PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /~i	4A „
Abb. postale I gruppo • tiCOfl 40 lir
Leto XX. Št. 131 (5814)
TRST, sreda 3. junija 1964
PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE DOMA IN V TUJINI
Vojaška parada in sprejem na Kvirinalu De Martino: «Uresničiti vladni program»
Tajnik PSI odklanja Saragatov predlog o združitvi s PSD!, ker «socialdemokracija z blagostanjem ne uresniči socializma» - Medministrski sestanek glede družinskih doklad - Terracini o nalogi mladih rodov
večjih činiteljev zaostalosti dežele». De Martino je prav tako poudaril pozitiven značaj vladnih ukrepov na področju kmetijstva in potrebo po urbanističnem zakonu.
Ko je govoril o sodelovanju socialistov v vladi, Je De Martino dejal, da je za socialiste veljavna koncepcija, da se «uresniči oblika socializma, ki naj stane delavce najmanj žrtev: socializma, namreč, ki naj ima pristanek množic in naj ne uveljavlja birokratičnega sistema proti delavcem. Najti moramo obliko socializma, ki se uresniči v svobodi, v demokraciji, v soglasju». Kar zadeva združitev s socialdemokrati pa je dejal, da je ‘izven stvarnosti; tudi mi živo čutimo vprašanje enotnosti delavskega gibanja; ne mislimo pa ga obravnavati na abstrakten
ETM, 2. — V zvezi s praznikom republike je bila danes dopoldne v Rimu vojaška parada, ki se je je udeležil predsednik republike Segni; računajo, daje prisostvovalo paradi okrog 30 tisoč ljudi. Zvečer pa je predsednik republike priredil v parku Kvirinala sprejem, ki se ga je udeležilo več kot pet tisoč oseb.
Tudi italijanska diplomatska predstavništva v tujini so priredila ob tej priliki sprejeme, na katere so povabili vidnejše predstavnike iz političnega, gospodarskega in kulturnega živ ljenja.
Predsednik vlade Moro je sprejel danes dopoldne finančnega ministra Tremellonija, ministra za državni proračun Giolitti-Ja, zakladnega ministra Colomba in ministra za delo Bosca; kasneje je sprejel še političnega tajnika KD Rumorja.
Po sestanku je Bosco izjavil novinarjem, da je bilo predmet razgovorov vprašanje družinskih doklad, v zvezi z razgovori, ki jih je imel včeraj s predstavniki sindikalnih organizacij.
Na vprašanje, ali je ta sestanek v zvezi z bližnjo sejo ministrskega sveta, je Bosco dejal, da je treba vprašanje družinskih doklad še naknadno proučiti s sindikalnimi organizacijami, kar bo storil jutri. Na vprašanje, ali so to vprašanje obravnavali v sklopu s splošnim stanjem gospodarstva, je minister dejal, da so se omejili le na vprašanje družin skih doklad. Na vprašanje, ali »o ugodne perspektive za rešitev tega vprašanja tudi v zvezi z vprašanjem pokojnin, je minister de j al, da so perspektive ugodne za rešitev vprašanja družinskih doklad, vprašanja pokojnin pa ne bodo obravnavali sedaj.
Ob zaključku vsedržavne mladinske konference mladinske federaoije PSI je tajnik stranke De Martino poudaril med drugim, da «republiška ustava pomeni prvo zgodovinsko zmago demokracije in socialističnih sil. Sedaj gre za to, da jo povsem uveljavimo v njenem političnem in socialnem delu, da bi pospešili, ob spoštovanju svobode, napredovanje delavcev k pravičnejši družbeni ureditvi. Tudi sedanje resne gospodarske težkoče dokazujejo potrebo po temeljiti preobrazbi sistema k socialističnim oblikam. Te oblike morajo ustrezati zgodovinskemu in kulturnemu prepričanju naše dežele In se morajo zato razlikovati od onih, ki so Jih sprejeli v komunističnih režimih.
PSI si že leta prizadeva za izvirno izoblikovanje teh oblik. In tudi Programski sporazum s strankami levega centra se vključuje v to težnjo».
Tajnik PSI je še pripomnil, da italijanska ustava pomeni «globoko sintezo med socializmom in demokracijo» in da bodo novi rodovi niogli uresničiti demokratično pot v socializem, ko bo ta ustava dosledno uveljavljena. Borba za uveljavljenje načel republiške ustave,
W Je danes glavna naloga vseh naprednih sil, naleti na razne težkoče: «Vsa sredstva uporabljajo proti socialistom, da bi ne postali vodilna sila v državi. Toda če je res, da smo edini v delavskem gibanju,
W vzdržujemo ta napad, je predvsem res, da v državi nismo santi». De Martino je nato govoril o temeljnih točkah vladnega pro-grama in dejal, da desnica vodi «absurdno in nekoristno polemiko Proti uveljavljenju deželne ureditve» in zatrjuje, da bo ta ureditev zahtevala tisoč milijard. Izdatki bodo sicer mnogo manjši, ven-dar pa je prav, da si država naloži določeno finančno breme, da I bi «izboljšala življenje svojih dr- ■ v. žavljanov, da bi modernizirala svojo birokracijo, ki Je bila eden naj- I	Lai Mahadur S astri
1,111...........................
Rezultat razgovorov Hruščov-Wilson
Večstranska jedrska sila in kontrola dobav orožja arabskim državam
način. Obstaja, na področju enotnosti, vprašanje vsega delavskega gibanja, ki mu pa ne mislimo žrtvovati najboljšega prispevka naše stranke in demokratične zamisli socializma. Odkloniti moramo dvojni konformizem: onega, ki se kaže v manjvrednostnem občutku nasproti komunistom, in onega, ki se kaže znotraj naše stranke... Odkloniti moramo tako socialdemokracijo, ki z blagostanjem ne uresniči socializma, kakor tudi tragično izkušnjo komunističnih režimov, ki se je pokazala s stalinizmom. Temeljni zakon marksizma, ki ga je moč sintetizirati v geslu ..proletarci vsega sveta, združite se!" najde svojo negacijo v sedanjem sporu med ZSSR in Kitajsko. Spričo te negacije abstraktne enotnosti, ima globok smisel avtonomija PSI, ki je edina sila. kateri je uspelo tolmačiti zgodovinske, civilne in kulturne pogoje dežele in iz njih potegniti zamisel konkretne borbe za socializem in demokracijo».
Na koncu se je De Martino zadržal še na «zadevi Colombo» in obsodil način, kako je bila o tem obveščena javnost. Cc bi levi center izgubil svojo napredno programsko vsebino, ni moč računati s sodelovanjem socialistov, ker «PSI ve, da njegova odgovornost ni le odgovornost stranke, ampak vsega delavske-
ga gibanja».
V zvezi s proslavo dneva republike v Reggio Emilii, med katero so razdelili vsem mladeničem, ki so
DRUGI DAN TITOVEGA OBISKA NA FINSKEM
Tito in Kekkonen poudarjata važnost politike izvenblokovskih držav
Jugoslovanski predsednik je še posebej izrazil zadovoljstvo, da se politika nepovezanosti spreminja v močno gibanje za mir in miroljubno mednarodno enakopravno sodelovanje
HELSINKI, 2. — V giavnem n.tstu Finske so se danes pričeli uradni jugoslovansko-finski razgovori med predsednikom Titom in dr. Kekkonenom in njunimi najbližjimi sodelavci, so razaemi vsem miaaenicem, ki so razšovorih, Ki so •'Otekali v pri- •	—
postali polnoletni, izvod republiške I idrijskem in prisrčnem ozrač- sednisa ^ republike Jugoslavije
ustave, je senator Terracini dejal med drugim, da se mladina vzgaja v demokratičnem duhu bolj kot s spoznavanjem besedila ustave, z «zavestnim sodelovanjem v borbah s katerimi delavci in ljudske mn<> žice skušajo doseči, da bi končno zgradili republiko in Ji vladali po njenih načelih. Že sama primerjava med državo In družbo, ki jo nakazuje ustava, m politično in socialno stvarnostjo, v kateri mladina živi in gradi svojo prihodnost, nam zelo jasno dokazuje potrebo po tej borbi. To globoko neskladnost med ustavo in dejanskim stanjem pojasnjujemo s spremembami, ki so nastale v političnih skupinah po ustavodajni skupščini. Enotnost treh velikih množičnih strank, demokri-stjanske, socialistične in komunistične stranke, se je razbila, in na čelu republike, v raznih vladah, so našle mesto in moč družbene in politične sile, ki so odklanjale ustavo». Terracini je zaključil, da je prekinjeno delo moč nadaljevati samo tako, da se «ponovno vzpostavi enotnost delovnih in ljudskih demokratičnih sil».
menjava mišljenj, da se bliže sezna- lovanje ustaških emigrantskih organano in razumemo drug drugega», nizacij proti Jugoslaviji, in odbija
seznaniti se z dosežki belgijskega ljudstva, z njihovimi problemi in načinom, kako se ti problemi rešu-
ju, so izmenjali mišljenja c aktualnih mednarodnih vprašanjih in o dvostranskih odnosih. Razgovori se bodo nadaljevali v neformalnih sestankih za časa bivanja predsednika Tita ne Finskem.
maršala Tita in njegove soproge 1 j®i° tet* z gledanjom belgijskih od--	.	,,	...	govornih krogov na aktualna med-
Med večerjo, ki je potekala v ze- narodna vprašanja. V tem smislu lo prisrčnem ozračju sta Kekkonen j.; t>ila izvršena določena izmenjava in Tito izmenjala zdravici. Dr. Kek pogledov o vprašanjih obojestran-konen je v imenu vseh f inčev po- skega interesa. Pri tem je bila po-zuravil predsednika Jugoslavije kot sebna pozornost posvečena vpraša-velikega voditelja junaške borne za nju mednarodnega gospodarskega neodvisnost jugoslovansicih narodov sodelovanja.
miru in sodelovanju. Kekkonen je '^1<'T,lava. navdabnjena z željo, da izrazil posebno zadovoljstvo, da st^n}Ijenja po utrditvi miru in mi--	- -	’ roljubne koeksistence na svetu naj-
Pred razgovori je predsednik republike maršal Tito v spremstvu predsednika dr. KeVkonena položil venec na grobove junakov - Hi etan ini. Po razgovorih Suito s prediecuukom" Titom ”nad“a“ ; roljtdbne koeksistence nasvetu naj-jt predsednik Tito s soprogo bil ljuje lani započete razgovore o	čim^konkretnejšo^obliko in po-
mednarodnem položaju
gost na slovesnem kosilu, ki ga je v njegovo čast priredila v vladni palači finska vlada. Popoldne je maršal Tito obiskal veliko finsko ladjedelnico «Peščena luka» v Helsinkih, kjer se je seznamil z najnovejšimi dosežki finske lad-jedetniške industrije. Nocoj je predsednik republike maršal Tito s soprogo v znani restavraciji «Ribiška koča» v Helsinkih priredil sprejem. Sinoči pa sta pred sednik finske republike dr. Kekkonen im njegova soproga priredila slovesen banket v čast pred-
.   iimumimmi   umne—M»   lini— n—mnimimm»
NEHRUJEV NASLEDNIK SESTAVLJA NOVO VLADO
Lai Bahadur Šastri izvoljen za novega predsednika indijske vlade
V svojem prvem govoru je poudaril, da bo nadaljeval Nehrujevo izvenblokovsko politiko in da se bo predvsem boril proti glavnima sovražnikoma Indije, ki sta: siromaštvo in neznanje
njih združenih pokrajin. Po vojni je leta 1947 postal minister za notra-
NOVI DELHI, 2. — Parlamentarna skupina večinske kongresne stranke v indijskem parlamentu je danes soglasno izvolila na predlog začasnega predsednika vlade Gulzari Lai Nanda, za svojega načelnika Lai a Bahadura SaStriJa. S tem bo S astri postal novi predsednik indijske vlade — Nehrujev naslednik. Začasni predsednik Lai Nanda je že uradno odstopil, Šastri pa je
MOSKVA, 2. — Laburistični voditelj Wilson se je danes sestal, kakor je bilo že včeraj napoveda-J}°. s predsednikom sovjetske viali® Hruščovom, potem ko se je ponovno razgovarjal z ministrom za •jmanje zadeve Patoličevom. Hru-*čov In Wilson sta se razgovarjala dve uri. Wilson je na tiskovni kon. |®renci povedal novinarjem, da mu J® Hruščov Izjavil, da bi večstranska jedrska atlantska sila preprečila sklenitev kakršnega koli sporazuma med Vzhodom In Zahadom
0	Preprečenju širjenja Jedrskega drožja. Wilson pa je mnenja, da ?.* samo sporazum o preprečenju “JJenja Jedrskega orožja omogočil jjfčinik z mrtve točke, na kateri je “ostala ženevska razorožltvena konferenca. Dalje Je Wilson dejal, da ;® Poljski predlog o Jedrskem ■arnrznjenju v Srednji Evropi spre. jomillv ter dodal, da bi se moral « ukrep Izvajati tudi glede vozil, «ruščov pa Je izjavil, da je nesprejemljiv Johnsonov predlog o •«nrznienju Izstrelkov ln o unlče-dJu nekaterih vrst bombnikov za prevažanje atomskih bomb, ker bi »predlog pomenil pristajanje na mednarodno inšpekcijo. ZSSR pa ™ Popravljena pristati na drugačne inšpekcije, razen v okviru širo-
n raz°rožitvenega sporazuma.
pogoj Sovjetske zveze za ^Postevatije Johnsonovega načrta „ ukinitev vojaških oporišč v 1-UMemstVu ter umik tamkajšnjih Wils<>n je- tedaj izjavil, da n® k* pristal na omejitve a*e vrste. Laburistični voditelj g Ponovno izjavil, da sta ga Hru-
1	.°V 141. Gromiko večkrat opozori-; na hude posledice morebitne
čli»”1*** oborožitve Zahodne Nem-, J*. Po Wilsonovem mnenju fca-‘*jo sovjetski voditelji večjo po-,
pustljivost glede nemškega in berlinskega vprašanja, toda ne Hruščov ne Gromiko nista niti najmanj spremenila svojih statiki glede večstranske jedrske oborožitve, kljub temu da jim je laburistični voditelj zajamčil, da taka oborožitev ne bi pomenila odstopanja atomskega orožja bonski Vladi.
Svojo tiskovno konferenco je Wilson zaključil z izjavo, da se Hruščov zanima za laburistični načrt o ustanovitvi kontrolne komisije za dobavo orožja Srednjemu vzhodu,
Wilson je tudi povedal, da je Hruščov pripravljen skleniti z Veliko Britanijo podobno konzularno konveniejo, kakršno je sovjetska vlada sklenila z vlado ZDA. «Namen mojega obiska v ZSSR,» je dejal Wilson, «je proučiti skupaj s Hruščovom podlago na kateri bi se lahko konkretizirali u-pi, ki so se rodili po sklenitvi moskovske jedrske pogodbe.»
Opazovalci poudarjajo predvsem nesporazum med sovjetskim in zahodnim stališčem glede vprašanja večstranske Jedrske sile. Se večje razlike pa so se pokazale glede W11-sonovega predloga o ustanovitvi komisije OZN za nadzorstvo dobav orožja državam Srednjega vzhoda. Tako nadzorstvo bi namreč bilo v nasprotju s politiko Sovjetske zvezo, ker Je Hruščov med svojim obiskom v ZAR zavzel ugodno stališče do arabske enotnosti Hruščov Je sicer odgovoril Wilsonu, da Je predlog zanimiv, pri čemer pa je treba upoštevati, da je SZ pred časom predlagala dezatomlzacljo Sredozemlja in s tem tudi ZAR Nekateri opazovalci trdijo, da Je hotel Wilson pokazati d<plomatske sposobnosti.
popoldne obiskal predsednika republike Radha Krišnana, ki je Sastrija zaprosil, naj prevzame funkcijo predsednika vlade in predloži seznam novih ministrov. Na tiskovni konferenci pa je Sastri nocoj izjavil, da bo Indija nadaljevala politiko nevezanosti, ker si ne more dovoliti, da bi se povezala z enim ali z drugim blokom. Dodal je, da je prinesla Nehrujeva politika Indiji mnogo dobrega in da bo tako tudi v prihodnosti. Ko je o-menil krizo v Laosu, je izjavil, da jo je mogoče rešiti sanno na novi ženevski konferenoi, Indija pa je pripravljena tudi na sodelovanje pri razgovorih med veleposlaniki v Vientianu. Končno je Sastri izjavil, da se bo Indija še nadalje zavzemala za razorožitev.
Takoj po izvolitvi pa je Sastri poudaril v svojem kratkem govoru, da se bo zavzemal za uresničenje socialistične družbe. «Glavni sovražnik Indije sta siromaštvo», Je delal Sastri, «in ml se bomo morali boriti, da tega sovražnika popolnoma izkoreninimo.» Nato Je poudaril, da je enotnost življenjsko nujna za državo ter izrazil upanje, da ga bo podpiral parlament ln vsa država. Med svojim kratkim govorom, ki ga Je Citai, se je .Sastrl večkrat prekinil, očitno zaradi ginjenosti ln solze so mu večkrat prišle na oči.
