župana, toda ostala je brezvspešna, ker ni nobeden kandidatov dobil absolutne večine. Kandidata sta bila Pitteri in Viauello. Volili so dvakrat in potem je sledila ožja voLtev. Vnela se je razprava, da-li volitev nadaljuje. naj se volitev nadaljuje. V razpravo sta posegla Vranskem, »Planinarica* od Ferda Juvauca v Cir- I tu(li slovenska svetovalca Kosec in V a t o v e c, T7-_!-£i. t u i t-* -t. ™ ■ rt oba sta bila za to. da (M vnlitav nadaliiiip Tri uri kirci, „Kvišku bratje" od Danila Fajgeljtia v Sr-penici in »Avstrija moja" od Franja Schneidera v Lutomeru. Ker nam nekateri gg. skladatelji niso naznanili bivališča, prosimo, da reklamirajo, ako ne dobć skladeb do 5. aprila. Konečno izieka odbor v/em gg. skladateljem prisrčno zahvalo za poslane skladbe in prosi, da ga tudi za naprej blagohotno podpirajo.Bog in uarodl Odlikovani skladbi pevali se bosti na piihod-njem velikem koncertu Odbor. Ljubljana po potresu Od tam se nam poroča 23. marca t. 1.: Ugodno pomladansko vreme oživelo je v našem mestu te dni stavbeno gibanje: te dni se je prič«la droga stavbena doba po potresu. Tudi letos se mnogo dozida v Ljubljani, ali pa se poškodovano prenovi in prezida. Dočira so se min. leto gradila večinoma zasebna poslopja, sezida se lecos mnogo javnih poslopij, ki bodo do zime pod streho. Do toga časa bodemo imeli v Ljubljani že kakih 200 in več stanovanj na razpolago, in zatem je npati, da bode konec kričeče visokim nnjemšči-nam in neznosni draginji, ki vlada sedaj tukaj in odganja razne stanove v predmestja iskat stanovanj, tujce pa plaši nastaniti se tu. V štirih ali petih letih bode Ljubljana do cela prenovljena in z modernimi stavbami iu napravami preskrbljena, oba sta bila za to, da se volitev nadaljuje. In pri tem se je zgodil čudež: galerija je ploskala Valovcu. V tem zinislu se je sklenilo, da je voliti še enkrat. Toda tudi to pot ni b;lo uspeha. Slednjič se je sklenilo, da se bodo volitev nadaljevala danes zvečer ob 7. uri. Kaneja 24. Proklamacija admiralov poživlja ustaše in grške vojake, da naj se vzdrže vsacega napada na turško utrdbe. Proklamacija o blokadi pravi, da se izpostavi uporabi sile vsaka grška ladija, ako prekorači določeno mejo. Rim 23. Paprž je vsprejel velikega kneza | ruskega Nikolaja, katerega ja spremljal dosedanji v zastopnik Rusija v vatikanu. | Volilcl! i ki žele podpisati utoka zoper vo-j litvi FLortisa in Mauronerja, naj j se potrudijo v „Del. podp. dru-j štvo". Čas je do 29. t. m. dopo-ludne. Zobobol olajšujejo ; zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljen j (Dunajska cesta) ' katare so bile odlikorano z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k j Vis. prejasne gospe prestolonaslodnice-ndove nadvojvodinjt . |C Btefanije "M ' Steklenica velja 'JO kr Trgovinska bnojavk« ln v >«tl. Bn^.iirptit Pionio« ' j« an 717 718 Pšenica /a ■pomiad lt>97 7.74 do 7 75 Oves za spomlad 6.68—6.69, I spomUd 6.3t5—6.38. Koruza za maj-juni 18»?. 3.56 3 57 PA«nica nm oii kil. f. 8'0S - 6 00 od 79 kilo. 8.15—8-So. o .i 80 kil. f. 8 20—8 25 od 81. kil. f. 8-25 8 30 , cd L2 kil. for —.----- Igrana 6'10-8'— f-r "i 5-66—6-10 Silne ponudbe, povpraševanje jako mlačno prodaja 15000 met. st., trg mlačen, cene za 6 nv.zaf>et ceneje. Vreme: lepo Nerafinirani sladkor for. 12.02 do 11-92. Za maj f 11.95. mirno. Praga. Centrifuga! novi, pontavljno v Trst r. e > viud oJpesiljatev prečoj f, 31 50 31 75 CunoM-JC« §3 75—•—Četvoro 3S'76'~\ V glavah sodih 36' - ^ra. u7ii rtanto* ;*no t v-ajc •i-i maro 55*25 i« juii 56.50 bo|je Ea abarg. Santoa gooii averuge it marc 46.— za maj-46.—, za september 47.