Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, St. 86 Ljubljana^ nedelja 10. aprila 1927 Cena 3 Um ca lxhaja ob 4. zjutraj. =3 Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon it. 36 mseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-iana it. 11.841 - Praha čislo 7>.l#o. Wien, Nr. 10^.141. Ljubljana, 9. aprila. Današnja beograjska «Reč» prinaša na uvodnem mestu pod naslovom »Izjemno stanje v Sloveniji® članek, ki ga je napisal narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Članek se glasi: V Sloveniji vlada na zunaj popolen red in mir. Ni kačakov, niti hajdukov. Z vstopom klerikalcev v vlado pa je nastopilo stanje pravne nesigurnosti, ki se vedno bolj širi in ki ne more ostati brez najresnejšili posledic. Dočim se v drugih krajih zahteva depolitizacija uprave, gre Slovenija, kjer je bila državna uprava v tem pogledu doslej v najboljšem stanju, rakovo pot. Klerikalci, ki so bili dve leti izven vlade, poskušajo na vsej črti že v prvih tednih svoje oblasti dokazati narodu, da sta država in klerikalizem eno in da ne sme oni, ki ni klerikalec, niti od države niti od drugih javnih korporacij pričakovati ničesar. Ne bom govoril danes o redukcijah, ki se vrše s strankarskega vidika, niti o neštevilnih premestitvah in upokojitvah najsposobnejših uradnikov, na katerih mesta so nastavili klerikalci strankarske ljudi. Minister financ je odpoklical finančnega delegata v Ljubljani, ki je osem let potrpežljivo prenašal ves odij državnega fiskusa in raznih krutih odredb svojih ministrov. Odpoklical ga ni iz stvarne potrebe, temveč da se morejo klerikalci pred narodom ix)hvaliti, da so zamenjali visokega uradnika. Gospod minister prosvete je predal prosvetne referate v Mariboru in Ljubljani eksponiranim klerikalcem, da bi mogli tako čim prej uničiti zadnje ostanke vzgajanja v duhu narodnega edinstva, kolikor jih je še ostalo po ra-djčevskem režimu. Minister pošte premešča stare zaslužne uradnike brez ozira na službene potrebe in njihove rodbine. S potezo peresa je predal notranji minister vso svojo kompetenco, kar se tiče samoupravnih cestnih odborov oblastnemu odboru, četudi bi mogel to kompetenco z isto pravico predati naravnost klerikalnemu izvršilnemu odboru. Cestni odbori so važna samoupravna telesa. Bili so zakonito izvoljeni in sestavljeni. Ker pa niso imeli v njih klerikalci večine, jih treba razpustiti in predati komisarjem, ki jih postavlja oblastni odbor. Vse to delo ministra notranjih poslov je nezakonito. Podoba je, da obstoja v vladi sporazum, naj vlada v Sloveniji izjemno stanje. Po nezakoniti uredbi ministra notranjih del je predano nadzorstvo nad občinami oblastnemu odboru. Občinam, ki so v rokah SDS, pretijo z razpustom. Vrli nacijonalni občinski odbor v Celju je padel, ker so to zahtevali združeni klerikalci in Nemci. Radi nepričakovanega porasta glasov SDS pri oblastnih volitvah je s finančnim zakonom spremenjen volilni red v Ljubljani. Dočim imajo vsa srbijanska mesta z Beogradom na čelu predpis, da dobi relativna večina večino odbornikov, da se tako osigura delo občinskega odbora, je treba, ker pač tako konvenira klerikalcem. za Ljubljano napraviti izjemo. Trgovska zbornica, v kateri so bili klerikalci pri volitvah tepeni, mora dobiti izjemni volilni red, da se omogoči zmaga klerikalnih kmetov, branjevk, trgovcev in obrtnikov. G. minister trgovine, ki bi imel braniti stanovsko avtonomijo, ne poskuša predpisati novega načela tudi za beograjsko zbornico. Misli pač, da je Slovenija daleč, kjer se sme vse storiti. Ni oblastva in samoupravnega telesa, kjer bi se vedelo, kaj bo jutri in kaj bodo sklenili razni klerikalni sovjeti, ki imajo od 1. februarja oblast v Sloveniji Razume se, da je radi teira nastopilo razdraženo stanje, ki onemogoča normalno delo. Klerikalci so šli tako daleč, da so zamenjali v korist svojih strankarskih interesov vsa stanovanjska sodišča, čeprav bodo ta fungirala samo še par mesecev. Strankarska strast Slovenske ljudske stranke ne jenja niti pri dodeljevanju stanovanj. Odkrito se mora reči, da so stali nacijonalni elementi nekdaj pod enakim pritiskom, kakor stoje danes pod Beogradom, samo s to razliko, da v Avstriji ni bila državna oblast popolnoma v rokah klerikalcev. Danes pa sta država in klerikalizem absolutno identična. Kam vodi to? Ne pride mi na pamet, da bi pretil. Naši prijatelji, ki so zatirani od strani lastne države, za katero so se vedno borili, se sicer vzdržujejo vsake kritike proti Srbom in Srbijancem, da s tem ne bi pokvarili rezultatov, ki so jih dosegli z velikim trudom v duhu vzgoje narodnega edinstva. Kljub temu pa bodo posledice tega položaja nedvomno zelo težke. Patriot ostane patriot, četudi ga rodna država v slepi strasti svoje trenutne vlade krivično bije in ubija. Toda v njegovem srcu se v takem momentu nekaj ruši in poka. kar se nikoli več ne da popraviti. V naši državi se s tem občutkom ne računa; ubijajo se najboljši elementi v korist pokvarjenim. Ne ozira se na to. da se s tem ubija v Sloveniji oni, žal že redki kapital, ki je pravi in končni oslon državne ideje. Slovenija je danes vilajet v izjemnem stanju- Od radičevcev do davidovičevcev Kombinacija z radičevci odstavljena z dnevnega reda. — Ozadje Uzunovičeve akcije. — Težkoče v pogajanjih z davidovicev-ci. — Ti zahtevajo jamstvo za sodelovanje v volilni vladi. — padla v vodo tudi možnost razširjenja Beograd, 9. aprila p. V politični situaciji ni beležiti danes prav nikakega pomembnejšega dogodka. Vse je negotovo in nejasno, le to se čuti in kaže povsod, da je položaj današnjega rezina nevzdržen in da mora priti do spremembe v najkrajšem času. Kakšna pa bo ta sprememba, ne ve nihče. Vse kombinacije, ki krožijo po Beogradu in se spreminjajo od ure do ure, so le ugibanja, deloma tudi poskusni baloni. Z gotovostjo se more reči za enkrat samo, da je kombinacija z radičevci vsaj začasno odstavljena z dnevnega reda. Uzunovič se je uveril, da je odpor pašičevcev proti njegovim načrtom glede obnove režima RR to pot resen in odločen in da bi zopet vstop Radičevih zaupnikov v vlado pomenil definitivni razcep radikalnega kluba. Zato se je umaknil in danes o vstopu radičevcev v vlado ne govori nihče več. Nekateri radikalni krogi celo zatrjujejo — tudi današnji listi beležijo te verzije — da Uzunovič sploh ni mislil resno na obnovo koalicije z radičevci, ampak da so bila njegova pogajanja ž njimi samo taktična poteza. Predvsem je hotel pridobiti na ta način na času, ker je bilo prvotno domenjeno, da mora situacijo razčistiti že do jutri, 10. t. m.; potom svoje akcije z radičevci pa se mu je res posrečilo, da je odločitev zopet zavlekel. Drugi cilj, ki ga je imel Uzunovič pred očmi, je bil, zabiti vrzel v vrste opozicije in kompromitirati radičevce. S svojimi sklepi v Zagrebu so mu radičevci res nasedli. Ko so se odpovedali borbi proti notranjemu ministru Ma-ksimoviču, so spustili iz rok glavno orožje, obenem pa vzbudili veliko nezaupanje pri davidovičevcih in zemljo-radnikih tako, da je za dogleden čas narodnega seljaškega kluba na zemljo-radnike. Radičevska pripravljenost, da glasujejo v slučaju potrebe proti novi obtožnici proti Boži Maksimoviču, je naposled za g. Uzunoviča izredno važen argument v njegovem konfliktu s paši-čevci. Uzunovič meni, da si bodo dobro premislili razbiti radi osebe g, Maksi-moviča radikalni klub, ako se bodo zavedali, da bo g. Maksimovič brez njih dobil večino s pomočjo radičevskih glasov. Ker so torej radičevci odpravljeni, stoji danes v ospredju zopet kombinacija z davidovičevci. Obe stranki sicer zanikata, da se vrše med njima pogajanja, vendar pa o tem ne dvomi nihče več. Ker se g. Davidovič sam noče eks-ponirati, vzdržuje zveze z radikali poslanec Ilija Šumenkovič, ki je imel danes sestanka ,z Uzunovičem in Vel jo Vukičevičem. Obnovljeni akciji g. Vu-kičeviča pripisujejo tem večji pomen, ker stoje sedaj za njim tudi pašičevci tako, da bi se morda njemu še posrečilo, zadržati razpad radikalne stranke. Kako daleč so pogajanja z davidovičevci, ni mogoče ugotoviti. Zjutraj so z gotovostjo trdili, da je sporazum že perfekten in so lansirali že celo novo ministrstvo listo, tekom dneva pa se je izkazalo, da so te vesti še mnogo pre-uranjene. Poleg zahteve po odstopu Bože Maksimoviča tvori glavno oviro sporazuma to, da zahtevajo davidovičevci garancije, da bodo sodelovali tudi v volilni vladi, ki naj izvede nove volitve še letos. Radikali to zahtevo odklanjajo, češ, da pomenja poseganje v prerogative krone, ki ima edina pravico, da odloča o volilnem mandatu. Vsak hip nove kombinacije Radikalsko «Vreme» se zavzema za koalicijo s samostalnimi demokrati. — Velja Vuldčevic, Voja Marinkovič, Marko Trii-kovič in Nikola Uzunovič kot kandidati za ministrsko predsedstvo. Beograd, 9. aprila. Znak nejasnosti in nervoznosti v politični situaciji so neprestano nove kombinacije, ki se širijo po Beogradu in jih lansirajo tudi listi. Tako se na primer «Vreme» danes izreka tako proti radičevcem kakor proti davidovičevcem in zagovarja koalicijo s SDS, ki bi najbolj odgovarjala državnim interesom. Po mnenju lista za to koalicijo ni nikakih načelnih ovir, v podrobnostih pa bi bilo brez posebnih težkoč mogoče doseči sporazum. Kar se tiče koalicije z davidovičevci, se danes zopet označuje kot nosilec nove kombinacije dosedanji prometni minister Velja Vukičevič, ki uživa velik ugled tako pri obeh krilih radikalne stranke kakor tudi pri davidovičevcih. Demokratska zafednica bi dobila v tej vladi štiri portfelje: zunanje, prosvetno. trgovinsko in poštno ministrstvo. Zunanji minister bi bil zopet dr. Voja Marinkovič; v vlado naj bi vstopil tudi dr. Spaho. Ako bi ostali v vladi tudi klerikalci, bi obdržali kmetijsko in morda še socijalno ministrstvo, kateremu niti radikali, niti davidovičevci ne pripisujejo nobene važnosti več. Še boli senzacionalne vesti so trdile, da bo ministrski predsednik Voja Marinkovič, pašičevci zopet izjavljajo, da bi s polnim zaupanjem lahko šli samo v vlado, ki bi jo vcdil Trifkovič, dočim so uzunovičevci mne nja. da more tudi novo vlado najbolje sestaviti njihov vodja Nikola Uzunovič. Tako se menjavajo kombinacije od hipa do hipa kakor aprilsko vreme. Naravna posledica te negotovsti pa je popoln zastoj v delu vlade in posameznih ministrstev. Borba za mestno hranilnico v Zagrebu Zagreb, 9. aprila r. »Hrvat* poroča, da je včeraj mestna hranilnica v Zagrebu prejela dopis Radičeve seljaške zadružne banke, ki prosi za izvod pravil mestne hranilnice. Tajništvo je tej želji takoj ugodilo. List poroča nato, da ima Radičevo zanimanje za mestno hranilnico že dveletno predzgodovino. Selijaška zadružna banka in neki radičevski bogataši so se že opetova-no obrnili na mestna hranilnico radi večjih kreditov. Mestna hranilnica, ki ne posluje s kakim delniškim kapitalom, marveč z vlogami zagrebškega in okoliškega prebivalstva, za katere jamči zagrebška občina, je te kredite odklonila in radičevci so za to že ponovno grozili z maščevanjem. »Hrvat« trdi dalje, da so radičevci obljubljali svojim pristašem razna mesta pri mestni občini ter mestni hranilnici in njenih podjetjih, čim bo vzpostavljen komisarijat na občini. List gro zi, da bodo začeli vlagatelji dvigati svoj denar, ako bi radičevci res okupirali mestno hranilnico. Kongres naših mest Zagreb, 9. aprila, p. Zagrebški župan Heinzl je v smislu januarske konference sklical prvi kongres Zveze jugosiovenskih mest za 7., 8. in 9. maja v Zagreb. Na dnevnem redu je razprava o sprejetju pTa. vilnika Zveze mest Jugoslavije, nadalje volitev up-ave Zveze na tri leta in razpra* va o novem statutu za naša mesta. Na kongres je povabljenih 75 mest iz vse dr« žave. Davidovičevci v Zagrebu Zagreb, 9. aprila, r. Tukaj se nahajata demokratska voditelja dr. Voja Marinkovič in dr. Kosta Kumanudi. Zadnje dni sta imela sestanke a predstavniki Davidovičeve stranka v Zagrebu v 6vrho reorganizacije. Glavah nja z delegati bo jutri 10. aprila- Vprašanje albanske komisije rešeno Berlin, 9. aprila s. Kakor pišejo listi, se je vprašanje sestave albanske komisije že rešilo. Došlo je do sporazuma, da se sestavi preiskovalna komisija, ki bo obstojala iz angleškega in francoskega vojaškega atašeja v Beogradu in enega člana ta-mošnjega nemškega poslaništva. Poslaniki Francije, Anglije in Nemčije v Beogradu bi v danem slučaju poklicali to komisijo na delo. Pri tem bi nemški poslanik kot starešina diplomatskega zbora v Beogradu prevzel tehnične funkcije sklicanja. Kongres Orjune v Zagrebu Zagreb, 9. aprila, r. Danes dopoldne se vrši v tuškanskem Kazinu kongres Orjune, ki mu bodo prisostvovali delegati iz cele države. Kongres bo zanimiv radi tega, ker se bo na njem razpravljalo o političnem vplivu na Orjuno in o razmerju Orjune do poedinih političnih strank. Udarec našemu brodarstvu Sušak, 9. aprila, p. V primorskih krajih vlada veliko nezadovoljstvo med brodarji in trgovci zaradi povišanja pristaniških pristojbin na podlagi novega finančnega zakona. Zlasti so udarjene s temi pristoj« binarni manjše ladje, ki vozijo vzdolž na« šega Primorja. V nekaterih primerih so se pristaniške takse zvišale celo za 400 odst. tako, da bo v mnogih slučajih onemogoče« na paroplovba med Dalmacijo in Hrvatskim Primorjem. Novi predsednik Latvije Riga, 9. aprila, (be.) Zbornica se je po večkratnih brezuspešnih volitvah zedinila na bivšega vojnega ministra Gustava Semgalsa za novega predsednika republike. Monarhistična vstaja v Rusiji? Carigrad, 9. aprila, s. Kakor poročajo iz Angore, je v Rusiji izbruhnila monarhi« stična vstaja. Vojna napoved Rusije severni Kitajski? Moskva sklepa, da stoji za dogodki v Pekingu izvestna evropska velesila. — Ruske čete na potu proti vzhodu. — Mongolska konjenica prekoračila kitajsko mejo. ® Moskva. 9. aprila, d. Tu prevladuje prepričanje, da stoji za postopanjem Čangsolina v Pekingu in Tientsinu neka evropska velesila. Vlada sploh ne bo protestirala pri Čangtsolinu zaradi kršitve eksteritorijaluosti sovjetskih diplomatskih zastopstev. Kršitev eksteritorijalnosti se smatra za poslednji zločin pred neizogibnim padcem. Javno mnenje je že protestiralo po svojih organizacijah proti onim, ki stoje za Čangtsolinom in namerava svoje proteste obnoviti, kakor hitro bo ugotovljen pravi krivec. Berlin, 9. aprila: d. favni cUmtt- Francija za revizijo reškega vprašanja 1, Pariz, 8. aprila. jacques Seydoux razpravlja v «Pe-tit Parisienu* o možnosti sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in prihaja do zaključka, da se dajo nesoglasja med obema državama odpraviti le z direktnimi pogajanju Med Jugoslavijo in Italijo je precej vprašanj, ki so še vedno nerešena in jih je treba urediti, sicer ne more biti med njima sloge. Predvsem pravi člankar, da mirovna pogodba nikakor ni bila ugodna za Jugoslavijo, ker ji je odvzela možnost trgovinskega razvoja. Manjka ji velika pomorska luka. Naravno izhodišče severnega dela Jugoslavije je Reka. to pristanišče pa ima sedaj Italija v rokah. Sosednji Sušak ne more prihajati v po-štev, ker je premajhen in tudi nima potrebnih' naprav. Pri pogajanjih z Jugoslavijo ima Italija v rokah ključ severnega Jadrana, namreč Trst in Reko. ki je najbolj pripravna za dostop Madžarske do morja in s tem do sveta. Ko se že omenja Reka, nikakor ne gre. da bi italijanska diplomacija bolj favorizirala Madžarsko kakor Jugoslavijo. Dejstvo je, da gre pravkar sklenjena prijateljska in razsodiščna pogodba z Madžarsko preko okvira sličnega dogovora. ki ga je sklenil Rim pred tremi leti z Beogradom. Ko se prično pogajanja med obema vladama, se ne bo dalo izogniti se vprašanju Reke, ki se mora načeti znova. Split sicer dobro napreduje in postane še velika luka in bo potegnil nase ves promet iz severne Šrbije in Bosne, ko se Beograd zveže s Sarajevom z železnico; ali za severne dele Jugoslavije ne more konkurirati z Reko. Ako pa bi celo prišlo do vojne, ima Italija važna oporišča v štirih velikih otokih ob vzhodni obali Jadrana, od Zadra pa do Valone. S tem ji je zagotovljena premoč na Jadranu. Res je. da je veleposlaniška konferenca leta 1921. zagotovila Italiji privilegirano stališče na Jadranu, k čemer prihaja še tiranska pogodba, vendar se more tudi v tem pogledu ustvariti jasnost med obema državama. Nihče ne dvomi, da bi Jugoslavija imela kake namene v Albaniji, ko ima vendar dovolj posla doma s konsolidacijo notranjega razvoja. Zagotoviti si mora zunanje kredite, ako hoče misliti na povzdigo svojega gospodarstva. Ali « tem nikakor ni rečeno, da se Jugoslavija noče ali ne sme zanimati za dogodke, ki se odigravajo v njeni neposredni bližini in ki jo morajo vznemirjati. Zato je dolžnost Italije, da jo pomiri s pravilno razlago smisla in smernic tiranskega pakta. Rrm naj tudi pomisli. da se Albanija še nikdar ni dala vladati in da bo zato težko, stopiti tam na trda tla. Pogajanja, ki se naravnost vsiljujejo Italiji in Jugoslaviji, vsebujejo vsa vprašanja, ki se nanašajo na obe državi, od katerih se je ena visoko dvignila, druga pa je jedva začela svoje samostojno politično življenje, vendar ima pred seboj še veliko bodočnost. Francija ne bo ostala brezbrižna glede tega, ! kaj se godi na Jadranu, čeprav ima dovolj brige tudi drugod, ampak bo skrbno zasledovala razvoj medsebojnega razmerja med Italijo in Jugoslavijo. Njena vroča želia je. da bi se z direktnimi pogajanji ustvarilo med njima tako ozračje, da bi vsestransko zadovoljilo obe sosedi Saj ie vendar v njunem lastnem interesu, da živita v prijateljskem sosedstvu. m >ss? h 'M Kitajske afere Presenetljivo sliko kaže kitajska zadnji čas, kar se tiče odnošajev do vna-njih sil. Vršijo se konflikti z oficijelni-mi zastopniki velesil; zdaj napadejo Kantonci v Nankingu konzulate Anglije, Amerike ter Japonske in jih izropa-jo, ameriškega konzula maltretirajo, kljub temu, da jim moli pod nos svoqo oficijelno vizitko z angleškim in kitajskim tekstom. Drugič udero severni Kitajci v rusko poslaništvo v Pekingu, streljajo na osobje in izvršijo natančno preiskavo ter izvršijo v njem množino aretacij, dasi predstavlja poslaništvo po mednarodnem pravu eksteritorijalni svet. A kljub temu ostanejo ti izraziti prestopki najosnovanejših mednarodnih pravic in običajev brez pravih posledic. Chamberlain je podal obširno poročilo o dogodkih v Nankingu ter s posebnim povdarkom pokazal, da so Kantonci svoje poškodbe izvršili zavestno ln po načrtu, ne morda slučajno, to se pravi v vojni zmedi, ko skoči disciplina malo s tira in se stori v naglici marsikaj, kar je pripisati na rovaš subal-ternim činiteljem. Vse je pričakovalo, da bo Chamberlain ekspoze izrabil za osnovo močnemu diplomatskemu nastopu in če to ne bo zadostovalo, tudi hujšim represalijam. Ali nič se ni zgodilo. Anglija je skušala doseči enoten nastop z Ameriko in Japonsko, ki sta bili v Nankingu prav tako prizadeti, a se ji to ni posrečilo. Washington in Tokio se modro držita v rezervi in sta prav zadovoljna, da ostane Anglija v ospredju, kar je vsekakor za nju ko-modneje. Anglija sama pa se ne more odločiti za radikalnejši nastop. Sicer pa je to zelo razumljivo. Anglija ima ves čas namen in željo, doseči miren sporazum s Kantonci, kar se je pokazalo že ponovno. Zaveda se, da bi se položaj za angleške interese mogel samo poslabšati, ako bi izbruhnil pravi konflikt s Kitajci, zakaj kako naj se primejo Kantonci. da bi rezultat spopada ne prinesel materijalne škode za Anglijo, da M pa prinesel ko- risti, pa to nihče ne more resno misliti. Zlati časi mednarodnih ekspedlcij na Kitajskem so minuli pač za vedno; da bi pa Angleži sami riskirali drago in komplicirano podjetje, od katerega bi mogli škodo imeti samo Angleži, eventualne, a malo verjetne koristi pa vsi inozemci, za take stvari seveda v Londonu ne morejo imeti apetita. Tako se nahaja angleška politika na Kitajskem v precejšnji zagati in to prav Kantonci sami spretno izrabljajo. Angležem bi bilo najljubše, ako se do dobra razvije spor med boljševiškim in zmernim kantonskim krilom stranke in vlade. Na drugi strani pa sovjetska Rusija, ki je imela že par hudih konfliktov s pekinško vlado oziroma s Čangtsoli-nom, prav tako ni kazala nikakršnega nagnjenja tirati stvar do odkritega konflikta. Tudi sedaj je malo upanja, da bi se radi afere s pekinškim poslaništvom spuščali s Čangtsolinom v boj. Po čemu, ko pa je utemeljeno upanje, da bodo stvar opravili Kantonci sami. Spopad med Čangtsolinom in Rusi bi mogel sicer prvemu mnogo škodovati, ali sovjetom bi povzročil ogromne stroške, ki si jih ne morejo niti najmanj želeti, koristi pa bi jim ne mogel prinesti nikakršne, saj smatrajo v Moskvi samo kantonsko vlado za pravo zastopnico Kitajske. Dandanes se pač ne pričenjajo vojne radi par strelov v poslaništvu, niti radi kršitve mednarodnega prava. Vrh tega more sovjetska vlada uspešneje vršiti prevratno propagando med Kitajci, ako ostane današnje oficijelno razmerje s pekinško vlado, nego če nastane očiten boj. Zato lahko za gotovo pričakujemo, da bo ostala pekinška afera s poslaništvom brez senzacijonalnih posledic in težišče situacije 'ostane slej ko prej na pri-čenjajočih borbah med Čangtsolinom in Kantonci in obetajo prinesti odločitev. Še k našemu manjšinskemu vprašanju (Dopis z naše severne meje.) Pred svetovno vojno, ko je imel v svoji poKtičri, gospodarski in kulturni oblasta nemški narod celo srednjo Evropo, Nemci manjšinskega vprašanja niso poznali; in vendar so bile stisnjene v klešče nemškega gospodstva ogromne mase slovanskega po-kotenia, ki so tvorile narodne manjšine v nemško vladanih državah to deželah. Svetovna vojna je to stanje temeljito spremenila: Slovanske narodne mani šine so se zmanjšale, nemške pa povečale. Sistematično delo za pravice narodnih manišin. nastalih v sled novih državnih mej, ie povsem nemško delo. Nam Slovencem prihaja to delo seveda prav, ker živi velik de! našega naroda, razmeroma zelo velik del v tujih državah, v Avstriji in Italiji, kjer se bo moge! stalno vzdržati le, ako bo manjšinsko vprašanje pravočasno in pravično rešeno. Vprašanje nemške manjšine v Sloveniji in slovenske na Koroškem v Avstriji je za nas nalbolj pereče. V glavnem se suče vprašanje okoli ustanovitve narodnih šol, ljudskih šol, v katerih naj se pouk vrši v maternem, narodnem jeziku narodne manjšine. Srednje šolstvo tu ne prihaja v po-štev; kajti senžermeaska pogodba, ki določa pravice narodnih manjšin v Avstriji m v naši državi, govori izrecno samo o pouku v ljudskih šolah. Do teh ima po tel pogodbi narodna manjšina pravico tam, kjer biva kompaktno po obširnejših pokrajinah. Če se ta določba tolmači prav po njenem besedilu in njenem duhu, bi Nemci v Sloveniji raze« v Apaški kotlini in v Kočevju nikjer drugod ne imeli pravice do manjšinske narodne šole, koroški Slovenci pa skoro po vsej plebiscitni ooni A ia po vsej Spodnji Ziliski dolini. Taka interpretacija ie torej za Nemce v Sloveniji neugodna, za Slovence v Avstriji pa ugodna. Zato ie Jasno, da skušajo Nemci to zadevo rešiti na povsem drug način. Narodni katastri naj se sestavijo na Koroškem za slovensko, v Sloveniji za nemško narodno manjšino. Po tei poti dognani in številčno fiksirani narodni manjšini nai se dalo potem popolnoma iste pravice glede ljudskega šolstva in drugega narodno kulturnega udejstvovanja. Pri tem bi na Koroškem Slovenci doživeli nov poraz, Nemci v Sloveniji aov preporod. Na Koroškem se niti polovica vseh Slovencev ne bo dala vpisati v kataster slovenske narodne manjšine; izmed nemšku-tarjev, ki tvorijo itak že polovico koroških Slovencev nihče; pa tudi marsikateri sicer narodno zavedni Slovenec bo vsled terorja hi vsled gospodarske odvisnosti in drugih pomislekov to opustil. V Sloveniji se bodo javili ne le vsi Nemci, ampak tudi mnogoštevilni na pol ponemčeni Slovenci in nemškutarji. Na podlagi reciprocitete potegovati se za pravice koroških Slovencev se pravi, potegovati se za pravice komaj polovice njih; potegovati se za Nemce v Sloveniji in jim dati iste pravice kot koroškim Slovencem pa pomeni, potegovati se za vse naše Nemce, razen tega pa tudi še podpirati naše mnogoštevilne nemškutaTje, ki hočejo bi a Nemci in so njih privesek. Ako se naj da »kulturna avtonomija« r isti meri na podlagi individiualnih Izjav slovenski narodni manjšini na Koroškem In nemški v Sloveniji, se ne sme prezreti zopet velikanska razlika med sedanjima položajema obeh manišin. Nemci v Sloveniji so gospodarsko močni in neodvisni. Narodna zavednost in samozavest sta pri njih globoko ukoreninjena. NeroSci jezik Igra pri nas, zlasti v Mariboru in na severni meji, pro-! mtnentao vlogo. Ne le v javnosti, tudi v I «radTh se vsak Nemec in celo vsak nem-j škutar poslužuje nemškega jezika in v ra-! bi občevalnega jezika se ravnajo Slovenci i po Nemcih tn nemškutarjih, ne pa obratno. K temu prihaja privzgojeno ta tako rekoč podedovano prepričanje naših Nemcev ln nemškutarjev, da ie ►nemštvo* visoko vzvišeno nad »slovenstvom:. Vse te značilne poteze zaman iščemo med našimi koroškimi brati. Zgodovinski razvoj, šola, uradi in vsi vladni sistemi so napravili iz njih ponižno, svoje narodne pripadnosti komaj sra:r.e iliivo se zavedajoče rajo, ki je brepr«\, poniževanju, prezi-raniu in zapostavi tiiju, da celo preganjanju že skoz in sk privajena v taki meri, da nadaljevanja vseh teh krivic ne občuti tako kot o čutijo naši Nemci ia nemškutarji izgubo svoje nekdanje nadoblasti nad nami. Kakor Je koroški Slovenec, ki se v ljudski šoli niti latinice ne sme učiti, ker bi sicer znal Citati slovenske knjige, v kulturno prosvetnih pogledih odvisen od svojega nemškega sodeželama, od nemške knjige in nemškega tiska, tako tudi v gospodarskem oziru igra vlogo nemškega vazala. Kakršna je razlika med svetlim dnevom in med temno nočjo, taka je tudi razlika med sedanjim celokupnim položajem Nemcev v Sloveniji in Slovencev v Avstriji. Jasno je torej, da se ne more in ne sme v obeh slučajih postopati na isti način in operirati s pojmom »reciprocitete«, ampak da Je treba pri obstoječih različnih razmerah seS tudi po različnih merah, po posebnih merah, ki so v skladu s posebnimi razmerami. Po plebiscitu so koroški Nemci slovenskemu ljudstvu na Koroškem vzeli domala vso njegovo inteligenco; okoli 45 duhovnikov in okodi SO oseb prosvetnega inteligenčnega stanu je moralo tedaj v Jugoslavijo; kdor ni šel prostovoljno asi se m umaknil grožnjam, je bil izgnan s svoje rojstne grude kakor n. pr. prof. dr. MiSi Kako: že prej pred in med vojno, tako tudi po plebiscitu poučujejo otroke koroških Slovencev v ljudskih šolah sami nemški ln nemfkutarski učitelji v nemškem duhu in v nemškem jeziku. Ce bi se naš nemški poslanec dr. Kraft hotel na Koroško potruditi in bi mu tam nudi H priliko, da se na licu mesta o tem prepriča, bi takoj trvidel, da le grda in debela laž, če Nemci pravijo, da imajo Slovenci na Koroškem 86 slovenskih, oziroma utrakvisti5nih šol Da, šole imajo, toda te so*vse nemške Tudi učitelje imajo. 