Sastri bo prisegel če* nekaj dni. Zaprosil je začasnega predsednika Nando, naj ostane še nekaj dni na svojem mestu, dokler ne bo sestavil nove vlade.
Seznam ministrov bo predložil v odobritev parlamentu, kar pa Je seveda samo gola formalnost. Takoj po izvolitvi je Sastri obiskal najprej Nehrujevo hčerko Indirò Gandi. Zelo verjetno Je, da Jo bo Sastri vključil v novo vlado, najbrž kot ministrico za zunanje zadeve. V preteklosti Je namreč Indirà Gandi opravljala važne uradne funkcije ln misije v inozemstvu v imenu svojega očeta. Danes se je tudi zvedelo, da je Indirà Gandi tik pred smrtjo očeta, ponudila svojo kri, da bi ga rešila. O željah pokojnega Nehruja pa se Je zvedelo, da Je pred smrtjo prepovedal kakršne koli pogrebne svečanosti. Indijska tradicija zahteva, da se svečanosti vršijo tudi deset dni po smrti. Včeraj so spravili pepel pokojnega Nehruja v majhne žare, ki jih bodo razdelili na vseh 17 indijskih držav.
Novi predsednik indijske vlade Lai Bahadur Sastrl se je rodil leta 1904 v Benaresu v siromašni družini srednjih slojev. Oče je bil državni uradnik. Ko je bilo Sastriju 17 let, Je prekinil študije ln postal član gibanja za nesodelovanje z Angleži, ki ga je ustanovil Mahatma Gandi. Angleška policija ga je aretirala ln zaprla. Po osvoboditvi je obiskoval šolo za sanskrt v Benaresu, kjer jo tudi diplomiral In dobil naziv «Sa-stri», kar v sanskrtu pomeni «učitelj», v raznih krajih Indije pa je «šastri» dodatek k imenu in — kljub protestom — Je novi predsednik vlade znan po vsej Indiji kot «gospod Sastrl», kar praktično pomeni «gospod, ki Je diplomiral na filozofski fakulteti».
Sastrl Je bil leta 1937 Izvoljen za člana zakonodajne skupščine teda-
nje zadeve In promet države Utar Pradeš. Leta 1951 se Je odpovedal tej funkciji ln začel delovati v vse-indijskem političnem okviru ter postal generalni tajnik stranke ter v tej svojstvu organiziral uspešno volilno kampanjo za prve splošne volitve v neodvisni Indiji, tako da je kongresna stranka odnesla sijajno zmago. V novi vladi Je postal minister za železnice in promet, nato za trgovino in industrijo in končno za notranje zadeve. Notranji minister Je bil od leta 1961 do 1963, ko je skupaj s svojimi kolegi odstopil, da bi omogočil vstop novih ljudi v vlado.
Kot poročajo zahodni dopisniki, je Sastri popolnoma drugačnega značaja kot pokojni Nehru. Nima rad publicitete, pač pa rad sklepa kompromise ter ne mara odkrite borbe. Nikoli ni bil v inozemstvu, razen enkrat v Nepalu. Poročen Je ln ima šest otrok. Leta 1959 ga Je zadela lažja srčna kap, toda pozneje je popolnoma ozdravel. Politično je zmeren socialist ln ni pristaš nobenih posebnih struj. Opazovalci pravijo, da bo nadaljeval Nehrujevo notranjo ln zunanjo politiko.
Delavci na Siciliji zasedli šest rudnikov žvepla
PALERMO, 2. — Danes so rudarji zasedli nadaljnjih pet rudnikov žvo-
pla v znak protesta proti izprtju rudnika «Trabia Tallarita» v Calta-nissetti, ki so ga zasedli delavci že
včeraj. Delavci so zasedli rudnike, kakor hitro so prejeli obvestilo o odpustih. Gre za rudnike «Calati» ln «Pagliarello» v Villarosi pri Enni, «Mandrazzi» v Comitinlju pri Agri-gnntu, «Cozzotondo» v Recalmatu pri Agrigentu in «S. Pietro Taccia» v Aragohi pri Agrigentiju, ki so jih ves dan stražili. V teh rudnikih je nad 800 delavcev In uradnikov. Za rešitev vprašanja rudnikov v vsej Siciliji se bodo danes ponovno sestali v Palermu predstavniki vseh štirih strank levega centra. Prvi sestanek Je bil včeraj pb navzočnosti predsednika dežele v prostorih deželnega tajništva KD. Pri tem gre predvsem za določitev programske usmeritve sicilske rudniške ustanove, ki je bila pred kratkim ustanovljena, in katere namen Je nadzirati redno delovanje sicilskih rudnikov.
Papež Janez XXIII. bo postal svetnik?
BERGAMO, 2. - Qb priliki prve obletnice smrti papeža Janeza XXIII. je vatikansko glasilo «Osservatore romano» posvetilo njegovemu spominu štiri strani, kjer objavlja tudi nekatere njegove rokopise, hkrati pa napoveduje, da bodo izdali kmjigo sedanjega papeža Pavla YI. z naslovom «Janez XXIII. v mislih in srcu njegovega naslednika».
Prebivalci Bergama pa so naslovili prošnjo na svojega šteofa Gaddija im zbrali že prvih 50 tisoč podpisov, da bi posredoval za postopek, da bi papeža Janeza XXIII. proglasili za blaženega.
in z zadovoljstvom ugotovil, da so od njunega lanskega sestanka napori za popuščanje napetosti dali določene rezultate. «Toda», je poudaril Kekkonen, «nedavni dogodki so pokazali kako globoke so korenine mednarodne napetosti ln kako počasi- raste zaupanje med silami, ki je neobnoden pogoj za trajen mir.» Čeprav glavno odgovornost za ohra. nitev miru nosijo velike sile, po mišljenju dr. Kekkonena, nobena država ne sme podcenjevati svoje možnosti, da vpliva na mednarodne dogodke. Posebno nevtralne nevezane države lahko s svojim iz-gledom pokažejo, da je iskreno in konstruktivno sodelovanje mogoče in da odgovarja življenjskim interesom vseh držav. «Finska, je izjavil Kekkonen, se bo dosledno zavzemala za mir posebno v okviru OZN.»
V odgovoru na zdravico se Je maršal Tito zahvalil za prisrčnost in ljubeznivost, ki je izraz velikih simpatij in prijateljstva, ki vežejo narode obeh držav. Izrazil je veliko občudovanje za lepote finske dežele in za napore in požrtvova-nje finskega ljudstva, ki je uspelo premagati velike težave v izgradnji svoje modeme In napredne republike.
«Jugoslavija se zavzema za miroljubno in enakopravno sodelovanje med vsemi narodi. Ona je v svojo ustavo vnesla načela aktivne in miroljubne koeksistence, ki so izraz svojih stremljenj, da v miru ustvarja ln sodeluje z vsemi drugimi miroljubnimi narodi. Za uresničenje te velike Ideje ln edine alternative človeštva ne bo Jugoslavija varčevala z napori». Maršal Tito Je izrazil priznanje prijatelj, ski Finski za njene napore ln predloge za ohranitev miru ln z zadovoljstvom ugotovil, da se veča število miroljubnih držav na svetu, da se širi krog držav, ki se zavzemajo za moriljubno in enakopravno sodelovanje ter da se politika nepovezanosti spreminja v močno gibanje za mir ln miroljubno mednarodno enakopravno sodelovanje.»
Predsednik finske republike je izrazil prepričanje, da bo nova konferenca voditeljev nevezanih držav, ki se Je bo udeležila tudi Finska kot opazovalec, dala novo pobudo miroljubnim silam naporom za popuščanje napetosti, za razorožitev za končno likvidacijo kolonializma. Na kraju svoje zdravice se je maršal Tito zahvalil vladi in finskim organizacijam ln posameznikom za pomoč prizadetemu prebivalstvu ob potresu v Skopju in izrazil željo, da bi se odnosi med Finsko in Jugoslavijo na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih nadalje razvijali, razširili in utrdili.
bude». V odgovoru na vprašanja novinarjev je Kardelj, v zvezi z odnosi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo ugotovil, da Zahodna Nemčija zaostruje svoje stališče do Jugoslavije, ker dopušča neovirano de-
izplačilo odškodnine žrtvam nacizma. V zvezi z nemškim vprašanjem je Kardelj ponovil znano jugoslovansko stališče, da morajo perspektive združitve obeh Nemčij temeljiti na priznanju obeh nemških držav, katerima se mora prepustiti, da rešita vprašanje združenja. Po mišljenju Kardelja so nove možnosti, da bi kmalu prišlo do združitve.
Kardelj je prikazal tudi jugoslovansko stališče do Skupnega evropskega trga in izjavil, da je Jugoslavija pristaš integracije v svetovnih merilih, kajti združitev samo razvitih držav ne poglablja le prepada med razvitimi ln nerazvitimi, temveč tudi politično ogroža mir.
Danes, zadnji dan obiska jugoslovanske parlamentarne delegacije, je obiskala Liege, središče belgijske industrije železa in jekla. Delegacija zvezne skupščine Jugoslavije se vrača jutri preko Pariza v domovino.
iiniiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiitmifMiiHiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiimtiii
POLOŽAJ V KONGU
Obsedno stanje v pokrajinah Kivu in Srednji Kongo
Pred napadom vojakov narodnoosvobodilne vojske na Bukavu, glavno mesto pokrajine Kivu
Kardeljeve izjave v Bruslju
NICA. 2. — Državni poglavar Kambodže prime Sihanuk je prispel danes z letalom v Nico, kjer se bo zdravil v tamkajšnjem zdra.
___	vilišdu do 24. t.m., ko bo odpoto-
...............................................................................-.....................«...............................
BRUSELJ, 2. — Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Edvard Kardelj Je danes na koncu obiska delegacije zvezne skupščine Jugoslavie v Belgiji izjavil belgijskim novinarjem, da smoter obiska niso bile deklaracije temveč «svobodna iz-
LEQPOLDVILLJC, 2. — Položaj v pokrajini Kivu, k(j®r so včeraj proglasili obsedno »tamje, se je nadalje poslabšal. Zaradi tega so začasno preselili i* glavnega mesta Bukavu vse aivilno osebje OZN ter nameščence švedske misije. Odšli so z letali izven pokrajine Kivu ali pa v Ruando.
Vojaki narodnoosvobodilne vojske so od mesta Bukavu oddaljeni okrog 50 km, vladne čete pa jih čakajo le nekaj kilometrov izven mesta. Zvedelo se je, da Ro v bojih pretekle dni padli vsi vojaki neke vladne čete. to je o-krog sto mož. Hkrati pa nigerijski vojaki, ki so vključeni v sile OZN, čakajo pripravljeni na odhod iz Leopoldvilla v Kivu. Doslej namreč še ni prišlo dokončno ustrezno dovoljenje tajništva OZN.
Poročajo tudi, da je vlada proglasila obsedno atanje ie v pokra, jind Srednjega Konga. .Tudi tam je prišlo do spopadov. V Srednjem Kongu in v Kivuju je pokrajinskima vladama onemogočeno sleherno delovanje.
Paratifus v Aberdeenu
LONDON, 2. — V Aberdeenu na Škotskem so ugotovili osem novih primerov paratifusa; s tem Je število ugotovljenih primerov paratifusa naraslo na 249, sumljivih primerov pa Je 25. Epidemija paratifusa se je sedaj razširila tudi na druga škotska mesta, kot Dundee In Glasgow, kjer so ugotovili nekaj primerov paratifusa.
Minister za škotske zadeve Je izjavil v spodnjem domu, da nameravajo uvesti preiskavo glede paratifusa v Aberdeenu in da vzroka epidemije Se niso dokončno ugotovili. Sa nltaml direktor dr. Macqueen iz Aberdeena pa zatrjuje, da ni nobenega dvoma, da ie epidemijo povzročila mesna konzerva «comed beef».
val v Pariz, kjer bo imel razgovore z de Gaullom. Ob prihodu je izjavil novinarjem, da je de Gaulle «edini državnik na zahodu, ki pravilno vrednoti dogodke v južnovzhodni Aziji». Dodal je, da v Francijo ne prihajajo kot berači in da nočejo finančne pomoči, kakršno so jim ponudili A-meričani in ki so jo odklonili. «Želimo le vzpostaviti trgovinske odnose im doseči morda posojila.»
Sihanuk v Franciji
iimmiiiiiiii
ZNAČILNA POLEMIKA 0 NAPADU ZDA NA SEVERNI VIETNAM
Johnson: «Ni mi znan noben načrt» Poslanec Laird: «Imamo načrte»
Lalrd Je poudaril, da Johnson zavaja državo la dodal, da lo sklep za izvajaalo tok načrtov proti Severnemu Vietnama io at kil sprelet
WASHINGTON, včeraj poročali,
2. — Kot »mo je republikanski
posianec Meivin L,aira včeraj izjavil, da se v ZDA pripravljajo načrti za razširitev vojne na Severni Vietnam, vendar pa da za uresničenje načrta nd bil sprejet noben sklep. Na današnji tiakovni konferenoi je predsednik Johnson na vprašanj« novinarjev, ali Lair-dova izjava odgovarja resnici, izjavil, da «ni na tekočem glede no. benega načrta, ki se pripravlja .tu razširitev »popada na Severni Vietnam».
Melvim Laird, ki Je predsednik odbora za «republikansko piatimmo» za leto 1964, pa je danes, ko je zvedel za Johnsonovo izjavo, izjavil v poslan»'« zbornici: «Ni res. da nimamo načrtov. Mi imamo načrte in ne Bi smeli reči »o-vrainikiu, da jih nimamo. Uiie nja sem, da j« predsednik svojevoljno zavedel ameriško ljudstvo.» Dodal je, da J* tizk točno objavil njegove izjave in da je prejel za-■	Ari
tajnika Deana Ruska, ter da s tem ni uporabljal tajnih informacij, ki jih ima kot član podkom.-»ij« poslanske zbornice za obrambo. Rekel je da ga je Rusk obvestil, da ZDA vodijo tako politiko, da ao omogočeni vsi koraki, ki »o potrebni za zaščito jugovzhodne Arij« pred komuntzin im in da se pripravljajo vsi zadevni načrti, vključno tudi tisti, na podlagi ksterih bi ie začela vojrin na ^komunističnem ozemlju Sc vernega Vietnama».
Predsednik Johnson je na tiskovni konferenci tudi potrdil, sedanje obveznosti ZDA glede prispevka k obrambi Jugovzhodne Azije «proti nevarnosti komunističnih uzurpacij» Nato Je naštel «štiri osnovne točke» kot podlago ameriške politike: 1. Amerika drži svojo besedo; 2. gre za prihodnost vse Jugovzhodne Azije; 3. «Mi telimo mir»; 4. «Ne vodi se gverilska vojna, niti gverilska vojna v džungli, temveč borba za svobodo»
VŽKSfc°“JSiu5:jl?p£ •Ot0k- Pri •““-** 150(10 ZDA ta-
magati tistemu ljudstvu, da bi si pomagalo samo». Johnson ni hotel odgovoriti na vprašanje ali se proučuje možnost pošiljanja čet v Tajlandljo ter da ne more dati nota«» Izjave glede tega, kakor tudi glede drugih ukrepov za okrepitev protikomunističnih naporov, ker mora čakati na sklepe sestanka v Honoluluju, ki mu predsedujeta Rusk ln McNamara. Predsednik Je omenil tudi današnji sestanek v Beli hiši z voditelji kongresa, ko so razpravljali o «povečani komunistični dejavnosti v Vietnamu ln o hujši napetosti v Laosu»
Končno se Johnson ni pokazal zaskrbljenega zaradi izjave Hruščova, da bi se ZDA morale posluževati za fotografiranje na Kubi satelitov, namesto letal. Dejal Je, da mora še raziskati, alt Je Hruščov to res izjavil ter dal razumeti, da bodo ZDA nadaljevale z nadzorovanjem Kube,
devne informacije od državnega Johnson je nate dejal, dasoZD A ZRtodabi Pn7r®čileprevoT orožja
brale tisto metodo, ki se Jim bo zdela najboljša. Vzrok za vse to pa je dejstvo, da Fidel Castro ni pristal na sistem Inšpekcij.
Iz Honoluluja poročajo, da so ameriški civilni in vojaški strokovnjaki pod predsedstvom Ruska in McNamare nadaljevali posvetovanja v štirih delovnih skupinah, in sicer: zn politična vprašanja, za oskrbo, za vojaško strategijo in za psihološka vprašanja, ki se tičejo jugovzhodne Azije.
