KATOLJSK CERKVEN LIST. ..Danica - izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarmci sprejemana začelo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 8()kr..za ' 4leta90kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan popi ej. List 9. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 3. susea, 1893. Škofovska zlata maša papeža Leona XIII. Vsi katoliški časniki navdušeno popisujejo škofovsko zlato mašo Leona XIII. Rimsko mesto je bilo že 1<>. svečana kakor na novo poživljeno, vse polno romarjev je mestne ceste in ulice na-polnovalo. Ze prešnji dan je bilo kakib 15.000 južno-italijanskih romarjev došlo v mesto, in teh en del je 16. svečana bil pri papeževi maši v stoljnici sv. Petra. Prišli so sv. Oče proti !>em v Šenpetersko cerkev in bili so sprejeti od ljudstva s silnim veseljem. M ase val i so to pot na stranskem oltarji ss. Procesa in Martinijana. Po sv. maši so sv. Oče šli med razverstenimi množicami, ktere so blagoslavljali, z mnogimi govorili in jih tudi k poljubu roke dopuščali. To se je godilo skoraj tri cele ure. Proti poldnevu so množice zopet blagoslovili in vernili se v Vatikan skoz kapelo presv. K. Telesa. Drugi dan so prišli na versto romarji iz gornje Italije. Dospelo je bilo v Rim že ta čas tudi lepo število verlih Ircev, kterim je njih kardinal nadškof Logue do Loreta prišel naproti in jih je peljal tudi v Asis k sv. Frančišku. V Rimu so se zbrali v cerkvi sv. Agate k sv. maši svojega kardinala. Po sv. maši je bil odgernjen spominek kardinala pokojnega Kullen-a, pri čimur je škof Kirbv imel prelep govor. Zvečer je kardinal slovesno vzel v posest svojo kardinalsko titularno cerkev Sv. Marije Device Miru (della Pacei, in vsi irski romarji so bili navzoči. „Slovencu" se poroča 15. svečana, da med mnogimi vnanjimi škofi so tudi trije bolgarski, ki bivajo v misijonskem zavodu in med temi je po „Danici" naj bolj znani solunski škof Mla-denov (Mladenoff). (Toliko znamenitiši in mičniši tedaj bodo v današnji in poprejšnji „Danici" tehtni spisi iz Makedonije in iz Rima. Vr.) Solnograška „Kirchenzeitung" piše: A vstri-janski cesarje papežu poslal predrago kaseto s 400.000 franki kot darilo za 501etnic o. Velikanska je bila slovesnost 19. svečana. Že ob 4ih so derdrale kočije proti Vatikanu, ob 0 dečkov, ki so bili na višavi velike kupole na galeriji, in ti so se lepo zlagali s pevci v cerkvi. Solnogra-škega lista dopisnik pravi: „Velika tihota je gospodovala med povzdigovanjem. Sv. Oče so bili vsi zamišljeni v molitvi, terpelo je sv. povzdigovanje nenavadno dolgo. Bil sem prav blizo oltarja. Papež so se tresli, zdelo se mi je, da se jokajo. Med povzdigovanjem so se oglasile s kupelne višave trobente, kakor svoje dni pri papeških pontitikalnih mašah. Terpela je sv. maša do 1 lili. po kteri so sv. Oče opravili navadne molitve za sv. < 'erkcv v njenih stiskah in za njenega poglavarja. potem so paramente odložili in se za ne-ktere trenutke umaknili v neki šotorček ter nekoliko zajutreka vžili. Ta čas so pevci peli: „Sv. Mihael nadangel)." Nadalje so sv. Oče sprejeli veliki pluvijal ter zapeli Te-Deum, kterega je z velikim navdušenjem menjema pčl kor in ljudstvo. Silovito je germelo po cerkvi, ker 50.0<>0 ljudi je s papežem pelo veliko zahvalno himno. Bilo je priprosto petje ljudsko kakor silovito gromenje, petje kakor ga nisem še nikdar slišal, pravi dopisnik. Papež so potem peli veratice in molitev, pravi omenjeni poročevalec. Dalje so sv. Oče s tijaro na glavi zopet sedli na nosilni prestol, s kterega so spred velikega oltarja dali vsim pričujočim slovesni blagoslov. Slednjič so v ravno tistem redu, kakor so bili dospeli, sv. Oče zapustili cerkev in spremljali so jih narbolj živi in navdušeni slavoklici silne množice. Kvišku bratje! . I'i»v. h Joni slavnosti sv. O'ela 12. svečana v goriškem semenišči.) Bratje, že dviga glavo druhal derzovitih pošasti. Veri s pogubo preteč, prestol ji stresti hoteč. Spenja jezikov se boj. Le narodnost v vek se pro slavlja: .Nisi po rodu mi brat. torej sovražnik si moj.44 Temu načelu slep*'» se klanja naródov mišljenje. Loža nareka tako. Geslo zvijača je njej Narodnost meče med svet. kot jabelko rdeče prepirno; V istini vkrasti želi: vero. svetinjo ser a. Ljutše k«.t nekdaj pošast ta zdaj ruje in grize, opleta. P-ne prepira sikOč. ineržnje šireča semrad Veri nevarnost preti! Rešili ž njo narodnost bomo! V veri le dom bo naš prost, sine prosvete mu žar' Kvišku mi. bratje, zató! Za vero zveličansko. sveto! Složni bodimo vsigdar. njej posvetimo moči! Pasi različen nam rek: olovanski. taljanski in nemški, .leden nam oče je vsem: Leon. luč svitla z neba. Njega posnemajmo vsi! Z ljubeznijo rad bi zaklenil Narode širne zemlje v svoje ljubeče serce. Glas apostoljski Njegov zveni čez pokrajine slednje: Ljudstvom rešenje znaneč, zmot preganjaje svojat. Nikdar ne vpraša potem: kak jezik je rodom in ljudstvom. V sercu Njegovem prostor narod i zadnji ima. Dragi, enako i mi, poklicani v delež Gospodov, Kakor naš Oče ravna, isto storimo mi vsi! Bodi nam jezik edin kerščanske plamteče ljubezni, V prid izročenih ovčic; Njemu v tolažbo, radost! —m.