168, a ti so Nemci in nemškutarji, ki se svojega slovenskega materinega Jezika sramujejo in se Izdajajo za Nemce povsod in tudi pri ljudskem štetju. Predpogoj za vsako pogajanje o našem manjšinskem vprašanju mora bili, da koroški Nemci popravijo storjene krivice. Kaj naj pomeni za koroške Slovence »knitarna avtonomija«, ako pa so vsi kulturni delavci, ki »o izšli iz slovenskega naroda na Koroškem, sedaj v Jugoslaviji v emigraciji! Šele, ko se bodo ti vsi smeli vrniti na svoja mesta med svoj narod, šele potem se more govoriti o »kulturni avtonomij?« te se resno barviti z rešitvijo našega manjšinskega vprašanja. SLS je ponosna na redukcije uradništva Aprilske izjave glavnega tajnika SLS zagrebškim «Novostim», Kako si predstavljajo klerikalci enakopravnost. — Desetletna vzgoja SLS za jngoslovensko državo. Včerajšnje zagrebške «Novosti» pri-občujejo daljši intervjuv, ki ga je dal glavni tajnik SLS g. Fran GabrovŠek o političnem položaju v Sloveniji. V teh izjavah je toliko debelih potegavščin na račun neinformiranih Hrvatov, da zaslužijo. da jih predočhno tudi naši javnosti. Gospod Gabrovšek pričenja ko-rajžno po načinu velikih državnikov: od takega strankarskega začetka delovanja oblastnega odbora. Dne 29. marca 6e je vršila sodna razprava proti , ki so ob priliki volitev v oblastno skupščino mazali lepake in stene hiš, na katerih so bili lepaki nalepljeni. Prvi, ki je mazal menda iz same hudomušnosti in z usnjarsko barvo, je bil oproščen, dočim je bil drugi, ki je pleskal z oljnato barvo, obsojen na 150 Din globe in p.> vračilo škode. Vedrega lica in veselega srca po se vračali prizadeti hišni posestniki Iz sodne dvorane, zadovoljni, da bodo smeli sami odstraniti rjavo usnjarsko barvo s svojih fasad in da ne bo treba plačevati nejxv klicanemu cpleskarju» še nagrade za olepša-nje. Župani SLS in njihova pravičnost Ni dolgo tega, ko je bil v Krizah odstavljen župan Poljanec in imenovan gerent Oranič. Po volitvah pa je prevzel posle zopet žv.pan Poljanec, ki 60 si ga vnovič postavili volilci na čelo občine. je v tistih dneh prinesel celo njegovo sliko, da bodo moža poznali tudi izven občine. Mi danes sicer ne prinašamo njegove fotografije, pač pa lep dokument njegove pravičnosti. Da bo ta slika kar najboljša, ni treba drugega, kakor da objavimo razsodbo srezkega poglavarja v Kranju z dne 14 februarja 1927, št. 3112, ki se glasi: Dne 16. januarja 1927 je tamošnji občinski odbor po členu zakona o volilnih imenikih izvolil v občinsko razsodišče za odločanje o popravkih v volilnih imenikih dva člana, in sicer Jakoba Jegliča in potom ožje volitve ter žrebanja Mihaela Plajbesa Zoper to volitev se je pritožil občinski odbornik Peter Sitar ter navaja v svoji pritožbi to-le: Pri volitvi članov v občinsko razsodišče je dobil Sitar pri prvem glasovanju 11 glasov od oddanih 19 glasov; župan kot predsednik 6eje občinskega odbora ga ni smatral za izvoljenega, češ. da je treba za izvolitev dvetretjinske večine oddanih gla- sov ter je odredil ožjo volitev, pri kateri sta oba v ožjo volitev sprejeta kandidata (Sitar in Plajbes) prejela po 9 glasov, vsled česar je predsednik odredil žrebanje, pri katerem je bil izžreban Miha Plajbea Pri obeh glasovanjih da je glasoval tudi župan kot pred-scdnik- Poročilo županstva od 9. februarja, M. 115, potrjuje istinitost pritožbe Petra Sitarja.. Ker je ta sklep občinskega odbora protizakonit, prepovedujem na osnovi § 95. obč. reda njega izvršitev ter izrekam, da sta v občinkko razsodišče za odločanje o popravkih v volilnih imenikih pravilno izvoljena Jakob Jeglič in Peter Sitar. Zoper to odločbo ima občina pravico pritožiti se na velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani tekom 14 dni po prejemu tega odloka. Morebitna pritožba bi 6e morala vložiti tuuradno. Razlogi: Iz pomanjkljivega zapisnika o ■eji občinskega odbora od 16. januarja 1927 in iz pojasnjevalnega poročila županstva od 9. februarja 1927, št. 115 izhaja, da sta prejela pri prvem glasovanju Jakob Jeglič 16 glasov in Peter Sitar 11 glasov; s tem sta bila imenovana pravilno izvoljena, ker je po 8 46. občinskega reda za veljavnost sklepa potrebna nadpolovična večina vseh pričujočih odbornikov. Glasom sejnega zapisnika je bilo navzočih 19 odbornikov z županom vred, tedaj je dobil Peter Sitar že pri prvem glasovanju nadpolovično večino glasov in je bil • tem izvoljen. Odreditev in izvršitev ožje volitve ter nastopnega žrebanja je bila tedaj protizakonita Protizakonito je bilo sicer tudi glasovanje župana kakor predsednika, ker po § 46. občinskega reda glasuje predsednik samo tedaj, kadar je na obeh straneh enako število glasov. Toda, ker glasovanje predsednika v tem primeru ni bilo odločilno, ni smatrati glasovanja predsednika v tem primeru za bistveno pomanjkljivost pri glasovanju, ki bi moralo imeti za posledico ukinitev sklepa občinskega odbora. Srezki poglavar : N. N. . Pričujoča razsodba je živa priča, s kakimi težavami se morajo boriti neklerikalni občinski možje po onih občinah, kjer je klerikalni župan. Saj ni treba niti omenjati, da je Peter Sitar, ki se je potegnil za svojo pravico, naprednjak in da mu je klerikalni župan Poljanec samo radi tega delal težave, da ne bi imel nad seboj kontrole, katere se boji, kakor hudič križa. Da bi se ga tako ali tako znebil, se je poslužil zato celo proti-zakonitosti. Križki župan je vzoren župan za svoje ljudi, za druge se pa ne briga, rad bi jih pa še vrh tega utopil v žlici vode, a se naši ljudje ne dajo kar tako. Čast njim, nam pa veselje do dela. Počasi se že jaani... fhmoll 'Pasta ne daje čevljem samo močnega bleska, ampak istoiasno konzervira in napravlja usnje mehko i Dobi se v vseh barvah! Pozor pred ponaredbamil 4^3 Pred sodniki V Predosljih na Gorenjskem je mnogo čvrstih fantov, a najbolj se postavi Janez, ki se 6 krivci za klobukom rad postavlja po vasi. Vendar ima Janez težko napako, po ne srečno; le prati ga preveč srbe in to je hudo. Kaznovan je že bil in pozna kazenski senat in postavo, a vendar se ne spametuje. Dne 22. marca je v Kranju, kjer je bil uslužben v tovarni , vzel za 4300 Din gumijastih podpetnikov, ki jih je skril v kanglico za jed ter spravil v omaro. V kanglici so videli njegovi tovariši čudne žgance in Janez je zastokal. Nič čudnega, saj ga bodo kar 3 mesece tiščali v želodcu; obsojen je namreč na 3 mesece težke ječe. * Tesar Lojze iz Štepanje vasi je zelo divji, kadar se ga nasrka. Lani novembra se je vračala neka družba proti Ljubljani. Lojze je šel po cesti in se hipoma pognal med družbo in jel rogoviliti. Ker sta bila možakarja v družbi bojazljiva, sta se umaknila, ostala pa je gospa Cila sredi ceste. Lojze jo je zgrabil, jo udaril s pestjo za levo uho, da je padla na tla, nakar jo je še na tleh par-krat z nogo sunil v trebuh. Zdaj je pa dobil tudi od sodnika batino, odletel je v luknjo, kjer bo obležal cel teden. • Šmarenski Ječe je tako-le govoril: cPišto-lico sem imel pa sem jo zgubil. Veste, gospod sodnik, kupil sem hišo v Šmartnem, pa sem našel pod streho pištolo in dva samokresa.* Sodnik: Jože: Obtoženi: «Jo pa bom, samo škoda za pi Stolceb „Van Kaster" kakao je ime katero Vam jamči za najboljšo kakovost holandskega kakao-a. Iz Kranja r— Protest proti razstreljevanju skal v Drulovki. 2e drugi mesec ljubljanska Stav« bena družba s polno paro razstreljuje ska» le in čeri v savski strugi v Drulovki pod Kranjem. Na tem je največ zainteresirano veliko tovarniško podjetje »Jugočeške« na Gasteju poleg podjetij in tovarn, ležečih ob Savi pod mestom, ker so ogromne skale v tej savski soteski v veliki meri ovirale odtok Save zlasti v času povodnji in tako S)vzročale, da je voda prestopala strugo, menjena soteska pa je ena krasnih na« ravnih lepot in po svojem značaju pravi «Kranjski Vin t ga r», kakor jo označuje R. Badjura v svojem «Vodiču kroz jugoslo* venske Alpe«. Ljubljanski tujsko«prometni krogi so radi tega pokrenili akcijo, da se prekine razstreljevanje skal, ki pa je iz opisanih razlogov eminentno potrebno. Pred par dnevi se je vršil radi tega komi« sijski ogled, katerega so se udeležili poleg ljubljanskih gostov zastopniki mesta Kra« nja, SPD, kranjskga Olepševalnega društva i. dr. Sestanek je dal pobudo raznim na« črtom, da bi se dvignilo zanimanje tujcev za to sotesko, .-.ar bi bilo s tujsko«promet« nena tališča zelo važno, vendar zahteva realizacija teh načrtov visoke vsote denar« ja Kakor je videti, se je obrn.ia pozornost na to romantično sotesko, ki je ena naj« lepših v Sloveniji in je celo upati, da bo« do poklicani činitelii in organizacije na« pravili pešpot na desnem bregu, tako da bo mogoč t>rehod skozi sotesko. r— Na danaSnjo popoldansko predstavo v Narodnem domu pojde vsak, ki si noče prikrajšati par uric resničnega doživetja in užitka. Uspeh igre »Bratje sv. Bernar« da» jamči za to. r— Velikonočna darila kranjske podruž* r.ice Kola. Na veliki četrtek bodo razdelje« vale članice kranjske podružnice Kola ju« goslovenskih sester 30 mestnim revnim dru žinam najpotrebnejša živila kot velikonočna darila. Človekoljubno stremljenje vrlih Kolašic je toplo pozdraviti. r— Odbor podružnice Kola jugosloveni skih sester v Kranju se je pod pred seda stvom gospe Mire Žnidarčičeve konstitu« iial sledeče: gg. Janja Miklavčičeva kot podpredsednica I„ Inka dr. Sabothyeva kot podpredsednica II., Zinka Pipanova kot tajnica, F. Urbančičeva kot namestnica, M. Gregorčeva kot blagajničarka, Zdenka Sir« čeva kot namestnica, Ang. Košnikova kot gospodarica, Marica Crobathova kot na« mestnica; nadzorstvenemu odboru načelu« je pa ga. M. dr. Kušarjeva, kot namestnica M Roossova, kot tajnica pa fungira SI. Savnikova. r— Posnemajtel Za Sokola v Kranju so darovali br. Vozelj in Janko Sajovic po 100 Din in »Novačvovci« v gostilni pri Rezki 200 Din, skupaj 400 Din. r— Kranjska podružnica SPD bo imela dne 25. t m. v mestni posvetovalnici red« ni občni zbor. Iz Novega mesta n— Organizacija strelske družine. Strel« ska družina za novoireški okraj sklicuje 24. t. m. izredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev četnih oficirjev in namest« nikov, volitev 8 vodnikov in namestnikov, družinskega gospodarja in ostalih funkci« jonarjev. Sklepalo se bo tudi glede forma« cij družine v dve četi in sicer levi breg Krke I. četa in desni brec II. četa. Na zbo« rovanju se bo določilo strelišče, razpored strelskih vaj in zbirališče čet in vodov. Obisk zborovanja je za vse člane obvezen. Nove člane sprejema tajništvo in društve« ni sluga g. Stepišnik. Člani bodo uživali različne ugodnosti pri vojakih, n. pr. skraj« sanje kadrskega roka. Vodstvo razpošlje še pred velikonočnimi prazniki okrožnico Z8 pristop k družini kot ustanovni ali pod« porni člani. Prepričani smo, da bo odziv kar najbolj časten. n— Šah. Danes zvečer se bo vršil mateh na šestih deskah med člani šahovskega kluba in šahisti di'aške reprezentance. n— Spremembe pri zadrugah. Pri hra« nilnici in posojilnici v Toplicah so se iz« brisali člani načelstva Franc Kulovec, Jo« žef Kobe, Jakob Markovič, Jože Avguštin, vpisali pa novoizvoljeni Sani Ignacij Po« giajen v Riglju, Franc Žefran v Sekah, Ja« nez Žurga v Dolenjem Gradišču in Franc Erzar v Toplicah. — Pri hranilnici in po« sojilnici v Žužemberku se je izbrisal član načelstva Ivan Arkar, vpisal pa Feliks Mr« var, posestnik na Cviblu 7. — Izbrisala se je iz zadružnega registra »Gemeinniitzige Bau und Wohnungsgenossenschaft in Gott« schee», ker se je likvidacija končala in obrat opustiL Proti gripi, astmi, kataru se inhalira SMREKOVO OLJE »TRO« UST«. — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15— *Trolist, Logatec. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Iz Trbovelj t— Konferenca Obrtnega društva. Na konferenci Obrtnega društva so bili glede obrtniške razstave izvršeni vsi potrebni ukrepi za evidenc,, razstavljenih predme« tov kakoT tudi za primerna darila in di« plome. Po Veliki noč' se bo sklicala enaka Konferenca v Hrastniku. t— Mezdno gibanje steklarjev odgodeno. Po skupni anketi, ki se je vršila v Hrast« niku med steklarno, zastopniki delavstva in Delavsko zbornico v Ljubljani, se je socijalni položaj steklarjev nekoliko omi« lil. S tem je za nekaj časa odstranjena ne« varnost mezdnega gibanja in žnjim zdru« ženih posledic, ki bi spričo vsesplošne go« spodarske krize gotovo ne bile v prid ne podjedja in ne steklarjev. Največjega po« mena je, da je podjetje obljubilo prilož« nost večjega zaslužka v Zagorju in da se bodo tuji delavci sprejemali v službo le v slučaju, ako ne bo na razpolago domači« nov. Kot vajenci se bodo sprejemali v prvi vrsti sinovi že zaposlenih pri pod« jetju. t— Predavanje v Sokolskem domu. Opo zarjamo na jutrišnje predavanje g. Julija Novaka v Sokolskem domu ob pol 8. zve« čer. Telesna vzgoja — zdravje naroda. — Vstop prost. t— Sestanek Bernotovcev v Hrastniku Beraotovci so sklicali v Hrastniku sesta« nek glede enotne strokovne organizacije. Navzoči delavci so odločno zahtevali poj as snila, kaj so naredili z denarjem, ki je bil darovan za gladujooo Rusijo in z denarjem od Delavske zbornice, namenjenem za brezposelne. t— Predlogi za občni zbor Bratovske skladnice. Današnji izredni občni zbor Bra tovske skladnice, sklican radi nezaupnice staremu upravnemu odboru, obeta biti ze» lo zanimiv, ker bodo delegati takoj v za« četku zahtevali, da se razpišejo v smislu ar. Žerjavovega pravilnika splošne volitve. Stavljenih bo več dalekosežnih- predlogov, izmed katerih omenjamo kot najbolj pro» blematičnega onega za centralizacijo bol ni$rih blagajn, češ da obstoječe lokalne blagajne z majhnim krogom zavarovancev KUPUJTE i pomladanska oblačila lastnega izdelka! Dokazano najnižje cene. JOS. ROJINA, Ljubljana ne morejo nuditi one oskrbe kakor veliki in stari zavarovalni zavodi, ki se našla« njajo na obsežen krog zavarovancev. Nič manj važen ni predlog za uvedbo brezpo« selnih podpor, ki se še ne plačujejo, so pa predvidene v splošnem zavarovanju. t— Ob cesti iz Vod na kolodvor prično graditi trotoar. t— Socijalisti v Trbovljah sklicujejo za danes občni zbor kulturne organizacije »Svoboda«. Slovanstvo. človeštvo! Sezi po Poezijah Zvonimiria Gregorja. Odpira se Vam novi svet! Naj ne bo fanta, dekleta in družine brez te lepe knjige. Dobe se v knjigarnah v Ljubljani, Celju, Mariboru, Radovljici in Kranju. Iz Zagorja z— Na občnem zboru kraj. organizacije SDS, ki se je vršil 6. t. m., sta bila ponov« no izvoljena za predsednika g. Josip Be» žan, za podpredsednika g. Mirko Weinber» ger, v odbor pa sledeči gg. Kolenc Lojze, Grm Jože, Mrnuh Polde, Sulin Matko, Baj« car Ivan, KorbaT Drago, Poljšak Ferdo. De» legatom: Blažič Silavoj in Grčar Albin. Preglednika rač. nov: Stepišnik Fran jo in Majar Tone. Delegat centrale dr. Rape je dobro orisal današnji politični položaj in je bilo njegovo poročilo z odobravanjem vzeto na znanje. Pri slučajnosti je bilo več lokalnih potrebnih predlogov, katere bo odbor izvršil. z— Sestanek SLS. V nedeljo se je vršil sestanek SLS, katerega se je udeležil tudi oblastni poslanec g. Lebinger iz Litije. Ka« kor smo doznali, se je pri točki »prememba gerenta« vnela živahna debata, in je veči« na baie sklenila, da ostane še nadalje do« sedanji gerent g. Korbar, le sosvet se bo izpopolnil. To pa vsled tega ker se občin« ske volitve itak razpišejo že junija me« seca. z— Javno vi išanje. lueseca junija 1925 je naročilo nad 60 članov v Zagorju knji« C-p »Naši vladari« od društva »Narodno delo« v Beogradu, ki je obljubno. da dobi« mo kn,-"e v 2 mesecih. i\.er bosta potekli kmalu že 2 leti, vprašujemo javno, kam je šel denar nabran za knjige in kam naj se obrnemo, da bi prejeli vsaj kako obvestilo? z— V Franciji umrl. Kakor smo že po« ročali, je ponesrečeni Albin Narad vsled dobljenih poškodb podlegel. K zadnjemu počitku so ga spremili z godbo sorojaki. Cehi in Poljaki, in na grobu zapeli žalo« stinke. Pokojni Albin je bil blagega znača« j a ter opora starišem. Naj mu bo lahka tuja zemlja! z— Pogreša se Ivana Kos, žena Franceta Kosa, posestnika v Sv. Urhu 24. Ženska je srednje velikosti, ima rjave lase, na sebi je imela rjavo bluzo ter plet, stara 30 let. Na semanji dan 7. t. m. je šla z možem na se« jem. Ko sta prodala kravo, sta odšla v go« stilno R. na tako zvani likof. Ko sta se vračala proti domu, sta se potoma oglasila pri posestniku Hrastelju pri Sv. Urhu. Med pogovorom je Ivanka Kos šla ven, nakar je ni bilo več nazaj. Ni izključeno, da je mogoče izvršila samomor, kajti zadnje ča« se je bilo na njej opaziti znake slaboum« nosti. z— Nesreča v jami. V Kotredežu je pri odkopu podsulo rudarja Feleta Ivana K sreči so ga tovariši takoj odkopali. tako, da je dobil samo na nogah nekaj poškodb. z— Izobraževalno društvo delavske mlaj dine «Bratstvo» priredi danes, dne 10. t. m. v Sokolskem domu lepo socijalno dramo »Amerikanci« (4. dej.), pri kateri sodeluje nad 20 oseb. Dramo je spisala Zofka Kve« drova (Jelovšek). Ker delo slika resnične današnje delavske razmere, vabimo vse pri« jatelje delavstva k obilni udeležbi. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina običajna. — Odbor. 566 Prvovrstni beli platneni čevlji za dame Din 48- Samo dokler traja zaloga! TEKSTILBAZAR, Krekov trz št 10 Pritličje in I. nadstropje. Proti nevarnosti infekcije SKO^i u^a vporabliajie ukusne Anacot--"astile. Gospodarstvo DrOETkER- JEVIM BACK1NOM Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in pr< sto od poštnih pristojbin Dr. Oetker, d. z o. z«, Maribor. Tedenski borzni pregled Bančne in industrijske vrednote na starem stanju. — Državne vrednote čvrste. — Na deviznem tržišču prilične količine lasebnega blaga. — Močno drieanje lire. Zagreb, 9. aprila. S tržišča zasebnih vrednot tudi minuli teden ni bilo preokreta na živahnejši promet. Bančne vrednote so ostale v splošnem prilič-no mirne. Večje povpraševanje je bilo le po Eskomptni, ki se je zaključevala po 104.5. Trgovanje z industrijskimi vrednotami je bilo enako mlačno. Precej se je povpraševalo po Slavoniji. Za Trbovlje se je pojavilo večje zanimanje šele proti koncu tedna. Vevče so se v manjših količinah zaključevale po 140—142.5. Državne vrednote so zopet začele polagoma napredovati. Občutilo se je precejšnje pomanjkanje promptnega blaga, ker se redno dogaja ob zboljšanju tendence. Mnogo se je iskalo tudi terminsko blago, in to za daljše roke — junij, julij. Celo december se je čul, vendar brez zaključka. Položaj Vojne škoide je prilfčno krepek in se sodi. da v najbližjem času do večjega nazadovanja tečaja ne more priti. Večie razlike v tečaju Vojne škode od pondeljka do petka ni._ a vendar je napredovanje bilo konstantno, četudi v neznatnem obsegu. Za nromtrtno blago je bil v pondeliek tečaj 336 — 337. včeraj pa 339 — 339.5. Investicijsko se je zaključevalo v skromnem obsegu s čvrstim tečajem 86.5 — 87. Agrarne so ob slabi ponudbi bile stalne na 54 — 54.5. Devizno tržišče ni zabeležilo posebnega prometa in ne večjih tečajnih sprememb. Le deviza Italija, ki je mednarodno občutno napredovala, je porasla tudi v Zagrebu, kjer se je v pondeljek trgovala po 271.5 — 272, sredi tedna je malo popustila, včerai na ie zopet napredovala in bila trgovana po 274 do 274.625. Italija baje želi doseči pariteto 100 lir za 1 funt šterling, kar bi pomenilo za nas 276.60 Din za 100 lir. Zasebnega blaga je bilo v Zagrebu precej, višek potrebe je pokrila Narodna banka. V današnjem svobodnem prometa se je Italija zjutraj zaključevala po 274.75. Druge devize brez sprememb. Vojna škoda je bila čvrsta. Promptna je zabeležila 339 — 340. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Včeraj ob 3. popoldne se je vršil ob številni udeležbi delničarjev XXVII. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Občni zbor je vodil predsednik banke g. dr P. Defranceschi, ki se je spominjal po kratkem pozdravu navzočih v toplih besedah pokojnega predsednika zavoda g. dr. Karla Tril-lerja in njegovih nevenljivib zaslug za pro-evit banke, nadalje pokojnega soustanovitelja. člana uprave g Urbana Zupanca, in uradnika g. Iva Sterleta. Nato je očrtal na kratko splošen gospodarski položaj v naši državi in zlasti v Sloveniji, ki pa nudi še manj ugodno sliko kakor oni v prejšnjem letu: da pa se je kljub temu neugodnemu splošnemu gospodarskemu položaju poslovanje banke v minulem letu zopet razširilo in znatno povečalo v tekočem letu zaradi prevzema Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, in njenih podružnic. Poudarjal je nevdržnost sedanjih davčnih bremen, ki so posebno velika v Sloveniji, ki težko pričakuje enotno davčno zakonodajo. Končno je zagovarjal potrebo čim večje štedljivosti, ki mu bo veljala kot predsedniku za glavno načelo. Nato je obširno razpravljal generalni ravnatelj g. Tykač o poslovanju banke v preteklem letu, navedel zaključne številke, iz katerih izhaja, da se je skupni promet banke povečal v minulem letu na preko 31 milijard dinarjev, da so narastle vloge na preko 227 milijonov dinarjev, kar vse izpričuje neomajno zaupanje v naš najstarejši slovenski bančni zavod. Na predlog nadzorstva so se nato soglasno odobrili računski zaključki. Upravnemu svetu se je podelil absolutorij, upravi, ravnateljstvu in uredništvu pa se je izrekla zahvala. Občni zbor je soglasno sklenil, sprejeti predlog nadzorstva glede razdelitve čistega dobička 6,282.064.50 Din ter določil poleg Statutarnih tantijem 3.999.996 Din za izplačilo 8odstotne dividende v znesku 12 Din na delnico, dodelil 1,304.288.10 rezervam. 300.000 Din pokojnin, fondu, 180.000 Din za remu-neracijo uradništvu ter sklenil, da se ostanek po 109.632.99 prenese na novi račun. Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni svet dosedanji člani gg.: Makso Antič. Fran Bonač. dr. Peter Defranceschi, Ivan Jelačin mL Avgust Jenko, dr. Alojzij Kokalj. Ivan Korenčan, Ladislav Pečanka in dr. Edo Šlaj-mer, na novo pa gg.: Josip Javornik. Viktur Meden, dr. Ernest Rekar in Herbert Wosch-nasg. Na seji upravnega sveta, vršeči se po občnem zboru, je bil poleg predsednika g. dr. Defranceschija in podpredsednika g. Vodnika izvoljen za podpredsednika g. Viktor Meden. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: dr. Ivan Bole, dr. Alojzij Kobal, Bela Milič, Viktor Naglas in Anton Škof. Ljubljanski trg Na trgu ni bilo minuli tedeo nikakih p> sebnih sprememb ne v cenah kakor tudi ne v količini blaga, ki ga je bilo vedno dovolj. Le mleka in mlečnih proizvodov mslo primanjkuje. in to že deloma zaradi bližajočih se praznikov. Krompirja je na trgu posebno dovolj; zato se mu cena drži nižje. Minuli teden so bile naslednje cene: Me«o in mast: goveje meso 10—18. telečje 17_20. svinjsko 22—28. slanina 22—24. mast 24—25. preka;ena slanina 25—28. gnjat 30 do 35. prekajeno meso 25—30. koštrunje meso 13—14. jagnječje 20. kozličje 20 Din kg. — Perotnina: kokoši 30—40. petelini 30—35 D komad. — Ribe: karpi 25—30. linji 25. ščuke 25—30. postrvi 60. klini 15—20. pečenke 10 Din kg. — Domači zajci: 10—30 Din komad. — Mlečni izdelki: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 44. čaino 55. kuhano 44. boMnjski sir 36—40 Din kg. — Jajca: 0.75-1 Din komad. — Sadje: jabolka 8—12. lušče-ni orehi 36 Din kg. oranže 1—4 Din komad. — Mlevski izdelki: moka >0-- 5.50—6. »1« 5.25. kaša 6—7. iešprenj 6—10. ješprenjček 12. turščična moka 3—4. turščični zdrob 4— 4.50. ošenični zdrob 7. aidova moka 6—9. rže-na 4.50—5 Din kg. — Fižol: ribničan in pre-neličar 400 Din za 100 kg. — Knrivo: premog 42 Din meterski =tot. drva trda 150, mehka 75 Din kubični meter. — Zelenjava in p'> dobnn: endivija 16. berivka 50. motovileč 15. radič 12 Din kg. glavnata solata 3—4 Din komad, ohrovt 5—6. karfiiola 8—10. kislo ze- lje 4, kolerabe 4—5, špinača 16—18, strogi grah tržaški 16, čebula 4—5, česen 8—10 Din kilogr. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil zaradi slabega vremena manj obiskan. Slaninarji so pripeljali na 43 vozeh 132 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15 — 27.50 Din kg na drobno in po 15 _ 17 Din kg na debelo. Krompirja je bilo na trgu 30 voz po 1.50—2 Din kg. Ostale cene: Meso in mast: goveje meso 8 — 18, telečje 10 — 20, svinjsko 15—27.50, slanina sveža 21 — 22.50, prekajena 24—26, mast 22 — 25. gnjat 32 — 36. ovčje meso 8 do 10, kranjske klobase 90 — 36 Din kg. Perutnina: kokoši 45 — 65. piščanci 20 — 25, race 50, purani 85 — 187.50 Din komad. Domači zajci: 20 — 30 Din komad. K tuliti: 100 do 137.50 Din komad. Fižol: 2.50 — 3 Din liter. Zelenjava in podobno: karfijola 5 do 15. ohrovt 0.50 — 3 Din komad, česen 12 do 18. čebula 5 — 6, kislo zelje 4. kisla repa 2. glavnata solata 14 Din kg. Sadje: jabolka 2 do 8, suhe češplje 7.50 do 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 3 — 3.50. smetana 14—16 Din liter, sirovo maslo 48 — 60, čajno 60 do 65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75 do 1 Din komad. Med: 30 — 35 Din kg. Krme je bilo na trgu izredno malo. in sicer samo 1 voz sena in 1 voz slame. Cene: seno 85, slama 50 Din za 100 kg. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.) Ker so prispela Iz inozemskih tržišč, zlasti z budimpeštanskega terminskega tržišča mlačna poročila, je bilo temeljno razpoloženje dunajskega tržišča ob zelo rezerviranem zadržaju kupcev mirno. Rž neizpreme-njena. Turščica je bila v promptnem blagu nekoliko prijaznejša. Oves je tendiral v romunskem blagu mlačnejše, v madžarskem blagu neizpremenjeno. Uradne notice so obdržale stanje prejšnjega dne. = Vest o dovoljenju prometa z devizami in valutami na ljubljanski borzi. Po časopisnih vesteh je finančni minister ugodil zahtevi slovenskih gospodarskih krogov, da s-3 dovoli Ljubljanski borzi za blago in vrednote tudi poslovanje z devizami in valutami. Ljubljanska borza zadevnega obvestila še ni prejela. = Nemčija zabranila uvoz svinj iz Jugoslavije. Po beograjskih vesteh je nemška vlada iz veterinarskih in sanitarnih razlogov zabranila uvoz živih in zaklanih svinj iz Jugoslavije. Naše gospodarske kroge je ta vest presenetila posebno zaradi tega. ker se vrši izvoz svinj iz Madžarske v Nemčijo jx>polno-ma nemoteno, dasi vladajo tam v veterinarskem in sanitarnem oziru slabše razmere nego pri nas. Zastopniki naših gospodarskih krogov so posetili zunanjega ministra ter ga prosili za intervencijo, da se ta zabrana ukine. = Zboljšanje avstrijskega lesnega izvoza. Kakor poročajo z Dunaja, je v zadnjem času nastopilo znatno oživi jenje avstrijskega lesnega tržišča in se ie izvoz zelo okrepil. Predvsem uvaža avstrijski les Nemčija, ker se ta-mošnja gradbena konjunktura zelo ugodno razvija. Tudi Italija nastopa močneje kot ku-povalka na avstrijskem lesnem trgu. odkar se je tečaj lire popravil. Na zapad. predvsem v Francijo, je zaenkrat izvoz manjši. Več izgledov je v nekaterih vrstah lesa za izvoz v Madžarsko. Največje je zanimanje za stavbni les, katerega cene se popravljajo. = VIL Ljubljanski velesejem (2.—11. julija t. i.). Za vsakega industrijca ali trgovca, ki zna varovati svoj poslovni interes, je podanih dovolj vzrokov, da se odloči za udeležbo. Velesejem je edini forum, kjer se morejo praktično reprezentirati naša industrija, trgovina in obrt s svojimi izdelki in pri kateri priliki se z uspehom tolmačijo merodaj-nim vladnim krogom težnje naše industrije, obrti in trgovine. Velesejem je privabil nešteto kupcev v Ljubljano, pridobil našim podjetjem poslovnih zvez in seznanil inozemstvo s Slovenci tudi v gospodarskem oziru. Solidarnost in skupnost je prvi pogoj vsakega uspeha. Velesejem je narodova institucija, ki se pa mora boriti z velikimi materijalnimi in moralnimi žrtvami za razvoj našega gosp >-darstva. Podpirajte ga, pokažite, da znate ceniti njegove zasluge in se nemudoma prijavite na udeležbo. = Konec konference blagovnih borz. Z Dunaja poročajo da so se 8. t. m končala posvetovanja blagovnih borz o načrtu donavskega kontrakta za promet v pšenici in tur-ščici. Kon trakt bo sedaj na podlagi sklepov konference redigirala dunajska blagovna borza, nakar bo predložen v končni sprejem borzam. ki so bile zastopane na konferenci. Zadnji dan konference je bil posvečen še posvetovanjem o načrtu pravil, izdelanih od- praške blagovne borze za stalno delegacijo srednjeevropskih in južnovzhodnoevropskih borz. Načrt je bil z manjšimi spremembami sprejet. Stalni delegaciji so 9e pridružile vse na konferenci zastopane borze. Predsedstvo vodi v tem letu dunajska blagovna borza, v 1. 192R. ga bo vodila ena češkoslovaških, v letu 1929. ena rumunskih borz, v 1. 1930. blagovna bor-m v Munchenu, v letu 1931. budimpeštanska in v letu 1932. ena jugoslovenskih blagovnih borz. _ = Izvoz suhih jedilnih gob v Južno Ameriko. Neka^ tvrdka v Južni Ameriki želi uvažati iz naših krajec suhe jedilne gobe. Natančen naslov tvrdke kakor tudi prepis njenega predmetnega dopisa je na razpolago v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Bor?e 9. aprila. CUBIH. Beograd 9.13, Berlin 123.2375. Newyork 519.875. London 25.2525. Pariz 20.365. Milan 25.10, Praga 15.40. Budimpešta 90.72. Bukarešta 3.175. Sofija 3.75, Dunaj 78.125. TRST. Devize: Beograd 36.25 — 36.75." Dunaj 288 — 298. Praga 61.25 — 61.75, Pariz 81.05 — 81.55. London 100.70 _ 101, Newyork 20.67 — 20.77, Curih 398.50—402.50 Budimpešta 359 — 369. Bukarešta 12.25 do 12.75; valute: dinarji 36.25 — 37, dolarji 20.50 _ 30.70. DUtfAJ. Devize: Beograd 12.4650 do 12.5050, Berlin 168.21 — 168.71. Budimpešta 123.84 _ 124.14. Bukarešta 4.37 - 4.39. London 34.47 in pet osmink do 34.57 in pet osmink, Milan 34.25 — 34.35. Newvork 709.65 do 712.15. Pariz 27.79 — 27.89. Praga 21.0175 do 21.0975. Sofija 5.11 — 5.15. Varšava 79.17 do 79.67. Curih 136 49 - 136.99: valute: dinarji 12.4850 — 12.5454. dolarji 710 _ 714. Devjza Beograd na n5talih *»crzah: v Pragi 59.23, v Berlinu 7.403. Phineas Taylor Barnum je dejal pred sto leti: «Nimam povoda utajiti, da moram uspehe, ki so izpolnili moje življenje, pripisati predvsem svoji reklami v časopisju, ne pa drugim okolnostim.» Kakor Barnum, tako bi moral misliti vsak naš modern podjetnik in redno oglaševati v najbolj razširjenem dnevniku v »Jutru«.'Modern podjetnik tudi nikoli ne pozabi na izredno ugodne prilike za oglaševanje, kakor so praznične številke štev Hermes : Primorje se odgodi na kas» Lejši čas. Sicer ostanejo glede današnjih tekem v veljavi vsi sklepi, objavljeni v ijutru® z dne 8. t. m. — V službenih ob« javah z dne 8. t tn. je pomotoma izostalo čitanje igr Opravj Leopolda za SK Celje s pravom nastopa dne 15. t. m. — LNP. ŽSK Hermes. Za prv tekmo proti Pri« morju r.aj oodo točno ob 13.30 sledeči igra« či v lokalu: Burja, Sernec, Pleš. Marinko, Jesih. Batič, Kos, Svetic. Zalokar, KJanč« nik, Draksler, rezerve: Novak. Boocl Fr., Cerne. V slučaju lepega vremena naj bodo ob 9.30 sledeči igrači rezerve v lokalu: Fu« gina, Habicht, Preiern, Krašovec, Zore, Cotman. Nadižar, Skrajner, Okorn, Ložar I. in II. Popoldne imajo sledeči reditelji službo: Boncl Jos., Erlich, Kmet. — Po» močnik načelnika. ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v nedeljo, imajo biti ob vsakem vremenu sledeči igralci ob 13. (1. uri popoldne) v gar derobi na našem igrišču: Erman L in IL, Slamič, Pečnik, Jančigaj, Sočan, Vindiš, Jug I, Čamemik, Privšek, Čebohin, Uršič, Dramičanin, Birsa in Korče. Opremo pri« nesti s seboj, enako potne liste, kdor ga ima, kot reditelji so določeni: Pišek, Čuk, Lazar. — Načelnik. SK Ilirija (damska sekcija). Danes ob II. na igrišču Atene po podsavezu dokv cena trening=tekma A in B tima Naročam sledečim igralkam, ki so bile dolečene po podsavezu, da se ob pol 11. uri sigurno in ročno zglase s potrebno opremo na igrišču Atene: jermol L in P., Brodar, Vider, Trat nik. Privšek, Bernik. Zupančič, Cerne in Koch IL Vse, ki nimajo opreme doma, naj dvignejo isto ob 10. v garderobi na na« šem igrišču. Opozarjam vse navedene, da uvede podsavez proti vsem. ki se ne zgl u se, najstrožje disciplinsko postopanje. Raz« pered treningov za prihodnji teden je sle« deči: Pondeljek, torek m sreda za vse zgo« raj navedene. V četrtek za vse ostale. — .■4SK Primorje, lahkoatletična sekcija. V pondeljek, 11. t. m. točno ob 13-30 uri v Narodni kavarni obvezen sestanek, kate« rega naj se udeležijo sledeči atleti in sek« cijski funkcijooarji: De Reggi, Persche, Cimperman M., Korče, Medica, Adamič, Srupica, Sikošek. Zimerman, Trošt K., MaL narič. Luschan, Sketelj. 2orga. Močan, Cor radini, Glasner, Omladič, Pinterič, Perko, Bezjak, Zeleznik, Magister, Vukmanovič, SlapničaT, Janovsky, Čamernik, Puc B., Ar« har, Podobnik, Slamič H., Jančigaj, Trpin, Petkovšek, Kramarič, Smerke, Kandus, ing. Lmek. Zrfanšek, Rovan, Karadžole, Bervar, Sancin D., Gregorič, Vindiš, Letnar, San« cm S, Saksida, Vončina in Podgornik"; isto velja za sledeče atletinje: Kump, Preveč, Krisch. Šantel D. in V. Gregorin, Zore A. is Z., Maguša, Jerina L in IL Sever, Tra« tar, Kačič L, Kaiser M, Oman, Dovgan, Ahčin in Engelman. Sestanka naj se odele« žijo še sledeči gg. Sancin U Slamič L., rav« natelj Setina in Ček. ASK Primorje, cent. odbor. Medklub« ske kolesarske drrke na dirkališču, razpi« sane za 24 aprila t L se morajo vsled na« stalit ovir preložiti na poznejši čas. Po« novni datum, ko se bodo vršile dirke se pravočasno objavi. Včerajšnje tekme doma tn v tujini. Včeraj v soboto je v Beograda zmagala Jugoslavija nad dunajskim BAC z 2 : 1 (2 : 0). Juniorji Vienne so v Zagrebu od« nesli ne preveč zasluženo zmago 1 : 0 (0 : 0) nad juniorji Gradjanskega. Na Du» naju je Rapid premagal Moravsko Slavijo s 6 : 5 (3 : 1). Sportklub pa FAC s 5 : 2 (2 : 0). Jugoslavija : Madžarska. JNS je v pe» tek zvečer dobil od BLP obvestilo, da bo Jovanovič vendarle odpotoval v Budimpe» što, kamor bi dospel v nedeljo zjutraj. Tekmo med našo m madžarsko reprezen« tanco bo sodil dunajski sodnik Retschury. Tekmo med avstrijsko ln prvo garnituro madžarske reprezentance, ki se vrši tudi danes na Dunaju, bo sodil praški sodnik Cejnar. Izjai iva Obžalujem, da aem gosp. Franca Ste pišnika dne 3. februarja 1927 v Zagorju v Sokolskem domu žalil. 559 Franjo Kovač. Izjava Podpisana Mihael in Marija Podgoršek objavljava, da nisva pličaika za dolgove, katere bi napravil najm sin Ivan Vofcič. Sv. Anton v Slov. Goricah. 568 Mihael in Marija Podgoršek. 'Uto&tofi&i-afao ar&Utvo Dopisi SKOFJA LOKA. V začetku maja se bo vršil v Škofji Loki krojaški moški in dam-ski prikrojevalni tečaj, ki ga priredi krojaška obrtna zadruga v škofji Loki s pomočjo »Zavoda za pospeševanje obrti, v Ljubljani pod vodstvom strokovnega učitelja gosp. Alojzija Knaflja. Krojači in šivilje se vabijo, da se priglase najkasneje do 15. aprila pri gosp. Janku Hafnerju, načelniku krojaške zadruge v Škofji Loki. Celotni stroški za tečaj znašajo 125 Din. Na kasnejše prijave se zadruga ne bo mogla ozirati. BLED. V nedeljo 3. aprila je gostovala dramska sekcija naprednega akademskega društva z igro »Pohujšanje v dolini šentflorjanski>. Režija igre. kakor izvedba težkih ulog, je bila zelo dobra, kar je kazalo burno odobravanje občinstva. Zelo je dopadla uloga učitelja Šviligoja, katero je izvedel gosp. Slamič, Jaeinta g»f?. Arte Jana in zlodej gosp. Franja Petreta. Tudi vse drn-ee ženske in moške ulosre bo bile zelo dobro zasedene. Obeta se nam za mesec maj igra . Brezdvomno je to orožje nevarnejše. treba bo sedaj še večje skrbi in budnosti. S pozivom na nadaljno intenzivno delo je zaključil gosp. predsednik občni zbor. JESENICE. Društvu »Prosvetni dom> eo naklonili v času od zadnlegs Izkaza do SI. marca: Šmaidek Franc 1200 Din. Roži? Leopold 750 Din. Cop Srečko 300 Din. Črnke Viktor 200 Din. Hlebanja Franc in MTja Crn-kova po 100 Din. Boži? Jože ml 7T5 Din, SokolsVo društvo Jesenice čisti donos koncerta 19. marca t. L 718.70 Din. v nabiralnikih se ie nabralo: v kolodvorski restavraciji 274 Din, v kavarni g. Čopove 236 Din. vsega skupaj 4953.70 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo uprizori Finžgarjevo narodno igro cDiv-ji lovec, nepreklicno v nedelje 8. maja. Uprizoritev bo združena z veliko majniško veselico. Sosedna društva naj ae blagovolijo ozirati na to prireditev. Vsled večjih priprav se je morala tombola v prid »Društvenega doma> preložiti na jesen in se bo vršila na angeljsko nedeljo. »Društveni dono je obremenjen z večjim posojilom ter 5e nujno potreben izpopolnitve. Vsled tega društvo upravičeno upa in pričakuje vsestranske podpore. Ustanovitev JČLIge v Ptufa se včeraj ni vršila, ampak je bil ostanonri občn! zbor odložen Iz tehničnih ozirov na poznejši čas. LOROMOBILE M0TDR3I MRMENIHI 177 DIESELOVI in na sesani plin PIN1 & KAY kompletne žage ?ovoljni plačilni pogoji Brača Fischer Zaoreb, Pantovčak 1b. d. d« PRODAJA. V konfenrznem sklade dražbe z o. s. ,,Jadran se vrši v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 6. na dvorišču v poslovnih prostorih od siede 13. aprila 1927 dalje, vsaki dan od 2-6. ure prodaja raznega blaga (zlasti špecerijskega) po ugodnih cenah. DR. JOS. C. OBLAK odvetnik kot u?r. konkur. sklade. 46 7 i Velitca tekma ČOKOLADE NBSTLE Nagrade: srebrne šuicarske ure za dame in gospode, fotografski aparatt9 4606 i švicarski gramofoni Ogleite si plakat .Nestfe' pri svojsm dobavitelju FRANC PUJAN Delova.nj e prvi dan četrti dan Raztopimo li manjšj količino soii Sv. Roka za noge v topD vodi dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, k! izredno ubiažujoče deluje na bolno negj ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leči tudi naj-trdovramejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Pc daiišem mehčanju postanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža in britve. Docela je sigurno, da sol sv. R.-ka tudi nazapuščeneiše noge popolnoma v red postavlja. Tesni, četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stat na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bol ali utrujenost Veliki zavitek soli sv. Roka za kopeli nog sane Din 16.— Dobiva se v vsaki 'ekarni. — Ako ga tam ne dobite, ibrnite se na: Nada. Drogerij a Kalor i Gabrič Subotica, Stros«nayerova ulica 2. Izviren samo ▼ zelenem zavoju. EKONOMA oskrbnika in šafaria pridna, zanesljiva in energična, popolnoma izvežbana v vinogradaretvu, se iščeta za takojšnji ali tudi poznejši vstop Ponudbe pod »Stalna služba: 10 na upravo »Jutra« DEŠIJEN0V SIRUP (Syr. Deschien, Pariš) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo» rablja kot krepilno sredstvo, zlasti pa učinkuje Deiijenov sirup najbolje pri: nearasteniji, nervozi, splošni oslabelo* iti, seksualni neurasleniji, rekonvalescenci itd. Dešijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien. Pariš Zaloga za detajliste: cSALUS* d. d. Generalni depoi za Ljubljano: Lekarna Mr. BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje lekar« na «Pri Mariji Pomagaj«, za Maribor: «Sa» Ius> d d in lekarna «Pri Orlu». LJnbljana-GaDevica 9. MS j Hoftete imeti dobro kolo? Kupite si prvovrstne francoske znamke „AIGLON" Močno cestno kolo .... 1650 Din Luksuzno cestno kolo . . . 1800 Din Športno cestno kolo .... 2000 Din Dirkal »Tour de Fraoce< kolo 2200 Din Žensko kolo...... 1950 Din Jako lahki tek, čvrsto io solidno izdelano. — — — — Za vsako kolo jamstvo. VIKTOR BOHiNEC, LJUBLJANA, Dunajska c^sta 21. Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in ludi v vseh cenah IVAN KRAVOS, Maribor. Spedjalai kovčki in torbice za potnike in vzorce se i2go-tove v lastni toibarski delavnici na Slomškovem trgu št 6 Podružnica velebanke išče za takojšnji nastoi mladega uradnika z znanjem srbo«hrvatskega, nemškega in francoskega jezika in strojepisja. — Re» ffcktanti, kateri razen navednih jezikov ob« vladajo tud i italijanščino in kateri so vešči v deviznem poslovanju, imajo pred« noet. — Oferte nujno predložiti s prepisi spričeval na upravo lista pod šifro «Agi. 4672* 672 Pozor t NOVE SVILENE KLOBUKE in SLAHRIKE po najnižjih cenah, vseh vrst preoblikovanje moških in ženskih klobukov v lastni lelavnici — priporoča ■arija Jeglič, A. Janežič nas*. Subelj, modistinja slamn karstvo in • lobučarstvo LJUBLJANA Slomškoma uL 27. LJUBLJANA Slomškova ul 27 Po znižani ceni ,o.ol»a, motorji, v-»ik: oOjUu vo i. namesau del-, ia pot-satalika. poseoc za popolno popravo, emaj iraa.e j ponfltijanje d.^uiei, oiroikih voztikov. iiviloft »trojev ttd. Proda, ra obrate. — Četrtki Iranfco. ,,TRIBUNA" F. B- L-, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, [ L^ubOana. briotika cesta ii. 4. zivlje Vnukinja pisatelja Tolstega - filmska igralka V Pragi že delj časa živi vnukinja velikega ruskega pisatelja Leva Tolstega. Njen oče Ilja Tolstoj se nahaja v Ameriki, kjer je nedavno režiral «Vsta-jenie» po romanu svojega očeta. Vnukinja Tolstega je sicer grofica, a so-cijalne razmere so jo prisilile, da je živela od obrti, in sicer od frizerstva. Otvorila je v Pragi frizerski salon za dame in je dobro služila. Podoba je pa, da se je frizerskega poklica sčasoma naveličala. Pred kratkim je prišlo iz Los Angelesa obvestilo, ki sporoča Veri Tolsti, da je sprejela neka filmska družba v Los Angelesu njeno ponudbo za nastopanje v filmu. Igralka, dosedanja lastnica frizerskega salona, dobi tisoč dolarjev mesečne plače in bo nastopila večinoma v delili svojega deda. Odpotovati mora najkasneje meseca junija. Pravi, da bo prav rada dala slovo frizerskemu salonu in zamenjala ročno delo z duševnim, ker ji ie ta poklic bližji in tudi več nese. Vera Tolsta je stara 24 let in živi ločena od svojega prvega moža. Anekdota o Beethovnovem rojstvu Letos ko praznujemo 100 letnico Beethovnove smrti, se kolportira tudi naslednja anekdota o Beethovnovem rojstvu. Leta 1770., teden dni pred Božičem, je žena tenorista Janeza van Beethovna porodila sina. Prijateljice in sosede so prišle gledat, kakšno čudo je prišlo na svet. Ko so stale v krogu ob postelji, je priletela ptica na okno, potrkala na šipo in čakala, da so ji odprli in jo spustili v sobo. Bil je rumenokljuni kos, ves premrl od mraza, ki se je začel čisto podomače sprehajati po toplem stanovanju. Oči-vidno ga je toplota tako prevzela, da ga ni prav nič plašila navzočnost ljudi. Kakor da ga je kdo poslal, je sedel v postelnjak in začel žvižgati svoje poletne melodije. Začudene so strmele ženske v ptiča, dokler se ni eni izmed njih razvezal jezik, nakar je zinila: »Kakor smatramo mi petje tega ptiča sredi zime za pravo čudo, tako se bo tudi ta otrok povzpel nad druge ljudi, ki ga bodo smatrali za človeško čudo.» Sosede so se stari ženici smejale, toda zgodilo se je vendarle, kakor je bilo prorokovano. Pivnik za tisoč funtov Neki pariški antikvarijat napoveduje dražbo zgodovinskih avtogramov, ki se nanašajo na svetovno vojno. Med temi listinami, ki nosijo podpise historičnih osebnosti, se nahaja tudi pivnik, s katerim so posušili podpise Erzbergerja, maršala Focha in angleškega admirala Womissa. Pivnik je ležal usodepolnega 11. novembra 1918. v salonskem vozu francoskega maršala Focha v gozdu pri Gompiegnu, kjer je bilo podpisano premirje. Za ta zgodovinski košček pivnika zahteva sedaj pariški starinar 100O funtov šterlingov. In se seveda trdno nadeja, da se bo našel ta ali oni, ki bo za pivnik ponudil še več. Grafologija v teoriji in praksi G. de Raugemond, urednik francoske revije «Mercure de France*, je znan francoski grafolog in ga cenijo tudi v tujmi. V Bukarešti je imel nedavno več zanimivih predavanj o tem predmetu. Razlagal je, da izraža vsak narod in tudi vsak poedinec svoje posebne lastnosti v pisavi in te lastnosti se dajo psihološki objasniti. Stari narodi so pisali z desne proti levi, kar priča o njihovem egoizmu. Temperamentni narodi, med njimi na primer Grki. pa so obrnili način pisanja, pri čemer so posnemali Feničane. V novejšem času pomaga grafologija pojasniti marsikako zagonetko. ki je ne more raztolmačiti noben drug pripomoček. Veliki ljudje upoštevajo navadno tudi grafologijo. Poincarč n. pr. je odličen grafolog in odbira svoje sotrudni- Zdravnik in medicina v karikaturi Zgoraj na levi: šarlatan (po sliki iz 17. stoletja); na desni: Osekzdravnik (Francesco de Goya, 1798). Spodaj: PrizoT iz obligatnega cepljenja (angleška karikatura iz 1. 1802). ke čestokrat na podlagi predloženega mu pisanja. V Franciji, pa tudi na Nemškem, obstojajo velike tvrdke, katere presojajo ponudbe ljudi, ki prosijo za službo, po predloženi pisavi. Grafologija je prišla na vidno mesto celo v medicini. V Parizu se bavi z grafologijo že cela vrsta zdravnikov, ki v posameznih primerih določajo diagnozo bolezni na podlagi načina pisanja svojih paci-jentov. Mis Daniels, angleška bolničarka, ki je lanskega oktobra nenadoma izginila in koje truplo so šele te dni našli v bližini Boulogna pri Parizu. — Morilca do danes še niso izsledili in je pre» iskava zbog pomanjkanja slehernih inaicij zelo otežkočena. Londonska policija, ki so jo Francozi pozvali na pomoč, sumi, da je imela mis Daniels sestanek z nekim mo« škim, s katerim je prebila noč od 7. na 8. oktobra. Štirje glavni tipi žensk Moderna biologija, ki tolmači vse pojave na podlagi telesnega ustroja človeka, je začela zadnje čase proučevati tudi ženski temperament. Biolog Ma-thes je izbral iz kopice prehodnih in mešanih form štiri glavne ženske tipe. Prvi tip je piknik, ki označuje čvrsto žensko najčistejše kulture, srednjeveli-kega stasa, oblo, lepo, dražestno in dovolj vročekrvno, ki pa "ima poleg navedenih lastnosti še ta svojstva, da je harmonična in nekomplicirana. Tej vrsti žensk ne ustvarjata težav ne ljubezen, ne zakon. Materinstvo ji je poklic. Ženska tega tipa ljubi lepoto in skrbi za hišo. Ima tudi družabne talente, a ji manjka velika linija in veliki štil. Temu tipu nasprotna je ženska, katere zunanjost in notranjošt ni čisto ženska, marveč je pomešana z moškimi črtami. To je tako zvani interseksualni tip. Ženska te vrste je vedno problematična. Interesantna je, se lepo oblači, ima smisel za okus in rafinement, pametna je, duhovita, mnogostranska, privlačna za moške, polna mikavnosti — toda hkrati zna biti neprijetna. Ljubezen, gospodinjstvo in zakon so zanjo čestokrat katastrofalnega pomena. Od okolice, v kateri živi, zavisi, ali se njen značaj izprevrže, tako da postane v iz-vestnih primerih umetnica, pustolovka, boriteljica za ženske pravice ali celo kokota. Vsekakor pa je njeno življenje vedno zelo burno. Ce je interseksualni tip žene v živ-Ijenskih pojavih negativen, če se mesto krepkih potez pojavijo slabe črte, dobimo tip astenične žene. To je slabotna. Krasno! Popolnoma novo! Senzacijonalno! Liubavno! Anglež in Čeh bi strmela, če bi vedela, da kupujemo češko in angleško blago pri tvrdki — DRAGO SClINVAB v Ljubljani za isto ceno, kakor v njih domovini. Najboljše blagove se tu kupi najceneje. piinii iinbav Prekrasno filmsko delo o ljubavi in zvestobi žene... — V glavni vloga znana krasotica Norma Talmadge. — Režija: ERNEST LUBITSCH. — Pri vseh pred* stavah krasna godba našega priznano prvovrstnega umetniškega orkestra! — Predstave danes ob: 3., pol 5„ 6.. pol 8., 9. — Preskrbite si pravočasno vstopnicel Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 2124. nežna, majhna ženica, ki navidez dolgo ohrani svojo mladost, ki pa jo en sam udarec usode preko noči postara za leta. Ženske te vrste so vedno trudne, tožijo o boleznih, hodijo od zdravnika do zdravnika, a nimajo prav za prav nobene bolezni. Kakor se ženskam prvega tipa ne ljubezen, ne zakon, ne gospodinjstvo ne zgosti do katastrofalnih pe-ripetij, tako postanejo baš te stvari pri asteničnih ženskah lahko usodepolne. Ženske te vrste čestokrat niso dorastle svoji nalogi. Četrto kategorijo tvori hipoplastični tip, katerega odlikuje nekakšna večna infantilnost. Te vrste ženske prav za prav nikoli ne dozori in je telesno in duševno dekliška. S telesnim zdravjem se druži pri tej vrsti žensk >bi *aj:to duševna odpornost. Te ženske ne spoznajo nikoli smisla ljubezni in zakona, njihovi odnošaji napram možu so nekako otroški in njihov zakon prav za prav ni nikak zakon. Vse te tipe so predstavljali mnogi slikarji v svojih slikah, pisatelji v romanih in dramatiki v dramah. Klinična znanost jih je šele grupirala, da nam je njihovo proučevanje dostopnejše. Zanimiva anketa nemškega založnika Nemški založnik Evgen Dietrich iz Jene se je domislil, da bi dognal nagibe, ki vplivajo na kupce, da se pri nakupu knjig odločijo za to ali ono literarno delo. V ta namen je priložil sleherni knjigi, ki jo je prodal, dopisnico, na kateri je prosil čitatelja, naj mu navede motiv, ki ga je pripravil do