Johnson in njegova soproga sta sinoči povabila na uradno večerjo v Beli hiši predsednika izraelske vlade Levija Eshkola in njegovo soprogo. Pravijo, da je bila ta večerja ena izmed največjih kar Jih Je bilo v zadnjih letih v Beli hiši. Johnson Je izjavil: «Hočemo delati za rešitev vprašanj, ki ločijo Izrael od nje govih sosedov. Nato Je obljubil Izraelu pomoč ZDA za Izvajanje tehničnega postopka za odstranjevanje soli iz vode. Eshkol bo ostal v Wa-shingtonu tri dni.
Maršal Malinovski v Pulju in Dubrovniku
PULJ, 2. — Sovjetski maršal Malinovski je prispel danes iz Ljubljane v Pulj, kjer sl je ogledal vojaške naprave v pristanišču, pomorsko vojaško šolo ln ladjedelnico «Uljanik», kjer gradijo 21.000-tonsko petrolejsko ladjo za Sovjetsko zvezo. Nato je obiskal vse brionske otoke.
Iz Pulja Je Malinovski z letalom odpotoval v Dubrovnik, kamor bo prispel posno popoldne. Na letališču ga Je posdravil državni tajnik za obrambo gen. Ivan Gošnjak.
Včeraj je bil v vsej državi slovesno proslavljen dan republike — vendar v vzdušju pričakovanja jutrišnjih Morovih izjav glede vsebine Colombovega pisma, vsebine, ki je povzročila dvom v zares skupno trdno voljo, ds se vladni program izvaja tako kot je bilo domenjeno pred sestavo vlade levega centra. Politični tajnik PSI je zaradi tega vnovič poudaril, da se ta program mora Isvajati, vendar pa bo do dokončnega razčiščenja med štirimi strankami prišlo pozneje na posebnem zadevnem sestanku.
Med včerajšnjimi dogodki po svetu je brez dvoma najvažnejša določitev Nehrujevega naslednika, M je Lai Bahadur Sastri, najožji Nehrujev sodelavec. Ni nobenega dvoma, da bo za gotovo nadaljeval Nehrujevo notranjo in zunanjo politiko. Začel je že sestavljati novo vlado, v kateri bo verjetno Nehrujeva hčerka Indirà zunanja ministrica.
Drugi nič manj važen dogodek pa je nadvse značilna polemika med predsednikom Johnsonom in republikanskim poslancem Lair-dom. Prvi je izjavil, da mu niso znani načrti za razširitev vojne na Severni Vietnam, drugi pa mu Je odgovoril, da s tako trditvijo zavaja državo, ker da ga Je sam Dean Rusk o takih pripravah načrtov obvestil. Laird je namreč član poslanske komisije za obrambo.
Tretji mednarodni dogodek, ki ga Je mednarodna javnost s precejšnjo pozornostjo spremljala, pa je sestanek angleškega laburističnega voditelja Wilsona s Hruščovom. Na podlagi tistega, kar Je Wilson po razgovoru povedal, opazovalci sklepajo, da se je glavna razlika med zahodnim in sovjetskim stališčem pokazala tedaj, ko je Wilson predložil ustanovitev komisije OZN za nadzorstvo dohave orožja državam Srednjega vzhoda — poleg že znane razlike med stališči do ustano vitve večstranske jedrske sile v okviru NATO.
Na Cipru so se sporazumeli glede umika vojaških blokov iz središča glavnega mesta Nikozije in sporazum tudi izvršili.
Glede Laosa pa se je začela v Vientianu včeraj konferenca veleposlanikov Anglije, Indije, ZDA, Kanade, Tajlandije in Južnega Vietnama. Posvetovanja bodo verjetno pomenila korak naprej k pomiritvi v Laosu. Istočasno pa se v Honolulu posvetujejo civilni ln vojaški funkcionarji — v najbolj popolni tajnosti — o ukrepih, ki naj bi Jih ZDA podvzele v Jugovzhodni Aziji.
Vreme včeraj: najviija temperatura 27.3, oajrnižja 19, ob 19. uri 23.8; vlage 65 odst., zračni tlak 1005.9 stanov., veter 14 km jug, nebo 8 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.6.
Tržaški dnevnik
Danes SREDA, 3. Junija i-avla
Sonce vzide ob 4.18 Iti zatone 'io 19.48. Dolžina dneva 15.30. Duna vzide ob 0.58 in zatone ob 11.32 Jutri, ČETRTEK. 4. junija Franc
// SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Danes stavka pristaniščnikov in spediterskih uslužbencev
Pristaniški delavci bodo stavkali tri dni, uslužbenci spediterskih družb pa dva
Kot smo že poročali, so vse tri sindikalne organizacije napovedale tridnevno stavko pristaniških delavcev po vsej državi, ki bo trajala od osme ure danes do 8. ure v soboto. Delavci stavkajo proti «funkcionalnim avtonomijam», to je proti dodelitvi dela operativne obale industrijskim podjetjem, ki hočejo natovarjati in raztovarjati ladje z lastnimi delavci, češ da bi sicer ne vzdržale konkurence zaradi previsokih stroškov v pristaniščih. Pristaniški delavci, vključeni v pristaniške družbe, pa se nočejo odreči pridobljenim pravicam. Od tod izvira spor, ki pretresa pristanišča že dolgo časa ter povzroča seveda tudi ovire v pristaniškem prometu.
Sedaj so sindikati pristaniških delavcev stavko še bolj zaostrili. Doslej so stavke namreč trajale največ po 24 ur zaporedoma in zadnjič so delavci stavkali tri dni v enem samem tednu toda z enodnevnim presledkom med vsako stavko. Sedanja stavka je zato še en opomin oblastem in delodajalcem, da si delavci ne bodo pustili iztrgati svojih pridobitev. Spor pa Je zelo resen, ker nočejo oblasti popustiti, gospodarstveniki pa pritiskajo nanje, naj sprejemajo proti delavcem celo ukrepe, ki pa ne bi bili zakoniti.
Hkrati s pristanlščniki pa stavkajo dva dni tudi uslužbenci spediterskih podjetij, pomorskih agencij in prevoznih podjetij sploh, kar bo še bolj povečalo mrtvilo v pri-staniščih. Ti uslužbenci stavksjo, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe, ki so se ponovno pričela po zadnji stavki. Kot vidimo, bo naše pristanišče zopet utrpelo precejšnjo škodo zaradi teh stavk, saj je komaj mimo dvodnevna stavka carinskih uslužbencev, ki je tudi neugodno vplivala na pristaniški promet. Toda te negativne posledice naj delodajalci pripišejo sami sebi, ker je pač naloga delavcev, da ščitijo svoje pravice.
Sestanki za trgovske stike z Romunijo
Od danes do sobote bo v Trstu gospodarski ataše italijanskega veleposlaništva v Romuniji dr. Romolo Bartoli, ki se bo sestal s trgovci, ki se zanimajo za trgovske stike z Romunijo. Ttat je že sedaj pomembna stična točka pri prometu med Italijo in Romunijo, od koder uvažamo les, nafto in druge izdelke, izvažamo pa predvsem razno
5. t.m. zapade rok za šolske štipendije
Dijake in njihove starše opozarjamo, da zapade v petek, 5. junija, rok za prijave k pokrajinskemu natečaju za šolske štipendije (po 60, 110 in 150 tisoč lir). Natečaja se lahko udeležijo dijaki, ki bodo v šolskem letu 1964-65 obiskovali 1. razred srednje šole, 4. razred gimnazije, 1. in 3. razred znanstvenega liceja, 1 in 3. razred učiteljišča, 1. razred klasičnega liceja, 1. in 3. razred tehničnega zavoda (trgovske akademije) itd. Drugega roka natečaja, ki ga bodo razpisali do 1. septembra, pa se bodo lahko udeležili dijaki vseh ostalih razredov in šol.
Kandidati sedanjega roka bodo imeli izpite 30. junija, kandidati, ki se bodo v prihodnjem šolskem letu vpisali v I. razred gimnazije, bodo imeli izpite 26. junija, vsi ostali pa 30 oktobra. Štipendije za dijake višjih razredov srednjih šol znašajo 150 tisoč lir, za vmesne razrede pa 110 tisoč, toda prve lahko
povišajo za 50 tisoč, druge pa za 30 tisoč, in sicer dijakom, ki ne bivajo v mestu, ali občini, v kateri je šola, ki jo obiskujejo.
Izpit sestoji iz pismene naloge o splošni kulturi, ne pa o posameznih vedah razi
Te štipendije, ki so jih začeli deliti že lani, so namenjene marljivim in potrebnim dijakom, da lahko nadaljujejo šolanje. Na ravnateljstvih šol bodo starši in dijaki dobili vsa potrebna navodila.
dah, in mora prikazati zrelost ter zgledanost kandidata.
Otvoritev novega poštnega urada v Dolini
V ponedeljek dopoldne je bila v Dolini otvoritev novega poštnega u-rada, ki je zdaj v stavbi sredi vasi, kjer je bil pred leti sedež občinske uprave. Poleg župana Lovrihe in župnika se je otvoritve udeležil dr. Giovanni Polli kot zastopnik ravnatelja pokrajinske poštne uprave. Tako je dolinska pošta končno dobila dostojen sedež in na primernem mestu.
iiiiiMiiiituiMiiiiiiniiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jutri nadaljevanje pogajanj o deželnem odboru
Danes sestanek komisij za pravilnik in mandate
Zaključek predkongresnih skupščin v 24 sekcijah KD
Jutri se bodo nadaljevali raz- sekcijah. Delegati se bodo udele-
0B VSEDRŽAVNEM DNEVU ŠOLSKIH PATRONATOV
Razstava del upodabljajoče umetnosti vseh šol devinsko - nabrežinske občine
Govorila sta predsednik patronata Remo De Angelis in nabrežinski župan Albin Škerk ■ Razdelitev nagrad učencem
Podeljevanje nagrad učencem v Nabrežini
Včeraj dopoldne je bila v prostorih osnovne šole «G. Carducci» v Nabrežini odprta razstava del upodabljajoče umetnosti otrok iz vseh šol devinsko - nabrežinske občine.
so bodo vsi otroci v šoli vzgajali v najboljših razmerah.
Zatem je ponovno spregovoril učitelj De Angelis, ki je prisotne opozoril, da bodo razdelili nagrade za
UCVlIidiVVJ * IlClUI CiuIiloJVC UUDlire. *-'-'***> va» uuwu	--o-----	;
Razstavo je priredil šolski patronat najboljša ocenjena dela. Poudaril je,
govori štirih strank levega centra o deželnem programu in o sestavi deželnega odbora. Na prvi seji deželnega sveta 90 namreč odložili zasedanje za dva tedna, kar pomeni, da bi se morali zopet sestati 9. junija. Ta datum se taliia im stranlke ne morejo pri. ti na sejo praznih rolk
Medtem pa se polagoma vživ-lja v svoje naloge predsedstvo. Danes se bodo sestali predsedstvo, komisija za overovljenje izvolitve deželnih svetovalcev in komisija za pravilnik delovanja deželnega sveta, ki ji bo predsedoval de Rimaldini. Prav tako se ba danes začelo predsedstvo seliti v četrto nadstropje palače «Modello», kjer bo njegov sedež. Pokrajinska uprava pa je dala na rapotago deželi svojega glavnega tajnika odv. Oreste PieroUija, ki je strokovnjak za upravno in u-stavmo pravo.
Včeraj so se zaključile predkongresne skupščine Krščanske demokracije, ki so bile v vseh 24
Industrijsko blago.
............................»mamili«..
VČEHAJŠNJI DRŽAVNI PRAZNIK V TRSTU
Slovesna proslavitev 18. obletnice republike
Dviganje zastave na Trgu Unità in sprejem pri pre-fektu dr. Mazzi - Italijanski konzul v Kopru dr. Cer-chione priredil sprejem v prostorih hotela Triglav
jem, Iki se ga je udeležilo nad 200 povabljencev. Prisotni so bili predsednik okrajne stcupščine Jože Eržen, sekretar okrajnega ko-miteija ZK Jože Božič, predsednik okrajnega odbora SZDL Ivan Lapajne, predsedmilk okrajnega sindikalnega sveta Marjam Rožič in številni drugi predstavniki političnega im javnega življenja. Med povabljenci je bilo tudi veliko število predstavnikov italijanske manjšine. V kratkem nagovoru je generalni konzul dr. Cerchione poudaril pomen praznika in se zahvalil za številne čestitke.
žili pokrajinskega kongresa, ki bo 13. in 14. junija in ki bo izvolil delegate za vsedržavni kongres in enega nacionalnega svetnika stranke. Na skupščinah so dobile večino skupine, ki zagovarjajo politiko levega centra, medtem ko so dobili pristaši «ljudskega centra», to je Scelbe, okrog tretjino glasov. V tej skupini najbolj izstopata prof. Romano in bivši župan Gianni Bartoli. Skupina «Nuove cronache», to je fanfanijevci, ki jih tu zastopa predvsem poslanec Bologna, je prejela okrog 22 odstotkov glasov, skupina «Impegno democratico» (morotejci in doro-tejci), ki jo v Trstu vodita poslanec Belci in tajnik Botteri, o-krog 30 odstotkov, skupina «Forze nuove» (baza sindikalisti in AOLDp fci j» vadita dr. Masutto in De Carli pa okrog 15 odstotkov glasov. Seveda niso te skupine točno opredeljene in je med njimi precej nihanja, kar je sploh značilno, zlasti za tržaško Krščansko demokracijo, ki šteje nekaj manj kot 4000 članov.
Kot po vsej državi je bila včeraj tudi v Tnstu uradna proslavitev 18. obletnice ustanovitve ita-lijanske republike. Svečanosti »o se začele že v zgodnjih urah v razmih mestnih vojašnicah, ob 10 30 pa je bilo na Trgu Unità dviganje zastave, kateremu »o poleg razmih organizaaij in ustanov prisostvovali najvišjd krajevni predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Prisotni »o bili prefekt dr, Mazza s soprogo, župan dr. Fran-zil, predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rimaldini, predsednik pokrajine dr. Delne, parlamentarci, šolski skrbnik dr. Tavella, šef urada za zvezo z zunanjim ministrstvom odv. Guido Ge. rio, kvestor dr. Pace, vojaški poveljnik gen. Guadagni, poveljnik pristanišča gen. Battaglieri, predsednik trg. zbornice dr. Caidassi ter številne druge osebnosti in povabljeni gostje. Zastavi, državno in mestno s helebardo, to dvignili na drog štirje karabinjerji s sodelovanjem gasilcev ob zvo. kiih himne, ’»i jo je igrala godba karabinjerske legije iz Vidma.
Slovesnosti je prisostvovala tudi večja množica ljudi. Žaltavi so kasneje sneli v mraku
Zvečer ob 18.30 pa je deželni komisar preletet dr. Mazza priredil v prostorih prefekture slavnostni sprejem, katerega sa se u-deležili najvišji predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti člani konzularnega korpusa in številni drugi povabljeni gost-
•ieab prazniku italijanske republL ke je tudi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Aimadeo Cerehione s soprogo priredil sinoči g hotelu «Triglav» »večam apre-
Na sprejemu je bila tudi skupi-"1 igralcev, ki prav zdaj snemajo italijamsko-švedsko-jug
slovanski koprodukcijski film «O Vikingih» v Limskem kanalu. Med njimi je bil tudi znani italijanski filmski in televizijski igralec Walter Chiari. Sprejem je trajal nad tri ure im je potekal v prisrčnem vzdušju.
Pojasnjene okoliščine nesrečnega padca
Agenti s komisariata v Sarkov-ljah so včeraj pojasnili še neznane okoliščine predvčerajšnje nesreče, katere žrtev Je portal 27-letnl sprevodnik Lorenzo Ploaei lz Ul. San Nicolò 36, katerega Je spremljal v bolnišnico njegov 20-letnl prijatelj Giampaolo Travaglio lz Ul. Locehl 48. Travaglio Je v bol-nišnlel povedal, da Je Plossija našel na vrtu lokala «Marinella», kjer je ležal ranjen na tleh. Agenti so včeraj zaključili preiskavo o nesreči in ugotovili, da Je Ploasl zaradi nenadne slabosti padel že v stranišču. Tedaj so mu priskočili na pomoč natakarji ter ga odnesli na sveži zrak. Natakarji so tudi hoteli poklicati zdravnika, toda Plos-si se je temu odločno uprl ter zatrjeval, da mu Je že dobro. Na-ter mu pomagal v bolnišnico, kjer Je Plossi potem padel v nezavest in se prevrnil s stola. Tam ga Je nekaj časa potem našel Travaglio, ter mu pomagal v bolnišnico, kjer so ponesrečenca sprejeli s pridržano orognozo na nevrokirurški oddelek.
Zastrupitev s slaščico
Na medicinski oddelek so včeraj popoldne sprejeli 43-letnega Carla Debemardija in 161etno Elisabetto Gradisarl iz Ul. dell’Acqua 16, ki se bosta morala zdraviti od 5 do dni zaradi zastrupitve s hrano.