— S t o I p j e. m. (I)alje.) ..Postavil sem te za luč narodov." Izai. 49. <». Od kod dobivajo sveti oče papež toliko moči, da so pri svoji visoki starosti še tako krepki in čversti? Moč in razsvetljenje jim prihaja od središča vse svetlosti in svetosti, presv. Rešnjega Telesa. Srečne se šiejejo oni, ki vidijo sv. očeta pri najsvetejši daritvi. Najviši duhoven je tudi tu vzgled vsem duhovnikom; z veliko natančnostjo in pobožnostjo opravijo svete obrede. Onega svetnika, ki je bil goreči častilec sv. Rešnjega Telesa. sv. Tomaža Akvinskega, so že s početka postavili kot zavetnika vseučilisč, ter visokih šol, in toplo priporočali tomistično filozofijo. Saj se ta svetnik tudi slika kot da mu solnce sveti na persih. Iz reda dominikanskega je bil sv. Tomaž Akv.. in sv. Dominik se tudi slika s svetlo zvezdo nad glavo, in psičkom, ki derži gorečo bakljo v gobčeku, pri nogah. Kakor je sv. Dominik s svetim Rožnim vencem svet prenovil, tako žele sv. oče, da bi se današnje hude in zamotane razmere na svetu posebno po goreči molitvi sv. Rožnega venca zboljšale. Velika in mogočna Kraljica Rožnovenška ne bo dopustila, da bi sovražnik premagal sveto Cerkev. Ouječ nad njo veliki vojskovodja nebeški sv. Mihael arhangelj, ki nas brani v boju in nam je pomoč proti zlob-nosti in zalezovanju hudobnega duha, kakor molijo sv. oče in so zaukazali moliti po vsem svetu po vsaki tihi sv. maši. Sv. Mihael ie čuvaj sv. Rešnjega Telesa, in okoli njega je zbrana brezštevilna množica nebeških duhov. Na svetu so pa vneti častilci Najsvetejšega kakor izbrana vojna Gospodova. Iz Svetišča Gospodovega vzhaja nova moč in serčnost vsem katoličanom. Apostolski misijonar msgr. Montctv, lazarist, pripoveduje, kako je bil sprejet pri Perziškem kralju „Naser-Kddin-Sah-u. Ta je imel bliščeč verhni jopič, ki se je lesketal od rubinov in smaragdov. Na kapici mu je migljal velik dijamant Dariai-niir-^ morje V t svetlobe. Zlahtsi kameni in biseri sploh jako ugajajo kralja in on se kaj ponaša ž njimi. Isti dan, ko je bil škof 3Iontety pri njem, je imel na svoji jedilni mizi največi dijamajit „Kulu-nuur=gorasvetlobe," katerega cenijo na 40 milijonov. Svojemu zdravniku je pravil, da ga pogled na oni krasni dijamant vselej čudno okrepča. (Kath. Missionen l*i)2. str. 214.) Naše „morje svetlobe" in .,gora svetlobe" je edino presveto Rešnje Telo, v jako mali podobi, a je več vredno, ko vsi dijanianti ia vse dragocenosti celega sveta. (Dalje uasl ) Presvetemu Jezusovemu Sercu. Kedar je žalostno serce. Se samo djati kam ne ve: Oberne se do Jezusa, Ki berzo potolaži ga. Sladkosti svoje vlije vanj, In da mu mili mir notranj, Da zdi se mu, ko bi v nebo Bilo tedaj zamaknjeno. 01), kaj, moj Jezus, naj storim Da tvojo milost zadobim, Da skažem vso ljubezen ti, Katera je mogočna mi? Serce ti dam v popolno last In iskal bom le tvojo čast, Jaz sam se trudil bom in bom, Da ti prijateljev pridobom. ./. Apič. Cerkveno leto, ali letni sveti časi in dnevi. Spisal Ivan Komljanec. (Dalje.) Drugo poglavje. Božična doba. §. 5. Rojstvo Gospodovo ali Božič.1) Kakor jutranja zora naznanjuje beli dan, napoveduje sv. adventni čas vzhajanje nebeškega Solnca, rojstvo božjega Odrešenika. Za velikonočnim in bin-koštnim je ta praznik naj slavnejši izmed praznikov Gospodovih. Kedaj so ga začeli obhajati najpervo, zgodovina ne pove. Pričetek svoj ima v zatočni Cerkvi, ki ga je v pervih treh stoletjih obhajala skupno z Razglašenjern Gospodovim, dne fi. januvarija. Janez Kasijan (4. stol.) piše odločno in jasno, da ob nje- *) Izraz Božič — mali bog, namreč solnčni,. ob zimskem, naj krajšem dnevu okoli tega praznika. — izvira iz slovanskega poganstva. Z ozirom na detinstvo Odrešenikovo. mali Bog, se to ime rabi v kerščanskern smislu. govem času so vse egiptovske pokrajine pod imenom Razglašenje umevale ne le praznik rojstva, ampak tudi k e r s t a Kristusovega.11 Iz nekega govora Pavla iz Emize pa izvemo, da s^ kristjanje v Egiptu že pred splošnim cerkvenim zborom Efešikm (431 > prestavili dan rojstva Gospodovega na dan 25. decembra. Ne veliko poprej s<» sprejme tudi cerkve v Antiohiji in Siriji od zatočne cerkve običaj, praznovati dan 25. decembra. Sv. Kri zostom pravi v tej zadevi: rNi še deset let. kar smo izvedeli za ta dan. V začetku je bil znan onim v zatoku, in nedavno so soznanili nas ž njim Najpreje so vedeli zanj prebivalci Rimski, kajti dolg«» ga že praznujejo vsled starega izročila.-i I ¿»ta 34«> bil je ta praznik po izgledu rimske Cerkv«» kot poseben praznik že povsodi v navadi. > Da je rimska Cerkev rojstvo Gospodovo gotovo obhajala že v 3. stoletju, dokazuje dogodek, ki ga pripovedujeta Nicefor in Bell ar m in. Ob času preganjanja kristjanov pod cesarjem Dijoklecijanom (284 —305) se je bila velika množica kristjanov zbrala v neki cerkvi, da bi praznovali praznik rojstva Gospodovega Zdajci jim so vrata zaperli, cerkev zažgali, in vsi. ki so bili notri, so zgoreli. Ta praznik pozna pismo Izidorja, škofa S«*-vilskega (7. stol.i, tudi pismo papeža Nikolaja I. d»» Bogorisa (0. stol.). 0 njem govori zbor v Selingstadt-u 1. 1022, zbor Tu luški 1. 1229, idr. Nekdaj so imeli posamezni škofje pravico, za svoje škofije v soglasji s svojo duhovščino, in oziraje se na opravičene želje svojih vernikov, postavljati praznike. Taki prazniki so se pa kmalu razširili v sosednje okraje. Na ta način je bilo število praznikov vzlasti od 14.