nakupa knjige, izpolnjeno dopisnico pa naj potem pošlje nazaj na njegov naslov. Uspeh te ankete je bil naslednji: 18.1 odst. kupcev je knjigo kupilo, ker so jo priporočili literarni kritiki revij; 14.2 odst. so se odločili za nakup na nasvet svojih prijateljev: 13.8 odst. je poznalo že prejšnja dela istega avtorja, pa jih je zanimala njegova najnovejša knjiga. Prospekti so vplivali na 9.8 odst. čitateljev. izložbe knjigarn pa na 8.6 odst. Katalogi imajo na vesti 6.7 odst. kupcev, in priporočila knjigarnarjev 5.2 odst. Ostali čitatelji so si knjigo nabavili v svrho specijalnega študija; teh je 4.7 odst. Inserati v listih in časopisih so vplivali na 4.8 odst., članki v listih na Bitka pri Nancyju, kateri je bil poražen pred 450 leti (5. januarja 1477) Kari Drzni, vojvoda burgund* ski, ki so ga na begu ubili. A P. Čehov: Kameleon Čez trg stopa policijski nadzornik Očumelov v novi suknji, s culo v roki. Za njim koraka rdečelasi redar s sitom, do vrha polnim konfisciranega agrasa. Vse okrog je tiho ... Na trgu ni žive duše . . . Odprte duri trgovin in gostiln žalostno gledajo v božji svet, kakor lačna usta; v bližini pa ni videti niti beračev. — Kaj, ti si me ugriznil, prokleti! — začne nenadoma Očumelov. — Hlapci, držite ga! Danes ni dovoljeno gristi! Drži! A ... a! Čuje so sopihanje psa. Očumelov se ozre v to stran in vidi: iz lesnega skladišča kupca Pičugina beži pes, skakajoč po treh nogah. Za njim teče človek v trdi platneni srajci in z odprtim telovnikom. Beži za njim, s telesom nagnjenim naprej, pada rta zemljo in končno zagrabi psa za zadnji nogi. čuje se bevskanje psa in krik: «Drži!» Iz trgovin se pojavijo zaspana lica in kmalu se zbere pred lesnim skladiščem množica, kakor da je zrasla iz zemlje. — Tu je nered, vaše blagorodje! — reče redar. Očumelov napravi obrat na levo in krene k ljudem. Blizu vrat skladišča vidi, da stoji zgoraj opisani človek z odpetim telovnikom ter dviga desnico kvišku in kaže množici okrvavljeni prst. Na njegovem polpijanem obrazu se zdi zapisano: «Nekaj pa dobim od tebe, prokleti pes!» in sam prst in pogled njegov sta kakor zmagalčeva. V tem človeku spozna Očumelov draguljarja Hrjukina. Sredi množice pa čepi na zemlji z razkoračenimi nogami, tresoč se po vsem telesu, sam krivec škandala — belo ščene, hrt s koničasto glavo in rumenimi pegami na hrbtu. V njegovih solzavih očeh se izražata žalost in strah. — Kaj se godi? vpraša Očumelov, pristoplvši k množici. — Zakaj to? Zakaj držiš prst? Kdo ie kričal? — Grem, vaše blagorodje, mirno grem . . . začne Hrjukin. kašljaje v pest; z Mitrijem Mitričem grem kupovat drva, pa me ta podlež nenadoma ugrizne v prst. Oprostite mi, jaz sem človek, ki dela in moje delo je fino. Zato naj mi plačajo, s tem prstom morda ves teden ne bom gibal . . . Tega. vaše blagorodje, ni v zakonu, da bi moral trpeti od živali . . . Ako bo sleherna žival grizla, potem je bolje ne živeti na svetu . . . — Hm! . . . Dobro ... — govori strogo Očumelov ter kašlja in dviga obrvi. — Dobro . . . Čigav je ta pes? Tega pa ne pustim kar tako! Naučim vas spuščati pse! Treba je paziti na one gospode, ki ne uvažujejo policijskih predpisov! Ko bo podlež kaznovan, si bo dobro zapomnil, kaj se pravi spuščati pse in druge živali! Pokažem mu vražjo mater. Eldirin, — reče nadzornik policaju, — poizvej, čigav je ta pes, in napiši protokol. Psa je treba ugonobiti. Neutegoma! Gotovo je stekel ... Čigav je ta pes? — Zdi se mi. da je generala Žigalova! odvrne nekdo iz množice . . . — Generala Žigalova? Hm . . . Sleci mi suknjo. Eldirin . . . — Strašno je vroče! Mislim, da bo dež . . . Samo nekaj mi ne gre v glavo. Kako te je mogel ugrizniti? . . . govori Očumelov Hrjukinu. — Saj ni mogoče, da bi dosegel tvoj prst? i Majčken je, a ti si tako velik! Morebiti i si se sam okrvavil z žebljem, a potem t ti je prišlo na um. da bi se zlagal . . . Poznam tak? ljudi! Dober vas poznam, zlomki! — Za šalo mu je dal cigareto v nos, vaše blagorodje, a on, ne bodi len, ga je ugriznil. Ničvrednež je, vaše blagorodje! — Lažeš, vrag! Saj nisi videl, zakaj lažeš! Njihovo blagorodje so pameten gospod in vedo, kdo laže in kdo govori resnico, kakor pred Bogom . . . Ako lažem, naj me sodi sodnik. On ima v zakonu vse . . . Zdaj so vsi enakopravni . . . Sam pa imam brata žan-darja ... če hočete vedeti . . . — Ne sme razpravljati! — Ne, ta pes ni generalski . . . glo-bokoumno spregovori policaj. — General nima takih psov. On ima drugo vrsto lovskih psov . . . — Veš li gotovo? — Gotovo, vaše blagorodje . . . — Jaz tudi vem. General ima dragocene pse, dobre pasme, a ta — vrag si ga vedi, kaj je! Brez dlake je in nič ne vidi. Zakaj bi imel takega psa? Kaj pa mislite? Če bi bil ta pes v Petro-gradu ali v Moskvi, veste, kaj bi bilo? Tam ne gledajo šele v zakon, ampak takoj, brez razprave — sodba! — Ti, Hrjukin. si ranjen . . . Tega ne sme biti . . . Treba jih je naučiti! Dovolj... — Morda pa je vendarle generalov.. mrmra redar. — Na glavi mn ni zapisano .. . Danes sem videl takega na njegovem dvorišču. — Seveda generalov! — se čuje glas iz množice. — Hm . . . Obleci mi suknjo, Eldirin. — Zdi se mi, da piha veter . . . Trese me. — Odpelji ga h generalu in tam povprašaj. Reci, da sem ga jaz našel-in mu ga pošljem . . . Pripomni še, naj ga ne pušča na cesto . . . Mogoče je dragocen pes, a če mu bo vsaka svinja tlačila cigarete v nos, bo kmalu za nič. Pes je nežna živalica ... Ti, bedak, pa doli roko! Zakaj držiš svoj neumni prst kvišku. Sam si kriv! . . . — Generalov kuhar gre, vprašali ga bomo . . . Ej, Prohor! Pridi sem, dragi! Poglej tega psa ... Ali je vaš? — Kaj misHš! Takih mi nismo nikoli imeli! — Zdaj ni treba mnogo vpraševati, — pravi Očumelov. — Beračev je! — Ni treba dolgo razpravljati . . . Ako sem rekel, da je beračev, je res beračev . . . Ugonobiti ga je treba, to je vse. — Ta pa ni naš, — nadaljuje Prohor. — Generalovega brata je, danes je prišel. Naš general ne mara hrtov. Njegov brat jih ima rad . . . — A res, njegov brat je prišel? Vladimir Ivanovič? — vpraša Očumelov in ves njegov obraz izraža spoštovanje in veselje. — Moj Bog! Tega nisem vedel! Kaj v goste je prišel? 3 odst., predavanja na 2& odst., pozivi k nakupu na 2.6 odst., avtorjeva osebnost na 13 odst. Razni drugi vzroki — izvzemši gori navedene — pa so igrali vlogo pri 5.4 odst. kupcev. Bernard Shaw ne ljubi razgovorov Menda ni na svetu pesnika, ki bi ga bilo težje intervjuvati kakor irskega avtorja Bernarda Shawa. Neki novinar je zadnjič pri njem poskusil srečo. Evo odgovorov, ki jih je dobil. — Katera vaša dela značijo razdobje v vašem literarnem razvoju? — Jaz se ne razvijam. Sem človek in ne protozoon. — Bilo bi mi zelo prijetno čuti vaso sodbo o moderni francoski literaturi in teatru. — Verjamem, da bi vam to bilo zelo prijetno. Cena mojega odgovora na vaše skromno vprašanje znaša en milijon frankov. In novinar ni več silil vanj. * Literarni početki irskega satirika so bili vse prej nego rožnati. Truditi se je mora' devet let, preden je zaslužil 165 šilingov. Noben založnik, nobeno uredništvo ni hotelo čuti o njegovih prispevkih. Manj uspešen začetek literarne ka-rijere si ie težko misliti. Po devetih letih vztrajnega dela se je Shaw šele začel počasi uveljavljati. Danes ie priznana veličina in se maščuje za leta trpljenja in prezira. Posledice nezmernega uživanja čaja V francoski zdravniški akademiji v Parizu je nedavno predaval zdravnik dr. Dinguisli iz Tunisa o pogubnih posledicah, na katerih trpi prebivalstvo afriških obmejnih dežel zbog neizmernega uživanja čaja. V Tunisu se ::a primer še danes konzumira 11 krat toliko čaja kakor pred vojno. Pos.edice tega neizmernega uživanja povzročajo dekadenco. Ne le. da postajajo ljudje nervozni, nego se kažejo tudi drugi ne-dostatki. Čestokrat se pojavi kot posledica nezmernega uživanja čaja pe-šanje vida, splošna slabost i:i tudi nazadovanje porodov. Prebivalstvo v Tunisu je postalo mnogo boli občutljivo kakor ie bilo pred 15. leti. Izginilo je pri njem veselje do dela in prejšnja štedijivost. Nezmerno uživanje čaia je ljudi v vsakem oziru degeneriralo, ker je zmanjšalo odpornost prebivalstva in ž njo omajalo vse moralne temelje črnega, pa tudi belega plemena, ki živi v teh krajih. Igralka in Singerjev šivalni stroj V nekem ameriškem listu čitamo naslednjo prigodo iz življenja nedavno umrle nemške igralke Agnes Sorme, ki je sklenila svoie življenje v Ameriki. Sorma ie nekoč gostovala v Zedinje-nih državah. Igrala je vlogo Grete v Goethejevem «Faustu». Reklama za dramo je bila velikanska, zanimanje publike za stvar nič manjše. Približal se .ie dan predstave in Sorma je ležala v svojem hotelu na divanu. Zdajci je pozvonil telefon in v sobo je vstopil eleganten Američan, ki je prosil igralko za kratek razgovor. Umetnica je razgovor dovolila v domnevi, da gre za običajen reporter-ski intervjuv. Tekom razgovora je Američan pokazal, da ve marsikaj o nemški literaturi in da pozna dobro tudi Goethejevega «Fausta». Toda kako je igralka osupnila, ko ji je začel obiskovalec razkladati svoje nazore o kolovratu in o šivalnem stroju. Spoznala je, da ima pred seboj zastopnika Sin-gerjeve tvrdke. Debelo je pogledala, ko je mož vzel iz žepa ček. glaseč se na 1000 dolarjev, ter jo prosil, naj prihodnji večer odpoje svojo arijo mesto pri kolovratu pri Singerjevem šivalnem stroju. Predlagal ji je izdelek najnovejšega tipa in ji je obljubil v tem primeru poleg čeka tudi stroj, ki bi ga vrtela le nekaj minut. Umetnica je ogorčena zavrnila predlog, a ko je zgodbo pripovedovala v krogu svojih prijateljev in znancev, so ji ti svetovali, naj se nikar ne odreče lepe nagrade. Še več, znan- ci so ji nasvetovali naj svoj nastop ob šivalnem stroju razglasi v časopisih, ker bo to gotovo pripomoglo k njenemu uspehu. Toda umetnica je bila svojeglava in je nasvet zavrnila Nastopila je ob kolovratu in je odigrala svojo partijo, kakor predpisuje pisatelj. Uspeh ni bil zato nič manjši, toda Singerjeva tvrdka je vendarle prišla na svoj račun kljub temu. da je Sorma zavrnila njeno ponudbo. Objavila je namreč v časopisju potek razgovora med igralko in njenim agentom in je s to reklamo dosegla več, kakor s strojem na gledališkem odru. Šola za cigane Praško prosvetno ministrstvo je sklenilo uvesti posebne šole za cigane. Središče teh šol je mesto Ungvar v Pod-karpatski Rusiji. Tam je poseben šolski svet. ki odloča o ustanavljanju šol in o pogojih, pod katerimi mora ciganska deca obiskovati pouk. Neposreden povod za šolanje ciganov je dala znana ljudožrska afera. Da odvadi cigane kanibalizma, je praška vlada sklenila, da morajo ciganski otroci obiskovati šole. v katerih pa se ne poučujejo isti predmeti kakor v ostalih šolskih zavodih. Treba .ie bilo prilagoditi šolo sposobnostim ciganske dece in zato se je stvoril poseben tip. Cigani se uče v prvi vrsti goslanja. krpanja, šivanja, čitanja. pisanja in računanja. Pouk se vrši v slovaščmi; učitelji ciganske deoe pa morajo obvladati tudi ciganska narečja. Kakor pišejo listi, je ciganske otroke najtežje privaditi na čistost in snago._ Mož, ki je izvršil dva tisoč tatvin Pred porotnim sodiščem v Vratislavi se je začel te dni monstre-proces proti nekemu Barbeiu, ki ga imenuje obtožnica rekordnega tatu. Mož je doma iz AIzacije-Lorene. po poklicu je kovač ter je posta! po svetovni vojni francoski državljan. Živi pa v Vratislavi že od 1. 1915. V vojni je bil vojak, toda je dezertiral. skrival se je do prevrata in šele leta 1919. je zlezel na svetlo, obiskal svoj domači kraj ter se kmalu nato vrnil v Vratislavo. Ta Barbe je zadnjih sedem let kradel kakor sraka. Imel je mnogo pomaga-čev, toda vse tatvine je inspiriral in jih tudi izvršil sam Kradel je po kavarnah, šolah, samostanih, pri zdravnikih, po trgovinah in celo na policijskih ravnateljstvih. 2000 tatvin je vsekakor rekordno število za tatu. tudi če bi bile vse tatvine malenkostne. Toda Barbe tli kradel malenkosti, ni se zadovoljeval s suknjami, srebrnimi žlicami, učnimi pripomočki, s slikami in z različnim blagom; izmikal je po večini denar, katerega je porabil sam, ker je bil zelo zapravljiv. Obravnava proti njemu je precej težavna. Tatvine, katere je najprej priznal, je pozneje preklical in jih na koncu zopet priznal. Sodišče seveda ne more natančno preiskati vseh afer. vendar pa se je posrečilo državnemu pravdniku skonstruirati približno 400 tatvin, za katere bo Barbe odgovarjal. Mož je ukradel v sedmih letih svoje tatinske karijere 187 koles in je izvršil 127 drugih težjih tatinskih deliktov. Sodišče je povabilo na pričevanje 150 ljudi, ki bodo pomagali Barbeju zamesiti grenko črno pogačo za postne dni. ki mu gotovo ne uidejo. Logika — Zdaj mi je jasno... Poročil si me le zavoljo denarja! — Nikakor ne, drugače bi ga kaj imel! Prevelika popularnost Ko je laški letalec de Pinedo prispel v Buenos Ayres, so ga na obrežju pričakovale velike množice ljudstva. Gneča je bila tolika, da je več žensk in otrok padlo v morje. In ko je Pinedo stopil na kopno, se je mahoina znašel sredi množice, ki ga je šiloma potegnila za seboj. Tedaj je neki individij, majhne a čokate postave, ki je stal poleg letalca, ne baš^prijazno zavpil: «Tak stopite no v stran, saj vidite, da mi zastirate pogled!« In ko se Pinedo ni dovolj hitro zganil, je možak podkrepil svoje besede s pestmi. «Koga pa bi radi videli?« ga je vprašal letalec. «Pineda!» «To sem vendar jaz! * Za odgovor je dobil Pinedo novo serijo udarcev s pestmi in komolci. Možak mu očividno ni verjel, da ima pred seboj slavnega letalca. K sreči so se v tem prerili do Pineda njegovi prijatelji, ki so ga rešili pesti brezobzirnega radovedneža. Darežljiva opica Na neki postaji v Londonu so imeli v železniški restavraciji opico, ki je bila tako krotka, da je opravljala tudi natakarske posle. Nekega dne jo je vzel gospodar s seboj v bar. Posadi! je opico poleg sebe za mizo in ji je velel po-streči. Ko pa se .ie za hip odstranil, je opica hotela pokazati, da zna umovati tudi brez svojega gospodarja. Skočila ie k zaboju, ki je bil napolnjen s steklenicami za pivo. in je začela steklenice razdeljevati med ljudi. Ko je vsem postregla s pijačo, je začela deliti še sandviče. Toda tu jo je prehitela postrežnica iz bara. ki jo je hotela zapreti v shrambo za sode. Opica pa. ne bodi lena. pograbi steklenico likerja, jo nastavi na usta. nekajkrat srkne ter jo pobriše. Na tem pobegu je prišla v dvorano za goste, kjer je začela skakati po mizah in se tako prekucevati. da so vsi gostje zbežali. Seveda je med tem časom zvedel gospodar živali, kakšne akrobatije uganja opica. Skočil je za njo, opica pa mu je tik pred nosom izginila v dvigalu in je še do danes niso našli. Vezaj in... konjske sile Profesor Godfrey Dewey s harvard-ske univerze zahteva, naj se sedanja abeceda spremeni. Predvsem naj se ji dodaio nekatere nove črke v nadomestilo za dvoglasnike. razen tega pa naj bi se uvedlo posebno znamenje za angleški spolnik «the». Profesor pričakuje od svoje reforme prilično 200 milijonov funtov letnih prihrankov. Profesorjeva ideja ni nova. Že pred vojno so se Američani zavzemali za to, da se odpravi vezaj v sestavljenih besedah. Po kalkulaciji pristašev te reforme uporabi 200 milijonov ljudi, ki govore angleščino, dnevno najmanj tri vezaje. In ker se porabi za napisanje enega vezaja — bodisi s svinčnikom bodisi s peresom — prilično pol unce energije, vidimo, da potrošijo Angleži dnevno po priliki 19 milijonov funtov nepotrebne energije, t. j. toliko, kolikor je porabi vlak. ki bi premeril pot okoli sveta. Seveda s tem še ni rečeno, da bi Angleži. če opuste svoje vezaje. prihranjeno energijo obrnili v boljše namene. Vsekakor je gotovo, da je najbrž ne bi porabili za to, da bi vlekli železniške vlake . . . Nevsakdanje zavarovanje Madžarska zavarovalnica na življenje v Budimpešti je sklenila te dni pogodbo z 79 letnim Viljemom Busattijem. V veljavi je sicer, da sme biti zavaro-valec star največ 64 let, vendar je zavarovalnica napravila v tem primeru izjemo, ker ie zdravnik izjavil, da ne ceni Busattija več kakor na 63 let. Bu-satti se ie dal pred enim letom pomladiti po metodi Voronova in njegov organizem se je po operaciji tako okrepil, da ga imajo vsi ljudje za izpremenje-nega človeka Pogodba je napravljena zelo previdno. Zavarovalnina pripade po zavarovančevi smrti madžarski akadenrji zna- nosti, a to samo v primeru, če se zavarovanec prej ne poroči in ne bo imel potomcev, kajti tedaj prejmejo denar njegovi zakoniti dediči. Najdišča dijamantov v Južni Afriki V nekem pustem distriktu ob obali Južne Afrike blizu izliva reke Oranje so odkrili ljudje znatna ležišča dijamantov. Vrednost dragih kamnov, ki so jih doslej našli, cenijo na stotisoč angleških funtov. Večinoma so dijamanti ob-rušeni. radi česar sklepajo, da so nastali pri veliki geološki katastrofi v bližini reke Oranje ored davnimi časi. Reka je dijamante iz notranjosti dežele odplavila na jug. kjer so jih sedaj našli. Dijamanti tehtajo povprečno po pol karata ali en karat, sp pa tudi med njimi prav veliki kosi, ki tehtajo do 81 karatov. Najdražji dijamant so prodali doslei na Angleško in so iztržili zanj 7 tisoč angleških funtov (2 milijona Din). X Mussolinijevi letalci in zakon. Na predlog ministrskega predsednika Musso. linija je italijanski ministrski svet sklenil izdati posebno uredbo, ki ureja vpraša, nje zakonske zveze pri letalcih v vojaški službi. Z ozirom na nevarnost, ki preti Ie. talcem, in glede na previdnost, na katero se aeropiloti premalo ozirajo, je določeno, da se ne sme noben letalec v državni sluz« b: oženiti pred svojim 30. letom. Uredba naglaša poleg teea, dd je zakonski stan za letalce škodljiv, ker se ne sklada z zahte* vami, ki jih stavi poklic na njihovo zdrav, ie. uredba se nanaša na vse čla e italijan. ske zračne mornarice, k. je podrejena Mus. soliniju, oziroma njegovemu zaupni- za z .'-o^lm-n -odeve. Že zopet glas doni od mesta do vasi, da najceneje se dobi vse vrste manufakturno blago, izgotovlje-ne obleke srajce kravate, rokavice, nogavice. mornarske oblekce za dečke od 45 Din naprej edino v trgovini IVANKA TOMŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38. X Moderni Othello. V Kodanju so pri. redili angleški dijaki gledališko predstavo Shakespearjevega a štrapacne obleke. Najprimernejše so trpežne tkanine. To zla« sti tudi zato, ker je premnogi dami dežnik sila neroden rekvizit in najrajši opravi kar s samim plaščem ali kostumom. Industrija uporablja dandanes že tako izpopolnjene impregnacije, da izbira nepremočnih blag res ni težka. Pri izbiri blagov bodo damo vodile do« sedanje izkušnje. Izbirala bo najTaje co« vercoate, nepremočljive gabardene ali bur« berry. Prav en vogue pa bi bilo za modno damo, ako si izbere pravkar tako razširjeno modno blago nepremočljivega fresca. Radi mokrotnih lis in peg, ki se poznajo pri preobčutnih barvah, izbiramo večinoma indiferentne odtenke, sive, olivne, peščene in sli&ne barve. Priproste barve in blaga vplivajo tudi na stil krojev. Pri dežnih oblekah poznamo v bistvu dva tipa: ravni paletot in raglan. Ravni plašči se izgotavljajo pretežno iz im« pregnrranih blag, dočim so za raglanske ob« like najprimernejše nepremočljive svile. Raglanski model iz nepremočljive svile vidimo na levi strani skice. Ob zapestju in na vratu se odnosne partije zapenjajo tes« no. Na modelu vidimo tudi novovrstne vi« soko segajoče gumijaste prevlečke, ki naj varujejo čeveljčke in nogo pred pljuski. Ta novi modni predmet je sila lahek in se tesno prižema. Razen tega je pripet s pa« tentirano zaponko. Raglan je sila uporaben in se da spraviti v drobno torbico, veliko kakor srednja knjiga. Tako ga lahko nosi« mo s sabo na potovanju. Uporablja pa se lahko tudi kot prašni plašč. Povsem drugače so krojeni nepremočlji« vi plašči iz impregniranih blag. Kroji so pri« prosti in ravni, brez gumbov in s pasom. Srednji dve skici predstavljati dve strani istega plašča. Edino okrasje so mu progaste partije. Ob deževnih dneh nosimo seveda vre« nienu primerne kostume. Naša slika pred« očuje tak model, ki je popolnoma raven, brez gumbov in priprosto krojen Reveri, pas in tudi torbica so iz telečjega usnja. Krilce nosi priprosta guba. Modna dama bo posvetila posebno po« zornost tudi obutvi, ki naj bo priprosta. toda solidna. Uvaževala bo zlasti nov tip nizkih pet, ki učinkuje dccentno in je sila praktičen. Črni dežniki so popolnoma izgi* cjebarvni bfskpzbfskpzbfskpzbfskptzbfskpz □ili iz vporabe. Na celi črti prevladujejo srednjebarvni dežniki nežnih oblik. Pleteni klobučki se čedalje bolj uporabljajo in naznanjajo širše oblike. Klobučkov a glavica je večino> ma iz pletenih port v prečkasti maniri, kar da sila učinkovite svetlobne efekte. Robovi so pridržani gladkemu svilnatemu materi« jalu ali pa slami. Izdelujejo se v vseh mod« nih, zlasti v svetlejših barvah. Bejž-črna kombinacija oznanja zadnjo atrakcijo letošnje pomladne mode. Ta kombinacija se zlasti prilega no» vim bluzam s plisiranim krilcem kakor tudi k poslednjim kostumskim novostim. Najnoveiša moda Poudre Mon Parfum Bouriois-Paris 1 Koliko skrbi imata krojač • v« »1 • in šivilja, da kupita vse potrebno ugaja* joče in ustrezajoče k oblekam. Že desetletja kupujein šivilje in krojači v bogati zalogi vseh potrebščin za krojače in šivi« lje pri tvrdki T. EGER, Ljub* ljana, Sv. Petra cesta 2. Šah Priobčujemo sledeči dve zanimivi partiji s šahovskega turnirja v Newyorku Posebno prva spada med najlepše partiie na turnirju Glose ie spisal naš prvak dr. Vidmar sam Beli: Dr. M. Vidmar. Črni: A Njemcovič. Igrano v New-Yorku 12. marca 1927 1.) d 2 — d 4 S g 8 — f 6 2.) S g 1 — f 3 e 7 — e 6 3.) g 2 — g 3 Nenavadna poteza, ia naj zmeša nasprotniku pripravljene načrte. 3.)------d 7 — d 5 4) L f! — e 3 L f 8 — d 6 5.) 0-0 Sb8-d7 Črni misli na napad v sredini z e 6 — e 5 6.) b2 —b3 c 7 —c 6 Na 6.--e6 — e5 sledi 7 d4Xe5 S d 7 X e 5 8. Lcl—b2 7.) b 2 — b 3 c 7 — c 6 8.) Lcl — b2 Dd8 — e7 9.) c 2 — c 4 1 Poteza preprečuje definitivno e 6 — e 5 radi 10. d 4 X e 5, S d 7 X e 5: 11. c 4 X d 5. c 6 X d 5; 12. S f 3 X e 5. Ld6Xe5: 13. L b 2 X e 5 De7Xe5: 14. Sd2 —f3 s sledečim S13—d 4 in črni kmet na d5 ie zelo slab 9.) - - - b7 —b5 ? Nervozen protisumek. ki naj razbremeni točko d 5 Intere«antno je. kako hitro propade črna pozicija po tei napaki. 10.) S f 3 — e5 ! Ld6Xe5 11.) d 4 X e 5 S f 6 — g4 12.) e ?— e 4 ! .... Ista poteza b: bila prišla tudi po 11. ---- S f 6 - e 8. 12.) - - - - Sg4Xe5 13.) e4XdS e6Xd5 Na 13. - - - - Se5 —d3 sledi d5Xc6! 14.) c 4 X d 5 c 6 X d 5 15.) L g 2X d 5 T a 8 — b8 16.) Tf 1 -el ! De7 —d6 Interesantno je. da 16. - - - Lc8 —b7 izgubi figuro! Sledilo bi namreč 17. Ld5X b7, Tb8Xb7: 18. Sd2 — f3! 17.) S d 2 — f 3 ! S e 5 X f 3 Druge poteze črni nima 18.) D d 1 X f 3' K g 8 — h 8 Grozilo ie Tel -e8! 19.) Ta 1—cl ! T b 8 — b 6 20.) Tel Xc8 ! ! Tf 8Xc8 21.) D f 3 X f 7 D d 6 — g 6 Na 21. ----S d 7 — f 6 sledi 22. L b 2 X f 6. e 7 Xf 6; 23. Tel—e7. 22.) D f 7 X d 7 črni se vda. Beli: A. A. Aljehin. Orni: Dr. M. Vidmar. Igrano v New-Yorku 10. marca 1927. 1.) d 2 — d 4 d 7 — d 5 2.) Sgl—f3 e7 — e6 3.) c2 —c4 Sb8 —d7 4.) S b 1 — c 3 S g 8 — f6 5.) c 4 X d 5 e 6 X d 5 6.) Lc 1 -14 ---- Tako je igral Aljehin v New-Yorku 1924 proti dr Laskerju. 6.)--------c 7 — c 6 7.) e 2 — e 3 Lf8 —e7 8.) L f 1 — d 3 0 — 0 9.) h 2 — h 3 .... Beli si mora zasieurata mesto za tekača na f4. 9.) - - - - Tf8 — e8 S tem prične boj za točko e5. 10.) 0 — 0 S d 7 — f 8 11.) Sf3 — e5 L e7 — d6 12.) L f 4 - h 2 .... Beli hoče imeti možnost, da vleče ne samo f 2 — f 4. temveč tudi g 2 — g 4. 12.) - - - S f 6 -d 7 ! 13.) f 2 — f 4 f 7 — f 6 14.) S e 5 — g 4 h 7 — h 5 Zelo riskantna poteza. Črni je mora! natanko predvideti sledeče komb nacije. 15.) S g 4 — e 5 ! f 6 X e 5 16.) f4Xe5 Najboljša obramba. 17.) d4Xe5 18.) Tf 1 Xf8 ! Beli mora žrtovati 18.)---- 19.) D d 1 Xh 5 ! 20.) Ta 1 — f e + ! ---- 20. - - - - D h 5 —h8 izgubi partijo! Sledilo bi namreč 20. ---K f 8 — f 7 !! 21. Tal—fl+ K ' 7 - g 6 I ! in beli izgubi damo Tudi druge poteze niso boljše n. pr 20 D h 5 - h 7. D d 8 - e 5 ! ali 20. D h 5 — g 6, K f 8 — g 8 ! in črni dobi. 20.) - - - - K f 8 - g 8 21.) Dh5 — f 7+ K g 8 — h 7 32.) Df 7 — h5+ K h 7 — g 8 Remis. L d 6 X e 5 ! Sd7Xe5 K g 8Xf 8 S e 5 X d 3 ! Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw), BERLIN (484 m 10 kw), PRAGA (349 m 5 kw). STUTTGAR T (379 m 10 kw), FRANKFURT (428 m 9 kw). BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 12 kw), LANGENBERG (468 m 60 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). Nedelja. 10. aprila DUNAJ 19: Komorna glasba — Beethoven: Godalni kvartet, op. 131, v Cis-molu. PRAGA 19.30: Skupen program za Prago in Bratislavo — Koncert Wagnerjev:h skladb (Iz oper. »Večni mornar«, »Loh-engrint, »Siegfried«. »Mojstri pevci no-rimberški«, »Tristan in lzolda<, »Par-sifal« in »TannhSuser«.) STUTTGART 20: Baladni večer FRANKFURT 20.30. Koncert madrigalnega pevskega zbora — 1. Palestrina: Missa Papae Marcelli. — 2. Schiitz: Magnificat BRNO 20 Orkestralni koncert — 1. Foer-ster: Uvertura v C-duru. — 2. Dvofak. Nix (Simfonična pesnitev.) — 3. Fibich Vihar — 4. Smetana : Wallensteinov izbor. RIM 21 Iz italijanskih oper Odlomki drugega dejanja Verdijeve .Traviate« in iz 2. dej. Puccinijeve »Tosce«. BERLIN 20.15 J 5 Bach- Pasijon sv. Jano za, za soliste, zbor in orkester. Ponedeljek. 