Mati Gradisarljeve, ki Ju Je spremila v bolnišnico, je povedala, da ata dopoldne pojedla nekaj slaščic iz kreme, ki jih je kupila v neki mlekarni v predmestju. Kmalu nato Ju Je začelo zvijati v trebuhu ln bo-lečine so bile tako hude, da Je mo-rala poklicati rešilni avto.
Iskali so jadrnico ki je bila v pristanu
Predvčerajšnjim zvečer so iz pristaništkega poveljstva v Grade-žu telefonsko obvestili pristaniško xweljstvo v Trstu, da ni priplu-a v Gradež lahka jadrnica «Califfo», k» je predvčerajšnjim zjutraj odplula iz koprskega pristanišča. Osebe na jadrnici, bile so tri, so zjutraj javile po radiu v Gradež, da bodo priplule proti večeru. Ker pa jih pristaniško poveljstvo v Gradežu ni še zagledalo oh 23. uri je telefonsko obvestilo tržaško poveljstvo, in zaprosilo za pomoč- Komaj so prejeli telefonski poziv so uslužbenci pri-stanišficega poveljstva takoj odredili vse potrebno in nekaj minut potem «o izpluli vlačilec «Audax» in policijski motorni čolni, ki so vso noč pregledovali področje od Devina do Milj, toda o jadrnic: ni bilo ne duha ne sluha.
Sele okrog 6. ure zjutraj so se včeraj po prečuti noči na razburkanem morju posadke vrnile v pristanišče po brezuspešnem iskanju. Dve uri kasneje pa j« pristaniško poveljstvo dobilo telefonsko obvestilo iz Ohiggie Jadrnica «Califfo» je v redu in brez nesreč priplula zvečer v pristanišče v Chioggio, (kjer se je zasidrala.
ob XVI. vsedržavnem dnevu šolskih patronatov.
Otvoritve so se poleg domačega učiteljstva slovenskih in italijanskih šol, otrok in staršev udeležili tudi šolski nadzornik prof. Bole, devin-sko-nabrežinski župan Albin Skerk ter drugi predstavniki civilnih in vojaških oblasti.
V veliki dvorani, kjer je razstavljenih skupno 276 del, je bila tudi otvoritvena svečanost. Prvi je spregovoril predsednik patronata učitelj Remo De Angelis, ki je orisal pomen razstave in delo šolskega patronata za pomoč učencem vseh šol v de-vinsko-nabrežinski občini v preteklem letu. Poudaril je, da je srečanje otrok na tej razstavi velikega vzgojnega pomena, kakor je bilo tudi vzgojnega in družabnega pomena prvo športno srečanje vseh šolskih otrok, ki je bilo na nabrežin-skem športnem igrišču pretekli teden (o tem pišemo na drugem mestu našega lista).
Nato je spregovoril župan Albin Skerk, ki je najprej pohvalil učiteljstvo in učence za tako razstavo risb in drugih umetniških del, ki so res zelo lepa. Zato, je dejal župan, sem predlagal šolskemu patronatu, naj razstava ostane odprta tudi v dneh občinske razstave vin, da si bodo lahko številni obiskovalci vinske razstave, ki bodo prišli v Nabrežino, ogledali tudi to' lepo šolsko razstavo upodabljajoče umetnosti. Obljubil je tudi za bodoče vso podporo
da so vsa razstavljena dela lepa, da pa nekdo le mora biti prvi. Šolski patronat, je omenil De Angelis, je sklenil razdeliti letos nekaterim otrokom za nagrado hranilno knjižico z zneskom 500 lir, ki ima predvsem moralni pomen, da se učenci privadijo na varčevanje. Zatem je začel razdeljevati najprej nagrade za športne uspehe, nato pa nagrade za razstavljena dela, za katera so bili nagrajeni sledeči otroci:
Za pastelne risbe (otroški vrtci), razstavljenih 52 del, so dobili nagrade: Tiziano Giorgi, otr. vrtec Devin; Doria Valori, Devin; Marko Tavčar, Devin in Aldo Semolič, Devin.
Za risbe v raznih tehnikah (osnovne šole), razstavljanih 85 del, so bili nagrajeni; Roberto Cociani iz Nabrežine, Pasquini Fulvio iz Nabrežine, kolektivna risba V. razred iz Nabrežine, kolektivna risba V. razred iz Nabrežine, Milena Abram iž Nabrežine, Mariza škerk iz Nabrežine, Ana Pertot iz Nabrežine in Vanda Petelin iz Mavhini
Za risbe v raznih tehnikah (srednja šola), razstavljenih 31 del, so bili nagrajeni: Lilijana Urbani, Ses-ljan; Alida Valerne, Nabrežina; Peter Zaccaria, Nabrežina, Franka Ja-blanšček, Nabrežina.
Za razne druge tehnike upodabljajoče umetnosti.-razstavljenih 108 del (ctroški vrtci, osnovne šole in srednja šola), so bUi nagrajeni: Eva Pozzetto, Sesljan; Daniela Bortolottt, Nabrežina; Luciana Nigrin. Nabrežina; Solidea Truschinger, Mavhinje;
Laura Pasquini, Nabrežina; Danijela Dobrigna, Mavhinje; Eva Pozzetto, Sesljan; Vida Leghissa, Devin; Boris Fabiani, Nabrežina; Franco Rado-vich, Nabrežina; Laura Pasquini, Nabrežina in Fabio Acquavite, Ribiško naselje.
Po razdelitvi nagrad se je učitelj De Angelis ponovno zahvalil vsem prisotnim in zagotovil županu, da bo razstava odprta tudi v dneh, ko bo v Nabrežini občinska razstava vin
Slovensko gledališče v Trstu
Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja
V	soboto, 6. junija ob 21. uri v AVDITORIJU
V	nedeljo, 7 junija ob 17. uri v AVDITORIJU
V	ponedeljek, 8. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu
na OPČINAH
ALEXANDRE RIVEMALE
REZERVIST
komedija v treh delih (UPRIZORITEV NAGRAJENA S PRVOMAJSKO NAGRADO 1964)
Nastopajo:
JANEZ BERMEZ, MARIJAN BREZNIK, MARJAN DOLINAR, FRANCI GABROVŠEK, PAVLE JERŠIN, SANDI KROŠL, MARJANA KROŠLO-VA, MIJA MENCEJEVA, VO-LODJA PEER, JOŽE PRISTOV, JANEZ ŠKOF, JANA ŠMIDOVA in sodelavci.
Scena: AVGUST LAVRENČIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: HENRI BETTI Lektor: BRUNO HARTMAN Režija: MIRAN HERZOG
Prodaja vstopnic od petka, 5. junija dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
UMAZANE ROKE
Motorist v avto
Ko se je včeraj popoldne 22-letni Rodolfo Degan iz Ul. Pergolesi 6 peljal z vespo po Lonjerju, je pri hišni štev. S84, kjer je cesta zelo ozka, trčil v avto, ki ga je z nasprotne strani privozil 38-letni Mario Miz-zan iz Ul. Milizie 13. Vespist je zletel na tla, zlomil si je levo ramo, pobil se je ter ranil po obrazu in se je opraskal po rokah. Priskočili so mu na pomoč ter poklicali rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec.
...........................................
NA IZREDNI SEJI V PONEDELJEK
Gastone Millo izvoljen za novega miljskega župana
Podelitev spominske kolajne dosedanjemu županu Pac-cu, ki bo v občinskem odboru vodil referat za vodovod
V ponedeljek zvečer je bila izred-1 rižem odv. Vollija in indijskega pre-na seja miljskega občinskega sveta, miera Nehruja, ki je izvolil novega župana. Dosedanji župan Giordano Pacco je bil namreč izvoljen na listi KPI v deželni svet in je zaradi tega zapustil župansko mesto, na katerem je bil nepretrgoma od prvih občinskih vo-
litev leta 1949. Za novega župana je bil izvoljen Gastone Millo, ki je bil podžupan od leta 1960 in odbornik za občinski vodovod. Giordano Pacco ostane še nadalje v občinskem svetu in v odboru ter je prevzel referat za vodovod. Na isti seji je občinski svet tudi potrdil, da zasede mesto pokojnega Santalese Ric-Ciottija v občinskem svetu Claudio Bordon, po vrstnem redu prvi neizvoljeni kandidat na listi Frausin.
Ob začetku seje je občinski svet počastil spomin pokojnega občinskega svetovalca Santalese, pok. predsednika pokrajinske ustanove za tu-
občinske uprave šoli in šolnikom, da
.......................................................................
URADNI OPTIMIZEM 0 LADJEDELNICAH ČRPA
V Trstu in v Tržiču gradijo 10 ladij za skupnih 240.550 ton
0b zaključku lamkega leta je bilo v obeh obratih zaposlenih 7.853 delavcev in 2033 uradnikov
Zadnja številka revije «Vita italiana — documenti e informazioni», ki jo izdaja urad za informacije predsedstva vlade, objavlja daljše poročilo o dejavnosti CRDA. V poročilu so najprej orisani posamezni obrati tega pomembnega industrijskega kompleksa, nato pa navaja peročilo povojno dejavnost, ki je bila najbolj uspešna 1962. leta, ko so splavili 250.000 ton ladjevja.
Sedaj grade, odnosno imajo naročila za gradnjo, v obeh ladjedelnicah CRDA, za skupno 240.550 ton ladjevja. Od tega cdpade aa ladjedelnico Sv. Marka v Trstu 89.000 ton, kjer grade: potniško 43 00i)-ton-sko ladjo, 16.000-ton-.Ko ladjo za tovor v razsutem stanju in 30.000-tan-sko cisterno. V ladjedelnici CRDA v Tržiču grade sedem ladij s skupno 151.550 tonami ir. od tega: 2 pot
niški ladji (skupno 62.000 ton), tovorno ladjo za razsuti tovor (23 650 ton), cisterno (53.000 ton) jd tri trajekte (skupaj 12.900 ton).
Poročilo ugotavlja, da Je bilo ob zaključku lanskega leta v osrednjih uradih in v obratih v Trstu ln Tržiču zaposlenih J943 oseb in od tega: 55 vodilnih uslužbencev, 2033 in 7855 delavcev. Položaj zaposlenih se Je nekoliko izboljšal, saj je bilo 1962. leta povprečno mesečno suspendiranih 1872 delavcev, lani pa 560 de-lavc6v.
Zanimiv je zaključek poročila, ki se nanaša na ladjedelnico Sv. Marka v Trstu. V tej zvezi pravi poročilo, da je obstajala v Trstu zaskrbljenost za usodo te ladjedelnice zaradi sporazumov Skupnega evropskega tržišča in načrtov skrčenja proizvodnih zmogljivosti italijanskih
.llllnllllllll.iillllllilllllllllllllllllll.llMlillllliil»lll.llll»lllllllwii.illllll>l,lHM,HlllMl|lllllllllllll*HIIIIIIIMIIilinlt,lll|l,llill,MllllM,IMIMIIIIIilllM<lllltlllllllll,,l1,ll
BO ALI NE BO ZA NOVO ŠOLSKO LETO?
Novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, kamor se bodo preselile trgovska akademija ter klasična in realna gimnazija, še ni dokončano, čeprav so obljubljali, da bo vse pripravljeno za začetek pouka že lansko jesen. Zadnje čase so se dela malo premaknila z mrtve točke in je upati, če ne bodo spet nastale komplikacije, da se bo pouk v novi stavbi lahko začel
■ prihodnjim letom.
Dolžnost pristojnih oblasti (v tem primeru pokrajinske uprave) je, da napravijo vse mogoče, da bodo dela dokončana pravočasno, ker trgovska akademija in klasična ter realna gimnazija ne morejo več vzdržati v tesnih in neprimernih prostorih. Zadeva je nujna tudi zaradi tega, da se bo učni program teh šol lahko izvajal ka-
kor je treba. V novih prostorih bodo namreč primerne učilnice, kabineti in posebna učilnica za mehanizirano knjigovodstvo ter računske stroje. Sola bo sodobno opremljena tako glede učilnic kot kabinetov. Za opremo učilnic in kabinetov ter za strojno knjigovodstvo so že zagotovljena potrebna sredstva. Glavno je torej, da stavbo pravočasno dokončajo.
ladjedelnic. Poročilo nato pravi, da sedaj izvajajo načrt modernizacije naprav, za kar bodo porabili dve milijardi lir. Načrt predvideva razširitev prostora in nabavo novih strojev za razne delavnice.
Poročilo je torej v bistvu optimistično in to zlasti glede usode ladjedelnice Sv. Marka, kot tudi glede splošne zaposlenosti obeh na j večjih ladjedelniških obratov. Vendar pa ne more pregnati vseh skrbi, saj je do sedaj predvidena modernizacija ladjedelnice Sv. Marka izvedena le v minimalnem obsegu, odnosno lahko govorimo le o običajnem vzdrževanju naprav, ne pa o temeljiti modernizaciji, ki je nujno potrebna, da bo ladjedelnica lahko vzdržala tujo konkurenco.
Pri skoku z vagona si je zlomil gleženj
Ko Je bil včeraj popoldne 55-letnl Oreste Piccignaca z Nabrežja Sauro 22 zaposlen v prosti luki, je skočil z železniškega vagona teko nerodno, da si je zlomil gleženj desne noge. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 20 do 30 dni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN «. — 7.)
Giusti, Ud. Bonomea 93 (Greta); dr Rossetti, UL Cambi 19; dr. Signóri, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Neri. Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Al'la Minerva, Trg S. Francesco; Al Due Mori, Trg Unità 4; G. Papa, Ut. Felluga 46.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (1. — 7.)
Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; A4 Due Mor!. Trg Unità 4; G. Papa. Ul. Fel-luga 46.
AMERIČANKE,	ITALO AMERIČAN-
KE, Španke, Nemke, Slovanke. A-rabklnje, Indonezijanke, Korejke, Havajke, Rodezljke, ki prihajajo v Italijo, bi se poročile z Italijani. Takojšnja zaroka. Pisat! dopisnico na naslov «OJub Eureka», casella 5013 Roma.
AMERICANE, ITALOAMERICANE.
spagnole, germaniche, slave, arabe, indonesiane; Coreane, Hawaiane, Ro desiane venendo in Italia sposerebbero italiani. Fidanzamento immedla. to. Scrivere su cartolina al «Club Eureka», casella 5013 Roma.
Novi miljski župan Gastone Millo se je rodil v Miljah leta 1919 in je član občinskega sveta od prvih upravnih volitev leta 1949, je član tržaške federacije KPI in notranjega odbora ladjedelnice Sv. Roka od leta 1948.
Po izvolitvi za župana se je Millo v imenu občinskega sveta in odbora zahvalil dosedanjemu županu Pac-cu za njegovo požrtvovalno delo v korist miljske občine ter mu je izročil spominsko kolajno, ki mu jo je podaril občinski svet. Pacco se je toplo zahvalil za čestitke in darilo ter je pripomnil, da se bo tudi v deželnem svetu zavzemal za koristi miljske občine.
Prostovoljni odkup svežih jajc
Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da je na podlagi ministrskega dekreta od 10. 8. 1963 poverjena ustanovi «Consorzio cooperativo avicolo» (Vsedržavni zadružni konzorcij za perut, nino) uprava nad prostovoljnim odkupom svežih jajc. Sedež te u-stanove je v Rimu, Villa Patrizi I-a.
Kofcošerejci, ki se za to zanimajo, naj za podrobnejše informacije pišejo na naslov; Ufficio interregionale del Consorzio Nazionale Avicolo, Milano, Via Caldara 33.
Nazionale 16.00 «Scandali nudi» Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Recoil» Robert Taylor, Vera Mìles.
Excelsior 16.00 «La rosa del delitto» Kriminalni film.
Fenice 16.00 «Maciste alla corte dello zar» Technicolor.
Grattacielo 16.30 «La donna che visse due volte» James Stewart, Kim Novak.
Supercinema 16.00 «Cacciatori di donne». Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «I deportati di Bota-ny Bay» Alan Ladd, James Mason.
Filodrammatico 16.00 «Le tardone» Franchi-Ingcassia, Walter Chiari.
Aurora 16.30 «Compagnia di codardi»
Cristallo 16.30 «Professore a tutto gas» Technicolor. Siedi barvna sli-
Capitol 16.00 «Il comandante» Franco
Fabrizi, Totò
Garibaldi 16.30 «L’inchiesta dell’Ispettore Morgan» Stanley Baker.
Impero 16 00 «L’ultimo treno da Vienna».
Moderno 16.00 «Il fomaretto di Venezia» Technicolor. Michele Morgan, Enrico Maria Salerno.
Astra 16.30 «La schiava di Bagdad».
Astoria 17.00 «L’ape regina» Ugo To-gnazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 15.30 «Me Lintodo John Wayne, Maureen O’Hara.
Abbazia 16.00 «Londra a mezzanotte» Technicolor. Jean Mansfield. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «Il trono nero» Technicolor. Buri Lancaster.
Marconi 16.00 «Un grappolo di sole» Sidney Pointier.