—17. stoletja zelo narastlo. Iz raznih važnih vzrokov je papež Urban VIII. število praznikov skerčil. Med prazniki pa, ki so imeli ostati, imenuje v znanem svojem pismu z dne 13. septembra 1042 poleg druzih tudi „rojstvo Gospodovo.a Vsled starodavnega izročila se Božič obhaja v dan 25. decembra po vsem kerščanstvu. Pomen božičnega praznika je razviden iz imena njegovega: „Rojstvo Gospodovo/ Sv. Kri z os to m imenuje ta praznik vir drugim praznikom, saj brez rojstva Kristusovega ne bi imeli ne Razglašenja. ne Velike noči, ne Binkošti. V širjem^ pomenu razločujemo trojno rojstvo Gospodovo: Časno, iz Marije Device; večno, iz Boga Očeta; duhovno, v sereih vernikov po njegovih milostih. Spomin na to trojn<» rojstvo je podlaga božičnemu prazniku; ni toraj čudo. da se odlikuje tudi po slovesnem obredu. Višji prazniki cerkvenega leta se obhajajo z osmino, da se misel praznikova krepkejše razvija in vresničuje. Božični praznik ima nekako dve osmini, eno prej, eno slej. Že v dan 17. decembra ima se namreč božičnemu godu umakniti vsaka druga osmina. Deli urnih molitev se že od tega dne ozirajo na Božič. Preddan (24. decembra) je postna vigilija. ki je imela že v najstarejših časih odličen obred. Tudi nekateri drugi višji prazniki se odlikujejo po nekakem pripravljavnem svetkovanji v dan pred godom. Take dneve imenujemo dneve bedenja. Bili so v navadi že perve kerščanske čase. Verniki so '1 Cass. coll. X. c. 2. ») Kriz. bom. 31. de natali Christi. a) Hergenrotber. cerkv. zgod. I. p. 413. hoteli nekako posnemati vzgled Kristusov, ki je cele noči prečul v molitvi. Za to so se zbirali pred ime-nitnejšimi godovi v cerkvi k ponočni službi božji. Tu so opravljali skupne molitve, prepevali psalme in druge svete pesni, in poslušali razlaganje besede božje. Ponočne službe božje se je vdeleževala namreč tudi duhovščina. _____(Ualj- nasl ) Ogled po Slovenskem in dopisi. Od gorenjske strani. V zadevi slovenskega romanja v sv. Rim.) V 6. listu cenjene „Danice" brali smo nekaki načert za slov. romarski vlak v sv. Rim. Že v „Slovencu4 je nekdo omenil nekake pomislike o tem. Zadevo je res treba nekoliko bolj preudariti in vravnati. Nepretergana vožnja iz Maribora do Rima m. čno - spominja na trudno in mučno romanje 1. 1806 v Lurd. Nemec bi takemu popotvanju djal: „eine durchgepeitschte Pilgerfahrt." Še zadnji rimsko-romarski dunajski vlak 1. 188« je bil gledč prestankov pri vožnji tje grede bolje osnovan. akoravno si zarad slabo-oskerbljenih stanovanj in prenočišč v Rimu pri romarjih ni bil posebne pohvale prislužil. Po naših nemerodajnih mislih naj bi se romarski vlak vravnal tako, da bi se že tje gredč ustavil in pomudil vsaj v Padovi, Loreti in Asisu. (Menda je bilo tudi 1. 1888 tako.) Ta tri božja pota, t. j. pobožnost na njih, naj bi opravili vsi slovenski romarji skupno. O prihodu v sv. Rim naj bi bil tudi pervi njihov pot skupno v Št Petersko baziliko; potem še le naj bi se jim odkazala stanovanja. Kolikor moč, naj bi se potem vskupno obiskovala svetišča in druge znamenitosti po sv. mestu. (Morebiti bi se dalo privzeti tudi še romanje na novi Marijin božji pot v Novo-Pompeji?) Zakaj pa naj bi se že tje grede obiskali kraji: Padova. Loreto in Asis. naj bo bolj natančno razloženo in povedano. Kedor je že kedaj obiskal Rim, ve, da njegovih svetišč in znamenitost ne prekosi nobeno laško mesto, in iz Rima hiti ze vsak zopet rad razaj domu. Kogar bi veselilo n. pr. obiskati in ogledati si Florenco, Milan, Benedke. itd. nazaj grede, storil naj bi to po svoji volji. Posameznikom pa še le nazaj grede obiskati zgor navedene sv. kraje (Asis. Loreto in Padovo>, in to morda še brez sposobnih voditeljev, se nikakor nam ne vidi primerno. Tje grede pa bi morali voditi romarje na vsaki način skušeni. talijanščine zmožni načelniki. «Tako je bilo n. pr. 1. 18*1 pri Poljakih in celo pri Bošnjakih.) V Rimu bi skerbel morda za primerna stanovanja, voditelje in za sprejem pri Sv. Očetu kateri izmed naših sedaj *ondi bivajočih čč. gg. rojako\, ali sam, ali pa naj bi vsaj posredoval za to pri tacih, ki imajo v enacih slučajih že kaj skušnje. Pa še kaj druzega bi bilo treba natanko poiz-vedeti: Ali smejo in zamorejo romarji čez laško mejo n»-sti saboj kaj jedila in pijače, proti odrajtani colnini. ah prosto. L. 18S1 so v Ankoni na mitnici posebno prašah za duhan (tobak); druzih sitnosti ni bilo O zadnjem romanju 1. Ičes pa so se baje v Korminu laški „iblajtarjr proti našim romarjem dovoli neotesan-• vedli. Tedaj naj bi se poizvedelo, kaj in pod katero pogojo se sme nesti od jedila in pijače čez mejo. kaj pa nikakor ne. Da pridem še enkrat na avdijenro pri Sv. Očetu nazaj, menim, da naj bi se zarad tega posredovalo naj bolje pri eminenci kardi- nalu Ledoho\vskem, ki je Slovan, tedaj tudi Slova-nam naklonjen. Pa tudi o tem naj bi bilo posredovati. d:> bi pri avdijenci ne bila, če je moč, tolika gnječa. kakor je bilo 1. 