11 aprila. VARŠAVA 19 30: Koncert DUNAJ 20.05: Izražanje narave v dramatični in simfonični glasbi (Orkestralne skladbe: Beethovna. Rossinija. Webra. Verdija, Smetane, Pfitznerja. Marschnerja. Straussa. Mendelssohna, Puccinija in VVagnerja. PRAGA 20.08: Koncert. — 1. Moor: Uvertura. — 2. Dvofak: Na Sveti Gori. — 3. Smetana: Češko žegnanje - 4. Dvofak: Poetična suita — 5. Chopin: Impromp tu v As-duru. — 5. Lešelitzkij: Barkaro-la. _ STUTTfiART 20: Simfoničen koncert. — 1. Grieg Klavirski koncert v A-molu. — 2. Liszt: Druga rapsodija. FRANKFURT 20.15. Klavirski kvarteti. — 1. Brahms- Klavirski kvartet _ 2. Schu-mann: Klavirski kvartet. 21.15: Pesmi za sopran in godalni kvartet. BRNO 19: Zabaven večer. RIM 20.45: Velik instrumentalen koncert. VARŠAVA 20.30: Večeren koncert operne glasbe. Torek. 12. aprila. DUNAJ 20.05: 'Koncertna akademija Izvajajo se Brahmsove skladbe za klavir, godalni kvartet, sekstet in pesmi. PRAGA 21: V spomin skladatelja Fr On- dficka. (Izvajajo se niegove skladbe.) STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — t. F. Beek: Simfonija v Es-duru. — 2. Mozart : Koncert za flavto in orkester. — 3 Beethoven: MMlinški plesi. — 4. Mozart: Simfonija v A-duru. BRNO 21: Koncert pevskega društva Foer-ster. - t Kalik: Zločesta ljubav. _ 2. Nesvera: Moravski zemlji. — 3. Foer-ster: Orač. Poljska steza. Vtihnil je slav-ček. — 4. Novotny: Od srca. — 5. Janž ček: Dva zbora. — 6. Dvofak: Dva zbo. ra. — RIM 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert. LANGENBERG 20.30: Lahka večerna sodba. BERLTN 21: 200 let orkestra. - 1. J. Haydn-Simfonija 101 - 2. Fr. Schubert: Simfonija št. 5. v B-duru. VARŠAVA 20.30: Simfoničen koncert. Skladbe Riharda Wagnerja. Preda. 13. aprila. DUNAJ 20.05 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — Beethoven, Haydn, Mozart, F Schuberl-Liszt. Joh. Strauss, Jos. Strauss. PRAGA 20.08: Koncert na pihala. „Y" kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na doljnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu - taki sprejemalci niso »selektivni« Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil >Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM« S specijalno obliko loč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so spojeni električni gubitki na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg Kontakt z okre-talnim slogom daje napajana spirala tako da nima nikakib »kontaktnih« motitev. — Pri specijalnih spojih se lahko >Y< konden zatorji opremijo z mikloskalo Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio sestavnimi deli tt. »TUNGSRAM« najboljše rezultate pri sprejemanju. 79-b STUTTGART 20: »Lastavica«. Puccinijeva opera v 3 dej. FRANKFURT 20: Program iz Stuttgarta. BRNO 19: Produkcija gojencev brnskega konservatorija. — 1. Vomačka: Trije in-termezzi za klavir. — 2. Janžček: Sonata za violino in klavir. — 3. Petrzelka: Op. 8. RIM 21 Prenos iz gledališča. BERLIN 20.30: Odlomki iz proze in poezij* Viljema Schulza 21.30: Koncert narodnih pesmi. VARŠAVA 20.30: Koncert Četrtek. 14. aprila. DUNAJ 20.05: Beethoven: Kristus na Oljski gori Oratorij za 6oliste. zbor in orkester, op. 85. PRAGA 20.08: A Dvofak: »Stabat mater«. Oratorij za soliste, zbor, orkester in orgle. (Prenos iz bazilike v Smihovu.) STUTTGART 21.30 Ruski večer - 1 Čajkovski j: Violinski koncert v D-duru. — 2. Jiingst: Ob Volgi. (Ciklus za moški zbor in orkester.) FRANKFURT 19: Beethoven: »Missa solem-nis«. RIM 20.45: Koncert nabožne glasbe. Izvaja se Rossinijev oratorij »Stabat mater«. LANGENBERG 20.15 Komorna glasba. — L Haydn: Trio v G-duru — 2 Beethoven: Trio v Es-duru, op. 70. št 2 — 3. Schu-mann: Trio v F-duru, op. 80. BERLTN 20 30 Strindberg »Velika noč«. VARŠAVA 20.30: Koncert. (Prenoe iz Kra-kova.) Petek. 15. aprila STUTTGART 21: Koncert. - t. Preludij za orgle. — 2. Beethoven: In questa tomba. — 3. Handel: Bil je zaničevan. — 4. Pergolese: Stabat mater. — 5. Schubert: Noč in sanje. Vsemogočnost 6 Rrahms: Štirje resni spevi. — 7. Beethoven: Na daljno ljubico. — 8. Postludij za orale. FRANKFURT 20.15: Prireditev za Veliki petek. RRNO: Večerni program odpade. RIM 21: Koncert nabožne glasbe. LANGENBERG 19.15 Handel: »Jefte«. Oratorij za soliste, zbor in orkester. RERLIN 16: Wagner: »Parsifal«. Sobota. 16. aprila DUNAJ 17.30- Wagner: »Parrifal«. PRAGA 18.30: Prenos »Vstajenja« iz bazilike v Smichovu. STUTTGART 20: Komorna glasba. — Beethoven: 1. Sonata za violino in klavir, št. 3.-2. Štiri Beethovnove pesmi. — 3. Godalni kvartet, op. 18. FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert. — 1. Handel: Concerto grosso — 2. Schu-mann: Koncert za čelo in orkester, Simfonija. BRNO 18.30: Program iz Prage. RIM 21: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.30: Prenos koncerta iz Reinholdske cerkve v Dortmundu. BERLIN 20.30: Koncert orkestra na pihala 22.30: Velikonočna scena iz Goethejeve-ga »Fausta«. VARŠAVA 18: Prenos velikonočnega koncerta iz Krakova. Rešitev uganke „MIRIM" s tremi črkami: Zdrav duh v zdravem telesu se doseže najsigumeje Š z uporabo originalne 3 BRAZAV Dobiva se povsod! francosko žganje i ga zalučil naravnost v Razpetega. Kakor zver je zatulil in se je mrko zapodil v svet, od postaje do postaje.-- Franc Klanec je vstal in si obrisal oči. Stara strast se je zapodila po krvi in ga je gnala v vas. Kakor temna senca se je plazil od vogala do vogala. Pred župniščem je obstal. Po mačje se je vzpel na okno in izginil... 0, doma je... doma! Saj nI tat. Ne! Le domov je prišel, lačen je, treba se je najesti. Še kozarček vina... Tako... in zdaj sede k oknu s časopisom v rokah in bo čital... Tiho mora biti... Tiho... V sobi ujčka Angel jca malega nebogljenca: ko dete zaspi, se po prstih prismehlja k njemu In on jo vso zagrli v zahvalo za ta topli dan. Iz sosednje sobe se je začul ropot. Franc Klanec se je predramil iz sanj in prisluhnil... Koraki so prihajali čedalje bliže. Mrzlično je prhnil skozi okno in utonil v noč... Mršav in divji je stresal drevo za veje in stokal: »Ti... Ti!... O, pro-k!eto!...» In drevo se je s šelestom pripogibalo k njemu in odgovarjalo: «Ti!... Ti!... O, prokletoN Prijel se je za glavo, puleč si lase. V divii bofi je klical ono blaženo dobo božjih po-vestic. Hotel je zavpiti »Stric Tomaž!® — a v grlu ga je peklo in jezik se Je valjal po ustih kakor svinec. Zbral je vse svoje moči in je kriknil: «Judež! Judež!» -- VValter Heise: Kavalir V kotu kabareta »Cheval noir< je dremal natakar. Rad bi že šel domov, toda očividno se edinemu gostu, ki je počastil lokal v tako pozni uri s svojim prihodom, ni nič mudilo. Nalil si je kozarec vina in ga je držal proti motni luči svetiljke, da je rdeča tekočina žarela kot kri. Nosil je ogoljeno suknjo. Njegova roka, s katero si je gladil sivkasto brado. Je bila roka umetnika in v njegovih očeh je žarel ogenj, ki ga je vpliv vina morda še povečal. »Sedajle bi bil zopet lahko za trenutek srečen,« je dejal sam pri sebi in prižgal cigareto, »le škoda, da je treba vsak trenutek sreče tako drago plačati... Čez nekaj minut bodo govorili: Grof de Saint-Meran je bil aretiran, ker ni mogel plačati zapitke.« Imel ni namreč niti pare v žepu in natakar, ki ga ni poznal, mu tudi najbrže ne bi kreditiral. »Dragi moj.« je grof še nadalje govoril sam s seboj, »brez olepševanja — ti si postal, kakor pravijo v običajnem življenju — lump.« To je tudi bil. Njegovo življenje ni bilo nič kaj posebnega. Le žensk ne bi bilo treba. Oženil se ni. ker je previsoko cenil prostost. Toda vitežko srce je kazal proti vsakomur, ki ga je srečal na svoji življenski poti. To mu je bilo v krvi, to je bila njegova dedščina. Že o prednikih, ki so šli pod Bogomirom Bouillonskim v Sveto deželo, priča družinska kronika, da niso bili brez te kreposti. In dalje: Gospod Armand. To je bil pravi kavalir! O priliki septem-berskih moritev je zamenjal v Salpe-tieri z gospo de Falingot obleko in pogumni mladenič dekliškega obraza, a hrabrega, moškega srca je stopil na morišče. med tem. ko je njegova dama po tej prevari ušla mojstru Samsonu. Da, to je bil pravi plemič, ta Armand! »Gaston, ti si tak kakor Armand « mu je često rekla mamica, »ti imaš njegove kreposti, a tudi njegove napake. In pri tem je uprla vanj svoje oči in ga je pogledala tako milo. kakor more le mati. Grof je mislil dalje. Kako je v Nizzi pomagal neki ženski z večjo vsoto de- j narja, dasi je vedel, da ga vara v ljubezni in igri. Komaj da mu je ostalo še toliko, da je mogel plačati hotelske račune. In če ne bi bil pozneje odkril svojega talenta za časnikarja, bi bil podlegel v borbi z življenjem Kajti njegova dediščina je bila že zdavnaj zapravljena in lepih žensk je bilo toliko...! Toda tudi časnikarski talent ga ni mogel očuvati propadanja. Vedno je sanjal o prošlosti in včasi je napisal kak podlistek izza časa velike revolucije, ko je živel oni Armand. dika in ponos rodu de Saint-Mčran. Slabo življenje je bilo to, a vendar svojega položaja ni mogel izboljšati. Pričel se je dolžiti in se je zakopaval v dolgove, dokler mu je sploh še kdo hotel kaj posoditi. Prodali so mu vse. kar je bilo vrednega, komaj da so mu pustili obleko. S čim naj plača sedaj svoj zapite-k? Kaj naj pusti v gostilni namestu denarja. In natakar, ki ga spet nezaupno gleda, ga ne pozna. Glasen krik z ulice je prekinil njegove misli. Ženska je klicala na pomoč. Ponovnemu kriku je sledilo robantenje moža. Natakar je skočil pokonci in pohitel k vratom, ki jih je pustil odprta. Grof se je smehljal. Sedaj je bila pot prosta, njegovega upnika ni bilo nikjer. Že je hotel skrivaj zapustiti lokal in pohiteti proti svojemu stanovanju. Tedaj je spet začul žensko, ki je klicala v veliki sili na pomoč, in se je obrnil v nasprotno smer. odkoder je slišal klice. Že prvi pogled mu je povedal, za kaj gre. Dedec surovega, živinskega obraza, ki ga je prevzela pijača, je tepel dekle, ki je omahnilo ob cestni kamen. »Res nisem več zaslužila, Ferdinand«. je jadikovala nesrečnica. katere zasolzeni. od toee razjedeni obraz je še vedno kazal sledove nekdanje lepote. »Lažeš. vlačuga,« je vpil podivjani mož in znova začel tepsti brezmočno žensko Grof se ni več menil za natakarja, ki je od daleč gledal to sliko človeškega prokletstva Videl je le prestrašeni ženski obraz. »Pustite damo.« je vzkliknil in se zagnal proti orjaškemu mučilcu. da ga je za '""H odvrnil od žrtve. »Damo?« se je ta zagrohotal, »to vla-čugo! Pazite se, gospod, jaz se ne šalim.« Pri tem ie segel v žep. Grof ni pazil na to. Videl je le proseče, vanj uprte oči in pripravil roke za udarec. Tedaj je pijanec, ki ga je ta nepričakovana odločnost čisto pripravila ob razum sunil in nož se je zasadil v grofove prsi. »Moj Bog,« je jeknil zadeti in se zgrudil na tla. »Prokleto! Policija?« je zavpil zločinec in zbežal. Iz grofovih prsi je privrela kri. Zaprl je oči V predsmrtnih blodnjah je čiri, kako je dejalo dekle: »Rekel je: Moja dama. on. ljubi, dobri...» — in pri tem je jokala in ni prestala poljubljati njegove roke. Tedaj jo je pogledal umiraioči s pogledom polnim občudovanja. Nato je za-tisnil zadnji potomec rodu de Saint-Mčran svoje oči za vedno. Saj je bil kavalir. (Prevel B. R.) •JUTRO® št. 86 — 10 ================^^ Nedelja 10. IV. 1927 Iz stare in nove Ljubljane tr&ov Šentjakobski trg, reguliran po načrtih arhit. prof. J. Plečnika. vzgled tudi fotografski posnetek današnje, po potresu skažene cerkvene zunanjščine. Z ureditvijo okolice šentjakobske cerkve. ki je izvedena po načelu slikovitosti, je v tesni zvezi regulacija Coizovega »grab-nac, ki se je že pričela. Kostanjev drevored je že posekan, in pokazala se je v toku Križevniške ulice zanimiva vrsta starih hišnih ozadij in lepi zid nemške komende. V prvotnem načrtu je bilo projektirano, da bo sredi široke Co.izove ulice stala vrsta drevja (breze), ob obeh straneh tega po-dolgastega otoka bodo pa cestišči za vozove in hodišči za pešce. Na spodnjem koncu ceste, ki bo nudila krasen pogled na šentjakobski trg, raj stoji spomenik slovenskega kulturnega mecena Cojza. Kasneje je profesor Plečnik ta načrt nekoliko spremenil. Sredina ulice ostane prazna, zato se pa razširita obe obstranski hodišči, kjer bodo položene zelene ruše in nasajeno drevje. S polaganjem robnikov so že pričeli. Pogled, ki se z Emonske ceste odpira v smeri proti mostu in cerkvi, je nov in slikovit. Vendar zaenkrat še preširoka Coj-zova cesta napravlja pust utis. ker manjka zelenje. Tudi moii južna stran ceste, ki še ni pozidana. Kakor čujetno, je sedaj na vrsti regulacija Kongresnega trga, ki naj se prične že v bližnji bodočnosti. Naloga je tu sicer lažja, nego je bila na Šentjakobskem trgu, vendar je bilo treba tudi tu umetniške iznajdljivosti, da se je našel najbolj zadovoljiv izhod. Uporabil se je isti način, ki smo ga videli že tam: razdelitev prevelikega praznega prostora potom pov-darienih robnikov in delitve trga na vozne poti in na prostor, kjer vožnja ne bo mogoča. Srednji del močno nagnjenega trga v obliki podolgovatega otoka bo obrobljen s cestišči, sam pa naj bi bil s pomočjo stopnic razdeljen v več zaporednih teras, da se zmanjša padec. Motiv širokih stopnic naj bi bil dajal trgu tudi neko monumentalno noto. Kot zaključek je pred mogočno baročno fasado nunske cerkve zamišljen steber sv. Trojice, ki naj bi se izpred kavarne »Evrope« prestavil na to mesto tako, da bi s svojo zadnjo stranjo prišel do višine zgornjega roba »Zvezde«. Gotovo je. da bo sedaj neučinkoviti Kongresni trg s tako preureditvijo mnogo pridobil. Ostane pa odprto vprašanje, kako rešiti problem zaključitve severne strani, katero tvori zeleni masiv »Zvezde«. Morda bi se dalo doseči vtis zaključenosti s primerno vrsto odprtih arkad. s pergolo na zidanih podstavkih, ki bi služila kot prijetno šetališče, ali na sličen način. Lotiti se je treba tu še naloge, kako urediti skrajno neokusni in moteči prostor pred univerzo, kamor naj pride čim prej primeren spomenik. Svoičas ie bil name- znamenja. ki bi po svoji legi ugodno vplivalo na ureditev in razdelitev prometa. Z izvedbo tega načrta bi lepi spomenik pridobil na učinkovitosti in postal viden dal-eČ po Dunajski in Gosposvetski c„ kar bi prijetno oživljalo ulično sliko. Pod spomenikom. ali ob strani naj bi se pa zgradila moderna podzemska vespazijanka, ki je na živahnem križišču zelo potrebna. • .Med najlepše, kar se je ohranilo od staire. lepše Ljubljane 17. in 18. stoletja, spada okolica križarske cerkve, posebno trg pred njo. kj nosi danes ime po največjem našem zgodovinarju. Valvazorju. Trg je siceir majhen, pa lepo oblikovan, če ne vpošte-vamo kasneje povzročene odprtine proti Rimski cesti. Sedanja Križarska cerkev, ki stoji baje na temeljih rimskega templja, oz. po Valvazorjevem poročilu na starem ozid-ju emonskem. šteje po svoji stavbinski znamenitosti med najodličnejše baročne spomenike mesta. Osobito fasada je res plemenito delo. originalna je pa tudi zunanjost kupole z latemo. Poleg cerkve stoji, obdana z zidom, nekoliko nazaj potisnjena križarska komenda. staro in dobro ohranjeno poslopje. Vrtič pred vhodom je zelo intimen. Na vogalu trga in nekdanje Nemške (danes Križevniške) ulice, ki je meraa najbolj ohranjena starinska ulica v Ljubljani, so pred par leti vzidal; kamnitno reliefno podobo Madone, delo meni neznanega avtorja. Nahaja se na mestu, kjer je biLa do prevrata bronasta spominska plošča pesnika A. Griina-Zelenca. Nasproti stoji prostorni, znotraj močno prezidani dvorec Turjaških grofov. Ostalim hišam so sicer kasneje deloma pokazili preproste, pa čedne fasade, vendar ne motijo. Pač pa je trg napram Rimski cesti popolnoma odprt. Do konca 18. stoletja so stala na tem, sedaj praanem prostoru. Nemška vrata, poleg njih je pa bila glavna straiamica, katero so kasneje prenesli v hišo med staro gimnazijo in poznejšo Mahrovo hišo, obrnjeno proti Šolskeuu drevoredu. Do tistih časov je bil Valvazorjev trg (ki je svoje sedanje ime dobil šele pred dobrimi tridesetiip; leti — prej se je današnji Vodnikov trg zval po Valvazorju) od vseh strani obdan s poslopji in je bil eden najlepših ljubljanskih javnih prostorov. Ce hočemo temu trgu vrnit; njegovo nekdanjo zaključenost, je vsekakor treba, da se zijajoča odprtina proti Rimski cesti zapre. Toda na kak način? Izvedba tega načrta ni te£ka: znano je, da je na stavbišču Knežjega dvorca projektirana zgradba nove, prepotrebne vseučiliške knjižnice. Ko se postavi to poslopje, bi se zlahka izpeljalo krilo, ki bo stalo vzdolž Vegove ul':-ce »tam. kjer se vidijo še danes ostanki srednjeveškega mestnega ozidja), dalj« B.J3JC najboljše,,najirpežne/s^ zgto Slikovita skupina starih hiš ob Zoisovi cesti Na desnem vogalu bo stal Zoisov spomenik. Na levi strani vodi cesta na Šentjakobski most, na desni se pa steka v Vegovo ulico V levem vogalu pod načrtom je skica osnutka za Zoisov spomenik, ki bo stal na kraju pločnika pod vrtiči Križevniške ulice; na nasprotni strani ceste zasade pet jagnjedov (veliki krogi), ob Vegovi ulici pa šest. Pod zidovi na obeh straneh ceste bodo v zeleni ruši nasajene male breze (mali prekrižani krogi), v zidu pod hišico križevniškega samostana pa vzidajo vodnjak. Ze leta 1664. so kranjski deželni stanovi ! v zahvalo, da sta kuga in preteča turška nevarnost prizanesli deželi in glavnemu mestu, sklenili, da postavijo znamenje Mariji v čast. Ko je nevarnost minila, so na obljubo pozabili in šele leta 1680. jih je ponovni naval kuge spet spomnil nanjo. Dne 27. marca 1682. so res postavili pred šentjakobsko cerkvijo marmornato znamenje, ki je na četverokotnem podstavku nosilo visok steber z bronasto Marijino soho. Okoli stebra je stalo četvero svetniških kipov od belega kamna: sv. Jožef, Leopold. Ignacij in Frančišek Ksaverij. Ves spomenik je bil izvršen po Valvazorjevem načrtu in modelu. Madonina soha, visoka 8 čevljev, z zemeljskj oblo, okoli katere se ovija kača, je bila pod Valvazorjevim nadzorstvom in po novi metodi za vlivanje bronastih figur, katero je slavni zgodovinar sani izumil, vlita v enem kosu. Za izdelavo plastičnih delov votiv-nega spomenika je Vaivazor najel kiparja Wolffa \Veisskirchnerja iz Solnograda. vlili so pa Marijin kip v ljubljanski zvonarni Krištofa Schlaga pred Karlovškimi mestnimi vrati. Spomenik je stal pred cerkvenim pročeljem na trgu, ki ga je tvorila cerkev, ki je tedaj imela še dva vitka stolpa, dalje na levi gimnazija (poznejša reduta) in na nasprotni strani jezuitski kolegij, ki je bil s cerkvijo zvezan po galeriji, ter vrsta hiš nasproti cerkve. Trg je bil za par stopnic vzvišen nad nivojem mimo vodeče ceste in zaprta s kamenitimi balustradami. Na tem lepo zaključenem baročnem trgu je spomenik prišel do prave veljave. Jezuitski kolegij je leta 1774. do tal pogorel in z njim še 58 hiš okrog šentjakobske cerkve. Na robu pogorišča je kasneje sezidal pater Gruber, učenjak in graditelj po njem imenovanega prekopa, svojo krasno (sedanjo spodnjo Virantovo) hišo. Večji del pogorišča pa je ostal nezazidan. Tako je nastal današnji Šentjakobski trg. Marijin spomenik je ostal pred cerkvijo do 1. 1844., ko so ga morali podreti, ker se je bilo bati, da se sicer sam zruši. Spomenik so podrli, Madonin kip pa shranili v cerkvi, kjer je stal 26 let. Kam so prešli štirje svetniški kipi, mi ni znano. šele leta 1870 so postavili nov spomenik sredi trga, kjer še danes stoji. Sedanji Marijin spomenik je v glavnem Val-vazorjevemu precej podoben, vendar mnogo manj grarijozen in manj harmoničen v pro-porcijah. Od nekdanjega monumenta je na njem stara edino le še Marijina soha, vse drugo je novo in samo slično prvotnemn. Na mestu redute, ki je padla kot žrtev potresa 1. 1895., pa sloji ženska ljudska šola. Potres je cerkev precej poškodoval, oba etolpa. ki srta se dvigala nad fasado, so podrli. pročelje in vso cerkveno zunanjost pa temeljito skazili z nepristnim materijalom in šablonskim nakitom. Tudi trg je izgubil 6vojo zaključenost: padla je vrsta hiš nasproti cerkve (razen dveh), izginile so tudi stavbe, ki so v Trubarjevi ulici zapirale trg. Nastale so velike odprtine v stenah trga, mesto odstranjenih so sezidali nove, neokusne in brezosebne hiše. Šentjakobski trg, ki je bil nekdaj središče mesta, je izgubil svoj pomen in postal tržišče za ižanska drva in slamnikarje. Dolgo se je is čutila potreba, da se uredi ta prostor. Treba je bilo zakriti ozadje, ki ga tvori vrsta prenizkih hišic v Hrenovi ulici. zapreti čisto odprti pogled proti Ljubljanici in kolikor mogoče zmanjšati grdi pogled na cerkvene stene. Jeseni je mestni stavbni urad pričel z delom. Načrte je napravil univerzitetni profesor arh, Jože Plečnik. Dela na regulaciji eo že skoro dovršena. Položeni so pločniki, urejen je nasad drevja, ki bo tvorilo ozadje Marijinemu stebru, in nasajeni so topoli (jagnedi) pred cerkvijo in ob njej ter vrsta dreves ob nasproti stoječih hišah. Položene so že velike betonske krogle, ki v obliki podolgovatega, na vogalih zaokroženega četverokotnika, obdajajo spomenik, in pripravlja se novi vodnjak, ki bo stal za njim. Trg pridobiva drugo lice, čeprav še manjka osvežujoča masa zelenja, ki mu bo Sele dala novo podobo. Že s samim tlakova- BSGUUajA. TTlAKOB$K£GV TRC^t njem obrobnih hodnikov je prej nepravilni in pusti trg postal preglednepi in za oko manjši, a bolj zaključen. Ko bodo to spomlad končana vsa dela, bo Ljubljana, ki itak nima mnogo lepih trgov,- za dokaj enoten in skladen trg bogatejša. O vencu krogel samih, ki varujejo spomenik, je danes, ko celotni načrt še ni docela izvršen, težko izreči končno sodbo. Zdi se mi pa, da so nekoliko preveč izolirane in brez medsebojne zveze, tako da bi bilo primerno, združiti jih ali z nizkim zidcem oziroma ograjo, ali pa z enako visoko živo mejo, n. pr. iz zelenike (»pušpana«) ali 6ličnega, vedajo zelena;'a grmičevja. Vendar eno je gotovo: da je roko, ki je vodila ta dela. ravnala resnično umetniška koncepcija. Kot posebno zanimiv domi-slek naj navedem ono osamljeno drevo, ki naj bi stalo levo spredaj poleg spomenika, čisto samo sredi obroča krogel. Z vrsto dreves, ki v Trubarjevi ulici zaslanjajo trs; proti mostu, je tudi ta doslej preširoka odprtina Šentjakobski trg v drugi polovici XVH. stoletja. Po Valvasorjevem bakrorezu. zožena. Z regulacijo je posebno mnogo pridobila lepa Virantova hiša. Da bo učinek popoln, bi bilo treba tlakovati še cestišča, v Trubarjevi ulici dvignili hodnik ob vrtu in asfaltirati (ali popločiti) prostor pred cerkvijo. Pri tej priliki naj se tudi pregleda in po potrebi zavaruje Marijin steber sam in očisti ter popravi tudi podstavek. Kdaj dobimo mesto pločevinastih štirih svetnikov marmorne sohe? Morda se najde mecen, ki bi si hotel postaviti s tem trajen in res lep spominek. škoda tudi, da danes ni mo-goče niti misliti na to, da bi sa pokvarjeno cerkveno pročelje moglo obnoviti in spraviti v obliko, ki bi bila nekdanji vsaj malo slična. Kakšna je bila ta, vidimo v Valvazorju, še bolje pa v knjigi Maksa Dwofaka >Katechismus der Denkmal-pflege«, kjer je poleg staie slike cerkve sv. Jakoba v nekdanji podobi (okrog polovice 19. stoletja), priobčen kot svarilen njen za ta prostor spomenik zasedenemu ozemlju. Pri razpisanem natečaju je dobil I prvo nagrado osnutek Toneta Kralja. Kaj je s tem načrtom, mi ni znano. Istočasno treba urediti preširoko Vegovo ulico, ki naj se zasad; z drevjem. Glede vprašanja prestavitve stebra sv. Trojice (ali kateregakoli drugega ljubljanskega spomenika) na Kongresni trg je pa : možnih več naziranj. Zelo dvomljivo je. če bi ta spomenik razmeroma tako drobnih dimenzij na odprtem prostoru pred silno cerkveno fasado prišel do učinka. Tu naj samo omenim še predlog, da naj se Vodnikov spomenik premesti v oni kot. ki ga nasproti nunske cerkve tvorita dve hiši. Monstruoznega projetka akad. kiparja Ti-neta Kosa, da naj se Robbov vodnjak izpred rotovža prestavi na ta prostor, ne morem smatrati resnim. •Obstoji pa načrt ki naj bi se izvršil o priliki projektiranega tlakovanja Gosposvet-ske ceste. Takrat bo treba pristopiti rešitvi prometnega problema na tem živahnem stiku Dunajske in Gosposvetske ceste, posebno če se, kar je tudi nameravano, res izpelje tramvajska proga v smeri proti Šiški. Zato se je rodila misel, naj se to znamenje, ki ovira vozni promet, sploh odstrani z dosedanjega položaja. Možen je še drug izhod. V mestnem stavbnem uradu so izdelali načrt, da zgodovinski monument ostane sicer v dosedanji soseščini, da se pa pomakne za nekaj metrov naprej v sredo cestnega križišča, kjer bi tvoril nekak »rešilni otok« za pešce, kot je to običajno v večjih mestih. Ce bi se istočasno odstranila kazeča veranda pred kavarno »Evropo«, bi se dale brez težav izpeljati potrebne tramvajske proge okoli marmornatega preko trga prav do zidu, ki obdaja vrt Križarjev. S tem bi bil trg zaprt od vseh strani. za itak ne posebno živahni promet b: se pa wav lahko poskrbelo na ta način, da bi novo krilo projektiranega poslopja stalo na slopih, ki bi tvorili dvoje, troje presvode-nih prehodov za pešce in vozove. Pročelje stavbe, obrnjeno proti križišču Rimske in Emonske ceste ter Vegove ulice, bi se dalo temu primerno obdelati, da bi sedaj razbitemu razpotju dalo nekaj več strnjenosu in miru. Obenem s traktom, ki fci stal na ostankih starega ozidja, bi se temu delu zapuščene. mnogo preširoko izpeljane Vegove ulice, dala neka monumentalna poteza. Tudi odlična Rcharjeva vogalna hiša z lepo ohranjeno empirsko fasado (in okusnim balkonom) bi mnogo pripomogla k skupnemu učinku. V prostorih nad arkadami, ki bi zapirale izhod trga, bi se lahko nahajali slavnostni in reprezentacijski prostori knj:žn;ce, morda tudi stopnišče, ali pa čitalniške dvorane. Ce bi se izkazalo, da je stavbišče zaenkrat še preveliko za samo knjižnico, bi se mogli v poslopju nastaniti poedini univerzitetni instituti, eventualno tudi mestni arhiv in knjižnica, ki sta v vlažnih in temnih sobicah na starem rotovžu izpostavljena počasnemu, a gotovemu propadanju. Tudi muzejska knjižnica bi lahko našla zavetje pod novo streho, njeni orostori v muzejskem poslopju bi se pa vporabili za razmestitev zbirk, ki se morajo zdaj stiskati po hodnikih. Ob tei priliki bo treba na primeren r.ačin, morda s pomočjo nasadov, uravnati Vegovo ulico in Emonsko cesto. Ce se to izvede. bo ustvarjen lep prospekt od Zvezde pa prav do Trnovske cerkve. Pred pročeljem nove knjižnične zgradbe bi se na stiku Rimske in Emonske ceste ter Vegove ulice lahko prav sijajno postavil lep spomenik na novo ustvarjenem trgu. K. D. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Kedclja, 10.: »Lurtpacij vagabund«. Izv. Ljubljanska opera: Nedelja, 10.: ob 15.: cTajda*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče: Nedelja, 10.: ob 15.: «Pasijon.» — Ob 30.: «Učiteljicau. Kuponi. Pondeljek, 11.: «MIadost». Torek, 12.: «Madame Butterfly». C Kuponi Sattnerjeva opera oTajda« se poje danes aa Cvetno nedeljo popoldne ob 15. uri v ljubljanski operi kot ljudska predstava po znižanih cenah. V operi nastopijo: v naslovni vlogi Tajde ga. Pavla Lovšetova, njeno spremljevalko poje ga. Ribičeva, starega plemiča Visoskega g. Betetto, Erazma Osojškega g. Kovač, njegov spremljevalec Jurij je g. Zupan. Ostale vloge po jo: gge. Ramšakova, Po-tučkova in Mišičeva ter gg. Mohorič, Janko, Šubelj, Sekula in Perko. Vlogo nemega neznanca igra g. Gregorin. Cene so znižane. Konec pred šesto uro. Opero dirigira ravnatelj g. Mirko Polič, režira prof. Šest Prva repriza burke »Lumpacij vajpbund« je danes, v nedeljo, zvečer ob 20. uri v drami, in sicer se vrši predstava na korist bolniškemu fondu Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. Zasedba je ista kakor pri premijeri. Sodeluje baletni zbor in muzika dravske divizije pod vodstvom dirigenta g. Svetla. Režija igre je v rokah prof. Šesta. ^Prodana nevesta« z dirigentom Nedbalotu •e poje v ljubljanski operi v torek, dne 12. t. m. ob pol osmi uri zvečer. Ime najboljšega češkega opernega dirigenta nam jamči, da bomo imeli tokrat '/Prodano nevesto« v dovršeni obliki, kakor še nikdar doslej. Cene navadne operne. Vstopnice v predprodaii pri dnevni blagajni v operi. Nedelja v mariborskem gledališču. Danes, v nedeljo, ob 15. se uprizori v Mariboru učinkovita Krfetova drama »Pasijone. Na to opozarjamo zlasti okoličane. Zvečer ob 20. uri pa zanimiva tragikom edija > Učiteljica«, ki ie dosegla pri vseh uprizoritvah kar največji uspeh. Shakespeare v Župančičevih prevodih Ali je med nami vsaj 700 kupcev lepe slovenske knjige, ki bodo omogočili novo serijo Shakespearovih del v dovršenih prevodih Otona Župančiča? To vprašanje stavimo danes v razmišljanje slovenski javnosti, ki kaže čedalje manj zanimanj za usodo slovenske lepe knjige. Vsa naša založništva tožijo o knjižni krizi. Ne brez povoda. Kajti založnik, ki kupi še tako dober rokopi3, riskira, da mu naklada obleži v skladišču za leta in leta. Obratni kapital se ne rentira, počiva in izdajanje novih del obtiči. Tiskovna zadruga, založnica Shakespearovih del v Župančičevem prevodu, je publici-rala doslej štiri knjige: Sen kresne noči, Mac-betha. Othela in Kar hočete. Pripravljena je •edaj otvoriti novo serijo, a le pod pogojem, če se najde minimalno število subskriben-tov za novo serijo, ki bi obsegala nastopna dela: Zimska pravljica; Hamlet; Komedija zmešnjav; Mnogo hrupa za nič: Tako jo je ukrotil; Kakor vam drago; Riliard III.; Romoo in Julija; Vihar; Antonij in Kleopatra. Serija prinese Slovencem deset novih prerodov v krasnem, sočnem jeziku Otona Zupančiča. Prva knjiga (Zimska pravljica) izide že letos v septembru: sledila 1k> okoli božiča »Komedija zmešnjav?, prihodnjo pomlad pa dobimo -/Hamleta*. Vsako leto izda dva prevoda in v petih letih bo serija zaključena. Slovenci bomo imeli gros Shakespearovih dram v domačem, jeziku in bomo polaganja izpopolnili zbirko še s prevodi ostalih važnejših del svetovnega dramatika. Koncert Glasbene Matice Skladatelj Josip Slavenski. Spored zborovih točk v koncertu 11. t m. obseza nekaj skladb iz novejše in najnovejše sodobne glasbe. Na jim e r e s aa t ne jša, najmodernejša in geniialn? ie skladba za mešani zbor slovenskega skladatelja Josipa Štolcer-Slavenskega »Molitva dobrini očima«. Josip Slavenski je rojen v Cakovctt. Študiral ie v Zagrebu in v Pragi kompozicijo. Sedaj je profesor giasbene šole v Beogradu. Njegova dela je prištevati med najmodernejše skladbe sodobnih skladateljev v Jugoslaviji. Založba Schott's-Sohne. Mataz. ki dosledno Izdaja najmodernejša dela svetovne literature, je doslei od del Slavenskega izdala: Godalski kvartet op 3., sestoječ iz dveh stavkov I. Pevanje. II. Jugoslovansko igranje; kvintet z naslovom »Iz vasi« za flavto, klarineto. vijolino. vijo-lo in kontrabas, op. 6. obsezajoč: I. Srbski ples (Kokonje.šče), II. Večerno pevanje na Balkanu, III. Polnočni ples na Balkanu: Jugoslovensko suito za klavir op. 2. ki obse- ga Improvizacijo. Balkanski Scherzo. reli-gijozni Adagio in Jugoslovanski ples; nadalje zopet skladbo za klavir z naslovom »Iz Balkana«, obsegajoč pesmi in plese ter tri klavirska dela z naslovom »Iz Jugoslavije«: I. Srbski spevi in glasi. II. Molitev starih Slovanov in III. Hrvaški ples: Klavirsko sonato op. 4 za vijoHno in klavir in Slovensko sonato op. 5 ter religiozno sonato za vijolino in orgije op. 7. — Za zbor a capella je zložil »Molitva dobrim očima«, ki se bo izvajala pri Matičnem koncertu in skladbo za ženski zbor in klavir »Ptiček veli. da se ženil bude«. Skladba »Dobrim očima* izraža pretresljivo molitev, hrepenenje in ihtenje do skrajnosti obupanega človeka, ki se vsled obupanosti nagiba k prostovoljni smrti. Moderna glasba, v iirtonacijskem ozirn sikio težavna, izraža čustvovanja in duševno razpoloženje po modernem, duhovitem načinu z večkrat divirgentnimi harmonijami. Takoj v začetku pesmi se oglašajo disharmonije pretresujočega učinka, istočasno zvonetije harmonije l-dtira. f-mola ta des-mola, ki skupno tvorijo disharmonično harmonijo, genijalen izraz občutkov do smrtnega obupa zbeganega človeka. — i>Moj je život ras-pucan i raskidan. nemam vjere. da ga sa-stavljam« — se glasi kot v obupu vpijoči dramatični kriki. Tem krikom sledi mila, srčna prošnja: »Če je kje na svetu dobro srce. naj se me usmili, naj me obupanega vzame k sebi in naj me dovede do tega. da zblaziiirn in se v svetu sna utopim!« V div-nih ff disharmonijah je izražena duševna zblaznelost in sanjavost. Težkemu izbruhu zopet sledijo srčne, mile prošnje v nežnih harmonijah moškega zbora, hrepeneč po rešitvi nad njimi pa plavalo disharmonije ženskih glasov. Istočasno zvenita ces-dur in c-mol Harmonije ženskega in moškega zbora se bijejo v disharmonijah najmodernejše predrznosti — teda vsebinsko, v mislih. čustvovanju in razpoloženju ie vse utemeljeno, naravno in direktno imp-onujoče novo! — Hrepeneče in umirajoče ihtenje zaključuje delo. — Radovedni smo, kak utis bo skladba napravila na občinstvo. Kdor se bo poglobil globoko v vsebino in čustvovanje besedila, temu se bo zdelo vse jasno utemeljeno in izrazito, kdor pa ne bo vsebine besedila zasledoval s čutom, bo skladbo sprejel z tie-razumom in nepovoljnim začudenjem. Občutil bo samo predrznost harmonij in disharmonij. Globokost ideje mu ostane prikrita. Delo pa je globoko zamišljeno. Dirigent Oskar Nedbal v ljubljanski operi Nobena izmed slovanskih oper ni doživela na našem odru toliko repriz kakor Smetanova »Prodana nevesta«. Še pred svetovno vojno je vedno pomenila privlačno točko tedanje slovenske opere in ko se je koncem svetovne vojne ponovno odpiral hram slovenske Talije, je takratni gledališki konzorcij otvoril novo sezono baš s »Prodano nevesto«. Brez dvoma se je pela ta opera več nego stokrat na naših deskah. Popolnoma naravno je da so bile v raznih sezonah tudi dokaj različne zasedbe tega dela." Danes imamo med svojim ansamblom dve Marinki: go. Zaludovo in go. Ribičevo dalje tri Janke: gg. Knittla, Kovača in Banovca in tudi tri Kecale: gg. Betetta, Rumplja in Zupana. Pred očmi pa nam vstajajo razni drugi inter-preti teh Smetanovih junakov na našem odru. Prav tako so se menjavali tudi dirigenti. Zadnjih šest ali sedem let je imel to opero pri nas nekako v zakupn dirigent g. Anton Balatka. V torek, dne 12. t m. pa prepusti pult sedanjemu najboljšemu češkemu dirigentu »Prodane neveste« g. Oskarju Ned-balu, ki se na poti iz Benetk v Zagreb, kjer bo tudi dirigiral to reprezentančno opero češkega naroda, ustavi tudi v Ljubljani. Oskar Nedbal je rojen v znamenitem češkem historičnem mestu Taboru, ki predstavlja nekdanjo češko junaštvo in češko nacijonalno moč. Tak reprezentant češke kulturne sile je danes tudi g. Oskar Nedbal. Absoluten nruzik, oster ritmik, bistra glava, ki zna v vsakem momentu izrabiti muzikalno moč ter je kljub svojim 51 letom nemiren in mlad Nedbal je v kompoziciji učenec slavnega Dvofaka ter je izšel iz praškega konservatorija istočasno s slavnima sodobnikoma Novakom in Sukom. Najprvo je vstopil kot vionilist v prvovrstni Češki godalni kvartet. Toda delokrog kvarteta je bil za njega kot komponista preozek. Nastopil je kot dirigent Češke Filharmonije in pozneje je bil 10 let vodja dunajskega Tonkiinstler-orkestra. Kot dirigent je izrabil vsa bogata izkustva genijalnega svojega učitelja, pokojnega Karla Knittla. S Tonkunstler-orkestrom je uspešno konkuriral z dunajskimi Filharmoniji pod slavno ero Mahlerjevo; s svojim orkestrom je prepotoval Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Rusijo in Rumunijo ter je odigral repertoar v resnici svetovnega slovesa. Med potjo pa je v vlaku skiciral svoje nove kompozicije in izgotavljal instrumenta-cijo. Nastala so dela, baleti: Od stopnje do stopnje, Princeza Hijacinta; operete »Poljska kri«, »Domra Gforia«; opera Sedlar Jakob« itd. itd. Po zlomu Avstrije je zapustil Dunaj, ustanovil slovaško narodno gledališče v Bratislavi ter postal njega duševni oče, kjer vodi dela češkega in svetovnega repertoarja. V Bratislavi si je sestavil tudi reprezentativen češki operni ansambel s katerim je gostoval v Madridu in Barceloni, kjer se je pod njegovo taktirko izvajala »Prodana nevesta« in »Rusalka« (obe naslovni partiji je pela naša članica ga. Marija Zaludova). Velike uspehe je žel s svojim gostovanjem na Dunaju in pozneje tudi v Pragi Smetanovo »Prodano nevesto-; dirigira Nedbal strogo v smislu Smetanove tradicije, akcentuira v glavnem dušo tega dela t. j. njegovo radost, veselje in tipičen češki ritmični karakter. Nedbalov temperament je neizčrpljiv in fascinira vsak ansambel. Čehi za pokojnim Karlom Kovafovicem nimajo odličnejšega dirigenta »Prodane neveste«. Njegovo gostovanje v ljubljanski operi po-menja za naše gledališče prvovrsten umetniški dogodek in uprava je prepričana, da se publika odzove njenemu vabilu in popolnoma zasede predstavo, ki jo bo vodil Oskar Nedbal. Aprilska številka »Ljubljanskega Zvona" Aprilska številka »Ljubljanskega Zvona«, ki je oravkar zapustila tiskamo, ima kot umetniško prilogo lep. v bakrotisku Delniške tiskarne v Ljubljani izdelan portret Otona Zupančiča. Na uvodnem mestu je priobčeaa razprava Jos. Westra »Iz Aškerčeve os taline«. Med drugim gradivom se navaja osnutek Aškerčevega epa izza ilirskih časov v Ljubljani Razstava se bo nadaljevala. Razen romana Jože Lovrenčiča -Pub!;us in Hispala« sta izšli v tej številki M. Šmalčev prevod »Lagune«, povesti slovitega angleškega pripovednika Josepha Conrada in črtica Bratka Krefta »Klavir v baraki«. Pesmi sta prispevala Igo Gruden in Miran Jarc. Izmed esejističnih člankov bo posebno zanimala razprava Mirana Jar-ca o evropskem duhu v sodobni francoski književnosti. Z novitetami na srbskem književnem trgu pa nas seznanja Velmar Jan-kovič Med knjižnimi poročili ocenjuje Balduin Sariia Cankarjev "Uvod v umevanje likovne umetnosti«, Joža LovrenSč kniige »Goriške Matice«. Miran Jarc pa »Dečka s Une« VL Velmarja Jankoviča. V kroniki referira urednik Fr. Albrecht o ljubljanski drami, M. Polič glosira izvajanje Beethovnove »Devete simfonije«. M. Š. pa piše o J. Conradu. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri uprav! v Ljubljani. Prešernova uL št. 54. Peti zvezek Cankarjevih spisov »Kralj na Betajnovi«. — »Na Klancu«. — »Črtice iz 1. 1902«. Izdala in založila Nova založba v Ljubljani 1927. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Str. XX -f 324. Ivan Cankar se nam v petem zvezku svojih Zbranih spisov kaže v važnem trenutku svojega umetniškega razvoja. Drama »Kralj na Betajnovi«, s katero se zvezek začenja, spada še v njegovo mlajšo dobo, ko se je pesnik živahno p>ečal z Nietzschejevo filozofijo, ter je idejno v zvezi z drugo izdajo »Erotike« in s »Knjigo za lahkomiselne ljudi«, ki sta izšli v prejšnjih zvezkih Zbranih spisov. Tudi v »Kralju na Betajnovi« se še oznanjajo teoremi filozofije nadčloveka, a hkrati je drama, kot urednik v uvodu razkazuje, obračun z Nietzschejevo etiko in zaključek pesnikove mladostne dobe. Roman »Na Klancu« vodi či-tatelja v novo dobo, v oni čas umetniškega ustvarjanja, ko se je Ivan Cankar naporno ukvarjal z našo narodno usodo, jo osvetljeval od vseh strani in nevtrudno reševal problem naše narodne eksistence. Ta roman je hkrati spomenik, ki ga je Ivan Cankar postavil svoji materi-mučenici; po svoji kompoziciji spada med najpopolnejša pesnikova dela. Kakor dosedanji zvezki, je tudi ta tipografski brezhiben in zelo ekonomičen. Knjiga ee dobi v Novi založbi in v vseh knjigarnah ter stane v polusnje vezana 90 Din, v pol-platno vezana 70 Din, broširana 53 Din. Pesmi Srečka Kosovela. Po Veliki noči izide pesniška zbirka pokojnega kraškega pesnika Srečka Kosovela. Knjiga bo lično opremljena z naslovno stranjo prof. G. A. Kosa in bo obsegala n3 96 straneh najlepše pesni iz pokojnikove zapuščine, v redakciji Alfonza Gspana. Broširana knjiga bo stala 20 Din, vezana 27 Din. Naročila sprejema že sedaj »Odbor za založbo pesmi Srečka Kosovela«, Ljubljana, Križevniška ulica 6, I. Partitura tMiloševe ženitve» natisnjena. Romantična opera skladatelja Petra Konjovi-ča tMiloševa ženitev» (Vilin veo) je sedaj izšla v knjigi prirejena za petje in klavir. Partitura je taka, da jo lahko izvajajo zbori, tretji del pa ie napram tudi za koncertne reprodukcije. Cena klavirskemu izvlečku je 350 Din. Želeti je, da posežejo po tem deiu vsa kulturna, zlasti pevska društvarki jim je nekaj do tega, da se povzdigne naša izvirna glasbena produkcija. Ga. Zinka Vilfan - Kune bo na koncertu pevskega zbora Glasbene Matice v ponedeljek. dne 11. t. m. pela v treh nastopih 3 ruske. 4 hrvaške in 3 slovenske pesmi. Nekatere so iz najnovejše sodobne literature. nekatere pa spadajo k najboljšim Obres ki mnogo prištedi! Povečane, zelo mehke zračne blazine. Conti-Ballon obroči naredijo vožnja prijetno. Cestne jamice in debeli gramoz prevozita, da skoraj ne občutite, brez posebnega neprijetnega tresenja, s polno brzino. — Črne, trdne gume se izredno malo obrabijo. 45r4 r Bohinec, Ljubljana. skladbam prejšnjih desetletij. Koncertno pevko go. Zinko Viiian-Kunc spremlja njen brat Dianist Božidar Kune. Besedilo zborov in samospevov se dobi tiskano v predprodaii v Matični knjigarni. Koncert pevskega zbora Glasbene Matice dne 14. aprila. — Dirigent Matej Hubad. Med skladbami, ki se gibljejo v modernejši struji novejše slovenske glasbe, spadajo iz sporeda zborovih točk: Adamičeva »Za-zibalka«. »Kresovale tri devojke« in »Kdo dobi dekle?« ter Mirkova pesem .Rokoko«; izmed čeških mojstrov pa Sukova pesem »Dojčin Petar i kralj Matijaš«. Novakova »Božična uspavanka«: Spi Jezušček... Skladbi iz prejšnjih dob pa sta dva rukoveta srbskega harmonizatorja narodnih pesmi Mokranjčeve Črnogorske in Bosanske pesmi. ki so se letos orvič izvajale po pevskem zboru Glasbene Matice, dalje 3 lepe pesmi iz ruske literature. Grečantnova pesem »Sever in Jug«. Kjujeva pesem »Dve roži« in Tanjejeva pesem »Sončni vzhod«. Pri koncertu se bo izvajala tudi srčno ljubka pesem našega odličnega nestorja P. HugoHna Sattnerja »Ruškine sanje«. Vstopnice v predprodaii v Matični knjigarni, na večr koncerta pred koncertno dvorano. Koncert Cirila Ličarja v Beograda. Naš rojak, pianist Ciril Ličar, priredi v pondeljek, dne 11. t. m. v Beogradu klavirski koncert. Ličar, ki je prejšnja leta nastopU večkrat tudi v Ljubljani, je lani zapustil Zagreb in živi stalno v Beogradu. Pomen besed: Vodoravno: 1. mesto v Italiji; 7. narodnost: 12. plemiški naslov; 13. nadstropje (srbsko); 14 vprašalni zaimek: 15. osebni zaimek: 16. barva; 17. žensko krstno ime; 18. žensko krstno ime; 19. latinski pomožni glagol; 20. denarna enota; 22. vrt; 32. prvi človek (po nordijski mitologiji); 25. pomožni glagol; 27 defekt; 28. del blaga; 29. člen; 30. bližnja sorodnica; 31. norveško merilo za tekočino; 32. ital. predlog; 33. šahovski izraz; 34. ima več gora v severni Ameriki: 36. tropična rastlina: 37. impozantna postava: 41. odsev solnca; 42. veznik; 44. gospa; 45. kratica; 47. ljubimka Zevsa; 49. športna potrebščina; 50. kratica: 51. čas (do nemški transkripciji); 53. žensko ime: 54. žito; 56. časovna kratica; 57. bivši slovenski minister: 59. sobotni posel; 60 glas: 63. vodna rastlina; 64. žensko ime; 66 francoski departement; 67. sbh. osebni zaimek; 68. de! obleke; 69. gora v Pirenejih: 72. romanski veznik; 73. agrega-cijsko stanje materije; 75. naselbina 76. pomožni glagol; 77. zdravilo; 78. osebni zaimek: 79. nota: 80. utežna mera: 82. stil: 83. pisemska kratica; 85. ploskovna mera; 86. nota; 88. moško ime; 93. posebna četrt večjih mest (fonetično): 94. del puščave! 95. darilo; 96. oblika glagola »žrem«. Navpično: 2. prijetna slr-ca: 3. stan mladenke: 4. kraj ob naši obali; 5. prevozno sredstvo; 7 latinski adverb; 7. športno orodje; 8. naziv angleške dame; 9. kozmetična znamka: 10. vrsta strešne opeke; 11. pomožni glagol; 21. ribje jajce; 22. bomba- ževina; 24. del telesa; 25. glupan; 26. slavna operna pevka; 27. otroški naziv roditelja: 34. bivši hrvatski dostojanstvenik; 35. otok v Perzijskem zalivu; 37. slovenski slikar: 38. merilo za čas; 39. prasnov; 40. tujka za kocko; 41. rokodelsko in obrtniško orodie: 43. misel (tujka); 44. rojstni kraj; 45. oblika glagola »povabiti«: 46. oblika glagola »premagan«; 48. dotok Isare; 49. slovenski politik; 52. južni sad; 61. mesto ob reki Taja; 62. mesto ob Adrlji; 64. pesnik; 65. plemiški naslov; 70. pro; 71. čaro-strelec iz nordijske mitologije; 73. snežena masa: 74. kurivo; 80. cvet žita; 81. zemeljska vzpetost; 83. otok ob naši obali; 84. sled: 87. predplačilo; 89. grška črka; 90. del cerkve: 91. orodje; 92. darilo. » Rešitev križanke »Jelen«. Vodoravno: 2. Ana. 4. Davos. 6. jen. 8. dnina. 10. zaroka. 15. Almaden. 21. atmosfera. 23. oljka. 25. Korab. 27. Salvador. 29. Atos. 31. mil. 32. rt. 34. ho. 36. nas. 37. Opar. 39. ski. 41. Abel. 43. hu. 46. »Itala«. 49. ave. 51. oda. 52. oratorij. 56. Katalonija. 59. Arakan. 60. pinija. 61. Ada. 62. Andrej. 64. ona. 66. Oiava. 67. ar. — Navpično: 1. anonim. 2. Aventin. 3. as. 5. ajda. 7. Ha-san. 9. nos. 10. Zevs. 11. ara. 12. Rado. 13. Korat. 14. al'. 15. akt. 16. Laos. 17. ak'. 18. Don. 19. Erna. 20. na. 22. flavta. 24. ia. 27. Breda. 28. opij. 30. skala. 33. tla. 35. oho. 38. rakija. 40. Ivo. 42. Bojana. 44. ura. 45. vrana. 47. ian. 48. Atika. 50 ena. 53. arh. 54. Oka. 55. Ind. 57. ai. 58. ido. 70. pet. 63. ro. 75. Arno. Brafkn Kreft: Razstava na ulici Marsikaj novega vidi človek, če pride iz provincialno-idilične Ljubljane v Pariz. Kar bi bilo v Ljubljani nedopustno ali celo nedostojno, morda celo pod častjo meščana slovenske prestolice, to je po največkrat v Parizu vsakdanja in nedolžna stvar. Udruženje upodabljajočih umetnikov »Gronpement Amirol des Artisft je preteklo soboto in nedeljo razstavilo sredi Pariza dela svojih članov. Na Boulevard-ju St. Micbel, vzporedno ob LusenburSkein vrtu, so postavili primitivno zbita stojala in nanje obesili svoje Izdelka Od 15-letr.ega Seguina do starostno obrazdanega, naglušnega Renaulta. Vsak je sedel na slikarskem stolčku poleg svoje izložbe kakor branjevke na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Precej zgodaj še je bilo ko sem se napotil,, da vidim "čudo teh bohemskih umetnikov, po večini prebivakev montmartvške republike, kakor pravijo Parižani. Nekateri so še popravljali od vetra pokvarjena stojala, drugi so prihajali komaj z doma, obložena s kovčki in slikami. Tudi taki so bili med njimi, ki niso imeli stojal m so naslonili slike kar ob zid I.uksenbur-ške«a vrta. Prešel sem fronto razstave. Mimogrede sem sprejemal vtise razstavljenih slik in fi-ziognomije razstavljalcev. Vsi so bili vsled jutranjega mraza in dežja, ki kaj rad prši v Parizu, do vratu zaviti v ovratnike. Nekaterim je visela skozi odprtino jopiča značilna, pri nekaterih ;>retirano dolga črna umetniška pentlja. V pršenju dežia sem opazil slikarico. sedečo poleg svojih slik in zavito v dežni plašč. Poleg nje je stala njena hčerkica in se stiskala k mladi materi. Samo obrazek sem videl. Vse d rušo je bilo skrito v rjavi kapuci. Molčali sta. Roke so se držale druga druge in oči so bežno in motno pogledovale ljudi, ki so ogledovali mater, otroka in slike, ki so bile sicer dovršene, a vse zavite v neko kopreno skrivnosti ,da so jedva dale zaznavati naslikane figure. Po večini ženske glave in otroški obrazi v mnosrih varijaei-jah. Včasi, kadar so se oči naveličale mimoidočih ljudi, so se oči spogledale in materina roka je stisnila dete k sebi, da sse je približalo lice k licu, usta k ustnam. Poljubili sta se. O. kako mrtve, prazne so bile tedaj tiste slike ... Stari slikar Renault je izstavil po večini sličice. Take. ki so prijetno očem dobrodušnih meščanov, kateri skušalo svoja stanovanja urediti čim bolj moderno m umetniško. Skoraj pri vseh razstavljenih delih sem opazil bodisi naturalizem ali impresi- jooističen »Dober dan! Izvolite 1«, pripravljen za petične roke. Zakaj iz mnogih obrazov slikarjev je zijal glad... Nekateri so imeli srečo. Eden n. pr_, ki je razstavil same malo oblečene baletke v najbujnejšib variiacijah, je prodajal sera zmerno dobro in drago. Pri njem sem vide! gospoda z »ma-sJtirano« damo, ki sta si privoščila eno izmed njegovih eksotičnih beletk. Skrbno jima je zavil sliko in odjadrala sta ponosno skozi vrsto radovednežev. Najmlajši med razstavljalci je bil 15-letni Seguin s koloriranimi perorisbami in skicami ulic. cerkva in hiš. Nič posebnega. Kak naš boljši realec ga gotovo doseea, če celo ne prekaša. Francozi so mu dali bronasto kolajno in fant. kratkohlačnik z golimi koleni in črnim fantovskim malo umetniško oblikovanim klobukom, je stal poleg svojih slik in gledal preko in mimo svojih radovednih ogledovalcev. Na vprašanja je odgovarjal malomarno, samozavestno in stike je taksiral visoko. Za stojalom na risarskem stolčku je sedela mala, slabooblečena. izsušena žena in gledala niega. pred čigar slikami so se ustavljali številni radovedneži. Njegova mati ... Veliko upanje je žarelo v njenih trudnih očeh .. . Med pestro in številno množico razstavljalcev (okoli 70) je zašel tudi Slovan, Poljak Zielenievreki. V premajhnem rjavem zajčjem klobuka, zarašen kakor kak Zid se ;e sprehajal pred svojimi slikami z od vseli vetrov nanešenimi motivi v divje razkošnih barvah, z nejasnimi konturami predstavljenih predmetov. Oljnate 6like in akvareli. Bežne, raznobarvne poteze, vsevprek, kakor plamteče strasti... Nekoč je moralo biti veliko sile v njem, razkošja, podivjanosti. Stopil sem k njemu in ga nagovoril po rusko. Oni mi je odgovarjal v poljščini. Prepotoval je skoraj pol sveta. V Rusiji, Skandinaviji, Francoski, Italiji, raznih otokih, celo na Kranjskem se je mudil dva dneva. (Hvalil je lepoto naših krajev.) V Tokio ga je zvabilo rumeno japonsko solnce. Kazal mi je reprodukcije tam izdelanih motivov. Po večini v epigonskem stilu, pomešanem nekoliko z njegovo impresijonistično tehniko. On bi gotovo dejal -s poljsko dušo«. Vsepovsod se klati, je dejal, živi v središču francoske umetnosti, toda slika v »poljskem stilu:. Strašno ljubi Poljsko. Akademijo je dovršil v Krakovu. Nato v svet. .. Povedal mi je. kako se je pred mano skregal s pe-tičnini možem, ki ga je nagovoril v materijam jeziku. Pri pogovoru sta prišla nekoliko navskriž. in ko mu ie oni povedal, da je nehvaležen napram svojemu rojaku Poljaka, sa je Zieleniewski zavrnil: - O. dobro vem, kak Poljak ste. Tisti iz Palestine.