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 28. junija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo Andrej Cok z
Opčin priredi v nedeljo 7. Junija e-nodnevni Izlet na Slavnik ln v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske Jame. Vpisovanje pri Draščkovih.
Prosvetno društvo Prosek-Konto' vel priredi v nedeljo dne 7. Junija enodnevni izlet po Istri z ogledom Pulja. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva na Proseku.
Prosvetno društvo v Skednju priredi 29. Junija letos izlet na Bled. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih, Skpdenjska ulica 124-1. Zaključek vpisovanja a oddajo zadnjega mesta.	|t)
Prosvetno društvo «Igo Gruden» v Nabrežini priredi ,v nedeljo 14. junija enodnevni izlet v Ajdovščino na revijo godb na pihala. Vpisovanje za izlet vsak dan od 18. do 20. ure pri Rudiju Pertotu v Nabrežini.
Planinsko društvo priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija na Pokljuko z vzponom na ToSČ. Vpisovanje v Ul. Geppa v uradnih urah.
7. junija izlet na Vremščico. Sestanek ob 7 url zjutraj pred avtobusno postajo.
SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, dne 21. junija enodnevni izlet z avtopulmanom
v PREDJAMSKI GRAD, PIV-KO JAMO, POSTOJNO (kosilo), RAKOV ŠKOCJAN.
Cena za vožnjo in kosilo v Postojni Je 2.300 lir. Prijave v potovalni pisarni AURORA v Ul. Cicerone 4.
Prosimo reflektante naj pohitijo s prijavo!
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «S. Škamperle»
priredi od 23. do 30. Junija teden ljudske umetnosti.
Kdor želi sooelovatl s svojimi deli dobi tiskana navodila v društvenih prostorih.
Planinsko društvo priredi večer diapozitivov iz društvenih izletov 12. junija ob 20.30. Kdor želi sodelovati s svojimi deli, naj se javi pri VI-siniju v Ul. Roma 13.
POLETNI URNIK SLOVENSKEGA
GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Od ponedeljka, 8. junija bo v uradu Slovenskega gospodarskega združenja veljal sledeči poletni ur-nik: Vsak dan od 8. do 14. ure, v torek in petek od 8. do 13. ure in od 17. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
Mali oglasi
FANTA ali dekle 14-16 let Išče trgo-vina Jestvin Resinovič, Piazza San Francesco 8.
hùw na mcù
Wk
predvaja danes, 3. t. m. ob 18. uri film Totavision:
PUGNI, PUPE... E DINAMITE
(Pesti, dekleta in dinamit)
Igrajo: EDDIE CONSTANTINE, GENVIEVE GRAD ln HAROLD NICHOLAS
KINO PROSEK^KONTOVJC
predvaja danes, 3. t. m. ob 19.30 uri film:
IL CARABINIERE A CAVALLO
(Karabinjer na konju)
Igrajo: NINO MANFREDI, ANNETTE STROYBERG In LUCIANO SALCE
OB ZASEDANJU AMERIŠKIH FUNKCIONARJEV V HONOLULU
Ozadje razmer v Laosu in kdo je temu kriv
Brž ko je mod zagovorniki nevtralnosti prišlo do sporazumevanja, so se nazadnjaške sile vpletle in vse spodnesle ■ Umori ministrov in vzroki razcepa
in to nevtralnost bom branil z vsemi svojimi silami».
Zanimivo je, da se je vsakokrat, ko so se odnosi med nevtralisti in gibanjem Patet Lao izboljšali in ko se je pojavila možnost za začetek razgovorov o normalizaciji razmer, vmešala «tretja sila», kije razgovore speljala na mrtvo točko.
Aktivizacija imperialističnih sil v Laosu ter njihovih domačih pomočnikov — desničarjev, vedno soupada s povečanjem napetosti v Kambodži. V tem ko se v Laosu krajevne nazadnjaške sile trudijo, da bi spodkopale ženevske sporazume, se imperialistični krogi in njihovi tailandski ter juž-novietnamski pomočniki trudijo, da prisilijo princa Norodoma Si-hanuka, da zapusti politiko nevtralnosti.
Ošibitev položaja princa Suvana Fumé, do česar je prišlo po polarizaciji nevtralističnih sil, ki
se delijo na leve in desne sile; pomanjkanje trdne roke pri Suvana Fumi pred dejavnostjo reakcionarnih elementov in razkol nevtralistične vojske generala Kong Lia — vse to so dejstva, ki so pomagala organizatorjem državnega udara.
Državni udar v Vientianu priča o težavah, na katere naletavajo pristaši nevtralnosti. Upajmo, da bodo velike države, ki so zajamčile ženevske sporazume, napravile, kar je v njihovih močeh, da se sedanji konflikt ublaži in preneha.
Ker so Američani izgubili upanje, da bi dobili vojno v Južnem Vietnamu, je jasno, da je v njihovem interesu najti častno de-zangažiranje. Ameriški obrambni minister McNamara je izjavil, da ni «nikakšnih načelnih pripomb glede nevtralnosti v smislu nean-gažiranosti».
Tudi za Kitajce je zelo važno, kako najti rešitev za umik ame-riških sil s položajev, ki so naj-bližnji njihovi meji. Pa tudi Sovjeti imajo interes za preprečitev spora med Kitajsko in Ameriko. Ideja sprejemanja nevtralnosti Jugovzhodne Azije je danes postala aktualna, pa tudi uresničljiva. Bolj kod kdaj koli prej.
«France N.ouvelle»
ZELO AKTUALEN POJAV, KI PA NI ZNAČILEN LE ZA NAS
Bezanje ljudi s kmetije v industrijo in ustrezni premiki v naših krajih
Izseljevanje s podeželja v mesto je že evropski problem - Značilnosti iz Beneške Slovenije - Zakaj mesta pritegujejo? - Razmere v Doberdobu in Tržiču
Ljudje so se žele v mesta:
Pred dvema dnevoma se je v Honolulu sestalo 43 ameriških visokih civilnih in vojaških funkcionarjev, da bi proučili položaj v jugovzhodni Aziji. Gre za one ameriške funkcionarje, ki so v ameriški vladi in Pentagonu odgovorni za politiko v tem delu sveta.
Povod za ta sestanek so dali dogodki v Laosu in Južnem Vietnamu, lei da ogražajo ameriške pozicije v tem delu Azije. O tem bi se dalo veliko pisati, toda kdoje kriv za razmere v Južnem Laosu in ne le tu, nam dokaj nazorno pove francoski list «France Nouvelle», ki je objavil dopis svojega dopisnika iz Laosa. V ii-stu beremo:
Revolucionarni komite, ki je v Laosu izvedel državni udar, je bil sestavljen od častnikov-desni-čarjev. Predsednik komiteja je vojaški guverner Vientiana Ku-prasid Abhai. Leta I960, ko je bil šele polkovnik, je bil na čelu upora proti Kong Liu, ko so desničarji po krvavi borbi zavzeli Vientian in ko je na oblast prišla vlada Bun Uma.
V	«revolucionarnem komiteju» je še general Siho, ki vodi celotno vojaško obrambo Laosa, nadalje so še general Tao Ma-kao ter drugi generali in višji častniki-desničarji. Za temi častniki se opaža podoba reakcionarnega politika Sananikona, okorelega sovražnika nevtralistične politike Suvana Fumé. Navaja se tudi ime Fumé Nosavana, ki je v vladi Suvana Fumé zavzel položaj namestnika premiera. Čeprav sam general ni odkrito sodeloval v državnem udaru, vse ključne položaje v «revolucionarnem komiteju» zavzemajo njegovi najbližnji sodelavci.
Postavlja se vprašanje:' kako je treba oceniti izjavo ameriške vlade in ameriškega zunanjega ministra o tem ,da se ZDA «odločno postavljajo proti kakršnim koli spremembam v režimu Laosa» in da imajo namen «nadaljevat: s podpiranjem ženevskega sporazuma». Koga želi Washington s tem prepričati, da so sodelavci Fumé Nosavana delali samostojno, v tem ko so medtem ZDA izpodkopavale ženevske sporazume in pošiljale v Laos o-rožje?
Vsem je znano dejstvo, da reakcionarne častnike Laosa podpirajo in celo vzdržujejo Američani.
Zaradi tega se dejavnost desničarjev ne sme opazovati ločeno od napadalne politike ZDA in njenega vmešavanja v notranje zadeve Laosa. Prave razloge državnega udara in sedanjih razmer je treba iskati v težavah, v katerih se je znašla ameriška diplomacija v Jugovzhodni Aziji ter v protislovjih med ZDA in Francijo. Državni udar v Laosu je sledil takoj po svetu ministrov zunanjih zadev SEATO v Manili. Tik pred državnim udarom je princ Suvana Fuma odšel v Dolino vrčev, da bi se tam sestal s princem Sufanuvongom, voditelje«! "frhkcije Patet Lao v vladi in z generalom Fumi Nosa-vanom. Voditelji teh treh skupin so dolgo razpravljali o nevtralizaciji kraljevske prestolnice Luang Prabangu, ki naj bi postala sedež koalicijske vlade. Čeprav na prvih sestankih ni prišlo do sporazuma, sta princ Su-fanuvong in general Fuma No-savan bila optimistično razpoložena glede uspeha razgovorov.
Nazadnjaške sile pa so smatrale, da je napočil primeren trenutek za državni udar.
Po podpisu ženevskih sporazumov o nevtralizaciji Laosa od 23. junija 1962, nazadnjaške sile niso prenehale s spletkami in provokacijami. Razmere so se zapletle aprila lani. Prvič po podpisu ženevskih sporazumov so v Dolini vrčev ponovno spregovorili avtomati in topovi. Tako je bil 1. aprila lani z rafalom iz brzostrelke umorjen minister zunanjih zadev koalicijske vlade Ki-nim Folsena, pristaš nevtralnosti Laosa. Nekaj pred njim je bil smrtno ranjen načelnik štaba nevtralističnih sil polkovnik Ket-sana. V enakih pogojih je bil u-morjen načelnik vojaške obveščevalne službe, prav tako pristaš nevtralnega Laosa.
Glavni namen teh in podobnih akcij je bil, da bi se zrušila enotnost, ki je bila tako drago plačana v razdobju med 1960. dn 1962. letom.
Politični umori v Vientianu so pokazali, da člani vlade v glavnem mestu dežele niso varni. V takšnih pogojih so ministri — pristaši Patet Laa in še nekateri drugi ministri, — nevtralisti zapustili Vientian. Dejavnost koalicijske vlade je bila s tem paralizirana.
V	Laosu dn tudi v mnogih drugih deželah so skušali odgovornost za nastale razmere vreči na napredne šile,f predvsem na Patet Lao. Sovražniki ženevskih sporazumov so napravili, kar je bilo v njihovi moči, da bi spodkopali zvezo med nevtralisti in Patet Laom. To je lahko razumeti, ker so ženevski sporazumi* bili sklenjeni šele potem, ko so napredne sile, ki so se zbirale okoli Patet Laa, podprle nevtralistič-no grupacijo. In onim, ki trdijo, da princ Sufanuvong ni bil zadovoljen s stanjem, lahko rečemo, da to ni res. V času svojega bivanja v Laosu sem princa Sufa-nuvonga vprašal, ali odobrava koeksistenco s pristaši ostalih dveh skupin. In on mi je odgovoril; «Zakaj ne, če so njihovi nameni dobri?... Potrebno je, da se sliši glas laoškega ljudstva.
Vojne nimam rad, vendar se je tudi ne bojim in če sem pristal na premirje, je to zaradi tega, ker ljubim mir in ker sem dojel nesmisel prelivanja krvi. Sem prepričan pristaš nevtralnosti Laosa
......................................................................................................mimiiiiMN*
V soboto, nedeljo in ponedeljek pridejo v goste člani Slov. narodnega gledališča iz Celja s komedijo A. Ri vernala «Rezervist»
0 rokopisih z Mrtvega morja
NEW YORK, 2. — «Rokopisov z Mrtvega morja ne smemo pripisovati predkrščanski pacifistični sekti niti skupnosti Esenov, ki so se posvečali razmišljanju, pač pa voditeljem ekstremistov v velikem protirimljanskem riponi v letih od 66. do 73.». Tako zatrjuje oxfordski zgodovinar prof. Cecil Roth, v newyorški reviji «Commentary».
Svoj članek prof. Roth utemeljuje na novejših odkritjih, ki jih je napravil judovski znanstvenik Yigdal Yadim v bližini ruševin stare judovske utrdbe v Masadi. Po mnenju prof. Rotha bi naj eden izmed predmetov, ki jih je odkril Yadim, in sicer o-stanek nekega liturgičnega koledarja, brez vsakega dvoma povezoval rokopise z Mrtvega morja «z najbolj ekstremističnimi elementi, ki so vodili Jude v njihovem uporu proti rimljanski nadoblasti».
Rokopise, ki so jih 1947. leta odkrili v neki pečini na področju Qumrana na obalah Mrtvega morja, se v splošnem pripisujejo sekti Esenov, toda Roth zatrjuje, da je to zgrešeno, kajti sedež Esenov je bil daleč od Qumrana in pri Esenih je bil v navadi celibat, vtem ko arheološka odkritja dokazujejo, da prebivalci Qumrana niso upoštevali celibata. Poleg tega so bili Eseni pacifisti, medtem ko eden izmed rokopisov z Mrtvega morja, in sicer «Knjiga o vojni sinov luči proti sinovom teme» vsebuje podroben opis vojaške dejavnosti Judov.
vedno selili z de-
v srednjem veku, da bi za mestnim obzidjem našli tisto svobodo, ki jim jo je kratila podeželska plemiška gospoda; v prejšnjem stoletju, ker se je pričela razvijati industrija in ker so odvečni otroci kmečkih družin našli v tovarnah in podjetjih novi zaslužek; v tem stoletju in še posebno v povojnih letih, ker so se industrijska podjetja koncentrirala v mestih in v industrijskih krajih in ker hočejo biti delavci in uradniki — kljub temu, da imajo danes na razpolago moderna prevozna sredstva — čim bliže delovnemu mestu.
Ta pojav je lasten vsej Evropi, na Zahodu kot na Vzhodu.
Slovenski ljudje živijo v glavnem v treh državah. Velika večina jih živi SR Sloveniji, manjše skupine pa na Koroškem in pri nas, v novi deželi Furlanija-Julijska krajina. Pojav bega z zemlje in zaposlovanje v industriji, to je preseljevanje z dežele v mesta, je povsod, enak; tako v Jugoslaviji kot v Avstriji in v Italiji. In to ne velja samo za Slovence, velja tudi za državljane drugih narodnosti. Nekje smo imeli pred kratkim priliko brati, da postaja to vprašanje zelo pereče in da ni več ljudi, ki bi obdelovali zemljo. Postaja tako nujno industrijsko obdelo-
vanje kmetijstva in to je moč doseči le s stroji, a za te mali in srednji kmet nima dovolj sredstev. Stari način obdelovanja zemlje pa ne zadostuje več za dostojno življenje in zaradi tega kmetje, zlasti mladina, bežijo v mestne tovarne, da bi zaslužili ne le za hrano in obleko, ampak tudi za moderno stanovanje, za motor, za avto, za televizor, za pralni stroj itd.
V	videmski pokrajini bežijo ljudje iz Beneške Slovenije in iz Karnije zlasti v tujino, v Svico, v Belgijo, v Francijo, v Nemčijo, v Luksemburg. Tam so si s trdim delom zaslužili tudi nekaj denarja, dosegli so določeno blagostanje, o katerem niso doma niti sanjali, in prihajajo domov na obisk k svojim starejšim sorodnikom le ob praznikih in na počitnice. Eden izmed dokazov za to je vsakoletni večdnevni festival-šagra v Majanu, lepem kraju ob vznožju Karnije, ob velikem šmarnu:
V	Gorici ni izseljevanje zavzelo velikega obsega. Ljudje so šli v tujino, mnogi izmed teh v Avstralijo, v glavnem pred 10 leti, ko je tu bila velika brezposelnost. Mnogo jih je tudi v drugih evropskih državah, a to so le emigranti sezonskega značaja. Mnogo več ljudi pa se je izselilo v mesta severnoitalijan-
li«ia*iiiiil«*»iitii«iitiBaiii«liiilii*iiiiiitiaiiiiiiiiiiiitiiifliiiiiiiifiiii»ft«iiii(iiaiiii*ft*iiiii*«ili*Miaiiiiia*naaallllliiii*
Padovski velesejem v ponedeljek odprt
V ponedeljek zjutraj so v Padovi svečano odprli 42. medna rodni vzorčni velesejem. Trak je prerezal minister za industrijo in trgovino Medici, prisotni pa so bili številni parlamentarci* predstavniki krajevnih oblasti, številni diplomati ter predstavniki industrijskega in trgovinskega življenja treh Benečij.