1881 in 1888. Obakrat je bil taki drenj in tolika vročina, da je bilo kar zgo-reti, in je to romarjem njih pobožnost močno kalilo. Če se romarji podveržejo že stroškom in potnim težavam, — brez katerih več ali manj ni, — naj bi se jim vsaj to še z neprijetnostmi ne grenilo. To bi bilo n. pr. moje nemerodajno mnenje in nasveti; — kdor ve kaj drugače in še bolje predlagati, naj le pove: gotovo mu bodo prihodnji slovenski romarji v sv. Rim hvaležni za to! J. L. Terst. (Za p os t n e čase.) Častito duhovščino in vernike Teržaško-Koperske škofije so premilostni gospod in škof Janez Nepomuk tako-le nagovorili: Ni še dolgo tega, kar sem Vam, častiti bratje in preljubi sinovi, z veseljem razposlal skupni pastirski list vseh avstrijskih škofov, kateremu je bil namen vzbuditi katoličane, da bi spodobno obhajali preradostni in resnično redki dogodek petdesetletnice, kar je bil v škofa posvečen naš slavno vladajoči papež Leon XIII. Ta radostni dan, katerega željno pričakuje ves katoliški svet, se bo obhajal pervo postno nedeljo, 19. svečana; in kar je posebno zanimivo, sledi mu takoj dan petnajste obletnice, odkar je bila Nj. Svetost povzdignjena na stol sv. Petra. Ta dogodek me za sedaj oprosti, da ne govorim o druzih rečeh, kakor o tej, ki sedaj vse prevladuje. Bližnja škofovska petdesetletnica sv. Očeta bodi Vam, predragi, opomin, da mu skažete svojo otroško udanost kot pokorni otroci in marljivi učenci, da se vedno tesneje oklenete namestnika Kristusovega in njegovih naukov, da se tembolj združite krog stola sv. Petra, raz kateri nas on, kot najvišji duhovni pastir vseh kristjanov uči in vodi po nevarnem potu življenja proti srečni domovini svetega raja Dolžnost naša je, da o tej slovesni priliki iz dna serca izrekamo hvalo dobrotljivemu Bogu, da je dal sv. Cerkvi v sedanjih tako zmedenih in nevarnih časih tako modrega in neustrašenega vladarja, ka-koršnega občuduje ves svet v osebi častitljivega star-čeka v Vatikanu, Leona XIII. Vi. častiti bratje in sinovi predragi, ste kakor o drugih prilikah tudi sedaj pazljivo poslušali besede. katere se Vam govoril v zvezi z drugimi Škoti avstrijskimi ter ste radodarno prinesli darove kot znak Vaše udanosti in ljubezni do slavnega papeža. Zahvalim Vas zato iz dna svojega serca, in mili Jezus, katerega pravi namestnik je papež, naj Vam podeli obilen blagoslov in plačilo. Sedaj pa Vas prosim z ljubečim sercem kot dober oče, da doveršite započeto delo s tem, da se v obilnem številu udeležite svetih pobožnostij. katere se bodo obhajale po vseh cerkvah združenih škofij dnč 19. svečana za skupnega Očeta vseh vernikov ter tako tudi dobite sv. odpustke, katere je o tej priliki podelil sv. Oče papež in Vam jih bodo Vaši duhovni pastirji naznanili. Te dni in med celim štiri desetdanskiin postom, pa tudi celo to leto bolj ko kedaj pošiljajte k Bogu goreče prošnje, da po neskončni svoji miloserčnosti še dolgo ohrani,, krepča in tolaži velikega Leona XIII v večjo slavo in podporo sv. Cerkvi in v prid našim dušam Brežicam, kod Prjedora 19. svečana 1893. Hva-limo, častimo in slavimo Jezusa Kristusa in Njegovo presv. glavo v namestniku Njegovem, v vidni glavi Njegovi — v sv. Očetu Leonu XIII! Že več dni in marsikaj noči sem v duhu v Rimu. Gledam poslance cesarjev, kraljev, ljudovlad, knezov raznih narodov in raznoverstnih dobrih in poštenih družb, ki donašajo časlitke in darove poglavarju sv. rimo-katoliške Cerkve o jubileju njegovega oOletnega apostoljskega biskopstva. Silno se veseli moja duša in hvali Gospoda Boga! Soverci in udje jedino-prave Cerkve, drugoverci — udje razkolnih, krivoverno-protestantovskih cerkev in tudi nekerščan-skih družb častijo sv. Očeta, jim častitajo za slavni biskopiski jubilej, in darove jim k nogam polagajo. Med neopisljivo veselje tega redkega in velikega dogodka ipak meša se mi vmes grenkost in žalost; ker gledam, da marsikteri svetovni veljaki čestitajoč in obdarovajoč sv. Očeta, vendar ne storč tega, kar oni žele, svetujejo in priporočajo. — Marsikteri podložni doma stiskajo, odrivajo, preprečujejo in uničujejo mnogo tega, kar je Božjega, Kristusovega, Cerkvenega. kar je rimo-katoliškpga. Bog daj drugovercem in sploh svetu tudi v tem pravo spoznanje. Neizrečeno me v duhu veseli to, kar so verni rimo-katoliki storili, kar delajo in bodo še zveršili v pravi čisti ljubezni in veri za sv. Očeta o priliki 50-letnega biskopskega jubileja njegovega. In nad tem ima dopadajenje presv. Trojica, veseli se Marija Devica in vsi prebivalci nebeški! Jako sem vesčl, ker obilni, izverstni, silno potrebni in velekoristni spisi, časopisi, knjige in knjižice preslavljajo sv. Očeta Leona XIII o slavnosti biskopskega jubileja. Hvala Bogu! Tudi verni katoliški naseljenci — rimo-katoliške občine sv. Jožefa v Prjedoru, v jugoslavenski Bosni, opravljamo še posebej za sv. Očeta zmagoslavno mo-litvo sv. rožnega venca v mesecu svečanu in nadalje v marciju. Imeli in opravili smo pa še osobito slovesno tridnevnico v cerkvi sv. Jožefa s slovesno službo Božjo, z molitvami in vernimi pobožnostmi, s slavnostnim cerkvenim govorom o rimo-katoliški Cerkvi in njenem vidnem poglavarju sv. Očetu Leonu XIII. Za nedeljo, 19. svečana bila je določena cerkvena slovesnost od v. č. ordinarijata, za dva dni so jo pa naprosili in najeli ljubeči verni sinovi in hčere sv. Očeta. In čudili so se vernosti, vdanosti in ljubezni, ktero imajo katoliki do cerkvenega poglavarja svojega, čudili se celo razkolniki vzhodnje cerkve in mahomedanci. Nekoji od teh so se spoštljivo izrazili: „Takova zadruga, verozakon i crkva nemože propasti, ni uništiti, ni se oslabiti, koja ima toliku ljubav i poštovanje i jedinost sa vrhovnim poglavarom crkve svoje — i vierozakona svoga. Pa, da jesu svi kato-lici ovakovi, onda bi se još silnije proširila rimo-ka-tolička crkva i još višje i bolje preotela druge viero-izpoviesti." V cerkvi vse tri dni lepa razsvitljava, molitvene ure, ss. Obhajila, darovana za sv. Očeta Pretečeni teden se je opravila tu v cerkvi sv. Jožefa slovesna služba Božja, perva vstanovljena sv. maša s cerkvenimi molitvami (oticijum) pred