— za deceinbnr 47.25 mlačno, 1000 suhih orehovih, lipovih, javorovih, brestovih, eešnjevih, hruševih in hrastovih plOhO • ^ po 3—5 col debelih je na prodaj. Kupci naj se obrnejo do Janeza Lenarčiča, lesnega trgovca v Želimljah p. Studenec, Kranjsko. Ht_________ ______________* Dan^Jnha 23. marca danog Državni dolg v papirju .... 100-70 „ * v srobru . . . 100 70 Avstrijska rent* v zlatu . 122.50 k rotinh . . . 100.'0 . 359.-. . 119.70 .......WW«/4 11.74 KrO'Mtne uknij* London 10 Lst. ffapoiMni . . 45.10 RS»7. včeraj 100.50 100.50 122.35 100.10 356.25 119.70 9.52'/g 11.74 45 05 Društvo doslužnikov katoliške duhovščine. Dovoljujemo se povabiti p. n. gospode duhov like, da pristopijo kakor členi doslužnikov (ementov). To druvtvo ima namen, da aa slučaj invalidnosti na podlagi medsebojuo.-ui zavaruje primerno rento vsem osebam d u h o v a k e g a stanu v Avstriji, katere so vstopile kakor redni členi v društvo ter vplačujejo premijo, primerno svoji starosti. Kakor redni člen se more vsprejeti vaaki v Avstriji bivajoči duhovnik, ki ni se prekoračil 45. leto ter je duševno in telesno zdrav. Koliko je vpiačati premije za vsakih 100 gld. rente na leto, je razvidn o '.% doli sledečega tarifa. Kakor podporni člen se mare va p loj a ti vsakdo, torej tadi lajik, ako daruje društvu ali 100 gld. jedenkrat za vselej, ako pa najmanje po 5 gl. av. velj. na leto. Podporni členi nimajo ni-kakoiš/ie odgovornosti za zavarovalna opravila pomočne blagajne. Podporni člen more izstopiti, kadar mu je volja. Zajedno prosimo p. n. gospode duhovnike, da pomagajo graditi društvo duhovniških doslužnikov s tem, da na dekanijskih iu svobodnih du-liovskin koitlerencijah spregovori v prid temu društvu in da delugejo časnikar, ki v iuteresu dsustv*. Pravila iu prospekte razpošilja n* zaliteva-nje zastonj ravnateljstvo društva na Dunaju, 1. Wipplingerstrasse 30. Tarifa (neito in Iirutto) za uplačevanja zavarovalnine, n) za rastočo invalidsko rento. Nič več kadija,! Balzamski petoralski prah ozdravi vnuk kašelj, plnčni in bronhijalni katar, dobiva so v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dne mori" Trst, velik trg. Poštne pošiljatvn izvršujejo so neutegoma. „Goriška tiskarna" A. Gabršček V Gorici, Gospodska ulica št. 9. ima v zalogi vse tiskovine za županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise: „■oča", tednik, cena gld. 4.40. — „Primoreo" vsakih 14 dnij, ena 80 nvč. - „Slovanska knjiA-nloa", v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina za jedno leto gld. 1.80 Doslej izšlo 56 snopičev. - Knjlinlo« mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike 20 nč. Doslej izšlo 23 snop. — „Materino delo za Boga in domovino", 70 nvč. — roman »Bele noči". 25 nvč. — „Venec skovan ■kil* poveatU" 55 nvč. — „Rntarjeve črtice o pokn. truliji Gorički in GradiSki", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrenčič, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakama Pipan v sprehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici. Wertheimov šivalni stroj na dvojen priHtek Nemški fabrikat prve vrste za domučo in obrtno rabo, razpošiljam z Dunaja na vse krajo avstro-ogerske monarhije. stroj na noge z visokim držalom stroj na roko z visokim držalom stroj z ladjico na 30dnevna poskušnja 35 gl 50 nč. 81 gl. 50 nč. 49 gl - „ 51ctno jamstvo. Vsak stroj, kateri se ne obnese izvrstno v času _______ vzamem nazaj na moj* Rtro&ko. Cenik in šivalni uzorci do iti jo im zahtev. Razpošlljalna hiša šivalnih strojev Lola Straust trgovskosođuo protokoliraua firma oflkrl ovaloc društva c. k. državnih uradnikov. DUNAJ, IV., Margarettenstrasse žt. 12 gs. f 'j u ^55.j r A: ^ .V '' * BBS-- J."' m G. T ti n n i e s Ljubljana. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta : žajre in stroji /a obdelovanj« lesa. Borzni trg St. Id Sedanja razstava: Vele^animivo potovanje preko Ka-sela in okolice v Virteuibergu pogled na hišo bajk bratov Rrimm, Wilhelmi8h0he, ječo Napoleonalll. Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov. Bedaki pozor! Via del le Poste, št. 3 nasproti Pitscluiu odprl sem novo pekarno in sladščicarno. Kruh, svi">. vsaki čas, bel, fin 14 nvč. K. „ / mlekom 16 in 18 „ . „ z maslom 20 „ 24 „ „ Moka n tjfineis.i 14, 16, 18, 20 i u 24 nč. kilogr. Imam sreeiHitete: ruski in kinoški čaj, sladščice kavo in čokolado t,er biskvite Antona Gatti. Na dom pri. to ! Pošiljatev od 5 k I. na v vej proti povzetju. Cene imam nizke, da nil-jer ni takih; priporočan s- Vam rojaki ndanost t> A. Šioti pro- minjnnju kurzov, bilanca (A) „ 3b3.822.42 Reserva zavarovanja proli pr«- m.ujanju kurzov,bilanca (B) „ 243.33P83 Rezerva Hpeeijalnih dobičkov zavurovanja na življenj« B SOii.OOO-— Občim resovva dobičkov „ 1,187.164 8fi Urad ravnateljstva : VaJdh'lvo (v lastnoj hiš). i. KOPAČ ;it(. V vrttln. piplrjlh na 4-'hi«vni odkaz 2'/» o. OJ/ - ^ /4 • 3"/. b) za stalno invalidsko rento I. do 25 40 7 75 7 75 n. 26—30 35 8 35 75 9 10 ni. 31—35 30 11 — 75 11 75 IV. 36—40 25 14 70 75 15 45 v. 41—45 1 20 20 10 75 20 85 Opomnja. Ako no plačuje na l/» lita, jo troba 11/°/0 doklado 1/ 00/ n i 4 M a /o m „ na meseo, B 6% „ (Doklada se računi od lotne premije, vključno dodatek zu upravo« stroške.) Vstopnina, ki se vplača jedenkrat ta vselej, iznaša 1 gl. za vsakih 100 gl. rente, ki naj se lavaruje, najmanje pa 4 gl. ITačolnik vodstva ; Ravnatelj : Rudolf Eichkorn. Emannel Woltawa. kilogram po 2 gld. 45 nč. Ha so one svie, koje noBijo pretokolirano tvornično znamko, nepokvarjeno, jamčim se Bvoto 1000 kron. Svečo slrboje vrBto za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj so po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Lacrima najfineji.......klgr. po gld. 1.20 fl običajni....... » « » 1.— Oranis............ n r n —«60 Blago pošilja 8«: na vso strani avstro-ogorsko monarhija poštnino prosto. Liniment. Capsici comp. s sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripozuano i c vrstno, l»ob'čine blažeče mazilo; dobiva ho po -II) ]iv'\, 70 nvč. in 1 gld. po vauh lo-karnab. Zub . vn naj ho blagovoljno to gploSno priljubljeno diMuače .sredstvo na kratko kot Merjev liniment s „airom" ter naj *•« previdnnH no v-prejiuojo le take Steklenico Unt pristne, ki imajo znano varstveno zuuiuko „sidro". Richterjeva lekarna .Pri zlatem levu" v Pragi V napoleeail) aa 30-diievni odkaz 2°/e 3-merteČiM 2'/t% «• • • 2V.7- Za j» !■ lrnt'*ra ho mornjo izplačoti r diinjih bau^o < i' av->tr. veli., »topijo novo nbvestno ti>kt ■>• trnSkov Kupnja iu prodaja vre>liu»m ■ j, 4i v iz, kakor tudi vnoveonje kuponov uroti odbitku 1 °/„0 provizij«, lnkaso vsilil vrst pod najumestnejšiini pogoji. V r e fl u j in i. na JamčPvri- ilstlne pogoji po dogovoru. Kredit na clokumento v Londonu Parizu, Bero-linu iiti v drugih mostih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditn* p <■ ma uu katerokoli mesto. Vložki v pohrano. 8]»r«jt>joa!i> t* v pohrano vrednostni papirji, zlat ali irebrni donnr, inozomski bankovei itd — po pogodbi. Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijaiinke v italijanskih frankih, ali papo dnevnem curau. Trst, 2. febrara 1896. Lastnik kenstrcij nsta .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran (vodnik. — Tiskarn* Dolenc v Trstu.