Ministra Medicija je pozdravil predsednik padovskega velesejma odv. Luigi Merlin, ki je potem spremljal gosta na ogled najvažnejših sejemskih odsekov. Minister Medici je nato imel krajši govor, v katerem je poudaril, da je narodni dohodek v lanskem letu napredoval zb 5 odst. v primerjati z dohodkom iz leta 1962, in to kljub temu, da je celotno gospodarstvo v državi zajela kriza. Tudi zunanja trgovina je napredovala, kar pomeni, da italijansko gospodarstvo, kljub vsem videzom, sloni, na
trdni strukturni podlagi. «V so ■ lidnost domačega gospodarstva verjamejo danes vsi, je nadalje, val minister, tako industrijci, kakor tudi delavci, in tistih nekaj strahopetcev, ki jih na žalost nobena družba ne pogreša, je že opravilo svojo žalostno nalogo. Položaj je danes pač takšen, da zahteva od vseh nas, da nekoliko omejimo potrošnjo ekonomskih dobrin, da ne izčrpamo v preteklosti prihranjene rezerve. Z druge strani pa moramo povečati investicije na zasebnih in javnih področjih, kar pa je mogoče doseči le s primerno uporabo tistih sredstev, ki jih bomo prištedili z omejitvijo potrošnje.» Minister je nato zaključil svoj govor s tem, da je naslovil na vse italijanske operaterje vabilo, naj po svojih močeh sodelujejo z vlado, tako da bo sedanja kriza odpravljena v najkrajšem času.	E. F.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uveljavili se boste, morda na račun sodelavcev. Majhne diskusije v družini in pismo od znancev.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Lotiti se smete bolj kočljivih zadev. Negotovost finančnega značaja bo vplivala na družinsko razpoloženje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Cernu bi dajali obljube, ki jih ne boste držali. Napeto ozračje, ki »e bo koj ugodilo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Sreča je na vaši strani, vendar se ne zanašajte le nanjo. Popolno razumevanje z osebo, ki jo imate radi. . LEV (od 23.7. do 22.8.) Naključ-jv bo pripomoglo, da bo vaš načrt
HOROSKOP
uspel. Ni vlačevali.
čas, da bi z delom za-
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne prevzemajte ai nalog, ki jim ne boste kos. Srečanje z osebo, ki je že dolgo niste videli.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Preveč ste ambiciozni in to bi vam znalo škodovati. Nepredvideni dogodki vas bodo spravili v slabo voljo.
ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.)
S svojo organizacijsko sposobnostjo se boste prerinili daleč. Ne bodite preveč nepopustljivi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Lotite se bolj važnih problemov in pustite stranske ob strani. Več odkritosrčnosti in vse bo šlo prav.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S sodelavci ravnajte bolj odločno, da se vam ne bi kaj zataknilo. Odlično razpoloženje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce boste držali besedo, si boste popravili sloves. Preveč ste ljubosumni in to moti razpoloženje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan kot nalašč, da razčistite staro zadevščino. Preveč ste velikopotezni, da bi vas vaši razumeli.
skega trikotnika, kjer je bilo moč dobiti bolje plačano delo kot doma.
Na Goriškem pa smo bili in smo še priča, posebno odkar so na razpolago številnejša ljudska ali privatna stanovanja, priseljevanju ljudi s podeželja v mesta, in to zlasti v Gririco ih Tržič. Ljudje, ki givijo v. trikotniku Gorica-Gradiška-Krmin in ki so zaposleni v glavnem v Gorici; iščejo stanovanja v Gorici, oni, ki spadajo pod atrakcijsko območje Tržiča in njegove industrije, pa iščejo stanovanja v Tržiču, Ronkah in Starancanu.
To notranje preseljevanje v goriški pokrajini je privedlo do številnih sprememb v strukturi mestnega prebivalstva na eni strani, na drugi pa je odvzelo kmetijstvu skoro vse mlade sile. Na kmetijah delajo danes v glavnem starejši ljudje. Kaj bo, ko bodo ti izginili, ne vemo.
Medtem ko se Tržič širi in se na ta račun vzporedno z njim širita tudi sosedni občini Ronke in Starancan, tudi na račun doseljevanja iz krajev izven gori-ške province, ostaja Gorica s svojim prebivalstvom vedno na isti ravni. Tu imamo na eni strani priseljevanje deželanov, na drugi pa imamo že celo vrsto let močno izseljevanje mladih kvalificiranih sil, ki so iskale in našle rentabilnejšo zaposlitev v mestih kot so Milan, Turin, Brescia, Genova.
Slovenske vasi na Goriškem v tem preseljevanju niso izjema. Ljudje iz Steverjana, Sovodenj in iz vasi sovodenjske občine, se selijo v glavnem v Gorico in njena predmestja, ljudje z go-riškega Krasa pa v glavnem v Tržič in v njegovo okolico. Nekoč so se v Gorico selili ljudje iz Brd, iz Vipavske in Soške doline, z gora, dandanes je to slovensko priseljevanje zelo omejeno in se utaplja v morju furlanskega in italijanskega doseljevanja iz veliko večjega italijanskega zaledja.
Slovenske občine na Goriškem se vsa povojna leta počasi, a nenehno, praznijo. Sovodnje, Ste-verjan in Doberdob nimajo skupno niti štiri tisoč prebivalcev in so v povojni dobi izgubili približno osem sto prebivalcev, ki so za vedno zapustili svoj rodni kraj in si našli v drugem kraju, v mestu, ne le zaposlitev, ampak so sl tu v glavnem tudi postavili svoj novi dom. Na najslabšem je glede tega števerjan-ska občina, položaj pa ni rožnat niti v Doberdobu niti v Sovod-njah.
DOBERDOB
Pričnimo kar po abecednem redu z občino Doberdob, ki je do mejne ureditve leta 1947 spadala v sklop tržaške pokrajine. Leta 1947 so doberdobski občini priključili še vas Jamlje (ki je do tedaj spadala pod devinsko-na-brežinsko občino) in zaselke Dola (ki so spadali prej pod občino Opatje selo, ki je bila priključena Jugoslaviji).
Gospodarski položaj je bil v prvih povojnih letih v Doberdobu zelo slab, brez dvoma slabši kot v ostalih slovenskih vaseh. Zemlja ni rodovitna in ljudje so se že od nekdaj zatekali po delo v tržiške tovarne. Tisti, ki so delali v triiški ladjedelnici, so bili srečni; mnogi ljudje
so bili brezposelni, dela ni bilo nikjer. Zaradi tega so se selili, mnogi izmed njih na Tržaško, da bi tam dobili zaslužek. Ko je bila zgrajena papirnica v Stivanu in so vanjo sprejeli le delavce, ki so bili pristojni na Tržaškem, so se številni prebivalci dober-dobske občine, zlasti Jameljci, preselili vsaj «uradno» v devin-sko-nabrežinsko občino, da bi v papirnici dobili zaposlitev. Leta 1962, ob priliki ljudskega štetja, pa so vse te «uradne izseljence» ponovno vpisali v sezname stalnih prebivalcev doberdobske občine.
V nižinskih vaseh okrog Tržiča in v Tržiču samem živijo Slovenci že dolgo. To so delavci in kmetje, obrtniki in trgovci, nekateri izmed njih so si ustvarili lepa premoženja, eni so se potujčili, lep del pa je ostal narodno zaveden. Ljudje s Krasa so se selili «na Laško» (tako imenujejo Kraševci nižinske kraje pod Doberdobom) že za časa Avstrije. To preseljevanje se je nadaljevalo med obema vojnama; precejšen obseg pa je zavzelo v tej povojni dobi. V Ronkah, Starancanu, Foljanu imamo cele u-lice, kjer žive samo Slovenci. Delavci imajo tovarno tik pred nosom, kmetje pa so si s svojimi težko zasluženimi prihranki kupili rodovitno zemljo in jo mojstrsko obdelujejo ter so zgled sosednim italijanskim kmetom. Na Krasu ni bilo zemlje za obdelovanje, naši ljudje so jo našli «na Laškem». Narodna zavest med našimi ljudmi «na Laškem», ki je bila zelo visoka in tudi razumljiva leta 1945 in ki ni našla v naslednjih letih moč izražanja, se danes, po zaslugi starih in novih priseljencev, prebuja. Slovensko časopisje prihaja vnovič v hiše Slovencev v Ronkah, v Tržiču, v Starancanu, v Foljanu; Slovenci iz teh krajev so prisotni na vseh vaških praznikih in šagrah v slovenskih vaseh; v Ronkah se je v zadnjih mesecih obnovil pevski zbor, morda bo v prihodnosti obnovljena tud: slovenska šola, ki je tu obstajala tik po vojni.
Vrnimo se k premiku prebivalstva v doberdobski občini. Iz priložene tabele bodo bralci lahko videli, da je razen v dveh primerih (leta 1952 in 1962), bilo število izseljencev višje od števila priseljencev. Iz teh seznamov so izvzeti pripadniki oboroženih sil (orožniki in financarji), ki stanujejo na ozemlju občine in ki spadajo med stalno prebivalstvo občine.
Razpredelnica o občini Dober-
dob;		
Leto	Izseljenci	Priselj.
1947	38	13
1948	14	5
1949	38	26
1950	55	—
1951	36	33
1952	33	37
1953	29	14
1954	29	14
1955	34	18
1956	31	16
1957	32	19
1958	35	7
1959	52	12
1 (tun	KI	
iuoU 1961	Dl 51	lo 23
1962	45	49
1963	39	14
	Skupno 62!)	»U
Kot vidimo, je nekaj nad 300 prebivalcev doberdobske občine zapustilo svojo občino in šlo v druge kraje. Tu gre predvsem za Slovence, čeprav spadajo v ta seznam tudi tiste maloštevilne italijanske družine, ki živijo ali pa so živele na območju občine. — Ob zaključku leta 1963 je Ifili v Doberdobu 1395 stalnih prebivalcev. V to število prištevamo tudi orožnike in financarje, ki jih je kar precej. Zaradi tega je tudi število moških višje od števila žensk.
Ce zgornjo razpredelnico podrobneje analiziramo, vidimo, da je od 620 izseljencev šlo kar 149 (to je ena četrtina) ljudi v občino Tržič, nadaljnjih 134 v občino Ronke, 45 v občino Starancan, 4 v Foljan, 14 v Zagraj. V Gorico se je izselilo 43 oseb, v sovodenjsko občino 31, v štever-jansko občino pa 8. Nadaljnjih 87 oseb se je izselilo na Tržaško, 25 pa v videmsko pokrajino. Ostali pa so šli v druge občine naše države ali pa v tujino. Kar se tiče priseljevanja se je iz Tržiča v teh 17 letih priselilo 52, iz Ronk 36, iz Sta-rancana 8, iz Foljana 1, iz Za-graja 19 oseb. Iz Gorice je prišlo 17 priseljencev, iz sovodenjske občine 28, iz števerjanske pa 2 osebi. Iz občin tržaškega ozemlja se je priselilo 50, iz videmske pokrajine 16 oseb. Ostali so v Doberdob prišli iz drugih pokrajin ali pa iz tujine. Najmočnejša skupina je prišla iz Jugoslavije, in sicer kar 40 oseb.
MARKO WALTRITSCH
(Nadaljevanje sledi)
Včeraj smo poročali o nedeljski prireditvi dijakov slov. srednjih šol v Avditoriju. Danes objavljamo še nekaj slik: Dijakinje svetoivan-ske trgovske šole plešejo balet iz «Višegrajske zgodbe»
■Ml* •
ÉI yjt
WK>:
* , : ?
fi iMf
it» i
štiri dijakinje z openske srednje šole so zaplesale poljski ples
Dijaki kriške srednje šole so nastopili z zborno recitacijo «Ljubimo naše hrepenenje...»
Dijak in dijakinja s proseške srednje šole sta nastopila s Prešerno* vo «Od železne ceste»
Osnovna šola iz Bazovice je imela zaključno prireditev v nedeljo p* poldne. Nastopili so štirje učenci z dvodejanko «Mihec in Jakec»
Hd

Radio Trst A
7.00
Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Zanimivosti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 17.00 G. Safred igra na ma-rimbo; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Nove plošče; 19.00 Zbor «Tita Bircheb-ner»; 19.15 Higiena in zdravje;
19.30	Izbor domačih; 20.00 Sport;
21.00	Simfonični koncert; v odmoru Knjižne novosti; nato melodije.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Drage popevke; 13.45 «Ma-dam Butterfly» — 2. dejanje; 14.35 Videmski kvartet modernega jazza.
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Operne arije; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije in ritmi;
14.30	Za oddih in razvedrilo; 15.30 Iz «Seviljskega brivca»; 16.15 Pevci; 16.30 Otroški kotiček; 17.00 Ritmi; 17.40 Iz operetnega sveta;
18.00	Prenos RL; 19.00 Trombe-tist Impallomeni; 19.30 Prenos RL; 22,15 Orkester Ted Heath; 22.40 Stari mojstri.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 8.30
SREDA, 3. JUNIJA 1964
Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma; 9.20 Popevke; 10.00 6-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Haydn in Coates; 13.15 Giro d’Italia; 13.20 Dokumenti o Janezu XXIII,; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 17.25 Glasbena didaktična literatura; 18.00 Koncert: 18.40 Neapeljska pesem;
19.05	Kmetijska oddaja; 20.35 N. Manzari: «Mrtvi ne plačajo dav-dov»; 22.10 Grška lahka glasba; 22.40 Ples.
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 8.40 Claudio Villa; 9.15 Ritmi; 10.30 Nove ital. pesmi; 11.10 Giro d’Italia;
14.00	Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. pesmi; 15.45 Koncert; 16.10 Rapsodija; 16.35 Javno mnenje;
17.00	Ital. panorama; 17.35 Mala
enciklopedija:	17.45 Holandska
lahka glasba; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 20.00 Glasba; 20.35 Filmske novosti; 21.45 Glasba v večeru; 22.10 Jazz.
III.	program
18.30	Problemi šolstva; 18.45 Blochove skladbe; 21.30 Lotti;
22.15	E. Hemingway; 2;2.45 Glasba danes.
Slovenija
8.05	Jutranji divertimento- 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.25 Tako pojo v Pragi; 10.15 Pozdrav iz
Finske: 10.45 Človek in zdravje;
11.00	Pozor, nimaš prednosti!;
12.05	Zabavna glasba; 12.25 Zabavna glasba; 13.30 Ritmi; 14.05 Šola; 14.35 Lahka glasba; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan; 17.05 Chopin — skladatelj; 17.35 Iz fonoteke radia Koper; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Slovaški simf. orkester; 18.45 Ljudski parlament;
20.00	Skladatelj J. Matičič; 20.30 Ples; 21.05 Iz ppere «Jenufa»; 22.10 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Koncert.
Ital. televizijo
8.30	Šola; 15.00 Giro d’Italia;
18.00	Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV razprave; 20.10 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Janez XXIII.»; 22.00 Srečanje z D. El-lingtonom; 22.40 Registriran športni dogodek; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 J. J. Bernard:; «Martina»; 22.30 Osvoboditev Rima; 23.30 Športne vesti.
Jug. televizija
17.00	Ruščina; 17.30 Angleščina; 18.00 Poročila:	18.05 Ph.
Halsman: Sanjica II. 18.20 Pionirski TV studio; 19.00 TV obzornik; 19.30 Sprehod skozi čas; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Na kraju samem — zabavno-glasbena oddaja; 21.45 Kulturna panorama; 22.15 Inšpektor Ledere — «Pot do storile*»;
22.15	Poročil*.
3. junija 1964
REFORME V BESEDAH IN V DEJANJU
Na Fogarjevem posestvu šest kmetij čaka nove
•v
Cez nekaj dni bodo dodelili šestini izmed osmih prosilcev nove hiše in podpisali z njimi dolgoročno odkupno pogodbo ■ Kakšni so odkupni pogoji?
v Pevmi lastnike
Mnogo se je v zadnjih mesecih govorilo in pisalo o ukrepih v korist kmetijstva in o tem, kako preprečiti beg z zemlje ter zlasti mladini ustvariti take pogoje, da je ne bo več mikalo bežati v mesto, ampak da bo rajši ostala na zemlji svojih prednikov in se posvetila kmetijstvu. V tem smislu in s tem namenom je bil ustanovljen tudi center za tehnični in zadružni razvoj kmetijstva v Brdih.
O tem centru smo že pisali, da so v njem vključene pokrajinska uprava in vse občinske uprave, ki spadajo pod področje gori.ških Brd. Kar se tehnične plati programa tega centra tiče, se v njem govori tudi o ustanovitvi treh vzornih posestev. Taka posestva naj bi uredili s sodelovanjem pokrajinskega kmetijskega nadzorništva ter naj bi pri tem skrbno proučili tako tehnično plat načrta, kakor tudi element človeka, ki je pri tem neposredno prizadet.
Ta poizkus reorganizacije kmetijstva v Brdih ni niti prvi niti edini. Že mnogo let poprej se je v občinskem svetu v Gorici razpravljalo o tem, kako najbolje izkoristiti bivše Fogarjevo posestvo v Pevmi, ki ga upravlja ustanova Tre Venezie. Govorilo se je o ureditvi vzornega posestva, c ureditvi vzorne centralne mlekarne, o sodobni pridelavi zelenjave itd.