« Ko sem ga vprašal, kaj ljubi najbolj, je ponosno in zanosilo odgovoril: }Naravo in svobodo!« Oboje mi je skušal dokazati ua razstavljenih slikah. .Slikam, kakor se meni zdi! Kdor kupi, kupi; kdor moče, naj pusti!« Nekatere slike so bile zelo nejasne in nekateri izmed gledajočih, zlasti ženske, eo se posmeh o valj. Pokazal mi je med drugim fotografijo portreta Maksa Linderja, filmskega igralca, ki je lani izvršil samomor. Naslikal ga je v uniformi gardnega oficirja in na fotografijo je Linder v znak prijateljstva zapisal svoje ime. Madame Chovin je razstavila poleg drugih tri avtoportrete. Enega velikega, v katerem je poveličevala svojo lepoto kot Carmen Kot ocrije črne oči in lasje, razkošne ustnice, zapeljiva karminasta lica.. . Da. to je bila ona. Stala je naslonjena ob zid tik pred svojimi slikami in številni pogledi so bežalj od slik na njo in zopet nazaj. Oblečena je bila v črn, svetal kožuh in. ko je nehal pršiti dež in je posijalo solnce, je snela klobuk z glave, da je bila vsa glava pogledom na razpolago . .. Njej se gotovo ne godi slabo. O trpljenju ni sledu na njenem obrazu. Videti ga ni tudi na njenih slikah, ki so v prešerni afektiranosti barv privabile marsikoga. Dva lastna portreta je prodala. Za nekaj časa bo že. Sicer pa je še vedno in res lepa. V Parizu je tudi to kapital. Paria, v aprilu 1927 A676 Oester. Automobil Fabriks A. G. vorm. AUSTRO FIAT! Kvalitetni tovorni avtomobili za vsak namen in vsak poklic Tovorni avtomobili za 1750 kg, 3000 kg, 5000 kg, najmodernejši avtobusi z nizko šasijo (Niederrahmanchassi) za 16 do 35 oseb, sanitetni avtomobili, avtomobilske požarne brizgalne, vsakovrstni avtomobili za požarne brambe itd. Ugodne cene1 Generalno zastopstvo O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11._ Plačilne OŽaiSave 35 I Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju)* Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, saie-deposits itd. itd. Brzojavke: Kredit. Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548. 803 in »36. Po vseh večjih krajih države išče prvorazredna in dobro uvedena vrdka izkušene, marljive in zaupanja vredne zastopnike. Pismene ponudbe na naslov: 4=4s Poštanski pretinac 380, Zagreb I. Velikonočna ugodnost! N Našim domačini odjemalcem v čast izdelali smo 1000 parov visokih čevljev iz dobrega črnega boksa, novega tipa z zaokroženo špico in močnimi podplati od štev. 39 do 46 za ceno od Din 168*- v namenu, da razširimo to vrsto čevljev, ki so za vsak sloj = med občinstvom. = Garantiramo, da so čevlji izdelani iz najboljšega usnja, :—: izdelek dobro poznanega, solidnega podjetja. :—: Ta ugodnost velja samo do Velike noči. Detajlna prodaja Carl Pollak, d. d. LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 23. 46.2 "L -T E m. D G L M a CENTRALNA VIHARNA" d. i V LJubljani Telefon št. 2573. Spcdnja Šiška, Frankopanska ulica št. 11. Telefon št. 2573. opozarja cenjeno občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača štajerska m dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. »Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje Be od vinogradnikov. E ■0* n Ogljeni (karbon) papir, 44 & indigo papir, barvni trakovi, barve za štampilike, paginirke in blagajne dobite vedno in najceneje pri £ud. Baraga, £jubljana, Selenburgova ul. 6/1. Teleton štev. 9 0 m Preminul nam ie danes ob pol 4. zjutraj naš srčno ljub ljenl sjprog, oče, brat stric, gospod Jožef Logk oficial v tobačni tovarni. Pi greb nepozabnega bo v nedejo 10. t. m ob nol 6 pano'dne iz hiše žalosti G1 ncc Tržaška c. št 15 na tukajšn e pokopališče. Glince, dne 9. aprila 1927. 4662 Frančiška, soproga. — Jože. Mirni, Leon, Silva Vida, otroc. — Lucija, Marija, >es ri. Compound-kondenzacijski parni stroj 60/65 Ps, fabrikat Kari Schranc s parnim kotlom sistem Cornwall z 30 m2 kurilne površine in atmosfernim pritiskom se radi elektrifikacije podjetja proda, evemuelno tudi brez kotla, pod zelo u.odnimi pogoji. Naprava je v brezhibnem in za obrat pripravljenem stanju interesentom na ogled. Cenjena tozadevna vprašanja je nasloviti na lastnika J. ZADRAVEC, paromlin, Središče ob Dravi. Podpisana tvrdka naznanja ceuj. odjemalcem, da je začela z izdajo svojega po monakovskem načinu varjenega 4.-92 i OCK VA predvojne kakovosti in najvljudneje vabi na obilna naročila. Pivovarna .UNION. Maribor. Zelo dobro ohraniena, v najboljšem, obratazmožnem stanju nahajajoča se 4600 L0K0M0BILA na vročo paro s stema IflNZ type N. T. C. III. Z. zgrajena leta 1922, 160 do 190 HP, kurilna ploskev 38.643 mJ s pregrevalcem 22.5 m2, Lentz - Steuerung s kondenzacijo in Zw schendampfentnabme, Ev aporator-ognjišče, s 36 m visokim pločevinastim kaminom, radi opustitve obrata na proda. Lokomobila je vsak čas v obratu na ogled. ALEKS P O D VI N E C, tovarna usnja Radeče pri Zidanem mostu. AiIMKOVECK SOSS UUBUAHM AEJTNI TU potnik za mlevske proizvode dobro uveden pri strankah za tukajšnji trg in celo Slovenijo, 6e sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe s cur. vitae pod »Prvovrstna močt na Aloma Com---panv, Ljubljana. — — II Svetujem Vam da si naročite i PUCH-kolo ki je najboljše! Dobi se pD solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki IGN. VOK, UJdUANA, Tavčarjeva ulica 7. Dol obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjeT vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustrirani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. STERMECKI, Celje 20, v katerem najdete po čudovito niz* kih cenah obleke, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toalet« ne, modne, jeklene in galanterijske predmete. — Naročila Din 500.— joštnine prosto. — Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. nr-imnrii m n mi rrnnnnnnnrB 8»a um n jumnni mmm □ nnajanapneo Naznanilo. Javljam cenj. občinstvu, da sem otvoii kjer bom točil dobro kaitelsko vino, clje in rakijo po zmernih cenah. Na željo se vino dostavi na dom na malo in veliko. 4C65 a Dojijo se gorka in mrzla jedila. Za cbilen obisk se priporoča gostilna Novak, Šiška, Vodnikova 18. □□DUI..H h u ii n n n n ii n ii g XE C C □ □ □ □ □ □ □ □ a _ □ neona Korespondentlnja perfektna 6lovensko-nemška stenotipistka, vajena vseh pisarniških poslov; nastop 15. aprila ali 1. majnika. Oferte pod štev. 1007 na Aloma Company, Ljubljana. Priporoča se 7t> MAST J. P. lastni Izdelek tvrdke: Evald Popovič, Ljubljana. Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 In 200 kz PRESAJENO MESO vedno v založi po Izvanredno nizki cen! Svetovnoznano in izkušeno kolo znamke Styria na 12 mesečne obroke se dobi samo pri glavnem zastopstvu ALOJZIJ U S S A R Maribor, Gosposka ulica itev. 20 I. nada r. Bili kakršnikol časi brez Palma - življenje 717« JOBLER" slovita svetovna tvornica I ČOKOLADE, BONBONOV in KAKAVA prodai* že v 2000 prodalnicah v kraljevim. Konsumentom je podarila s?to v letu dni .neko 12X) lepih PO KLONI L. PREMIJ «*ner. zastops'vo in zaloga v Beogradu ■OBoROT- Trgovačka. Telefon 31—89 M. Zevaco' 119 Papežinja Favsta Roman »Krasno,« je dejal nato Pardaillan, ki ga je paizno poslušal. »Na to vam morem odgovoriti le dvoje: prvič, da vam nisem mogel na-značiti z mojstrom Claudom in kardinalom Farneškim nikakega sestanka, ker Clauda vobče ne poznam, Farneškega pa iJsem videl, odkar sva bila na Mortmartru... in tudi zato ne, ker so me dve uri po najinem razstanku prijeli v gostilni pri .Vedeževalki'!« »Oh!« je vztrepetal Karel. »Po tem takem so me ukanili!...« »Drugič,« je nadaljeval Pardaillan, »vam lahko povem, kdo je biJa dama, ki se je preoblekla v plemiča...« »Kdo?...« »Bila je Favsta!« je mirno odvrnil Pardaillan. »Favsta?...« »Ime vam je tuje, a potrpite. Kmalu boste lahko presodili, kdo je in kaj premore... AH ste, Svetlost, že kdaj kaj slišali o Borgijcih?« »Kako ne bi bil? Zakaj vprašujete?« se je ustrašil Karel. »Zato, ker je Favsta potomka borgijskega rodu. Čuvajte se te ženske, Svetlost! Kam meri, še ne vidim do konca, toda večino njenih načrtov sem uganil. Vsekako vem, da Belgoder ne bi bil ugrabil Violette in da je ne bi bili vlekli namestu Fourcaudke na grmado, ako ne bi bilo Favstine volje!« »Oh!« je vzrojil vojvoda, »če je tako, gorje ji, pa da jo motam zadaviti s temile rokami!...« »Ne skrbite, srečati jo utegnete preje, nego se nadejate. Pazite se! 2e po pasti, ki vam jo je nastavila in ki ste se zaleteli vanjo kakor slepec, lahko ocenite njeno silo...« »Hočem, pa da me stane glavo!« je vztrajal Karel. »Ej, vraga, če bi šlo samo za to, da se iznebite glave, bi bila stvar prebito lahka. Na žalost je baš narobe: zdaj gre za to, da ohranite sebe in da najdete svojo drago...« »Da, da! ...< »Vidite! In v to zadošča, da položite roko na Maureverta...« »Oh, Pardaillan, meša se mi, ko gledam v te prepade. V kaki zvezi je Maurevert s temi stvarmi?« Pardaillan ga je sočutno pogledal. »Ubogi dečko!« je pomislil. »Kaj bi rekel, če bi vedel, da je Violetta Maurevertova žena!... V oblast ga morava dobiti zato,« je povzel na glas, »ker ga Favsta uporablja v svoje pogubonosne namene. Od njega bova izvedela marsikaj, ne glede na to, da iz-vijeva Favsti nevarno orožje.« »Zakaj se je ne bi lotila naravnost? Pardaillan. ali res ne vidite, da mi ni več živeti?« Vitez ga je prijel za roko. »Prepustite meni vso skrb! Rekel sem vam že, da je samo smrt nepopravljiva. Violetta živi — to je za zdaj najbolj važno in dovolj tolažilno. Ponavljam pa: čuvajte se Favste! Ne vem in ne slutim, zakaj ji je toliko do tega, da bi ugonobila Violetto. Nekaj je gotovo: ako ve, da jo ljubite... in o tem ni dvoma!... tedaj bo storila vse, da vas uniči, kakor je hotela uničiti mene in kakor je uničila kardinala Farneškega in mojstra Clauda...« »Saj menda ni vsemogočna!« je obupno vzkliknil Karel. »Mogočnejša je od Henrika III. in celo od samega Guisa! ,Sin Davidov' jo slepo posluša. Ona je nevidna duša Svete lige; oma-janje kraljestva je njeno delo... Strupi Borgijcev in Medicejcev, bodala Lorencev in vse, kar poznamo opasnega, je zgolj igrača v primeri s strašnimi izumi te ženske. Ali veste, da ima sama svojo vojsko, sama svoje sodstvo in na tisoče vohunov, ki z njih pomočjo nadzoruje Francijo in Pariz? Ona vidi vse in vse ji je znano... Čuvajte se, Svetlost, Favstinih sodnikov in Favstinih svečenikov! Njeni popje sklepajo in razvezujejo zakone! Njeni sodniki zgrabijo vsakogar, kdor nasprotuje Favsti, in ga tirajo v Bastiljo na mučenje, nato pa pošljejo njegove iznakažene ostanke na morišče!...« »Oh! Tako mi je, kakor da sanjam strašne sanje!...« »Vidite! Mislite na to, kako je moral Henrik III. pobegniti iz Pariza! Mislite na grmado, ki je bila pripravljena za Violetto! Mislite na naju dva, ki sva bila pred dvema urama še v Bastilji!... Mislite na Clauda in na kneza Farneškega!« »Nesrečneža! Kdo ve, kaj je z njima!...« »Jaz vem! Povedal mi je mili gost, ki me je posetil v ječi.« »Pardaillan,« je zasopel Karel, »rešiva ju!... Eden je Violettin oče... a drugi... oh, kaj vem!... Violetta ga časti in ljubi!... Kje sta? Oh, ako veste...« »Evo kje!« je rekel Pardaillan in pokazal Karlu hišo, do katere sta bila prišla. Že nekaj minut je bilo, kar sta zavila v Staro mesto. Mladi vojvoda je uzrl pred seboj črno razpokano zgradbo z železnimi vrati in zaprtimi oknicami. »Oh!« je zamrmraJ z mrko grozo. »Kakšna jetnlščnica ie to, Pardaillan? ...« »To je Favstin dvorec!« Karel se je zganil, kakor bi hotel planiti proti vratom. Vitez ga je zadržal. »Le potrkajte na ta železna vrata!« je rekel hladno. »Preden mine deset minut, bova pri Claudu in kardinalu, ki umirata za tem zidovjem od gladu ...« »Od gladu!« je zastokal Karel, otiraje si potno čelo. »Da! Tako mi je vsaj zatrdil ljubeznivi gospod de Maurevert, ko je bil pri meni... A to me domišlja, da tudi jaz umiram od gladu. Na srečo ima hiša, kjer umirajo od gladu in žeje, sosedo pri kateri jedo in pijo...« Kdor oglašuie, ta napreduje! dMarjan Siobočnik cNika cBlaznik JCran) zaročena 4657 V aprilu 1927- Pri slabi prebavi ŽClodCA, zaprtju telesa, napihovanju črev, hemeroidih, slabotnem delovanju čreves, arteriosklerozi itd. izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni »Planinka" zdravilni čaj, ker 1. raztopi tuie snovi v človeškem telesu, 2. jih odpravlja iz telesa in 3. ojača in obnovi ves organizem. Dobi se v vseh lekarnah. Kjer ga pa ne bi dobili, vpošljite Din 20 direktno na lenarno: Mr. BAHOVEC, nakar se Vam vpošlje 1 orig. paket „Planinka" čaja brez nadaijnih stroškov. — Dobiva se » vseh lekarnah in drogeriiah .PLANIN K A' X O a A VILMI CA 7. IB wm MifrfettMfttMMra«. Vašo. obleka bode izgledala z pet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v tovarni ^Jos. Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. Kostanjev taninski les potrebuje za celoletno dobavo 3526 ERNEST MARINC, Celje, Zrinlskega al. 4 Svilene rute za praznike si nailažje izberete v manufakturni trgovini J. Preac 4497 v Mariboru na Glavnem trgu, ker je ie tam največja in najnove ša iznira Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-ju I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43 Dovoljujem si obrniti se na Vas ker bi rad prepričal enega mojih znancev, da je „RADIO BALSAMIKA" najboljši ln naizanesljivejšl len Droti revmitizmu Mojemu str cu Diag. Ml i jloviču, upravniku pošt v Pioku ljj ste lani poslali zdravilo za mojo teto ki je ležala bolna >» nogi Imela je neke vrste revmatlztm, od česar so ji sem e> tja otek, le Oge tako, da ni mogla obuti čevljev, zaradi bo ečin oa je morala le at v nostel I. Brž ko so dobili naše zdravilo, so ga takoj začeli vporabl a i Čez 20 Cn k moji teti odleglo a ko sem jo prišel obiskat, sem jo dobil popolnoma zdra o Tu v Vranju je takisto bolna mati enega mojih znaneev ^eveda manj nego Vaš bolnik v Pronuplju. Zato vas prosi i., da zdravilo z navoduo • vnd pošljete po povirtju na naslov: van Ristič, trgovec v Vranju. V naprej se zahvaliujc I Vranje, dne 2. oktobra 1^27. Milan Popovič, poštni blagajnik. Lek »RA^IO BALSAMKA" izdeiu e, prodaja n r*zpo tlja z dopif-čdom po povzetju lanoratorlj RAJIO BALSAMIKA Dr. I in Risblejev, Beograd, Kosovska ulica 43, parter 6. 4463 a Me posredovalne prodale! Iz tovorne naravnost K Vam! Vabimo Vas da s> ogledate našo '5-letni asrantlli IVIftor. «1 980 „ •«qSSSBSBBBBEBBBBBBBBBBB d 10 g Velika dob oidoča vpeljana trgr>vina na zelo pro- H g metnem in lepem kraja Dolenjske J se da v naiem ■ 3 M Jj event. 'udi z gostilno. Pogoj: Prevzem obstoječe Jj zal ge v ptibnžn1 vrednosti Din 3( 0.0 0-—. Le ■j iesni 'n sp sobni rt-flektai.tje naj se javijo na J ogasni odd.leK »Jutra* pod .Zelo prometna H točka". 0 0 0 3 a a a a 3BSBBBBSBBBBBBSBBBSBBBI tfaro-ZHa, in, vsi dopisi Licol*, sc. malih, oglasov, je, posuztu rua,' Oglasni odddtk JITTRA, Ljubljana, Prešernova, uL.4. čeJunrru, raiusi, porbu. Lrasulnici LjubijaJiajt tiJjz. Tolaforv stuuikcL 2492 H [fTMJBg Sprtjcsrisinjz. rnaLh, oglasov tul. pris- 1 hodnjo številko- JUTRA s.{, zaJdjiiZo dan, prxsL izuLorn, lisla, ob 17. uri,. Pozsi&ic sprajch, oglasi, bodo pru-obicfbi- ix ruzslcdsijo šicuilku lucta,. Jlah. oglase, ki. služijo v posredovalni uuUKijcdJunamsM. občinstva: vsaka btstda sopar. tfajmanjšL znesek. Vin, Pristojbina za šifro Via, 3-. imitoi, dopisovanja in, oglas*. trgovsksaa, ali rvhlam/i&gci, znaSaja, viaka beseda Vulv-. Najmanjši, zrustk. Vin. ter-. Vrulo^ina za. JifroVtn-5'- Vse pruiojbi-U. ji vpcslati obm&m, z naročilom,, sicer st. oglasi, tu.priobajo TaUfo-n, šUvaJJzos 24 g 2 Naslovi „Malih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „Jutra" vMariboru, Barvarska ulica ter v Celju, Aleksandrova cesta 111 trnu Kolizejski oder priredi dane® «b 20. «ri ▼ »Ionu pri Levu predftavo »Učenjak». — Po predstavi Bena ubogih Maribor* na velikonočni" ooodeljek popoldne. Dobitki: opre®* » spalno sobo. iivaiai »troj, moško kolo. 1500 kg premoga. seienj drv in 500 dragih dobitkov. S^ike ž 50 dinarja. 11779 OfH+t Urejevanje grobov Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar se priporoča za ob-sajenje in oskrbovanje grobov s cvetlicami in pozneje i lepimi tepihi različnih vzorcev tudi pripro«tih po nizkih cenah. Vrtnice (nitke in visoke), vrtnice plezalke, ciprese itd. Cvetličarna na Sv. Petra cesti ima vedno sveže in suhe vecce, trakove, šopke. — Oskrbi cvetlične aranžmaje. Vsak dan sveže cvetje itd. 111S2 Vsakovrstne vožnje sprejmem po najnižjih cenah Prevzamem tndi vožnje stavbnega materijala ta celo stavbo. — Vinko Krže, Trnovski pristan štev. »2. 8210 Avto-taksno oodjetje prodam ali oddam. Karlov oglasnem oddelku »Jutra«. 11528 FRANC FUJAN krovstvo b taloga l »Zanesljiva«. 11440 Gospodična katera je absolvirala trgovsko šolo ter ima več le* pisarniške prakse, išče — šluibe. Gre tudi 1 do 2 meseca brezplačno. Ponudbe prosi na glasni oddelek — »Jutra« pod »Pridna 441«. 11441 Mladenič s kmetijsko šolo in trgovskim tečajem, trezen, samostojen. išče službe. v trgovini, v skladišt-u aii ta pieamiškeca rraktiksnta-Ponudbe na oglasni od^e-!ck i»3 mačko »Zan"'iiv 55«. 11576 Boljše dekle z dežele zmotno nemščine, išče sluibe k otrokom — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop s 1. majem«. ' ' 115S0 Privatni uradnik spreten in marljiv, zmožen slovenščine, srbohrvaščine. nemščine in itali-Jamšč:ne. išče sluibe za takoj. Ponudbe na ogi odd. »Jutra« ood »13. april 11584 Šivilja dobro : run en a t>eri- la. ilfe =lnfbo pomoSnice aJ! kot hilna Rv2:a. Gre majhno p^ačo. Ponudbe na »glasni oddelek na Aloma Compa-ny. Ljubljana. 11592-a Začetnica s šestmesečno prakso v pisarni išče službo blagajni-čarke, strojepiske ali sl-čno Ima absolv. meščansko šolo Cenjene ponudbe pod šifro «Vestna» na Aloma Compa-ny, Ljubljana. 11592-c Pisarniške službe išče mlad brezposeln* uradnik, ki je ravnokar odslužil vojake, s 41etno prakso pri železnici in županstvu kot kandidat m. kategorije — z znanjem sloveskera. srbohrvatskega in nemškega jezika in vseh pisarniških poslov. Na-rtopi takoj in gre povsod. Ponudbe na oslasni oddelek pod šifro < Vest en 19». 11605 1000 Din takoj dam oemu, ki m: preskrbi primemo službo rač. uradnika pri kakem rudniku — ali skladiščnika, event. tudi ura«inega sluge pri kakem večjem podjetju. Zmožen sem perfektno slovenskega. nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi ter vseh pisarniških poslov. C-enj. ponudbe pod šifro «Xujno potreben* La oglasni oddfckk «Jutra» 11541 Bcljfse dekle čedno, išče v s vrh o izpopolnitve v fini kuhi. službo v kakem kopališču, toplicah ali letovišču. Ponudbe s pogoji na oglasni oddelek «Jutra* pod «Sesona 1937» 11573 Lesne trgovine popolnoma rmoi-T-r: v knjigovodstvu korespondenci. v sloven-^ni, italijanščini in nemščini, z večletno prakso na parni žari-prvovrsten prejemale**, v- r-ziran v vseh vr?tah le?a ter Ui^nžr-"" več let tndi - T*s-fiji, ž-li rremeniti siiftbo, ali pri? to p: »2 k "t družabnik Ponudi« na oglas, oddelek »Jutra* to d značko »Dobro mesto 15*. 11540 Krojač z dvajsestl etno dunajsko prakso, izprašaš krojaški mojster rs Duna^. odlikovan z dvorno, ieli slufbo kot poslovodja pri krojaškem mojstm ali vdovi. — Jakob Mohorko, pri Kar'u Juršič. Maribor. Aleksandrova 36. 11559 Knjigovodja- biiancist kor^vspo-ndent ta slovenski, rrbohrvatki jn neirfki jezik. verz:--n v v*eb p-lsar-sffklh posili, popolroma sa-moftoi"!! in zan—sl".v uradnik. s -rns rerer°n--.mi. i^f- ta takoj. r"nj. ponr "r^ na upravo «.Tmra» v Mariboru pod »Stalno 11S58 Natakarica Ieli premenita službo. Naslov Dove oglasmi oddelek «Jutra». 11665 Livni mojster priden sodelavec, trezen — veščak v armaturnem in okovnem livu, ieli spremeniti svoje mesto. Ponudbe zaprošene pod «LivnI mojster* Da oelasni zavod K vičič, Maribor. 11655 Prodajalka izučena trgovine mešanega blaea, z večletnimi izpričevali. želi premehiti službo. Cemjene ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Maj 5». 11678 Natakarica išče dobre sluib*. prevta-me tudi klet. Nastop takoj. M. Barlič pri g. J Podlogar, mesar. Trbovlje. 11737 Plačilni natakar prvovrstna moč. star 30 let. vešč več jezikov, zmožen večje kavcije, ieli sluibe na seli;, v prvovrstnem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifre »Sezija 27». 11635 Izučena prodajalka v galanterijski in modni stroki, modistinja — išče službe, event. gre kot blaga jničarka aii samostojna voditeljica trgovine. — Vloži od 15.000—30.000 Din kavcije. — Ponudbe na po-oruinico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Zanesljiva« 11440 Šoferska šola -preiema in izobražuje kandidate za samostojne šoferje. — Dame in gospode sprejemamo vsak; dan Pouk je soliden in uspeh s.gu. ren Zahtevajte prospekte Pojasnila daje Auto škola v Zasrrebu. Kaptol 15. Telefon 11-95 76 Domačo učiteljico za pouk sedemletnega dečka sprejmem za dve uri dnevno. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Pouk Ljubljana.. 11728 Gospodična želi sprejeti instrukcijo šolskega otroka ter izdelovanje ročnih in drugih lahkih del pri boljši obitelji. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro ♦Vzgojiteljica*. 11613 Inštruktor t dolgoletno prakso. inš$u-ira v vseh gimnazijskih predmetih Ponudbe ca ogL oddelek «Jutra» pod tnačko »Filozof«. 11648 Pletilja sprejme delo na dom. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod »Stroj 80-5«. 11410 Izurjena šivilja gre delat na dom. Priporoča se ta vsa damska d-ia-Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 11760 Trgovski potnik i dobro uveden v Srbiji, v j Makedoniji kakor v samem Beogradu, ieli taitepsna t kakršnemkoli ie predmetu. Najboljše reference. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »838«. 11314 Zastopnika v Mariboru in okolici išče ta dobro idoč špecerijski predmet stara renomirana tovarna Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Arilen 33«. 11461 100 Din nagrade je mogoče dobiti dnevno. Pišite s uriloeo znamke 1 Dia J. Otrin, Rcvte. Logatec. 11626 Trgovcem podjetjem itd., kateri nimajo lastnera pisarn, osobja. urejuje in vodi knjigovodstvo prvovrsten strckovn:ak Priie tudi na deželo. Vprašanja pod «3r*ez na Cilasni oddelek »Jutra». 11706 Postranski zaslužek l.-hek. si lahko gospodje in daste na svojem do=a za- i -luiijo 20-25 Din : a dan j brez vsakesra znanca Za ■ materija! In odjem če"a ' dobite polnilo, za katero, i kakor tudi vzorec in t-> uk pošljete 10 Ka Ta zr.e- j s'k pa s» Vam rti«, ako j delo sprejmete. — Nobena j prevara. Ponudbe na ro-1 druinico «Jutra» v Miribo- ■ ru pod šifro »Ca? ;e zlst<-.. i 11537 ! Akviziterje revizorje in kolporterje sorejmetno za vsa mesta v SlovenijL Delo lahko zaslu-iek dober. Javite te pismeno ali osebno v upravi »Domačega lista«, Sv. Petra cesta 24 11636 Reprezentativne gospode in dame sprejmem za raz-pečavanje drž vrednotnih papirjev proti visoki proviziji. Inteligcnti in upokojenci imajo prednost. Po-izve se ali pismene ponudbe oglas. odd. »Jutra« p. »Reprezentativen« 11582 Hrastovi stebri za ograjo, 270 X 10 X 14, natrrodaj. Rimska cesta št. 16.' 11368 2 oblekci i« surove tvile ta deklici U do 13 let prodam. Na ogl&d vsako dopoldne. — Naslov pri oglasnem .odd. »Jutra«. 11331 Vinske sode od 300 do 800 litrov, v dobrem stanju, prodam. M. Soklič, Trnovto, Ljubliana. 11417 Vrhniško opeko trboveljski premog ia bukova drva nudi najceneje Lovro Krie. Trnovski pristan 12. Postrežbo točna! a Drva hrastove parketne odpadke od iage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja aa dom parna žaga V Scag-netti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. S6 Otroški voziček ta sedeti in leiati. po-nikljan. dobro ohranjen, pro-jam ta 490 Din Mestni trg 9. L 11646 Otroški voziček dobro ohranjen, skoro nov, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11631 Vozila elegantno kočijo, lovski voz. popolnoma nov. pol-rabljeno kočijo, par nove in par polrabljene konjske opreme. skupaj ali POSimezDO. proda Rudolf Straus, Dunajska cesta 64. 11606 Površnik jako dobro ohranjen, za dečka od 8—1" let ter skoraj nove rjave čevlje štev. 34. jako ceno naprodaj. Slomškova 23, I. levo. 11556 Več kioset. sedežev javorjevih, bukovih in hrastovih proda" po izredno nizki ccii Repše. Ljubljana, Poi:anska ces-ta št. 21. 11754 Ugodna prilika za nakup šport, moških in ženskih pasov, bičev (gaj-ieH. Jermena, goie. prodajam rti: razprodaje po znižanih cenafc. — Franc Pod-bovšek, Naklo. 11518 Čevljarski stroj in klavir prodam. KmIov v oglasnem oddelku »Jutra«.' 11598 Kopalno banjo peč in veliko zrcalo prodam Križevniška ulica 11. L nadstr. 11579 Radioaparat trocevni, s slušsli in akumulator naprodaj ra 1V10 Din v brivnici Hešik. So. Šiška. 11687 Oglje, premog, drva prodaja Poračnik. Bobori-?eva 5 Tabori. — Tel»fon št 3059. 11689 Eksistenco si lahko pridobite z zastopstvom prvovrstnih novosti moških in ženskih potrebščin in sicer na lastni račun, za kar ie potrebno nekoliko kapitala. Pojasnila v nedeljo in ponedeljek v hotelu Lovd v Ljubljani, soba 1. 