sv. mašo in z „Libero" po sv. maši, za pokojne stariše in rod-bince veleč, gospoda Antona Jakšiča, župnika v pokoju pri Kerškem, velikodušnega dobrotnika preuboge cerkve sv. Jožefa tukaj. To je perva ustanovljena služba Božja v tej novi župniji, pa tudi perva v Banjaluški biskopiji izven samostanov. Verno katoliško ljudstvo te župnije je v obilnem številu došlo v cerkev, k tej službi Božji, iz velike hvaležnosti do blagoserčnega dobrotnika cerkve njihove župnije, ter so iskreno molili Boga in prosili Marijo Devico in sv. Jožefa za dobrotnika siromaške cerkve svoje, za duše starišev in rudbincev njegovih; kadar se pa blagi dobrotnik preseli v večnost, bo ta ustanovljena za-dušna služba Božja tudi za dušo njegovo, poleg te slovesne — velike zadušne službe Božje, s pevano sv. mašo za umerle, je pa spomenuti dobrotnik vsta-novil še dve manj i službi Božji s „tiho" sv. mašo v dobre in svete namene. Macedonija. (Gospod Gorlin, lazarist, prednik bulgarskega katoliškega Semenišča v Zajtenliku. blizu Salonika, piše v Ljubljano.*) Pri sicer važnih dogodkih, ki so se veršili v naši misiji Macedonski, nisem že precej dolgo časa „Zgodnji Danici" ničesar poročal. Ne bilo bi nam manjkalo zanimivih novic; toda bal sem se. da ne bi Slovenci iz njih povzemali napačnih, da ne rečem, krivičnih nazorov o dandanašnjem razmerju turške vlade do katoliškega misijonarja. Danes se mi tega ni treba več bati. ker Sultan je pokazal na jasen način, kako hoče biti pošten in pravičen do vseh veroizpovedanj, ki so dovoljena v cesarstvu; in naslednje verstice, ki Vam naznanjajo sedanji naš položaj, naj ob enem pohvalno spričujejo, kako nas turški poglavar vlada zares brez strankarstva. Katoliška cerkev se v macedonskih Bulgarih res čudovito lepo in hitro razvija. Znano Vam je. kako se število katoličanov, katerih je bilo 1. 1ST»; le kakih dve do tristo, čudežno narašča, tako, da jih štejemo zadnje te dni že čez 30 tisoč. — In če pomislimo, koliko vsakoverstnih težav ovira njihove» spreobernitev, koliko skušenj jim je prestati, koliko žertev žertvovati, predno morejo slušati glas svoje vesti, zagotovljeni bomo povsem, da je odkritoserčna njihova spreobernitev. — Veste tudi, kake ogromne stroške nam nalaga vrejevanje in oskerbovanje šol : mnogim vasem in krajem, ki bi se hoteli poverniti v naročje rimske Cerkve, smo primorani odreči rešilne pomoči (Čujte! Vrj, vedoč, da bi nam bilo nemogoče zadostiti tolikim potrebam, ker nam je radi pomanjkanja delavcev in denarne podpore že osker-bovanje dosedanjih ovčic skoro neznosno breme. Veliko neprijetnosti in težav nam je nakopala tudi neka tožba, katero so pred desetimi leti sprožili proti nam razkolniki zaradi nekaterih magazinov. ki so bili last katoliške občine Kukuš. Dajali so se v *) Za naslednji silo tehtni dopis se nam je zahvaliti po-r»-dovanju v. f. gosp. I". Nežmah-a. ki je pr»*j«?| spis od lazarist«.\-skega superijora fiorlin-a in temu jra je v Kimu poslovenil Ur. Nastran iz Šiške. Pravi namreč: Velerastiti trospod kanonik : Panes mi je došlo pismo i/. Itima. v katerem superijor _r Gorlin piše: ..Vous m'avez souvent demand«- «!«• Vons envover «|uel nouvelles pour la Danilca. Os jours derniers j'ai envoy«- aux missions catholi«|ues une lettre asse/. interesente, .ju«- le i'r*-n-Nastran (iz Šiške), »tudiant slave a Home a en I'ainahilit.- d<- in»-traduire en slave en faisant <|u«*l<|ues modifications." etc. etc. To prestavo tu priložim in Vaši inodri pn->oji prt pn tn.; ali vse ali samo posnetek za Danico... Se ponižn«j uklanjam. • • X«-/.m.V najem (loeationem), da bi se tako pridobilo nekaj nov-ev za oskerbovanje deške šole. katero je obiskovalo 300 učencev, in katera je potemtakem zahtevala rudi precejšnjo število učiteljev in dokaj stroškov. Ko srno pri sodišči perve instance pravdo dobili mi. zatekli so se nasprotniki v Salonik. Dolgo >e je tu sivar obravnavala; a ko smo mi slednjič zapazili sovražno spletke in radi tega pretečo nam nevarnost, iskali smo pravice pred sodiščem zadnje instance v Carigradu, še le pretečeno leto bilo je k one«- teh homatij: zmaga je bila na naši strani. Ko je razkr.lnikorn po vodi splavalo upanje, škoditi nam po tem potu. sklenejo znebiti se nas .vloma. Nekega dne začne naenkrat goreti eden rna-gazinov. ogenj se razširja, in v nekaterih urah bilo j" 17 magazinov žertev besnečega požara: le štiri se nam je posrečilo oteti. — Uboga občina! Dolga leta, ko je pravdanje trajalo, ni mogla prejemati najemnin»; (pretium looationis). ki bi je bila tako kervavo potrebna. A uprav sedaj, ko ji je zmaga pravde obljubljala nekoliko nade. prisilijo požar, narediti novih stroškov, da zopet postavi pogorela poslopja. Res da broški niso bili tako velikanski, ker omenjeni ma-gazini bili so le majhne lesene bajte; toda bil je to vendar strašen udarec za ubogo misijo, ki je že tako komaj životarila. Naš premilostni gosp. škof Mladenoff se je lotil vendar le pogumno dela; in pričakujoč vladinega dovoljenja za zidanje in potrebnih zakladov od božjo 1'revidnosti. dal je nanositi na pogorišče nekaj lesa in kamenja, ter sam določil načert novih poslopij. Škofijska stoli«*a je bila prav blizu, tako da bi bil lahko skoro iz nje nadzoroval novo podjetje. Bil je tedaj v Kukuš-u neki odpadnik za kaj-inakama i podpre fek t a >. kateri se je prav po novejši politični modrosti sukal, ter zdaj eni. zdaj zopet drugi s'ran Ki se laskal. Tisti čas je gojil serčni gnev proti Mgr. Mladenotl -u. in hlastno se je poslužil te prilike, da bi našuntal ljudstvo proti njemu. Spodbadal je pridno razkolnike, da bi napadli prem gosp. Škota, i'osrečilo se mu je. Neke" a jutra, ko je Mgr. Mladenoff spet na pogorišči osnovne načerte razmotroval. pridere znenada preteča druhal; neki prederznež se smelo približa našemu škofu, ter ga vpraša, kdo mu je dal pravieo, kopičiti kamenje na ta kraj. ki ni njegov. Da bi se kaj hujšega ne pripetilo, umakne se vladika proti -'olni« i Kričaje spremlja ga druhal ter vsipa točo kamenjev na nj : pogostokrat je bil zadet, nobenkrat l.e ranjen; a njegov nječak ifratris tilius), ki gaje spremljal, bil je močno ranjen v glavo — in lila je kri Komaj se jima posreči, stopiti v hišo ter zakleniti vrata za seboj. Ali besneča množica, nahujskana od nekaterih kričačev. vlomi vrata s sekiro ter prilomasti rjoveč na dvorišče. Pogin mu! odmeva po prostorih. Nekatere babe urno grabijo, kakor na pol znorele, kamne i z starega zidovja. ki je oklepalo vertovje, ter začno razbijati in pustošiti, kar se je v obližji znašlo. Skof pošlje h kajmakamu poslanca ter ga prosi pomoči. Nič odgovora. Ravno narobe: kajmakamov sin pride tje ter zapove besneči sodergi, da naj pobere in odnese nakopičeno kamenje, češ, ravno to kamenje je povzročilo toliki ljudski nemir. Mej tem je ostal škof. umaknivši se v svoje sobe, izpostavljen vsaki nevarnosti grozeče druhali. Kakor povsod, tako tudi tu strežejo usmiljene sestre, junaške hčere svetega Vincencija Pavljanskega, jednako požertvovalno katoličanom in razkolnikom, kristjanom in turkom. Njih brezmejna ljubezen do bližnjega^ pridobila jim je občno spoštovanje in ljubezen. C. S. Purtalés, prednjica usmiljenih sester v Kukušu. je dobro vedela, kako velik vpljiv imajo sestre po celi občini; ko je torej zvedela, kakošna nevarnost preti škofu Mladenoff-u, pošlje mu hitro listek, v katerem obljublja.^ da priteče s svojimi so-sestrami vladiku v bran. Škofa je to jako ginilo. ali privoliti ni mogel, da bi se izpostavile toliki nevar nosti. in zapové jim, da naj ostanejo rajše doma. Prihité pa katoličani, ogromna večina vaščanov — t. j. 4000 mejtem ko je le 300 razkolnikov — svojemu ljubljenemu škofu na pomoč. Vladika ukaže tej pogumni, zelo užaljeni množici, da naj nikar ne preliva kervi; in ko kavàs (škofov stražnik) nameri puško proti rovarjem, ki so še dalje prodirali, ukaže mu prelat puško odložiti. To bojevanje in rovanje terpelo je dobre tri ure; druhal je vedno bolj besnila in grozila, in komaj da ni že zadnjih vr.it vlomila. Ko škof to zapazi, zgrabi za samokres ter vstreli štiri ali petkrat v zrak. Pok se je razlegal, in kmalu se je po vasi razširil glas. da je škof Mladenoff vstreljen. Tedaj še le je poslal kajmakam policijo, ki je sodergo razpodila. Ko se razburjenost še ni popolnoma polegla, berzojavi vladika verhovnemu guvernerju (gouverneur général), ter ga prosi pomoči. — Ali tudi kajmakam berzojavi. terdeč. da je škof zakrivil ves ta nemir, da naj ga torej pozove v Salonik. Naslednji dan so prišli od vseh strani vojaki, in ž njimi vradniki, kateri bi naj stvar natanko preiskali. — Veliko je bilo zapertili. Pravda se znova začne; a kajmakam in razkolniki so se pri tem tako nesramno lagali, da je bilo vladi res silo težko spoznati resnico. Skof Mladenoff je moral iti sam v Carigrad, ter se dalj časa. skoro celo leto. ondi muditi. Dovolj je imel opraviti z dogovarjanjem in sodnijskimi preiskavami ; slednjič je dosegel popolno pravico. Ravno tukaj moram dolžno pohvalo izrekati poštenemu Sultanu, kateri, čislajoč versko naziranje svojih pod-ložnikov, tudi skerbi. da njegova vlada daje tudi njihovim dostojanstvenikom kaj izdatno obrambo, katero turška postava, v tem oziru je lahko vzor tolerance in prave svobode, podeljuje vsem kristijanorn cesarstva. Kukuški kajmakam bil je odstavljen. Ko je nesrečnež to zvedel, previdel je takoj, da ga za njegove kiivičnosti ne čaka nič dobrega. Obupal je, ter si z britvijo vrat prerezal ! Ob istem času sprejel je tudi škof plačilo za svoje rmrno, zmerno in goreče postopanje : nj. v. Sultan poslal mu je cesarski ukaz (fermant, kateri mu podeljuje vse pravice in posebne svoboščine, lastne škofom, katere otomansko cesarstvo vradno pripozna. Te predpravice pa so v tem: — Škof je postavno ud medžlisa iprovincijalnega i svéta), kjer se obravnavajo vse civilne in verske zadeve dotične provincije. — Ima pravico voliti si zastopnike po vseh okrajnih svétih (conseils); — zahtevati orožnikov. ki ga spremljajo na njegovem potovanji: nadalje pravico, dajati učiteljem katoliških šol diplome, katere tudi vlada pripozna in odobri. Ima tudi sodnjo oblast. — Sodnijske njegove določbe ozir oporok, zarok in zakonov, mora javna oblast, kateri se izroče, brezpogojno izveršiti. Če je kateri njegovih duhovnov tožen, ne sme ga brez njegovega dovoljenja nikdo pred sodbo pozivati. — škof ima konečno pravico, v vseh civilnih, da. celo kriminalnih zadevah čuvati in braniti svoje ovčice. Njih potni listi, actus vendi-tionis etc. etc. imajo le tedaj veljavo, če so od škofa podpisani. Vse te pravice je dobil vladika ne samo za Saloniško, marveč tudi za Monastirsko provincijo, kjer ga doslej niso hoteli niti iz dobrohotnosti pri-poznati. Turki mu pripoznavajo tako jurisdikcijo čez pokrajino, ki obsega 17 gerških škofij (eparhij). Lahko umete, kako veliko veljavo si je pridobil s tem ljubljeni vladika bulgarske Macedonije, Lazar Mladenoff, in kako lahko bo katoličanstvo tukaj napredovalo, posebno ker so že poprej škofa vsi zelo čislali in ljubili radi njegovih kreposti, njegove nadarjenosti in učenosti, i,atančnega poznavanja tu-kajšnih ljudi, ter njihovih razmer, postav in običajev. Veselo se nam tedaj kaže nadepolna prihodnost. Daj Bog, da bi se našle tudi gmotne podpore, brez katere posebno tu pri siromašnih Bulgarih ni mogoče ničesar podjeti, ničesar vstanoviti, ne vzderže-vati. Na božjo Previdnost stavimo svoje upanje. Ve-liko upamo tudi od Vas, vaše goreče molitve in vedno odpertih vaših rok za terpečega vašega brata. Razgled po svetu. Rim. Avstrijanski poslanik gr. Rovertera je bil 26. sveč. v Vatikanu od Sv. Očeta v slovesni avdi-jenciji sprejet in je Nj. Svetosti izročil lastno ročno čestitanje Nj. Veličanstva avstrijanskega cesarja, kakor tudi darila, med kterimi je prelep slonokosteni križ z dragimi kamni. Po slovesni avdijenci so sv. Oče poslanca povabili še v svoje osebno stanovanje, kjer so se nekaj časa z njim pogovarjali, in poslednjičje obiskal še deržavnega tajnika kardinala Rampolla. Mladolaški blagri. V Kantaniji so 24. svečana vjeli roparsko derhal 55 oseb. Bulgarija. Vse mesto Sofija je bilo v rojstni dan večer katoliškega princa Ferdinanda razsvitljeno in z zastavami ozališano. Iz Salonika naznanjajo, da na štaciji Kačanik, med Solunom in Mitrovico so bili 4 turški žendarji od volkov napadeni in raztergani. Amerika. rAmerikanski Slovenec" piše. da se zmeraj živahniše počenja za priseljevanje v Ameriko in zoper taisto. Nasprotniki terdijo, da je velika nevarnost zarad kolere, češ, da je zopet začela divjati v Rusiji in se je vnovič prikazala v Hamburgu. Poslanci so vsi zoper priseljevanje, sploh pa priporcčajo zelo ostre naredbe za priseljence, ako se imajo pustiti iz bark na suho. — Precej veliko amerikanskih škofij bode letos obhajalo 25letnico, odkar so bile vstanovljene škofije, ob enem pa bo obhajalo tudi nekaj škofov sreberni svoj jubilej, odkar so postali škofje. Iz Millerville a piše g. Jož. Novak v „Amerik. Slov.\ da tam katoličanstvo lepo napreduje. To mesto ima ime od pervega naselnika, ki se je pred 20 leti pervi tam naselil. Ime mu je Miller in v njegovi hlodnati hiši je pokojni misijonar večkrat maše val. Tudi g. geneialvikar Jož. Buh in Ign Tomazin sta nekaj časa tam misijonarila. Kaj posebnega so v Ameriki pogosta pogorišča. Samo štev. od 10. sveč. piše o požarih: v Tover-u. Glincon-u (Nar. banka), v Kankauntu (cela versta hiš), v Rošetru (fabrika). — V okrogli Pittsburga je ur neprenehoma deževalo in vstala taka povodenj. da je vse prebivalstvo moralo bežati na više kraje in nastalo je veliko razdjanje. — Na guandalupskih gorah so našli okamenelega moža, ki so odmenili odpeljati ga na veliko razstavo v Čikago!... Ali bi ne kazalo iti ga gledat? Če ni „racau namesti „moža"?! V Novem Jorku strašno razsaja nalezljiva vročinska bolezen. Že omenjeni časnik piše, da se je ta bolezen pervič prikazala v Evropi v IG. stoletji in so jo imenovali „ogersko merzlico." Leta 1742 je menda v Pragi za njo umerlo 30.000 Francozov. L 177G je razsajala med vojaki in mornarji v novojor-škem pristanišču. Prava vročinska bolezen je pa divjala v Združenih deržavah še le 1. 1807. i. Bratovske zadeve molitvenega apostol j s t v a. Nameni za mesec februvarij (svečani, a) Glavni namen: Ljubezen do se. Cerkve. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.» (Konec.) Ni lahko, verno v ponižnosti in pokorščini vbo-gati sv. Cerkve ... le s čeznaravno božjo pomočjo, milost imenovano, to zamoremo. Zatorej Cerkev želi. opominja in ukazuje, da pridno rabi njene milosti, večkrat sprejema njene zakramente; ti tedaj ju vbogaj. ako jo ljubiš, in pokaži svojo vero s pridnim obis-kavanjem službe božje, s poslušanjem besede božje in o sprejemanjem ss. zakramentov in z vsemi verskimi vajami. Tako bodeš živel s Cerkvijo in z njo rasel v Kristusu; to pa je njeno največje veselje m njena največja slava, da vzgojuje močne in zdrave otroke za dedšino nebeško. Ako vlada taka moč in tako življenje v tebi, mogel bodeš tudi povračati sveji materi, Cerkvi, kar si ji dolžan to je pravo ljubezen — namreč, da jo poživljaš in razširjaš, da ji k rasti, da širiti pomagaš božje kraljestvo po zemlji, v bližini z dobrim zgledom in mnugoverstnimi dejanji gorečnosti, v daljavi po vsem širnem svetu s podpiranjem katoliških misijonov. Ljubezen do sv. Cerkve slednjič tirja od nas tudi, da se z njo in za njo vojskujmo. da ji hrabro branimo njene pravice ter svojo vero očitno spoznavamo ; da terpimo z njo za to spoznavanje in v tem boju. Cerkev vidno povsodi preganjano, stiskano, zaničevano, obrekovano: Rahel objokuje svoje otroke in ne da se potolažiti. Ne, ene tolažb«* ne zametuje. namreč tolažbe našega .sočutja, naše detinske ljubezni in priverženosti. Pred vsem tolažili bomo Cerkev, ako zaupanje na njeno božjo moč terdno ohranimo, ne le v vsili bojih in viharjih preganjanja, temveč tudi v b««jih proti vsemu zasramovanju in zaničevanju nev«r«ev. Kajti ko sovražniki Božji njegove Cerkve niso in>gli iztrebiti, iskali so na vso moč jo očitaje ji oškodo vati, in ker so med tem se množila zla med ljudmi r'r jim strah in trepet vdihala. da jih Cerkev ne more reševati in jim pomagati. Mi pa vemo. da ima Cerkev za to nebeško obljubo in da bo tudi tako storila, kjer koli si ljudje tudi sami sebi pomagajo. Jerkev rešila je soeijalno vprašanje, ko so jo imenovali suženstvo. rešila ga je. ko so jo imenovali barbarstvo, in ga bo tudi danes rešila, ko jo psujejo siromaštvo-, d-jal je pred nekaj leti hraber (serčeni !