270. številka. Ljubljana, v četrtek 25. novembra. XIX. leto, 1886 Ithajft vsak dan asvee«*r» izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za »v atrijsko-ogorske dežele za v»e leto 15 gld., za pol leta 8 gk)., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gid. 40 kr. — Za L j ubij a no brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje an od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo iedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fnuikirnti. — Rokopisi 8'» ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirhiša hifii, ..Gledališka stolom-1. Upravtiiatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gospodom volilcem logaško-postojinskega okraja! Z ozirom na sklepe volilnih shodov v Logatci in Postoji ni in po poizvedovanji mnenja zaupnih mož priporoča klub narodnih poslancev gospodom volilcem, da naj izvolijo za deželni zbor dne 29. novembra t. I. g. Hinkota Kavčiča, posestnika na Razdrtem; za državni zbor dne 6. decembra t. I. g. dr. Andreja Ferjančič-a, c. kr. državnega pravdnika namestnika v Ljubljani. V Ljubljani, 24. novembra 1886. Klub narodnih poslancev. Slovani avstrijske delegacije pa vnanja politika. Delegacijo državnega zbora je čakala težavna naloga, ko je bližal se čas, da jej je izraziti svoje mišljenje o politiki vnanjego našega ministra, zlasti o stališči delegacije nasproti rusko bolgarskemu sporu. Glasila nemško-avstrijske in nemško-narodne stranke so jo spremljala s posmehljivimi pogledi, v srci s prepričanjem, da bode razdor Taaffejeve stranke v delegaciji dobil legalen svoj izraz povodom vnanjepolitičnih vprašanj, ko ga nikakor neče dobiti v vprašanjih notranje politike. Nemška škodoželjnost ni bila neosnovana, bila so pred zborovanjem delegacije res znamenja, da delegacija državnozborska letos ne bode jedina glede bolgarskega konflikta, ki je v zvezi z vnanjo politiko države. Močna stranka, ob jednem zastopnica Taaflejeve podpore, so v delegaciji zastopniki slovanskih kronovin V teh kronovinah, v čeških, poljskih in slovenskih pa žalibog vlada različno mnenje o bolgarsko-ruskem vprašanji in o stališči, katero naj njemu nasproti zavzema avstro ogersko cesarstvo. Kar se tiče Poljakov, r;izodevali so njih listi ves čas kipečo mržnjo proti Rusiji. Soditi po tem, bi politika poljskih zastopnikov gibanja pod Dunavom ne opazovala z avstrijskega stališča, nego s LISTEK. Carigrad. (Po D1 Auoicisu.) (Dalje.) Tatavola pa kosilo. Spet prestopiva dolinico, ter dospeva do dru-zega grškega predela, do Tatavole. Želodec naju opominja, da je potreben, da zahteva, kar mu gre; zato upotrebiva to priložnost, ter obiščeva notranjost jedne izmej onih neštevnih krčem Carigrajskih, ki prav čudno izgledajo, pa so vse jednake. To ti je soba, bratek, iz katere bi mogel narediti gledališče, razsvetljena skoro zmeraj z odprtino uličnih vrat, okolu katere se vije visoka galerija z ograjo. Na jedni strani je žrjavišče, na katerem človetina v srajci peče ribe, vrti pečenke, vari meso, upotreb-ljajoč še druge načine, s katerimi krati človeško življenje. Na drugi strani je klop, na kateri drugi človekonja deli bel kruh in Črno vino v čašah z ročajem ; spredaj in na sredi majhni stoli pa mizice, malo veče od stolčkov, ki te spominajo na čevljarski stolček. Ustopiva notri z nekim sramom, kajti stališča specirično poljskega. Želja, da bi ruska diplomacija ne dosezala svojih namenov, da