Vsi ti načrti so potem prešli v pozabo, ne da bi jih niti začeli izvajati. Potem so se odločili, da bodo ravninski del zemlje, med Pevmo in Sočo razparcelirali v manjše zaokrožene celote ter na njih uredili nova kmečka posestva. Sicer so domačini in drugi poznavalci razmer predlagali, da bi bilo bolje, če bi tisto zemljo prodali ali oddali v najem kmetom domačinom, ki imajo sedaj premalo zemlje, da bi se lahko izključno posvetili kmetijstvu. To bi bila najbolj logična rešitev tega problema, saj gre za zemljo, ki je bila nekdaj last domačih kmetov in šele pozneje so se je polastili veleposestniki.
Pri izvajanju tega načrta so postavili med Pevmo in Sočo šest kolon-
skih hiš z vsem potrebnim za kmetovanje in tudi zemljo okrog njih so razdelili na šest kompleksov v izmeri od 4,5 do 5,5 hektarov. Hiše so že precej časa dograjene in tudi njihovo okolje je urejeno.
Ravnatelj ustanove Tre Venezie, ki vodi ta dela, nam je povedal, da je osem prosilcev vložilo prošnje za dodelitev odnosno za prevzem teh hiš in posestev. Ker je hiš samo šest, bosta torej dve prošnji zavrnjeni. Prav te dni pričakujejo glavnega inšpektorja ustanove Tre Venezie, ki bo prošnje proučil in izbral najprimernejše prosilce. Ob tej priliki bi moral natančneje obrazložiti tudi ceno in pogoje za dolgoročno odplačevanje. Ti pogoji za sedaj niso znani niti približno in se lahko opiramo le na pogoje v podobnih primerih drugod, kot n.pr. v Fossalonu. Tam so po večkratnih
spremembah v zadnjem času določili odplačilo po 35 tisoč lir letno na vsak ha površine. V tem je seveda vključena tudi hiša z gospodarskim poslopjem ter živa in mrtva oprema za dober začetek kmetovanja. Ce preračunamo to vsoto na dobo 30 let, bi prišlo po nekaj nad milijon lir na vsak ha površine, čeprav so računane pri tem le nizke obresti, Je celotni znesek precejšen in bo treba videti, ali bodo prevzemniki zmogli odplačevati tako breme.
Ravnatelj je zagotovil tudi, da so vsi prosilci iz goriške občine, razen enega, ki je iz Dolenj. Njihova imena bodo objavili, ko bo pregledal prošnje glavni inšpektor. Med njimi je tudi nekaj domačinov — Bricev in prav ti bi bili najbolj primerni za izvedbo tega poskusa, saj gre za njihovo zemljo, na kateri so zrasli in jo prepojili s svojim znojem.
Sprejem na prefekturi ob državnem prazniku
Včeraj dopoldne je goriškl prefekt dr. Princivalle s soprogo priredil v prefektumi palači sprejem ob italijanskem državnem prazniku 2. junija. Udeležili so se ga najvišji predstavniki oblasti, ustanov, podjetij, vojske, zvez, kategorij itd. Prisotni so bili vsi najvišji predstavniki prefekture in kvesture, po. krajinski predsednik, goriškl župan, predsednik trgovinske zbornice, Zveze industrijcev, parlamentarci, deželni svetovalci in znane osebnosti. Nadalje so bili prisotni trije slovenski župani ter predstavnika SKGZ m Slovenske demokratske zveze. Sprejemu Je sledila zakuska.
Uspeh goriških šahistov
člana goriškega šahovskega krožka, ki ima svoj sedež v kavami Garibaldi, Franc Kusterle in Riccardo Perini sta se udeležila od 24. do 31. maja četrtfinalnih tekem za državno prvenstvo v Leccu. Oba sta se uvrstila na tretje mesto z enakim številom točk z drugimi Stirimi tekmovalci. S takim uspehom sta si odprla pot v Neapelj, kjer bodo polfinalne tekme od 20. do 30. avgusta.
r«3 s WZS
Z —.........I
VČERAJ SO UDELEŽENCI GIRA POČIVALI
ANQUETIL: že aad milijon r žepu
Še pet etap do zaključka dirke po Italiji
S. MARGHERITA LIGURE, 2. — Udeleženci Gira so se danes končno le oddahnili. Prišel .je čas oddiha in odmora, kar so vsi ko-lesarji brez izjeme temeljito izrabili. Večina je ostala dlje v postelji, voditelji ekip pa so začeli pripravljati načrte za prihodnje zaključne in brez dvoma odločilne etape letošnje kolesarske dirke po Italiji.
Pon tona, ki je nepričakovano prišel na površje in se vsidral za An-quetilom v lestvici, je že zjutrai zajahal svoj železni konjiček in se odpravil na sprehod do Portofina. Precej kolesarjev je odšlo na plažo. vendar nobenemu ni bilo dovoljeno, da bi se osvežil v morski rodi.
..........mn......................nun.mn...
S POKRAJINSKEGA KONGRESA UDI
\r
Žene vseh strank in prepričanj naj bodo zastopane v deželni konzulti
Vključiti jih je treba tudi v odbor za deželno programadjo - Pozdravi in resolucije
SOLA GM — GORICA
Danes, v sredo, ob 20.30 bo v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13
produkcija
glasbenih šol na Goriškem s sodelovanjem gojencev, otroškega zbora iz Standreža in gojenk ritmične šole.
VERDI. 17.30: «L’amore alla francese», J: Seberg in S. Baker. Crnobeli ameriški film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 16.30: «Dottore nei guai», K. Bogarde in J. R. Justlce. An-gleškl film v barvah.
VITTORIA. 17.30: «Omicron», R. Salvadori in U. Gregoretti; čmo-beli ital. film; mladini piod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «Coriolano, eroe senza patria», G. Scott in L. Bri-gnone. Cinemascope v barvah. It.-franc. koprodukcija.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št. 89. tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26,2 stopinje ob 15.15 in najnižjo 16,2 stopinje ob 24. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 56 odst.
V	nedeljo dopoldne Je bil v Gorici pokrajinski kongres Zveze italijanskih žena (UDI).
Poročilo na kongresu je podala pokrajinska tajnica zveze Maria To-madin, nato pa se je razvila debata, ki Jo Je zaključila Marta An-dreoli članica državnega vodstva UDI. Med drugimi so bili prisotni tudi poslanec KPI Franco Raffaele ih pokrajinska svetovalka KPI Marija Seliceva; brzojavne pozdra. ve pa je poslala poslanka Marija Bemetič iz Trsta ter razne politične in sindikalne organlzalcje. Pred zaključkom so Izvolili nov pokrajinski odbor in delegatke za državni kongres, ki bo v Rimu od 4. do 7. t. m.
V	zaključnem poročilu se poudarja da Italijanske in slovenske žene naše pokrajine proslavljajo 20-letnico osvoboditve in ustanovitve svoje Zveze ter ob tej priliki pozivajo novoizvoljeno deželno vlado naj bi ustanovila «Deželno žensko konzulto» v kateri naj bi bile zastopane italijanske in slovenske žene vseh strank, ki živijo in delajo na področju dežele. Dalje naj se vključijo ženske zastopnice vseh političnih struj v odbor za deželni razvojni načrt.
To Je potrebno zaradi vključitve
v deželno zakonodajo problemov, ki se tičejo pravic žene v gospodarskem m socialnem življenju in na drugih področjih. Žene so postavile tudi zahtevo za otvoritev več rajonskih jasli za otroke, izboljšanje socialnega zavarovanja, več otroških vrtcev in izboljšanje ter izpopolnitev šolske opreme, ter končno več in bolje opremljenih stanovanjskih hiš. Pravtako so se izrekle proti naraščajoči draginji, ter za mir med narodi.
Na kongresu so žene sprejele tudi več resolucij. Tako so poslale pozdravno resolucijo sindikalnim organizacijam tekstilnih delavcev v Gorici, v kateri Izražajo svojo solidarnost z njimi v borbi za priznanje njihovih pravic. Dalje pismo predsedniku senata z zahtevo, naj se člmprej sprejme ukrep za pokojnino tistim priletnim gospodinjam, ki Je sedaj ne prejemajo, ter pokrajinskim odborom UDI v Vidmu, Trstu in Pordenonu, v kateri predlagajo sestanek in skupno
obravnavanje najvažnejših problemov.
Goriški planinci na kobariškem Stolu
Pred dnevi so se odpravili go-riški planinci, člani in prijatelji SPD, na kobariški Stol, ki je visok 1668 metrov in je z njega zelo lep razgled posebno proti jugu in zapadu, vse tja do Dolomitov. Na Stol so šli v dveh skupinah in sicer ena po daljši in položnejši poti iz Kobarida, druga pa je imela izhodišče v Homcu pri Breginju. Zal na vrhu niso imeli lepega razgleda zaradi megle in oblakov. Pač pa so tam srečali skupini radio-tehnikov, ki so Jim razkazali naprave relejne postaje jugoslovanske televizije ter so se lahko tudi pošteno odpočili v njihovem domu. Udeležba na izletu je bila še kar dobra, zlasti če upoštevamo, da je le malo interesentov za gorske vzpone.
Zilioliia pa ni bilo na spregled.
Uta
Njega je vodja ekipe spremil iz mesta in nihče ni mogel odkriti kraja, kjer si bo skušal mladi kolesar v družbi Zancanara nabrati sil za končen napad na Anqueti lov položaj.
Francoz, ki je še vedno v po sesti roza majice, je prišel iz hotela šele po 13. uri. V njegovi družbi so bili sorodniki in klubski tovariši. Anquetil je novinarjem izjavil, da je na ravnini borba ostrejša, ker ga vsi napadajo. Bo lje bo v gorskih etapah in najbolje v etapi petih gorskih prelazov, kjer bo vsak prepuščen le sebi in se bo lahko zanašal le na svoje sile.
Proti večeru Je bilo mestece polno kolesarjev, ki so se v gničah odpravili na kratke sprehode in izlete do Rapalla in Portofina Od jutri dalje pa ne bo več počitka in borba za končno zmago bo dosegla svoj višek.
Dirka po Italiji bo marsikomu prinesla izreden dobiček, drugim pa bodo ostale le drobtine. Naj navedemo koliko je kdo zaslužil do
Kratke iz bolnišnice
Včeraj okrog 15.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 6-let-nega Gllberta Pupisa, ki je prišel iz Salina v Furlaniji na obisk v zavod S. Giuseppe v Podturnu. Pri igranju na gugalnici pa je padel ter se pri tem udaril. Zdravniki so mu ugotovili udarec in rano na čelu. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh.
Soler 220.000, Zoppas 210.000, Ron-chini 200 000 itd.
Najmanj, samo 5.000 lir, Je zaslužil Durante.
ATLETSKO TEKMOVANJE V NAŠEM MESTU
Fučka ni uspel
Samo 12.46 v krop - Tekmovale so tudi mladinke
Včeraj je bil na občinskem stadionu atletski miting, na katerem so nastopili moški (mladinci in člani) in mladinke. Udeležba Je bila prav dobra, in to tudi med mladinkami, organizacija pa tokrat ni bila kos nalogi in se Je tekmovanje zelo zavleklo.
Prvi so startali specialisti v hitri
hoji. Mattagliano in Angeli sta zelo hitro začela in ostala povsem sama v vodstvu. Mladi Mattagliano pa je vseskozi tako ostro napadal starejšega tekmeca, da je ta po približno polovici proge utrujen odstopil. Končno je tudi Mattagliano občutil napor in ritem ob-
naslednja:	
Anquetil	1.180.000
Bitossi	945.000
Adorni	940.000
Zilioll	820.000
Marceli	750.000
Taccone 570.000,	Bariviera
13. Prvemu se zdravniki ugotovili udarec na glavi, rano na obrazu, več prask i-n pretres možganov ter so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju. Sil-vestri pe je dobil udarec na glavo, rano nad desnim odésoro, pretres možganov im druge manjše poškodbe ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. ,
Kot so povedali, sta se oba peljala malo prej * vespo, ki jo je	550.000, Pelizzonl 480.000
vozu Russi an iz Pevme proti Ste- Dancelli 450.000, Zancanaro 430.000, verjanu. Ko sta prišla do vodne- De Rosso 420.000, Maurer 410.000, ga zbiralnika na gornjem Oslav Defilippis 355.000, Moser E. 320.000, ju pa Je zaradi gramoza na cesti Motta, Reybroecke, Zandegù 300.000, i.m.ka	Boucquet 295.000, Balmamlon in
Russian izgub.l kontrolo nad vo- CarI(^ mooo> c’iampl 280.000. Al-
zilom ter zavozil s ceste pri če- tlg 270.000, Fontona 250.000, Baldi-mer sta do-bila navedene poškod- m 240.000, Brugnami In Poggiali be. v v	230.000, Everaert 225.000, Jongen in
iiiiiiiimiitsimiiiimiMimiiiiiiiMiiMiMiHifiiiiiitiiMiMiiiiiHmmiiiinuiiiimiMitiiiiMiititiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
PO ODOBRITVI POROČIL4 K PRORAČUNU
Pred nadaljevanjem razprave o postavkah v proračunu
Stroškov za gradnjo slovenske šole niso vnesli v proračun, ker so že v lanskem Sredstva za opremo šolskih kabinetov
Občinski svetovalci so odobrili naprave, ki Jih potrebujejo pri po-
županovo poročilo, ki spremlja proračun za leto 1964. V kratkem se bo ponovno sestal ter začel proučevati
”a'°	posamezne postavke izdatkov in do-
pomoč 19-letna Gianna Sneider, ki je doma iz Trivlgnana, pa se je ponesrečila na delu v lesnem podjetju Zumln v Gorici, Ul. Fatebene. fratelli, kjer Je rezala s strojem furnir. Porezala se Je precej močno na palcu leve roke. Ko so ji rano očistili in obvezali, so Jo poslali domov s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Na gornjem Oslavju sta padla z vespe
Sinoči otkrog 19.45 so pripeljali z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico v Gorici 37-letnega mizarja Bruna Russiama iz Gorice Ul. F a iti 40, in 53-tetnega Luigi) a Silv est rij a iz Gorice Ul. Ciconi
hodkov. Kar zadeva stroške za Javno vzgojo, ni v tej postavki vključena nobena gradnja šol, čeprav se občinska uprava ukvarja z izdelovanjem načrtov kakor tudi iskanjem zemljišč za njihovo gradnjo. Kar zadeva gradnjo osrednjega poslopja, v katerem naj bi Imele svoj sedež vse goriške srednje ln osnovne Sole, ni še nič definitivnega, ker občina čaka na dovoljenje ministrstva za finansiranje. Postavke niso vključili v proračun zaradi tega, ker je že v lanskem proračunu in je zato niso hoteli ponavljati.
Letošnji stroški za javno vzgojo so se zvišali zaradi podražitve najemnin, zaradi povečanih vzdrževalnih stroškov ter zahtev učnih zavodov, da bi sl nabavili pohištvo ln
iiiiiiiiiiiiiiimuiiuiiiiiiiiiiiiiimimitiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinin
TEKMOVANJE NABREŽINSKIIJ ŠOL V ATLETIKI
Prejšnjo soboto nastop včeraj pa nagrajevanje
Na stezah predstavniki slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol
V okviru 16. vsedržavnega dneva šolskih patronatov Je bilo v soboto na občinskem igrišču v Nabrežini športno tekmovanje v nekaterih atletskih panogah. Nastopili so učenci slovenskih in italijanskih oshovrtih ln srednjih šol nabrežinsko-devinske občine.
Učenci so tekmovali v teku na--------------------
Odbojka na stadionu «Prvi maj»
V petek mednarodni ženski turnir Bor-AGI-Lokomotiva
uku. Ta strošek se bo predvidoma zvišal za 4 milijone lir. S temi sred stvi bo mogoče nakupiti tudi omare, ki Jih potrebujejo slovenske srednje šole za fizikalni ih kemični labora-
j-ULitcijiuc sreanjin torij, kakor tudi sredstva za uspo- brežinske občine, sobltev teh laboratorijev, ki so odločno pomanjkljivi in neprimerni za praktični pouk teh predmetov.
Od enega na dva milijona so zvišali tudi stroške mestnim umetniškim in kulturnim ustanovam. S tem v zvezi bi poudarili izjavo svetovalca dr. Sancina na zadnji seji občinskega sveta, da bi morala občinska uprava finančno podpirati tudi slovenska prosvetna društva. Dva milijona zares nista kdo ve koliko, vendar bi bila za to dejavnost vsakršna finančna pomoč dobrodošla, ker bi dokazala pripravljenost občine, da podpre pozitivna prizadevanja dela meščanov.
40 m oziroma 50 m, še v štafeti 4x40 oz. 4x50 m in v skoku v vi-šinq.