>♦ lgiški dijak v javnem s<»< ijalnern društvu. Da se tako zgodi, molimo k Gospodu Jezusu za >ad Njegovega Serea, za nevesto Njegovega Serca, za ljubezen do Njegovega Serca. za sveto katoliško < 'erkev! Nameni za mesec marcij (sušeč.i a) G la vni namen: Živa vera. b) Posebni na in en i. 1. Zv llčanl Mihael ln tovariši mačenci. Priporočene vse. ta ¡n vsak dan tega mesca naznanjene, pa ne zaznamovane al: iH-previdene zadeve. 2. S. Simplicl). Sv. oče papež. Možje: da hi se določno jeli poganjati za vero in pravico. Pogorelci v veliki sili. V ravnava prav hudo zamotanih okoliščin. :: Praznik tanjčlce našega Zveličarja. Hvaležno spominjanje na Jezusovo hridko terpljenje. Hudo holni in umirajoči. i. S. Kazimir. Otroci in mladi ljudje pri ljudeh, k. so merzli za sv. vero. Kazterganje grešnih zavez. Zapeljani in -''U-pani. ">. III. nedelja v posti. Pokorščina v spolno vanj i velikonočne dolžnosti za spoved in sv. Obhajilo. Skupno zaverujenje socijalnega in rovarskega zapeljevanja, lludo skeleča pohujš.\,ija. ♦»- S. Ttmar. Bešenje mnogih iz časne in večne nesr-če. Poravnanje zelo žalostnih razporov. Obvarovanje pred povodnimi in požari. 7. S. Tomaž Akvinski. Navdušena ljubezen za pravo vedo Katoliški učenjaki. Hude pritežnosti. S. S. Janez od Boga. Mašniki in obhajanci. Družbe i >ko-dt-lskih učencev. Redovi za strežbo pri bolnikih. i«. S. Frančiška Rimska. I 'o>peševalci molitvenega apo-stoljstva. Prijatelji lista ..Sendbote" uecimotudi: ..Zgod. Danice.") Hedovi. 10. Praznik 5 presv. ran Jezusovih. Vse poslane prošnje v zadevi duh pastirstva. P«»m«»č proti zalezovanju hudobnega duha. P.evne zadeve po fabrikah. Železniški vradniki. 11. S. Gnmbert. Mladina za sv. Čistost, molitev in pokorščino. fDalje nasl.j i I. Br&tovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Dva človeka za spreobernjenje. — Spreobernjenje neke osebe. — Edino hčerko, ki ima 4 mesce, prav serčno priporoča mati v molitev, da bi se ji na priprošnjo Naše ljube Gospe zdravje ohranilo, ter hoče zahvalo očitno naznaniti, ako bode usli-sana. — Več tatinskih in sleparskih dečkov za spreobernjenje. — Sestra ponižno priporoča bolnega brata v gorečo bratovsko molitev. da bi na priprošnje Matere Božje zopet zdravje zadobil. — Neka družina se priporoča v bratovsko molitev, da bi jo Bog obvaroval pred zatiravci in oderuhi. Listek za raznoterosti. S Primorskega. (Romanje.-) „Danica-* piše v listu 8.. da so nastali pomisliki o Pavlino vi osnovi k popotovanju v Rim. — To po vsi pravici Ako bo šel vlak nepretergano v Rim, pepotniki ne bodo videli mesta Florence. ktero sami Italijani imenujejo rLa bella14 ito je: lepo mesto). Vidijo se tam lepe cerkve, posebno se odlikuje 149 1 2 metra dolgi „Duomo" od zunaj ves z marmorjem preoblečen. Znamenitega je mnogo druzega. Nazaj grede bi šli romarji lahko čez Lorett-o, kakor nasvetuje g Pavlin. Kdo *pa ne bo želel videti Asiza in moliti na grobu sv. Frančiška ? Obiskovanje tega svetišča pride pa popotniku nekoliko težavno, ker iz Folinja bi morali se peljati nekoliko na levo v Asiz in iz Asiza verniti se nazaj v Folinjo. potem jo še le kreniti proti Lorett-u. Boljšega načerta menda ni, kakor smo ga imeli 1. 18)58. Po 6. uri zvečer smo šli iz Gorice in prišli drugi dan ob 9ih v Lorett-o, kjer so duhovni maševali, verni so pa lahko spoved opravili, ker je imel vsaki duhoven pravico tam spovedovati. Zvečer okoli 7l/s je odrinil vlak iz Lorett-a in dospel drugo jutro v Rim. Nazaj grede je šla pot čez Folinjo, Asiz. Florenc, Bo-lonjo Grenko je res dve noči v vagonih prebiti, pa kdor noče nič terpeti naj ostane doma. En romar od leta 1888. Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Poč, Vaški župnik. IV. Izdalo „Tiskovno društvo v Ljubljani." —■ Ta dobrorabna knjiga, 33o strani v osmerki, je s tem zvezkom doveršena in 4. zvezek obsega tudi vvod in kazalo ter bodi iskreno priporočena čč. gg. duhovnom in vsem, kteri «poslovnika" potrebujejo. Dobrotni darovi. Zn dijaško mizo: Pn. Prelat dr. A. C.ebašek 5 gld. — Iz Preserja 2 gld. r>o kr. — C. g kapi. Avg. Šinkovec 5 gld — Čast. gosp. kapi. Fr. Mekinec 1 gld — l'n. g. prelat sem. vodja dr. J. Kula-vic f» gld — Č. g. Dražgovič Dražgoški 1 vel. tol. — Čast. gosp. župnik Avg. Turk H gld. -- Neimenovan dobrotnik lo gld. — Č. g. župnik M. Saje 1 gld — Dobrotnica 10 gld.. da naj dijaki molijo za srečno zadnjo uro. t In za misijone 40 gld.) Za sv. Detinstvo: G. Tomanovi 1 gld. 24 kr. — Čast. gosp. Blaž Petrič. župnik v Velesovem. 'J gld. 50 kr. — Čast. g. kapi. Avg. Šinkovec HO gld. Za srednje afr. misijon: Fr. Lovšin 1 gld. Za nesreča»- zamurce: Neka blaga družina 15 gld. Za misijoar: Pokojni mladenič g. Leopold Vodnik po svoji materi Mariji^ izročil 100 gld za misijone in druge potrebne okoliščine. — Č. g. župnik M. Saje 1 gld. *) Vredništvo naznanja pomishke skušenih gospodov, s tem pa ne namerja konečno odločevati, ker vsaka osnova ima kaj zase. Pogovori z gg. dopisovalci: A. W\: Take prošnje ne moremo razglašati v ..Danici". Več darov prihodnjič.