bi Rusijo v Bolgarskej doletelo maščevanje za pro-tipoljsko njeno preteklost, ta želja bila je videti izvir in smoter vsemu poljskemu vedenju glede na sedanje razmere Rusije in Bolgarske. Glasoviti članek „ Ga zete Narodowe" je celo zahteval, da bi poljska želja bila vodilo politiki grofa Kalnokvja in se je celo predrznil, Ćehe izključiti za letos od posvetovanja v zadevah vkupne države, na kar mu seveda neso dolžna ostala krepkega odgovora glasila češkega naroda. Drugače, kakor Poljaki, so so izraževali Čehi in ž njimi mi Slovenci. Ta naroda nemata, zakaj bi Rusijo sovražila, ne-mata ničesar ni glede sebe, ni glede avstrijske države, katerej je Rusija že večkrat v zadregi pomagala, pa jej nikdar ni še zlega storila. Gledati z mržnjo na Rusijo, zato ni nobenega povoda ni češkemu, ni slovenskemu narodu. Narobe, oba vežejo krvni, moralni oziri, ja vežejo kulturni slovanski .-motri. Cehi in Slovenci se nesmo odpovedali slovanstvu, kakor Poljaki, pa zato imamo dosledne, tople simpatije do ruske države, kot velemočne predstaviteljice slovan skega imena, kot zaščitnice slovanske moralne veljave. Koder se ona trudi za slovanske smotre, tam jo spremljajo tudi naše iskrene simpatije! V prsih čeških in slovenskih zastopnikov v tem oziru torej ni in bi ne smelo biti kolizije. Toda drug kollikt navstaja v njih in tu je treba najti pravega pota. Bolgarsko vprašanje zatočilo se je, kakor znano p re por no jabolko v svet, in vzbudilo nasprotstva, vzbudilo simpatije in antipatije. Poudarja se zlasti v nemških listih, da se Bolgari poganjajo za svojo svobodo, samostojnost in nezavisnost, torej za ideale, kateri morajo biti sveti vsakemu človeku. S tega stališča obsoja se Rusije sleherni korak, proslavlja pa gospodov Stambulov, Radoslavov in dr. sleherni čin. A to stališče je napačno, prisiljeno. Nezavisnost in samostalnost sta sicer jako lepi besedi, žal, da sta pri sedanjih razmerah le — lep sen. Kdor opazuje Evrope politični razvoj, uveril se je že davno, da male državice, kakeršna je baš Bolgarija, o nezavisnosti niti sanjariti ne mogo, temveč, da se morajo naslanjati na večje, močnejše. In kaj bi bilo notri je bila družba Grkov in Armencev nizkega stanu, ter sva se bala, da naju bodo gledali z za-ničljivo radovednostjo. Toda nihče naju vredna ne ceni pogleda. Carigralci, mislim, so najmanje radovedni ljudje na tem svetu; treba je, da si ali sultan ali pa, da se izprehajaš gol po ulicah, kakor oni perski norec, da te kdo opazi, da se zavedaš, da si na svetu. Sedeva v kot ter čakava. Ali nihče ne pride. Potlej še le spoznava, da v Carigrajskih krčmah mora vsak sam sebi streči. Greva k žerja-višču, da nama dado pečenke, kdo ve, od katere čveteronožnine, potlej h klopi, da vzameva čašo smo-latega vina s Teneda, in prinesši vse to na mizico, segajočo nama do kolen, sva opravljala žrtvo, drug drugega gledajoča. Plačava prav potrpežljivo, od-ideva molče, boječa se, da bi po pasje ne lajala ali po oslovski ne rigala, sploh, da bi nama iz usti no pala kaka debela, pa jo voljna kreneva k Zlatemu rogu. Predmestje K a s i m p a š a. V desetih minutah sva bila spet v sredi Turčije, v veliki muselmanski vasi, v Kasimpaši, tako-rekoč v mestu, polnem džamij in derviških samostanov, vrtov in gajev, kar zavzema cel breg in celo naravneje, nego li, da se Bolgarija naslanja na svojo osvoboditeljico, na Rusijo, ki je za njo žrtvovala nad milijardo rubljev in hekatombe vojakov, katera bi torej vsaj smela nadzorovati, kako so ogromna njena investiciju uporablja. A recimo, da bi Bolgariji ne bilo treba naslanjati se na Rusijo, kaj bi bila posledica? Ista, kakor v Srbiji. Naslanjati bi se morala na drugo velesilo, prišla bi morda z dežja pod kap, zlasti ko bi se po svojej leži morala upogniti pod pokroviteljstvo Turčije in nemožno ni, da celo jako verjetno, da bi se jej v gmotnem oziru potem tako godilo kakor Srbiji, ka tera je bila za kneza Mihajla brez dolgov, uzorna država, jugoslovanski Pijemont, a je sedaj moralno poražena, ima nad 300 milijonov državnega dolga, kar je toliko, kakor 170 dinarjev na glavo vsacega njenih prebivalcev. (Daljo prih.) Politični razgled. Vol ran j «tk ; se pri c. kr. sodniji v Mariboru proti „junakom št. Lov-renškega čitalničnega škandala1', kjer se na drobno opisuje, kaj je kateri čitalniški gost, mirno se v družbi zabavajoč, kateremu v shodišče prihruvšemu nemčurju odborniku, ali tudi tja dospevši c. kr. žandarmeriji veselega povedal. Človek bi sodil: kdor pride nemir delat, on itak ue zasluži lepe besede in tudi tukaj so bili čitalničarji lahko hudo razžaljeni, ker so imeli od oblastnije pismeno dovoljenje zborovati, pa jih pridejo z biriči lovit. Je li to dostojnost? povprašali so se čitalničarji in povprašuje se še vsak pošteno in trezno misleč človek, videč, da oni, ki pravijo, da skrbe za javni red in mir, ga še le sami rušijo. Zaradi teh besed, bilo je baje troje udeležencev obsojenih na platež po 10 gld. Ko so si pa ustanovili nemčurji tamkaj svoj „Kapsel-Verein", smelo je to društvo že tri leta obstajati, ne da bi se bilo to oblastnijam naznanilo, in tudi je pri zadnjem shodu imelo plesno veselico do belega jutra, pa še brez dovoljenja godbe. To je bilo vse prav, tjakaj tačas policiji in patroli ni bilo treba pogledati. Če ravno je ta škandal pokazal v popolnej luči, kako težavno je mej nami tu na meji ustanoviti in vzdrževati pošteno slovensko društvo, se ven-der vsakdo, ki je kaj čul o tem, obrne z gnevom proč od takošnih breznačajnih ljudij, kakor je nem-čurstvo tu na meji, zatorej išče si pripravne)šega domu in poštenejše družbe. Na ta način se tudi davno že nameravana ustanovitev slovenskega bralnega društva v Ribnici vedno bolj bliža uresničenju. Pravila zanj, izdelane po g. župniku v Vuhredu A. Kocovanu, so se pretresla, odobrila in podpisana odposlala višji oblastniji v potrditev. Prostore za društvo ponudil je tukajšnji mladi Slovenec, gosp. Lipe S t raj h ar, in tudi vodstvo bo prevzel on, ker kot bivši žandarski vodja zna dobro postave in predpise in se bode v vsakem slučaji znal ravnati. Vsa nada je, da bo potem Ribnica vse dru-gačnejše lice dobila, ko se jedenkrat zdrami ljudstvo iz neznosne brezvednosti in nezavednosti, katera prikimuje običajno temu, kdor zamore najbolje kričati. Namen bralnega društva bo: buditi in utrjevati slovensko narodno zavest in olikanje ter vsestransko izobraženje ne po lastnej krivdi v letargijo pogrez-nenih našincev, ter slednje tako pripeljati k pravemu prepričanju in narodnemu ponosu, pa tudi k odloč-nej hrambi naših narodnih pravic. Le tako zamoremo še svojo sedanjo lastnino Sloveniji ohraniti, le s takim načinom odgojiti si mlad naroden naraščaj, ki bo stal trdno kakor skala, kljubovaje vsem navalom, vetrovom in zvijačam naših lisičjih zapeljiv-cev. Prosimo le drage brate Slovence, ki žive v boljših okolščinah, da bi nas blagovolili v tem tudi vsestransko podpirati, slavna založništva slovenskih političnih časopisov pa, da bi nas vsaj od početka blagovolili zalagati s prepotrebno duševno hrano, oni, ki utegnejo, pa nas večkrat obiskovati in se osobno prepričati, da Slovencem njih narodnost in obstoj ni, kakor se navadno misli, več deveta briga. Torej: Bog daj k vsemu dobro srečo! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 23. novembra. (Dalje.) V razpravi zaradi plačila teh 2!2 ltr„ katere nam je naložila malomarnost prejšnje neniškutarske večine, oglasilo se je več govornikov. Podžupan Vaso Petričič obžaluje, da so vsi prizivi bili zaman, kajti nastala bode sedaj neprilika, da se bode mnogim ubožanim meščanom, ki bodo z vso pravico pomoči prosili, ista morala odreči, ker bode treba za meščansko podporni zavod omenjeno svoto finančnemu erarju plačati. Da bi pa to prikrajšanje ubogim meščanom Ljubljanskim ne bilo toli občutljivo, naj bi se naprosilo finančno ravna teljstvo, da dovoli za plačilo omenjene svote dvajset brezobrestnih letnih obrokov. Odbornik dr. Tavčar zmatra za svojo dolžnost, opozarjati mestno občinstvo na to, da je vsa ta zadeva datirana iz tistih časov, ko so gospodje nasprotne nemške politične stianke v mestnem magistratu in v mestnem zboru imeli krmilo v rokah. Neprestan j so v svojih listih sedanjemu narodnemu mestnemu zastopu očitali, kako zapravlja mestno premoženje in da ni sposoben, vladati mestno gospodarstvo. No, sedaj se vidi, kdo zapravlja! Kdor je prečita! pogodbo z Maverjem v tej zadevi, ne more se načuditi naivnosti, kako je hotel prejšnji nemški obiinski zastop, za najemščino v pogodbo v podobi „daritve" upisano, opehariti davčni erar. Tako postopanje je vse graje vredno in umestno je, da se tako delovanje naglasa in da taka stranka, katera je jednakim načinom gospodarila, ali zagospodarila, nema pač nikake pravice očitati, da narodni mestni zastop ne ume gospodariti z mestnim premoženjem. (Dobrol Dobro!) Odbornik Hribar misli, da ne bode mogoče izposlovati plačevanja v obrokih, drugače, ko da se bodo plačevale 6 % obresti, za predpisano globo se pa, po mnenji govornika, niti obroki dovolili ne bodo. Odbornik Ravnikar naglasa, da se je vsa zadeva doslej razmotravala le z juridičnega stališča, da bi pa treba bilo, da se ogleda natančneje tudi s finančnega stališča, zatorej bi nasvetoval, da se vsa zadeva izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Odbornik Gogola misli, da bi se s prošnjo pri finančnem ravnateljstvu vendar še kaj doseglo, naj bi se torej uložila ponovljena prošnja, da se odpusti vsa globa ali vsaj velik del. Poročevalec pravnega odseka dr. Mosche, pravi, da ni več časa, da bi to zadevo pretresal še finančni odsek, kajti v dopisu, došlem včeraj mestnemu magistratu od finančnega ravnateljstva (podpisanem po finančnem ravnatelji g. Dim it zu), preti se že z eksekucijo. Le za predpisani davek bilo bi morda mogoče izposlovati obroke, a morala bi se vsa svota obrestovati s 6 % obrestmi, za nakazano globo pa nikakor ne, kajti ista večinoma pripada ovaduhu. Pri glasovanji vsprejme se predlog podžupana Vaso P etri čiča in odbornika Gogole, predlog odbornika Ravnikarja se odkloni. (Konec prih.) Domače stvari. — (Presvetla cesarica) podarila je povodom svojega imendne tukajšnjemu Elizabetišču 100 gld. — (O Notranjski v o 1 i t v i) prihajajo nam ugodne vesti. Večina volilnih mož je za dr. Fer-jančiča, kar je tem naravneje, ker sta se oba volilna shoda z ogromno večino zanj izrekla in kakor čitatelj na prvi strani vidi, tudi klub narodnih poslancev. Nekateri listi pišejo v nasprotnem zmislu, svobodno jim, a smešno je, ako se piše, da se pri shodu v Postojini ni doseglo sporazumljenje, da je torej izid volitve prihodnji ponedeljek še dvomljiv. Sporazumljenja v Postojini nihče pričakoval ni, ampak zvedeti se je hotelo, kje je večina, drugič o dvomljivosti ponedeljske volitve niti govora ni, kajti v ponedeljek voli se poslanec za deželni zbor inje jedrni kandidat H i n k o Kavčič. Volitev za državni zbor pa je še le 6. decembra, kar bi uradni listi vender morali vedeti- — Nekemu čudaku se v „Slovenci" Čudno zdi, da so volilci logaški prišli v nedeljo v Postojino. Nam se to prav nič čudno ne vidi, saj je bilo sklenjeno, da se bode še le v Postojini definitivno postavil kandidat in klub na rodnih poslancev je baš v ta namen s k 1 i cal shod. Zategadelj se je le čudnemu čudaku čuditi. — (Drobne vesti.) Pri računskem oddelku deželne vlade kranjske zvršile so se nastopne pre-membe: Oficijal Viktor Colloretto imenovan je računskim revidentom, asistent Josip Modic računskim oticijalom, praktikant Pavi pl. DelNegro računskim asistentom. — V Trstu poročil se je lesni trgovec Fran A b r a m z gospico Ireno Pertotovo. — Dve mesti svetnikov razpisani sta pri deželnem sodišči v Trstu. Prošnje v 4 tednih, počenši od 12. novembra. — Spomin mrtvih mesto na Vernih duš dan praznovali so v Trstu dne 22. t. m. — (P os o ji 1 ni ca in h ran il ni ca v T rs tu.) Preteklo nedeljo bil je v Tržaški čitalnici po društvu ..Edinost" sklican shod, katerega se je udele žilo do 100 Slovencev in Hrvatov, mej njimi državni poslanec M. Vožnjak, deželna poslanca Slavoj Jenko in Spinčić in drugi. Shod otvoril je g. Nabergoj, za njim govoril je M. V oš n jak, razlagajoč namen in pomen posojilnic. Tajnik V. Do lenec govoril je o pravilih nameravane zadruge (z omejenim poroštvom), ki bode osnovana na delnice po 50 gld. in na tedenska uplačila po 20 kr. (celih pet let). Po kratki debati in mali premembi vsprejela so se pravila, katera se bodo trgovskemu sodišču predložila. V definitivni odbor, ki ima preskrbeti uknjižbo, pričeti in voditi zadrugo, so bili voljeni gg.: Fran D e k leva, trgovec; Ivan M a n-koč, trgovec; dr. Simon Pertot, zdravnik; Kaiol Schmidt, denarničar del. podp. društva; Matija 3orli, c. kr. poštni kontrolor; J. M. Vatovec, veleposestnik; Matej V. Ž i v i c , inžener. Ti gospodje bodo izvestno takoj storili vse korake, da se ta za Slovane v Trstu velevažni zavod, kmalu uživotvori. — (Slovenskega kluba na D u n a j i) drugi večer bode v soboto, 27. nov. t. I. v dvorani „Hotela Roval" I. Singerstrasse 3, mezzanin, na levo. Na dnevnem redu je berilo g. J o s. C i p e r 1 a : „0 narodni vzgoji". Začetek ob 8 uri zvečer. — (Zbirko formul arov za slovensko u rad o van je pri s od ni j ah) spisuje g. Anton Leveč, c. kr. sodniški pristav v Sevnici. Izšla bode v 3 zvezkih, prvi formulare za redno postopanje, drugi za izredno, tretji formulare za postopanje v nespornih zadevah sodržujoč. Prvi zvezek, obsezajoč blizu 400 obrazcev (za upisavanja, odloke, razsodbe itd.), pride kmalu po Novem letu na svetlo. For-mulari so na novo sestavljeni in je g spisovatelj pri tem primerjal tudi druge slovanske jezike. Vabila na naročbo te prepotrebne knjige razposlala se bodo ob svojem času. — (Razdelitev državne podpore za ovčarstvo v letu 188 6.) Z državno podporo kupila bode c. kr. kmetijska družba ovne in ovce ukviškega plemena, ter jih bode razdelila po sklepu glavnega odbora mej sledeče gospodarje: 1. V go-reujski pokrajini: Franjo Debeljak iz Sobotnice, Simon Zima z Dovjega, Matija Podobnik iz Osredka, Janez Žvan iz Srednje vasi, Anton Vester iz Za-gorice, Tomaž Žavbi iz Zgornjega Tuhinja, Mat. Šifrer iz Žabniee. — 2. V notranjski pokrajini: Ant. Obreza iz Bezuljaka, Franio Krečič z Vrhpolja, Jos. Štefančie iz Hotederšice, Franjo Gorup iz Matenje vasi, Janez llupnik iz Črnega vrha, Ignacij Petkov-šek iz Z-mlane, Anton Žele iz Trnja. — 3. V dolenjski pokrajini: Josip Kralj iz Plemberka, Josip Centa iz Cente, Matija Plut iz Vranovč, Anton Turk iz Bršlina, Anton Lovše iz Slivue, Martin Škof iz Radovice, Janez Straus iz Cegelnice. Prvi imenovan v vsaki pokrajini dobi jednega ovna in jedno ovco, drugi vsi pa po jednega ovna. Ako bode mogoče kupiti več kot 21 ovnov, oziralo se bode v prvi vrsti na sledeče gospodarje: Andrej Sodija iz Za-spega, Ivan Zupanec iz Martinjega vrha, Janez Paper iz Dola. — (Originalna ženitev.) „Hrvatska" priobčila je predvčerajšnji številki nastopni dogodek. Pred nekoliko tedni zaljubil se je nek uradnik v hčer tukajšnjega trgovca. To bi nič ne bilo, da se tudi ona ni vanj zaljubila. Ko se je on slednjikrat ž njo razgovarjal, reče mu ona: Pojdi k mojemu očetu in prosi ga moje roke. On ti je ne bode od- rekel, a ne smeš mu zatajiti svojih gmotnih razmer. Ako mu vse po resnici poveš, bode mu ugajalo in vse bode v redu Mladenič ide k očetu in nastal je dvogovor: Dobro jutro! — Dobro jutro! Česa želite? — Da odkritosrčno povem, roke vaše hčere Berte. — Tako . . . tako —, ali imate kaj premoženja? — Ne, prav nič. — Torej imate pač brez dvojbe dolgov? — Imam. — Koliko? — 800 gld — Vi ste celo frak vzeli na posodo, v katerem ste prišli prosit za roko moje hčere? — Žal, res je 1 — Vi ste mi originalen ženin! — Vaše priznanje me veseli! — Ali Vas pa moja hči mara? — Da. — Vi bi radi z mojimi denarji živeli ? — Prav rad, kajti kot avskultant imam jedva toliko, da morem sam životariti. — Trgovec prikima z glavo in pokliče Berto k sebi. Berta mu pove, da ljubi iz vse duše mladeniča. — Tako . . . tako . . . ti ga gotovo že dlje poznaš? — Da, oče! — Je li častit mladenič ? — Gotovo, sicer bi ga ne ljubila. — Poznaš li njegovo obitelj? — O, oče, jako dostojni in pošteni ljudje so! — „No, naposled nemam ničesar proti tej ženitvi", reče oče, gre k mizi, vzame 10 stotakov, pa jih izroči mladeniču: Na, sedaj idi in poplačaj svoje dolgove. Opoludne pridi k meni na obed. Kadar bodeš sam hčer imel, pazi, da dobiš zeta, ki te bode manje stal, nego ti mene. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Berlin 25. novembra. Prestolni govor pravi, da je nemške politike namen, ohraniti mir in jedinost mej vsemi velesilami. V to svrho uporabljala bode upliv, ki ga uživa Nemčija po svoji miroljubivosti, po splošnem zaupanji, tesnem prijateljstvu cesarja z obema sosednima cesarskima dvoroma in vsled tega, ker v sedaj visečih vprašanjih ni prizadeta. Peterburg 25. novembra. „Journal de St. Peterbourg" je poizvedel, da je Rusija varstvo ruskih podanikov v Bolgariji izročila Nemčiji, le v Vzhodni Rumeliji, kjer ni nemških konzulov, uživajo Rusi varstvo Francoske. Berolin 25. novembra. Otvoritev državnega zbora. Prestolni govor poudarja kot najvažnejšo predlogo, da se začetkom novega računskega leta vojska zopet pomnoži. Dalje naznanja prestolni govor, da se bode predložil zakon za preskrbovanje vojaških udov in sirot, zakon o povišanji matrikularnih doneskov, kreditna predloga z ozirom na nedostatek slador-nega davka v letu preteklem ter naglasa, da treba zvišati indirektne davke. Prestolni govor potem poudarja^ da treba nadaljevati socijalno-politično zakonodajstvo, naznanja predloge zakonov, s katerimi se bode zavarovanje proti nezgodam razširilo na širše kroge, invaliditetni zakon z državno podporo, ustanovitev semenišča za orijentske jezike, znižanje odvetniškega pri-stojbinskega reda. Razmere mej Nemčijo in vsemi inozemskimi državami so prijazne in povoljne. Praga 24. novembra. Pri dopolnilnih občinskih volitvah zmagali so vseskozi češki kandidatje. Budimpešta 24. novembra. „ Pester Lloyd" zanikava, da bi bil pismen dogovor mej Avstrijo in Anglijo. Sofija 24. novembra. Agitaciji Grujeva in Bendereva se je posrečilo, osnovati zaroto mej topničarskimi častniki v Sumli. A vlada prišla je zaroti na sled in zaukazala strogo preiskavo. Zahvala. V imenu poddružniee sv. Cirila in Metoda „Beljak in okolica" zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli, da se je podružnica naša ustanovila, vsem ki so se prvega zbora v tako lepem številu osobno udeležili ali pas telegnmi in pismi navdušenje za našo poddružnico povišali. Hvala č. gosp. župniku Incku za izvrstni slavnostni govor in pevcem za njih lepo petje. Hvala gospodoma, ki sta zastopala ljubo nam sestro Celovško. Št. Lenart pri sedmih studencih, 22. novembra 1886. Matij a Wutti 1. r. predsednik. Tulci: 24. novembra. Pri <•»• .mi: Wa£ncr z Dunaja. — Prettner iz Budimpešte. — Jiglich z Dunaja. —- Levstik z Vrhnike. — Sruh, Bach z Dunaja Pri Malici: llank, Polak z Dunaja. — Joinbart iz Rndolfovegft. — Blau, Stern, Schwarz, Heller, llausner, Decker z Dunaja. Meteorologinio poročilo. 1 Chh opazovan j a Stanje barometra v mm. Temperatur* Ve-tro v i Nebo Ho krina v mm. I AOU »fg 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74380 m m 743-38 m«. 744 84 ■* —3 6" C 5 0" C 2 0» C si. svz. m. vzh. m. svz. d. jas. d. jas. d. jas. 0*00 mm. Srednja temperatura 1*1°, za 18* pod normalom. D"u.najska borza dne 25. novembra t. I. (Izvirno telegrafieno porodilo) Papirna renta . Srebrna renta . . Zlata renta . . 5" ,, marčna renta 84 gld. 05 kr. 8-114 101 Akcije narodne banke....... 882 Kreditne akcije..... ... 292 London .... 12(i Srebro....... — Napol. .9 C. kr. cekini B Nemške marke . . . 61 4°/u državne srečke iz I. 1854 250 gld. 132 Državne srečke iz 1. 1H64 100 gld. 171 Ogrtka Blat* renfa 4U,„ 104 Ogrska papirna renta 5' , 93 6" , štajerske zemljišč, odvez, oblig. 106 Dunava rpg. srečke 5' ,. 100 gld 118 Zemlj. obč. a v str. 4I/|°;0 zast. listi 123 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele C6 99 Kreditne srećke 100 - 178 Rudolfov« srečke 10 19 Akcije anglo-avstr. banko 120 117 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v . 810 75 «0 30 20 05 95 93 75 75 «0 75 50 75 70 25 7.» 