Rezultati so bili kar dobri. Zmagali to naslednji učenci:
50 m (osnovne šole — fantje)
1.	Giuseppe Suseri
2.	Karleto Gabrovec
3.	Alfredo Paskulin
50 mL (osnovne šole — dekleta)
1.	Neva Zidarič
2.	Licia Souček
3.	Zvonka Markovič
50 m (srednje šole — fantje)
1.	Valter Cosmani
2.	Armando Viezzoli
3.	Luciano Morgera
50 m (srednje šole — dekleta)
1.	Gabriella Martinom
2.	Ana Ferlan
3.	Mirjam žužek
Štafeta 4x40 m (osnovne šole — fantje)
1.	V. razred osnovne šole Sesljan
2.	IV. razred osnovne šole Sesljan Štafeta 4x40 m (osnovne šole —
dekleta)
1.	'osnovna šola Sesljan
2.	osnovria šola šempolaj Štafeta 4x50 m (srednje šole —
fantje )
1.	italijanska srednja šola Nabrežina
2.	slovenska srednja šola Nabrežina
3.	slovenska srednja šola Sesljan Štafeta 4x50 m (srednje šole —
dekleta)
1.	slovenska srednja šola Nabreži. na
2.	Italijanska srednja šola Nabrežina
3.	italijanska srednja šola Nabrežina
Skok v višino
Fantje: 1. Nicolò Doglia 1,43 m Dekleta:	1. Gabriella Martinolli
1,15	m.
Včeraj zjutraj je bilo v dvorani osnovne šole v Nabrežini nagrajevanje najboljših. Te lepe svečanosti so se udeležili poleg učencev In dijakov tudi nabrežinsko-devinski župan ter ravnatelji, profesorji in učiteljice srednjih osnovnih šol na-
M. M.
VČERAJ V TURINU
Vittoria Trio nova italijanska rekorderka v skoku v daljino
TURIN, 2. — Šestnajstletna Vittoria Trio je danes s 6.12 m izboljšala italijanski rekord v skoku v daljino, ki je s 6.11 m pripadal M. Vettorazzijevi.
V petek zvečer bo v dvorani stadiona «Prvi maj» mednarodni len-skl odbojkarski turnir z udeležbo šestork Bora, goriške AGI in zagrebške Lokomotive. Na zanimivo prireditev opozarjamo že sedaj ne le navijače Bora temveč tudi vse ostale ljubitelje odbojke.
NOGOMET
GENOVA, 2. — Nemčija je zasedla prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju za amaterske reprezentance. V zadnji tekmi s Španijo, je zmaga pripadla po žrebu Nemčiji. Druga je Španija, tretja Francija, četrta pa Malta.
čutno zmanjšal. Zelo dobro pa je končal De Pase, ki je zaostal samo za 40”. Zadovoljiv je tudi nastop borovca Rapotca, ki se je uvrstil na 12. mesto. Ponovno se je v metu kladiva dobro odrezal Fabbro. Atlet Ima že dober obrat ln tudi moč mu ne manjka. Verjetno bo že v teku te sezone presegel 50 m. V tej disciplini je nastopil tudi Sancin Stojan (Bor), in za 2 m izboljšal osebni rekord.
V disku in krogli je gladko zmagal Buffon, ki pa je ponovno razočaral. Mrzlično so slovenski športniki pričakovali met krogle. Fučki je bila dana zadnja možnost, da doseže 12,50 m ln se kvalificira za mladinsko državno prvenstvo. Fučka je potrdil dobro formo s serijo metov čez 12 metrov, pričakovanega rezultata pa le ni dosegel: tokrat je bil le za 4 centimetre prekratek. Tek na 1500 metrov ni bil posebno kvaliteten, ker so razen Mianija manjkali vsi najboljši. Borovec Furlanič Je osebnemu rekordu odščipnil 1 sekundo in 1 desetinko in se s solidnim 4’31”7 uvrstil na 11. mesto. Sprin-ter.le na 100 in 200 m in skakalce v daljino je oviral veter, ki je pihal v prsi. Rezultati so bili zaradi tega slabi. Borovec Švab Je nastopil na 200 m in dosegel čas 25”8, ki predstavlja vseeno nov osebni rekord. Osebni rekord Je na 100 m dosegel tudi Žerjal z 12”9.
Tekmovanje je zaključila štafeta 4x100 m. Ginnastica Triestina je zmagala brez težav v 44’4. Bor je nastopil z zelo okrnjeno postavo Križman. Žerjal. Švab in Gombač.
V tekmovanju mladink so dosegli solidne rezultate v teku na 100 m: (Polacco 13”7), v višini (Maurič 1,35) in v daljini (Maurič 4.74). Presenečenje je poraz znane Giorio na 100 m, lepo odkritje pa je skakalka Maurič (Ginnastica Triestina).
BRUNO KRIŽMAN
TENIS
STOCKHOLM, 2. - Jan Erik Lundqui-st, Ulf Schmidt, Christer Ho-lm in Bo H-olmstroem bodo sestavljali švedsko teniško reprezen. tanco, ki bo nastopila v četrtfinalu evropske cone za Davisov po-kai proti Italiji.
VČERAJ ZAKLJUČEK PROMOCIJSKECA PRVENSTVA
Slabša uvrstitev
(kot je bilo pričakovati)
odbojkarjev Bora
Včeraj se je zaključilo moško promocijsko prvenstvo. Na sporedu so bile tri tekme, a so odigrali le dve, ker je bila tekma Audax-Olimpija preložena na nedoločen čas.
V prvi tekmi dneva sta se spoprijeli ekipi Audax in ACEGAT. Goriško ekipo ni bilo prepoznati v primerjavi z nedeljsko tekmo z Borom. Pripomniti pa je treba, da so bili močno oškodovani zaradi zelo pristranskega sojenja. Tekma Je bila zelo napeta ln marsikateremu igralcu so nagajali živci. Moštvu ACEGAT je uspelo po več kot poldrugo uro dolgi tekmi zmagati ln postaviti resno hipoteko na prvo mesto.
Račune pa so Jim prekrižali plavi Bora, ki so jih po nezanimivi in nervozni igri premagali. Obe moštvi sta se namreč zavedali, da bi jim osvojitev dveh točk dala gotovost napredovanja v višjo ligo. Poleg tega pa so morali borovci zmagati z 2:0, kar jim na žalost m uspelo ln bodo po vsej verjet-
nosti tudi letos zasedli 3. mesto v končni lestvici.
Kot Audax tudi Bor ni igral po svojih zmožnostih in je večkrat zagrešil banalne napake. V prvem setu so borovci celo izgubljali po svoji navadi s 6:0. V drugem in tretjem setu pa so takoj povedli in ohranili to prednost do konca.
Izidi:
ACEGAT . Audax 2:1
(13:15, 15:12, 15:13)
Bor • ACEGAT 2:1 (4:15, 15:10, 15:11) LESTVICA			
ACEGAT	3 2 15 3	106 93	4
Bor	3 2 15 4	102 107	4
Audax	2 113 3	86 70	2
Olimpija	2 0 2 1 4	44 68	0
R1TTER

JOŽA HOR VA T: 'w*w'w*w*w*w*w


Nesrečneža še 9lutila nista, da ju skoz daljnogled spremlja dvoje na široko odprtih oči in cela veriga strelnih cevi.
Spuščal se je počasi in držal pripravljeno karabinko v roki. Pet strelov, ki jih je imel v ležaju, ni veliko, a tudi ni malo, ko gre za takega strelca, kakršen je Kapara. Stopal je pazljivo, z noge na nogo, neprenehoma se je oziral, tu pa tam obstal in prisluhnil, potem pa spet nadaljeval. Zdaj se je znašel na meji senožeti in repišča, na čistini brez vsakega kritja, na popolnoma brisanem prostoru. Okoli njega brenčijo Čebele in dehti detelja, nad njim nebo in redki kosmasti oblaki, v njem ostrina, previdnost, nemir, če je sovražnik kje blizu, je zdaj ugodna priložnost, da Kapari sname glavo. Pospešil je korak. Za trenutek se Je ozrl, da bi videl, kje Je domobran in, zlodja Je imel kaj videti — domobran puli repo! — Nikoli iz njega ne bo vojaka! — pomisli Ilija in ko pride do potoka brez premisleka zagazi v vodo. Zdaj pa je že na cesti! O, ko bi vedel, kam pelje! Malo prej Je na nekem križpotju videl kažipot «Za-greb 48 km» — zdaj Je Paveliču gotovo bliže, veliko bliže! Naglo prekorači cesto in se še enkrat ozre, da bi videl, če še zmeraj tako puli repo tisto domobransko tele. Ne, Franjo Smokvi-na je zdaj gazil prek potoka. V eni roki je držal bluzo, v drugi dve repi. Kdor bi ga videl tako gologlavega, v srajci, s tistima dvema repama v rokah, kdo bi sploh pomislil, da Je to vojak. Prevejanec, lepo se je spomnil! Ko je prišel do Rapare,
ga je brž zbodel: — No. vidiš, ne mačke ne psa, a meni sl naredil celo predavanje! — Ni mu odgovoril, čemu bi mu le? Vrgel je karabinko na rama in šel dalje. Srečno sta prešla, že res, ali pa mar ni utegnilo biti drugače? Mar ga tu doli ni lahko pričakala zaseda ali pa ni po cesti lahko prišla kakšna sovražna kolona, kamion, karkoli — dovolj je en rafal, da pokosi oba. In zdaj mu tu ta domobran ugovarja! Sicer pa naj ugovarja, zato je domobran. Steza, ki hodita po nji. Ju bo pripeljala v gozdič, ki sta ga malo prej gledala z one strani kotline. Tam bosta obetala, se v hladu oddahnila, potem pojde Kapara v prvo vas ln bo vprašal po partizanih. Spomni se, da nima zvezde. Da, zvezde nima ne na šlemu ne na bluzi, oblečen je popolnoma kot sovražni vojak, legionar, ne bodo mu tako lahko verjeli, da je partizan. Saj je tudi tista «sraka» pri pi-tališču mislila, da sta sovražna vojaka. Naj bo že tako ali tako, Kapara bo že kako pretental kmete, saj je vendar maček. Prepričal jih bo, da rdečo zvezdo nosi v srcu, to je pa več, kakor da bi Jih imel na tisoče po sébi!
Premišljuje o zvezdah, ta reva, ne vidi pa tu na kakšnih petdeset korakov, ne vidi puškinih cevi, ki ga spremljajo ln ne sluti nevarnosti, ki rine vanjo. Kakšen maček pa je, ko ne čuti nesreče, ki gre vanjo! Ravno na robu gozdiča, kamor se je namenil, gozdiča, ki Je tu pred nosom, ravno tu na robu gozdiča ga čaka sovražnik! Sicer je treba priznati, malokdo bi mogel zagledati vojake, tako spretno so se maskirali in pokrili z vejami, ki so jih nalomili in pometali po sebi, a vendar bi maček že moral čutiti sovražnika, ga zagledati, zaslutiti, zavohati.. Moral bi! Da, moral bi že... a na žalost ni! Vojaki so ležali in le toliko so kukali izpod šlemov, kolikor jim je bilo potrebno, da z očmi spremljajo ta dva, ki sta kakor urečena prihajala bliže in bliže.
Ne sluteč kaj hudega sta Kapara ln Smokvina nadaljevala pot. Domobran Je z nožem čiltil repo, lupil omajek in ko Jo je očedil, je vprašal:
— Hočeš košček?
Kapara obstane. Seveda, že dolgo čuti žejo, repa bi mu prav prišla, če je sočna Z njo bo potlačil žejo in lakoto. — Daj! — Vzame košček in ugrizne. V resnici Je bila sladka in mehka. Zadovoljno je mlackal z usti in glodal «vojni plen» do-mobrana Franja Smokvine.
— Je dobra? — in ko mu Kapara pritrdi, on takoj pojasni: — Sladko repo ni težko odkriti. Poznal jo bos po listju, nekam bledo je, zelenorumeno, olupek nad zemljo pa temno rdečemoder. Prepričaj se ..!
V tem hipu se Kapari zapiči oko... kaj Je tisto?! Na kakšnih deset metrov opazi na robu gozda gnezdo, sračje gnezdo. To ne bo gnezdo, srake ne gnezdijo tako nizko! Kaj pa je? Sivo oljkasto, okroglo...? Slem! Stoj! Da, tisto Je šlem.J Glej še drugega, tretjega, četrtega! Obstal je kot vkopan, izpljunil j« repo in že segel po karabinki, ko se okoli njega znajde kakšnih deset vojakov. Strašni, pobesnelih obrazov so skočili iz kritja in obkolili prišleca. V prvem trenutku Je pomislil, da so partizani zagrebškega odreda, a po tem, da so vsi enako oblečeni, da so držali v rokah enake mavzerice, Je Kapara dognal, da je pred njim sovražnik, da je padel v zanko, fašizmu v roke! Vojaki so držali puške pripravljene ln brez besede opazovali ujetnika. Kaj zdaj? Da bi snel puško, ustrelil prvega in se poskušal prebiti? Kam, kod? Obkoljen je, povsod okoli njega čistina, tu pred gozdom pa — sovražnik! Prekolne znak, pod katerim se je rodil in doume, da Je Izgubljen! Prepozno, vse J® prepozno! Trije pristopijo, eden od njih pa ukaže: — Snemi puško! — Dovolil Je, da mu vzamejo orožje v zavesti, da Je vsak odpor in beg nemogoč. Doigral Je! Tu Je konec! Tudi za Kaparo, torej, je prišel konec. Pokaže se vodnik z daljnogledom v roki ln vpraša preiskovalno, strogo:
— Kdo sta?
— Jaz sem domobran...! — z drhtečim glasom pohiti Smokvina razodevati, da spada k Paveličevi pasmi pa kar se da naglo zftvrže repo in obleče tisto svojo domobransko bluzo. In da vodnik ne bi podvomil v njegove besede, brž ln bree
vprašanja naveže: — Jaz sem iz druge satnije sedemnajste pohodne bojne (sedemnajstega pehotnega polka), napadli so nas pri vasi Gluboki Breg in ostal sem brez kape in brez karabinke, a sem ostal Siv-..!
— Vidim! — prezirljivo pripomni vodnik in se obme h Kapari: — Pa tl?
— Menda poznaš znake na uniformi! — mu Jezno zabrusi Kapara.
— Legionar?
— Saj vidiš...
— Iz katere enote?
— Jaz sem iz tretjega polka «Gorskega zdruga»... poveljnik polkovnik Grah — mu pojasni Kapara, ne da bi trenil z očmi.
Molk. Udarjanje srca. drhtenje, znoj. Nekje blizu zakuka kukavica. Vodnik stopi k Smokvini in se mu zabode v oči:
— Priznaj ...1
— Kaj naj priznam? — vzdrhti domobran.
— Priznaj, da si partizan! Odvrgel si kapo z rdečo zvezdo... priznaj!
Preplašeno se Je branil vzdignil tri prste, zajavkal: — Nisem.-. nisem... Glej, prisežem, kapo sem izgubil, svojo domobransko, Jaz sem domobran, pravi domobran... tudi dokumente imam, papirje... — seže v notranji žep bluze in — prebledi. Listnice ni! S tresočimi prsti preišče druge žepe in ko se zares prepriča, da ni listnice, ves obupan pogleda Kaparo, pogleda vodnika in zajoče kakor otrok: — Na repišču sem izgubil listni.- co...!
— Lažeš! To sl si izmislil! — sikne vodnik, na ga Kapara prebode z očmi in potrdi:
— Ne laže! Jamčim zanj! Vem samo to, da je domobran, vem tudi. kako mu je ime, od kod je, vse vem. Skupaj sva se borila proti partizanom tisto noč v vasi Gluboki Breg in tam sva se oba Izgubila. Kaj kričiš na človeka, saj vidiš, da Je že na pol mrtev. Menda ne misliš, da sa bo partizan tako cmeril in plazil pred teboj!	I h/adaiiemnje »•ledu
UREDNISIVO: TRS’1 - UL	MONTECCH1	H II FILE FON 93-808 m 94-838 - Poštni predal 559 - fOllKlŽNlCA: GOKICAi UUca Silvio Ptllloo 1 11 Telefon 33 89 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20	« Telefon	87-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnapre): četrtletna 2 250 lir, polletna 4 400	ur, celoletna	J 700 ur - SFRJ: » tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska posamezna 40 din, letno 1920 «Rn, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun; Založništvo	tržaškega	tiska Trst 11-S374 — zt SFRJ: ADIT, DZS Ljubllana,
Stari trg 3/1, telefon 22 207,	tekoči račun	prt Narodni banki v Ljubliam 800 14 608-11« - OGLASI: cen» oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpa®: trgovski 150. finančno upravni 250. osmrtnice 150 lir - Malt	oglasi 40	lir beseda. - Oglasi tržaška in goriške pokrajine ee
naročajo pri upravi. — U vaen drugih pokrajin Italije pri «Società Pubblicità Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst