Pavle Kveder
Primskovska romarja
(Dolenjsku legenda)
Ko je se Krisius s sv. Petrom hodil po naši zemlji m opazooal žioijenje in trdo kmetouo delo, se je zgodila  ta. zgodba.
Po Mali maši je bilo. Dolenjski vino&radi nad Temenico, na PrimskoDem, v Stari gori in o Seunem so oziueli. Začelo se je najljubse dolenjsko opraviio — trgnteD. Takrat je bilu kaj obilna. Ai euda, da so bili Ijudje tod okoli, posebno pa vinogradniki, zelo ponosni. Nekateri so postuli celo osabni. Vedeli so. da bo dosti vina in ga bodo lahko dobro prodali. Zaslužili bodo
51
za vse potrebno. Tudi sumi bodo laliko pili in še kak diiiar jim bo ostal za slttbše čase.
Sonce je neusmiljeno žgalo tisto sobotno popoldne. Najstarejši niso pomnili take pripeke in sopnre; saj je kar sapo jemalo. Povsod je bilo čuti ponosno zategte oriske, smeh je odgooarjal veselim burkam, med katerimi so se polnile brenie... Trgači so bili razigrani; SDinjske gnjati in Dinska dobrota jim je dajala moč in jih spraoljala u dobro ooljo.
Med dehtečimi brajdami, ki so zdihooale pod tezkimi grozdi, je sonce tipalo med listi na pot, Po sevniški poti, obrobljeni z brajdami. sla prišla od Zaplnza sem utrujena popotna. Posiala sta pred nouo zidanico. Starejsemu se je poznalo, da je zelo upehan. Ves pregrei in oznojen je bil. Komaj se je držal nu bosih nogah, Mlujši je bil silno lep in višji. Poprosil je skopegu vinogradnika GrabeŽa za požirek mošta, da se onemogli odžeja, Starec je popustil delo pri oijaku, stopil je od stiskalnice na prag, Z malimi, sivimi ocmi je premeril popotna  od zaprašenili nog do dolgih  kodraatih  las.
zNičesar nimam odoeč, da bi dajal postopaškim lenuhom, ki se kl&tijo okrog, ko morajo drugi irdo delaiih, je zagodrnjal Grabež.
»Midoa ne posiopaua, dobri mož,< je poDedal so. Peler — ta je bil namrec siarejši popotni — ki se je medtem malo odsopel. >Na božjo pot greoa k Maieri božji na PrimskoDO.z
»ffa — ha — h&...«, so se raztegnilti r> zb&dljio nusmeh st&rčeua usta. Porasla lica so se grbančila d smehu. tZastonj se pa pri nas nič ne dobi, prav niČ! Zaslužiti je treba. Pojdi, vzemi brento in nosi v tole kad grozdje do maltce! Posteno piačilo boš prejel.z
Sd. Peter je pogledal Kristusa, ki je tudi silno žejen obsedel pod brajdo ob zidanici. Iz njegovega pogleda je razbral, da naj le poprime za ponudeno delo. Odioiil je dolgi plašč in dolgo popoino palico v kot za stiskalnico. Nadel $i je brento in odŠel o dno vinograda. Tam so bili že zbrani veseli Ijudje. Nosil in nosil je, Teika brenta mu je vsakokrat bolj upognila hrbet. Znojil se je, da niu je kar curljnlo po siooobraslem, zagore/em licu.
Kristus pa je medtem poprijel pri sliskalnici za koš, napolnjen s skalami. Vrtel ga je,da je težko hrastovo sleme zajecalo in pritisnilo strelo ob klado. Štuci so se hitro polniH, starec jili je komaj sproti odstauljal in zamenjaoal. Vkljub njuni pridnosti Grabežu delo ni bilo po volji. Jezil se je in celo ne-kajkrat zaopil nad Krisiusom, da ne dela pridno. Kristus je pohitel še boij in molčal. Zasmitil se mu je stari sd. Peter in zamenjata sta delo. Sd. Peter je odslej sukal koš. Kristus pa je nosil brente, Oba pa sta voljno irpela.
Čas malice je že davno minil. UirujajoČe delo je pregnalo nso prejšnjo dobro doIjo. Trgaci so obmolknili, nato pa touariško toiili drug drugemu SDOje gorje, ki ^fa jim je že pogo&tokrat prizadejal skopi in rteusmiljeni Grabei.
¦tMalice ne bo, boste pa zoečer dobili vsak merico oinčka yec,« je nekdo oponasal GrabežeD glas.
T/Verjemi grdauši! Meni le ni nikoli plačal osega. za kar sua se domenila,* je tarnal drugi.
¦sNašega očeta je lani nagnal z goljufom. ko so mu na Štefanovo našieli, koliko dni v letu so delali pri njem. Kosili so. mltitili, okopaoali in irgah, pa jim je dejal, da, so pet dni preoeč našteli. fn. res jim. ni plučal iistih dnih, je dejal nekdo.
•>>Pti meri in vagi je Tavnal večkrat neposieno z menoj. Pa kaj sem hoiel? Ali prodati njemu ceno. ali pa hoditi pozimi bos in raztrgan,* je spet potožil nekdo.
Kristusa so boleli H neušečni pogoDori. Smilili so se mu delaoci. Verjel je njihooim tozbam, saj je sam oidel in dožiuel, da je tudi njiju ogoljufaL
52
Sv. Peter ni dobil obljubljene malice. Gludil si je ožuljeno ramo, iz bek sple-iene nurumnice so se mu zarezale vanjo. Z rulo si je brisal znoj in mishl na starčeuo huclobijo. l sakokrat mtt je bilu pot do zidanice duljša, osakokrat bolj slnnu. Goiooo bi ga nekajkral, brenta poolekla nazuj, da ni bilo kolja, za kalero se je ujel in oprijetna} dalje pri osakem koraku.
»lliiite, ne dretnajte doklcr oas sorice obneou,:.  je  prifšanjal ose ostri
Grabežeo glas. Vsi so molee še bolj pohileli. Vsem je slo delo tako brž od
L rok, da so se napolnile ie vse posode z nafrganim grozdjem, osi sodi s slad-
\ kitn moštom. Grabežu, ki je na tihem računal dobiček. so se od zadovoljsiva
"  kar svelih   tolslu  Hca.  K.er  ni  bilo  oeč   kam  nosiii  in  depati  grozdja,  so
trgači  prenehuli z delom.  Tudi   kriatus je obstal izmučen s  polno  brenio
pri vratifi, postavil bvento nu ila in scdel na konec sliskalnice.
»Odriniti booa mora/a, da dospeoa pred nočjo na Primskooo in najdeva prenočisče. Soč se že ponuja izza eateškilt. reber. Daj nama, kar si obljubil, v  in  kar soa zuslužila.z  je prijazno poprosil sv. Peler  Grubeža. I         Porogljivo se jima je Grabež zasrnejal. Vzel je nekoliko odbit vrč in uanj \ natočil iz malega sodčka v kotu zelene tekotine. Ponudil je so. Pefru.
.Četudi s(a santo posfajaia, namesfo da bi se hitro zasufculu, dam vsakemu orč dobre starine,«. je dejal in pomeziknil. Tudi ob teh starčeoih beseduh sta obmolčalu.
So. Peter si je obrisal pot s čelu in željno duakrat, trikrat srknil, nato pa kisto skremžil obraz in ose izpljunil. Vino, ki ga jima je dal Grabež za piačilo, je bilo pokvarjeno, grenkega okusa in slabega dttha, da se je sd. Petru zagnusilo, četudi je bil močno žejen. Isto je sforil za njhn Kristus. Tudi njemu se je priskulila pokoarjena pijaca. Prepričal se je, da ju je za poŠteno delo skopi mnogradnik opeharil, zato tnu je mirno dejal: »Go-spodarl Zaslužila $na za Tiajino deh ouaj koŠČek kruha in kozarec mosta, L ne pa teh požirkoo pokoarjenega Dina.t
I'         Po ieh besedah sta se popotna pripraoila na odhod.  Kristusooe besede I so lakomnega GrabeŽu ujezile. Pograbil je Pelrooo palico in z njo je med I zmerjanjem in kletvami oba nekolikokrat  udaril. Zagnal je  palico za   po~ I  potnima, Ta sta pohiiela pred raztogotenim oinogradnikom. I         Po kolooozu. ki se vije med bukovjem k cerkoi. sta se vzpenjala utmjena,
I lačna in žejna. Sd. Peter je ložil o boleeinah na Iirbtu. ki so mu jih poozročili I udarci. Kristus je žalosten niolčal. Za njima je še vedno udarjalo na senčno I   pot surooo vpitje:
|         skukopak! Potepuhi naj bi mi dajali nauke in seoe sami izbirali darooe
I   pri beračenju. Božjl dar pa izpljunela! Bog daj, da bi bilo fakega dobrega ¦   vinčka polne sode vsako leto. pa  bomo fapše in laže žioeli.t I         To norteoanje je doseglo kristusa in sd. Pefra, ko sia se ustaoila, da bi
I  se maln odsopla. Izzioanje je bilo. kar je govoril Grabez, I         -.tNaj se zgodi, kar  prosi! Obilo  takega oina  naj rode ti  bregoui,z je
I  spregovoril Kristus in  z žalostnim pogledom pobožal obširne vinograde. I         Od  takral so okoli Primskovega dobre oittske letine.  le vino je  kislo,
i grenko in slabo. Kupci že od dauna ne pooprasujejo DeČ po njem. Ker ga t vinogradniki ne morejo spramli v denar, ga imajo doma u izobilju. Pijo ga I' stari in mladi o veselih in žalofttnih dneh. Meša jim glaoe in je vzrok mnogim I  nesrečam.
E Takrai sta se naselilt in se sedaj bioata v teh lepih primskomkih bre-L gouih seslri Lakota in Tieusčitia ...