25 Cvet zoper trganje (Gicht) po «lr. Jlalioii A • »<> kr., zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku ________je neprescgljiv in hitro ter radikalno Srhutanarf*. zdravi, kar dokazuje na stotino priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja i 749—7) I 3lt VBC\\A TK\liO(/,l- zraven rotovža v Ljubljani. ■■ zpošilja se vsak dan po pošti. B K a m v našem taioiništvu je izšla it ■■ i.ibi->,i po vseh knjt^, .'rimnui knjiga: Šaljivi Slovenec Zbirka najboljših kratkviasnU in vseh stanov. .Vabral Anton ih'czovnik, nHuip, 12 pdl v t?°. Mehko vezana 6o ir., /ranico po pošti 6$ kr. Gospoti pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj it nenatis nenih kratko'asuic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkočasiti c iti smešni,-, predno ji 9ti nabral. jih opilil in potem prime*no ratvrstil ta vsak start posebe. Gotovo mu bode vsakdo hz/aleien ta njegovo delo, saj bode fitajoć poioitir \HHJHJCi preiivel marsikatero uro z>eselo, zginila mu bodi1 za trenutek skrb za vsakdanji pirli kruh, ratvedrilo .\e mit bode lice in telo itjegoT'0 pro-Hnjeno bode nove moči. Kar je sol jedilom, to je humor [šala, iivljenjn. «Humor zgubi/,n, življenj, tgnkijmot, praži h~. Biihler Ig. pl. JKteinmayr čl /''cd. Bambšrg knjigotrinid * v Ljubljani na Kongresnem trgu. IES55 »»».»••"»OT-t*--^ > >*><»>»• t » o v a » m'w * TJ I (715—7) li in vina. Najboljše in Izkušenejše sredstvo za to je jprlstn.©. fretn.c©slsa, GA T T7' "O HP A COsteocolle saus odeur ilUrj XI 1 iV pour olarifier). Iznenadno ugoden uspeh se jamči. — Dobiva se pri .V . I I ; 11* l liifttiii — ii v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (840— 4) se takoj vsprejme. Kje? pove iz prijaznosti upravništvu Naroda' »Slovenskega (868—2) jCACAO! ČOKOLADA UlCTOR ScHMIDT & SčHNE ki sta pri prvej hunaiskej razstavi kabin ske umetnosti bili odlikovani I najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradu ■ registrovano varstveno znamk*, in firmo. (866—4) Vrt. .S** pri vseli boljših trgovcih iti prodajalcih de-likates, V I. jiiM.jiui i pri g. IVI m l.assiiili-ii. Razpošilja so v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in eentr. razpošiljalnica Dunaj. IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). m ŽITNICE priporoča „Narodna Tiskarna4' lio nizkej ceni. ĐIT1I41, c. kr. dpriv. tovarna za svetilnice na Dunaji, priporoča ^'^M*^ petrolejske mizne in viseče svetilnice solidno in okusno narejene, po najnižjih laltri.ških cenah. Solnčne in velikanske solnčne svetilke z nepresegrljiTr© ST7-etloToo. (693—«■ ai^r pozor: Z velikansko reklamo proslavljajo se s pompezno glasećimi se imeni petrolejske svetilnice in petrolejske svetilke, ki pa v resnici nemajo nikako ali pa le majhno praktično vrednost. Omenjajoč to, moram opozarjat, da od nekdaj že pazljivo zasledujem vsak napredek v razsvetljavanji in res dobro prirejam občinstvu solidno in ceno, posebno treba omeniti, da so interesi kupujočega občinstva najbolje zavarovani pri staroslavnej in znanej firmi. ,,Dituinr-Mvetilnice" spoznajo so po zgornjem tovarniškem znamenji in se dobivajo v mojih zalogah na Punaj . v liuriimpesti, Pragi, Lvuvn, Trstu, Ileroliuu, .\.(makovem. Milanu in v Varšavi, kakor tudi v 7 kr. krilo, pleteno s pr. gumi. 97 kr. I žcnNkii srnjcu 1 mušku Hrojftt 1 par elegantnih z vezanjem iz najti j iz ti nega m ionu, kre- NUknjeiiili iev nejšey:a sifona. l|ev za doma. uzoreo. 07 kr. U |iuro« iin^oii- !( »i«- jedne barve ali za jirogaste. !>7 kr. 1 «loker namizni >lruHsr Sir. it. Izdate I j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'