11747 Za okna prodam škate? in zunanje okvire- v=e iz meceen:. ve-Fko«t 170 X 100. — Matej Pirih. mizar. Višnja gora. Dolenjsko. 11673 Pogonsko verigo za S-tonski auto urodao prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 11690 Vrtnice visok« in nizke. trajrVe. "o-v-tiča^ rrmnvj*-. romelje. dali-e. kar«. c'adi:ole. navada- in dvojr.ate berorlje, amarilis. tuberoze. različae rastline in cvetlic za okras vrtnih balVosov. dvoran itd. priporoča Ivan — r-- v—-Ljubljana. Gradišče 12. 11680 Lovci, pozor! p-.tko M S'|-flnauer. Bfl-h'- r"--. ft- r-,, t-. S p - ■ V. od «ka*a»irs ^ezal-^n v^ik-r* r—4*llra prodam radi odpetovanja p^d ceno. Arton Peterman. Ja-vondk ??. 11656 Pletiini stroj radi bolezni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* 11755 Hrastovi koli v vseh dimenzijah poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 11718 Od ponedeljka prodajam poceni različno pohištvo, posodo in obleko. Mak, Breg, 20.m. 11734 Elegantna jedilnica črna. a o v a. naprodaj v Ljubljani. Naslov v ogl«. oddelku «Jutra». 11697 Diro na peresih pripravno za trgovca prodam. Poizve se v trgovini v Korunovi ulici št. 7 — Trnovo. 11696 2 izložbeni okni in vhodna vrata po nizki ceni proda A. Paaschin — Ljubljana. Wolfova ulica 6. 11710 Šunke najfinejše, garantirane, neslane. priporoča I. Buzzoli-ai. Liagarjeva ulica, delikatesna trgovina. 11684 2 starinski skrinji vloženi, proda Tone Zupančič. Višnja gora. 11570 Vodno turbino 70—so k. e. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 11654 Elegantno jedilnico imo politiraao, ceno proda strojno mizarstvo Andiovic, Domobranska cesta — na Poljanah, nova stavba 11745 Zidne opeke imam 50—100.000 komadov za prodati. Naslov opekarne v oglasnem oddelku Jutra. 11756 Mizarji! Tmarr VfcČjo Zalogo VSako-vrstnih oklenjenih plošč (Sperrplatten) v vseh dimenzijah. — Ignacij Repše, Ljubljana. Tesarska ulica 8 (Karlovska cesta). 11733 Furnirja iz ainerikanskega oreha večjo množino prodam kvadr. čevelj po 1 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11714 Slušalo za oglusele i dvojnim mikrofonom ceno prodam. Na ogled v trgovini Goldstein pod Trančo 11715 Bukovih drv pol suhin ima 20 vagonov ta takojšnjo dobavo Karol Paulin, Novo mesto, poštni predal. 11663 Moško kolo prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 11767 Moško kolo dobro ohranjeno, naprodaj za 900 Din v Vošnjakovi ulicj IS (vis-a-via skladišča gor. kolodvora). 11735 Motor 2 k. s., malo rabljen, ekonomičen in v brezhibnem stanju prodam radi nakupa auto m o bila. Naslov v ogL oddelku »Jutra*. 11707 Vsled opustitve detajine prodaje koles prvovrstnih znamk, prodajam iste po neverjetno tn:fani cenL — O. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva 11. 11755 Otroški voziček naprodaj: Bežigrad. IV mestna hiša, II. nadstropje, desno. 113S4 Radio-aparat ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11577 Srebrn denar 4003 starih srebrnih eno-, d v o- in petkronskih novcev prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Srebro*. 11661 Prostovoljna javna dražba popolnoma novih šimi in drugih damskik. mo-ških in otroških čevljev bo dne 14. aprila od 9. ure naprej v pritličju na Starem trgu št. 26. Vzklicna cena izpod 100 Din za par 11729 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova uL S. Hlode hrastove ln smrekove kupuje parna iaga V Scag-netti t Ljubljani. 252 Srebrne krone kupuje is plač* dobro r Čuden. Ljubljana. Prešer-nov« aliea 1 ŽS£ Pozor! Kupujem stare moške obleke. čevlje, pohištvo Hd. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — A. Drame. Ljubi :ana.. Gallusovo nabr. št. 29 11625 Hrastove hlode obrabljene 290 cm dolge, 15—30 "cm široke. 44 mm debele. — 255 cm dolg«, 18 do 30 cm široke. 54 tam debele, tadi v dolsrosti od 265 cm in druge mere kakor zgornji, kupim. Ponudbe fraako obmeja aE postaja na E. Griinschlag, Graz, Frauengasse 7. 11572 Moške obleke čevlje, pohištvo itd., vse staro, kupim. Pismene aii ustmene ponudbe na naslov Jureti i. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27. 11782 Elektromotor 1 M—2 HP kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Elektromotor*. 11719 Otroški voziček dobro ohranjen kupčm_ — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »VoziSek 16». 11717 Brek dobro ohranjen, za 8—10 oseb in koči]o ta 2 konja v istotakem stanju kup»im. Ponudbe z najnižjo ceno in op-s-om vozila na oglasni oddelek »Jutra* po d tnačko »Najnižja cena*. 11700 1 vagon hmelovk od 6 m naprej dolgosti — kratke rasti, kupim. Ponudbe z navedbo cene in nakladalne postaje na podružnico »Jutra* r Celju pod »Dobre hmelovke*. 11649 Razne predmete malo rabljene, fino izdelane hrastove stopnice z ograjo. 4 m dolge; lesena vrata za klet: leseno stene«. 490 cm 1 dolgo. 315 cm visoko, vrata s st-eklom: 2 krLni železni ! vrati 250 2 ogledala za izložbe, 2 m visoka, 75 cm j široka; leseno steno t obešali ta obleko. 3 lončene j cevi za dimnike proda Feliks Urbane, Ljubljana, i 11702 Motorno kolo BSA malo rabljeno, proda šošte-rič, Petan š: Erker v Ljubljani, Besljeva cesta št. 20. 11688 Harley Davidson motorno kolo. eleknromooel 10/12 HP, s prikolico, malo voženo, v najboljšem stanju. z vsemi pritiklinami prodam ta iio.500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* rod pod «Zdravaik». 11755 DKVV-motor toceal naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra». »Ford* avto dobro ohranjen in v brezhibnem stanju, prodam ta 10.000 Din Naslov ▼ ogL oddelku »Jutra»- 8238 Tovorni avto S-tonskL ▼ dobrem stanju | ugodno prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku «Juira». 11251 2 automobila malo rabljena, v brezhibnem stanju, z garancijo, pripravna za avtotaio. 1 od teh štirisedežen, dru*ri Š€>stse-iežen. ugodno proda A. Laafret, Ljubljana — Dunajska cesta 22. 11723 Rabljenih avtomobilov največja izbira različnih znamk. 2, 3. 4 ia 6 sedei-nib po neverjetno nizkih cenah nudi O. 2niek. Ljab-l:ana, Tavčarjeva ulica U. 11755 Vozila lahko kočijo, malo rabljeno. kune - vez. ikorc nov, Fiat auto. 1S'24 HP. poitovorni. z električno razsvetljavo. ? povsem novo Mi-smmo. r.ašinerijo v redu. rezervno luksuzno karoserijo i vsemi rezervnimi deli ugodno proda A- Boječ — Stična. 11662 Industrijsko podjetje solidno, išče 60.000—100.000 Din kapitala ta takoj ali v teku dveh mesecev, za povečanje obrata. Povračilo vsak čas zajamčeno. Ponudbe pod »Primerne obresti« na oglasni odd. »Jutra«. H624 15.000 Din nujno rabim ta dobo 6 tednov proti visokim ob-restim. Večkratno jamstvo z zalogi blaga. Garancija poljubna. Čenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Trenotna zadrega« 11617 Šiviljo s karčialom 4>Xi—5000 Din sprejmem kot družabnico v dobro idoče splošno krojaštvo. — Naslov ▼ oglasnem oddelku 0 varonov. Ponudbe na orlas. oddelek »Jutra* pod <5:. 1S54». 11659 Zemljišče ob prosri južn- železnie«, tolee tovarne «Satu*nw» v Mostah, v ikunni tz^j«*ri 24 ^>3 m» naprodaj Ze'o primerno v«-čis skla- dišča aD taloce kakor tudi za industrijo Izpeljava iastn^ea tir* omogočena « majhnimi stroški, ker je industrijski tir tik ?red zemljiščem l* izpeljan — Naslov t oglasnem oddellrm »Jutra*. S237 Parcelo v izmeri ca 2CO>—S(X»0 m« kupim takoj na Mirju ali Pod Rožnikom, event tudi manjšo v mestu Ponudb z navedbo cene m" na oz!. oddelek »Jutra* pod šifro »Parcela 2000». S234 Večjo hišo s dvoriščem ali vrtom kupim v centru Ljubljane — proti takojšnji gotov:ni — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «Več:a hiša ▼ Ljubljani*. 8233 Vilo eno- ali dvodružinsko. i lepim vrtom in »olnčno le-eo. na Mirju. Pod Rollikom aii v bližini cerkve sv Jožefa kupim proti takojSnji gotovini — Ponudbe t navedbo cene na oelasni oddelek «Jutra» pod šifro »Vila*. £232 Enodruž. hišico prevzamem proti užitku ra plačilu. Cenj. ponudbe pod »Jamstvo 77« na ogla.-tii oddelek 11401 Vila moderno zidana. v na}-bliiji okolici Zagreba. 7 sob z vsemi pritiklinami (veta fDiele), kopalnica itd.), 1 oral temljišča (vinograd. »»dni vrt) lastni vodovod, gospodarsko poslopje. 25 minut od električne. napodaj ta 400 «00 Din. Plačljivo v gotovini. J. Wagaer, Zagreb, U<"» hr. 9. 11591 Umetni mlin in tovarno ta olje prodaš radi druiiajJuh razmer. — Pogoje pismezc ali u*t-meno. Kje. peve oglasni oddelek »Jutra« "11571 Hišo eno- ali dvodruiinsko t Ljnbljani ali na periferiji mesta kupim proti takojšnji gotovini. Ponudi« i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mimi dom«. 11589 Tihega družabnika sprejmem k te vpeljanemu kovinskemu podjetju. Potreben kapital ali kredit 50 do 100 tiso«. Dober taeiu-iek zagotovljen, lahko brez osebnega sodelovanja^ Ponudbe je podati ni oglasni oddelek «Jutra» pod ♦Kapital ali kedit». 11749 Družabnika i kapitalom sprejmem v tr-eovino oešaneea blaga na Gorenjskem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 11754 1500 Din posojila rabim nujno proti sigursi garanciji Vrnrm v s * mesecih 1700 Din. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod «Sizurao 17». 11770 30.000 Din aajao rabim za dobo 6 mesecev peoti visokim obvestim ia proti jamstvu. Cenj penudb« na orias. oddelek »Jutra* pod »Nujno S4». 11711 Hišico t vrtom kupim v Ljubljani, na periferiji ali v oko'ici Cenj. ponudbe pod »Ob vodi« na oglasni oddelek »Jutra«. 11409 Trgovsko hišo manjšo, v Ljubljani aa aa Gorenjskem kupim v e*ai 150.000 Din Event. vzamem dol*o idočo tudi v r.aj'm. Poaudbe na oglas. odde"ek «Jutra* pod »Eii-ten*' 00. 11509 Vilo ali hišo z vrtom kupim v Ljubljani ali bliinjem predmestju — samo v tdravi, solačai Ponudbe z navedbo slra.ne cene na ogdaaci odd*>k »Jutra* pod »Plafam taicj* 11633 Pekarno dobro idočo. - trgovi-.o, Sn tobakam-o in posestv.-,, v dobrem stanju, ugodno prodam. Vivod, Laško — 11317 Kupim hišo dvo- ali večdruiinsko, i manjšim vrtotr.. v Ljib';ani. Mariboru. Celja, al;'Laškem treu. Ponudbe z nata- -:-a opisom ln ceno na na-lov: Ivan Krajnc. Ljubljana — Gcsposvetska cesta št. 13 11645 Enodružinska hiša z vrtom, v mestu naprodaj. Maribor. Ruška "»t; 33 11640 Hiša z njivo in sadoaosnikom 2 -n!a, bo prodana na draibt at>rila t*ri oVrajri»ra Sfu v Sov. Bistri'*! ob '.'< uri dopoldne. Na:mar i ponudek 4994 66 IVa Uaiaejša roja=Bila tri Alojru LurSzku. Prag^rsVo. 11774 Vilo v Rog. Slatini šesto ječo iz ? sob. 2 kuhinj. jedilne »hram'«. dv*h k!«tL hleva za f Ivino ia svinje. 2 vrtov. .xdoaos-i-ka. vinog-ada. njive in travnika, skup,1" S orale — proda Aston Sib-rl, Rogaška Slatina. 8807 Prijazno domačijo radi bolesmi prodam poju-rsnjem za M 000 Din v Rulni dolini XVTI/I2. I160O Parcelo t krasni legi blizu parka poceni prodam. — Pismena vprašanja oa podružnico •juira» v Maribora pod Iifro «Cgodna prilika«. U639 Maribor kavarna, gostiln*, mesarija r večjem krajo, mlin, po-■estva, hiše in stavbišča scodno naprodaj. Ifaafovi Ha-stan, Koroška cesta !0. 11778 HJseBeaHHHHeBeBHeBsasegiBtBHHHKB VUa v bližini via-ie naprodaj Douise na oglasni oddelek •Jnrra« pod «VHa 31». 11731 Enodružln. hišico s vrtom vzamem v naje« ia par let. Cenj. ponudb« pod »Takoj 444» na ogtaa. oddelek < Jutra«. 11408 Hišo v Ljubljani tnonadatropno, v mestu pro- ,iam za 73.000 Din, event. jo tudi zamenjam za enodružinsko hišo v Novem mestu na prometnem kraju. Ponudbe na orla«, oddelek »Jutra« pod «>ovo mesto*. 11703 Hiša i J sobama, kuhinjo, kletjo, hievom in šupo. ter zele-njadai vrt ia njiva, vse v dobrem stanju, ua lepem ?rostoru naprodaj za 38.000 'in — tudi na obroke. — granuvanje po-osto po dogovoru. — Franc Re-panšek, Domžale 149 11507 4 1 Jam r Realitetna pisarna dražba z o. t Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: VILO, dvonadstropno, 4 lepi stanovanja, velik vrt, Pod Rožnikom — 360.000 Din; VILO, enonadstropno, no-vozidano, 6 sob, pritikli-ne. lep vrt, 3 minute od pošte — 300.000 Din; HISO, enouadotr., 3 prostorna stanovanja, 1000 m3 vrta, mestni del Eož-ne doline. Din 210.000; HISO, dvonadstr., več stanovanj, eno takoj proeto, prostorno dvorišče — ne 1aleč od šišenskega kolo-— 170.000 Din; HISO, dvonadstr . 2 lokala, skladišče, 2 veliki stanovanji. center mesta. Din ZP.OM; HISO, enona-dstr., gostilna, prostorno stanovanje, tik Tabora — 250.000 Din; HISO, novoiidaao, 5 »ob, sritiiline, nedaleč tramvaja, Vodmat, 105.000 D; VILO, predvojno, lepa lega, velik vrt, prostorno »tanovanje prosto, blizu trsmvaja, Vodmat — Din 175.000; HISO, pritlično, v rjridiSja :! veliki sobi. v manzardi enako z vsemi pritikllna-mi, Krakovo, 55.000 Din; H150, pritlično, 1 stare vanje, gospodarska poslopja. velik vrt, Krako-vo. Din 60.000; VILO, visokopritii&io, no vozidano, industrijski trg Gorenjske, lepa lega, pri kolodvoru. Din 75.000; VILO, enonad stropno, velik vrt, eno- ali dvodru-7.laško. Rožna dolina — Din 165.000; HISO, visokoprMičuo, ta-dnstrijski kraj Notranjske, blizu kolodvora — ?adni in selenjadni vrt, Dia 43.000; HISO. visokoptitlično, ob (iruberjeveui kanaiu. 1500 m! vrta, Dia 75.000; HISO. visokopritlično, 3 parketirane sobe, lep in ograjen vrt, Trnovo, Din 135.080; HISO, uinadstzopno, itiri-.-taaovanjslto, t centru Ljubljane, Dia 310.000; VILO, novozidano, dvosia-novanjsko, prostoren vrt, Pod Rožnikom, 110.000 Din; HISO, ecoJiadstr., Trnovo^ 14^0 m3 vrta. več stanovanj — 155 000 Din; Poleg tega večje Stavilo stanovanjskih hiš, vil, trgovskih, obrtnih objektov, v Ljubljani, na da-želi — kmečka posestva, graščine. Industrije, stav-feča itd. 11738 S S B H i H H H GB H H B H izide že v soboto zjutraj. Zunanje naročnike malih oglasov prosimo, da naročijo oglase že v prvih dneh tedna, da bomo mogli točno in v redu izvesti naročila. Oglasni oddelek «Jutra». 121 a HI H H m m a H H 35 i 13 Primeren prostor [ Boljša stranka za ureditev pekarne iščem išče stanovanje za 2 osebi, v mestu z ali brez prodajalne. Pismene ponodbe na oglasni oddelek « Jutra«. 11744 J M Realitetna pisarna družba is o. « Sv. Petra c. štev. 18 odda: VETOTOC v ljubljanskem predmestju, soba za stanovanje, 1500 Din; TRGOVKO z meš. blagom v mestu na Dolenjskem, dobro založeno, proti gotovini ali kavciji; TRGOVUfO v mestu aa Štajerskem, zelo prometno; potreben kapital Din 100.000; VEG DELAVNIC v mestu in okolici. 11752 Zemljišče (njive) dobro obdelane in pregno-jene oddam takoj v najem poleg tovarne cSaturnus« v Mostah, v skupni izmeri 26 000 m' — in sicer enemu ali veS reflektantom — Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 8236 Enodraž. hišico z vTtom vzamem v najem za par let. Cenj. ponudbe pod »Takoj 444« na oglaa-ni oddelek »Jutra«. 11408 Dalmatine!, pozor! V najem dam lokal za vinotok ua prometnem kraju tik kolodvora. Najemnina majhna Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 11652 Obsežne prostore u delavnice ali skladišča, v bližini glavnega kolodvora oddaja posamezno ali Vmpno s majem v najem. Jfaslov v oglasnem oddelku ♦Jutra«. 11691 Lokai v sredini mesta, ali pripraven prostor, odgovarjajoč Jpeceriji, Hčeni za takoj. Ponudbe sprejema oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova. 11679 Damsfci salon ta klobuke prodam z zalogo vred v centru Ljubljane Pismene ponudbe: Privšek, pod •Maksimiljan 42». 11620 Železniški uslužbenec z manjšim posestvom želi znanja v svrho ženitve z gospodično 20 do 26 let, najraje z deželo, neoma-deževane preteklosti s «) tisoč Din premoženja. Resne ponudbe na ogl. odd «Jutra» Maribor pod «Mni». 11781 --- nestle-ovo o JEČ JE BRAŠNO h5tpuka muki za REKONvaLeseeNTC i «T4*" KUBOUS «UMM HU*" , ml ■ Mm - hoou> Za zdravje Vaših otrok je Ne-steljeva moka za otroke najbolj priporočljiva ijuuuui n u j..« j.iuijjuuliui •innrnnDti Velika izbira lepih modnih, drap, sivih in drugobarvmtt finih čevljev za dame. Razni otroški čevlji kakor tudi čevlji ročnega, zelc lepega in trpežnega izdelka, po zelo nizki ceni. Se priporoča franja snoj Prešernova ulica 32 Trobente vse blehinstru-mente, t e 1 o v. rogove hitro in precizno popravlja in pregiašuje Alfonz Mih Ljubljana Mestni trg št. 3 poleg magistrata Stari inštrumenti se vzamejo v zameno ali pa kupijo. 117/U Angora mačke mlade, naprodaj na Dunajski oesti 71. 11727 Klavirje harmonije na obroke in posodo svetovno najboljše: Steinway. HOlzel. BOsen-dorfer, FSrster Stingl original ete dobite le v ve-liki zalogi in izberi strokovnjaka in bivšega uii-telja »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK LJubljana, Mestni trg it S (poleg magistrata). 117 Glasovirje in harmonije oglašujem, popravljam strokovno tn ceno I Tudi potu. Jem) Naročajte po dopisnici G. Jurasek. Ljubljana VVoUova ulica 12. <0 Nemščino in klavir poučuje po ugodni ceni dobra učiteljica. Istotam na razpolago klavir za vajo — Osebno se lahko oglasite med ti in 2. uro. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 11695 Klavir dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11676 Klavir starinske vrednosti, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naelov v oglasnem oddelku «Jntra». 11748 Klavir dobro ohranjen, naprodaj v Groharjevi ulici št. 5. 11732 Lažja jetika! Zavod dr PeSnik-a za Lažjo jetiko, na gori J4nina. ob-Sina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din. 8070 Sopotnika za potovanje z avto po Sloveniji želim. Ponudbe pod »Stroka« na oglasni odd. »Jutra«. 11527 Za izvoz jajc iščem zvezo ■ izvozno tvrdko. kateri bi dobavljal dnevno vočjo množino jajc. DopisS na oglaani oddelek »Jutra« pod »Izvoz jajc«. 11508 Portorose Pension Fortuna. tik ob morju, oddaja sobe s hrano v aprilu ln maju po 24 lir dnevno. 11529 Gospodje I dobe sveže gum. špecijali-tete. najfinejše, tuoat 40 Din, frank o Diskretna postrežba. Drogerija Kranj 11483 Pacijente vseh vrst govornih hib sprejmem v zdravljenje. Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Ječanje in bebljanje« 11554 Pavel Nedog čisti Kemično in barva vse obleke in sukna. Žalne obleke izgotovr v 24. arah najceneje m najsolidneje. Ma#2 33 MARIBOR Rizlm ttlK' U upu jem zlato in zlamike, briljante in bisere po na višjih dnevnih cenah. R. Almoslechner Celje, Prešernova ulica it. 1. 7384 si nabavite «DOKO» čevlje. V enem letu si prihranite lep znesek, ker se ti čevlji nosijo mnogo delj časa, kakor drugi. ,V zalogi čevlji za gospode, dame in otroke od preprostih do najmodernejših. — Trgo= vina e:DOKO» Prešernova uli= ca 9, dvorišče. Odvetnik dr. Vladimir Knaflič I se je preselil in ima sedaj svojo f pisarno na Miklošičevi cesti št. 16-II. Klavir.il! Tovarna in zaloga klavir^ Jev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravila Oglaševanje ln popravila za Konsevatorij in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka Točna postrežba in zmerne cene tudi na o b r o k e. — Izdelovalec klavirjev R. VVarblnek, Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev 5/1. 11677 Jajca za valenje, pristna, Plin-nuth, proda Anton Kova-dič, tovarna peči. Rožna dolina ) d. par. 11597 Zastonj lahko vidi vsak najlepše konje iz Ljubljane, bivšo last hotela Slon. Na ogled so na cvetno nedeljo ve« dan pri konjskem mesarju Rudolfu Pušnik na Rimski cesti št 19. Od teh konj mesto ter sveža in tolena mast teh konj bo naprodaj od ponedeljka na Tržaški cesti št 2 ia v podružnici v Mo*tab Istotam »e priporoča salama in Sunka po Dia 10 kg. 11722 Nemški ovčar ki sliši na ime Hajduk, se Je zatekel. Kdor ga najde naj ga proti dobri nagradi odda pri g. Mišiču, pulkar-ju v Kranju. 11724 l (Bambergova hiša, kjer je Del- f niška tiskarna). Telefon 26-11. j Veletrgovina z drobnim blagom s sedežem v Zagrebu sprejme s početkom junija v Sloveniji pri podrobnih odjemalcih drobnega blaga dobro uvedenega potnika Pogoj: znanje slovenščine. Reflektiramo samo na gospoda izredno serioznega in ki razpolaga s la relerencami. Ponudbe pod „Stara t.rdka 32619" na ogl. odd. Jutra. Ne nnHiip - ompoK ekonomičnost oMonja ln vzdrževanja avtomobila je slavno! Mmi ii aedosežei svetovni rekorfl iM vpora&e bencina Železnica: Stroški za 4 osebe na 100 km: 111. raz osebni vlak Din 138* — Avto i 12 HP Peugeot za 4 osebe na 1C0 km.....Din 92'— vstevši vse stoške za bencin, olje, reparature, garažo, državne takse zavarovanja, in amortizacije. Tovarna Peugeot je dovolila za 10 komadov 12 HP potni-šk h, davka prostih avtonobiiov t pa 1927 špecl|»lne cene in sicer za t kompleten avto z električnim pogonom. iajsvetl|avo, b balonskimi piieurratikami duco lakirani, tovarniškim orodjem itd. Vporaba benc na 5 It na 100 km.' Din 39 803'— franco Ljubljana. Vse tipe 1927 kakor 12, 24. 35 HP ter vsi rezervni celi oromptno dobavni od tukajšnjega skladišča. — Nešteti iugoslovenskl Peugeot vozač* so naibeljša referenca za kvalitete avto« mobiiov Peugeot. — Pred nakupom oglejte si naše modele! Avtomobili Peugeot t Generalno zastopstvo za SHS, O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčar eva uL II. Ves veliki teden od 11.-16. aprila 10% popusta Šelenburgova ulica 3. Kuhinjsko opravo to je emajllrano posodo, kompletne kuhlnske garniture iz aluminija, vsakovrstne umivalne garniture, železne postelje, jedilno orodje ter ostale kuhinjske potrebščine dobite v priznano najboljši kakovosti in po najnižjih cenah pri tvrlki Sotaneider & Verovšek trgovina z vsakovrstno železnino orodji in stroji v Ljubljani, Dunajska cesta 16. pri moški in damski konfekciji. Poslužujte se ugodne prilike. Oglejte si našo izbrano zalogo. 1M)1AJ\ MOTOL1LLE COMPA1S \ Gen. zastopstvo za Kralj. S. h. S. Itnm. Velikan, Maribor Zastopstva. Ferum a d. Zagreb, ~ w American Motors, Ljubljana. * r * SVETOVNA ZNAMKA. B1G - CH1EF 1206 ccm, 9i24 HP, dolar jev 495 — CH1EF 998 ccm, 1118 HP dolarjev 480 — SCOU1 598 ccm, 5:9 HP, dolarjev 415— PRINCE 350 ccm, 3^12 HP, dolarjev 333 — Sid car PRINCES dolarjev 185 — Sid-car Scout dolarjev 175'— Električna razsvetljava in s tachometerom. Solventne krajevne zastopnike sprejmemo. Veliko skladišče nadomestnih delov. ' / ■ i___ tovarne Peter Kozina & K= Trite ^ainoveiši modeli se dobe v lastnih trgovinah 4677 a Aleksandrovo cesto UUBLJA11A Breg Iteu. ZO g^g^l^f« Šfjjrii * Zahvala. 4j82 Oo rani in prebridKi izgubi mo;ega nepozabnega soproga Franca Rojnik posestnika v Latkovi vasi izrekamo mojo iskreno zahvalo vsem onim, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se tudi zahvaljujem č. č. du hovščini za spremstvo, g. dr. Tajnšeku za njegov trud in lajšanje težkih muk Nadalje vsem cenj. tovarišem gasil, društva ter sokolsktmu pevskemu društvu za ginljive žalostinke. Št. Pavel pri Preboldu, dne 5. aprila 1927. Žalujoča žena in sorodniki. ZAHVALA. Povodom bridke smrti našega nadvse dobrega bta'a, svaka in strica, gos joda Viljema Bevka izrekamo tem po om iskreno zahvalo vsem on'm, ki so nam na ta ali oni način izrazji svoje sočutje, pokojne nu pa iz kazali zadn o čast. Posebno smo dolžni ae zahvaliti g. župniku in gg pevcem. Iskrt na hvala vsem darovalcem krasn h vencev in cvetlic ler vsem, ki so ga v tako velikem števil j spremili na njegovi zadnii poli. Sv. Andraž v Halozah, dne 3. aprila 1927. Globoko žalujoča rodbina 4646 a Cepin in Bevk. Wally Andretto sporoča v svo:em kakor vimenu svojih otrok Traute, Ra munda, in wernerja žalostno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog oz. oče, gospod tovarnar v soboto, dne 9. aprila 1.1. ob 5. uri zjutraj po kratkem in mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v ponede.jek, dne 11. aprila 1.1. ob ys uri popoldne iz hiše žalosti Vič štev. 91. na farno pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi na Viču. VIČ - LJUBLJANA, 9. aprila 1927. Mestni Doerebni uvod Brez posebnega obvestila. nemoderni ljudje .hodijo peš po svojih vsakdanjih opravkih; praktičen človek sedanjosti pa si bo nabavil kolo, in sicer res dobro blago. — Najstarejše in največje tvornice Evrope (letna produkcija 250.000 komadov) vam nudijo kolo po vašem okusu, najmodernejše in najpreciznejše izdelano, v kakovosti materijala nenadkriljivo in to po tako nizkih cenah, da si ga lahko vsakdo nabavi. Izberite si eno izmed mnogoštevilnih tip in zadovoljni boste ter nam hvaležni Glavna zaloga in samoprodaja biciklov in motociklov «PEUGEOT» za celo Slovenijo ERIK BREUIL, CELJE št. 50. Nekatere izmed tip, ki vam jih priporočamo: P 3 »Peugeot-turist«: Črn okvir z zlatimi traki, obroči v sredi črno emajlirani, ob straneh poniklani; blatniki črni, jekleni; »Peugeot prosti tek«; dve luksuzni masivni zavori; Dunlop-pnevmatika; zračna sesalka in usnja ta torbica s kompletnim priborom. Din 1726. franco vaša železniška postaja. — P 12 »Peugeot-turist«, delavski model«. Isti opis, kot pri P 3, samo z razliko: Dve žični zavori, sedlo ojačeno in na tri vzmete, Dunlop-pnevmatika pojačena. blatniki daljši in širši. Din 1741, franco vaša železniška postaja. — P 13 »Peugeot-Model srednje-evropskl«: isti opis kot pri P 3, samo da so obroči črno-rmeni s Torpedo-prostim tekom in na sprednjem kolesu z masivno zavoro. Vsa kolesa z enoletno garancijo. Vse vrste športni bicikli motocikli, njih nadomestni deli ter oprema vedno v zalogi. Ceniki gratis franko! Ceniki gratis franko! NAŠA ZASTOPSTVA: Ljubljana: Tehn. komerc. družba, Tavčarjeva 6; Kranj: Ing. Majnik, mehanična delavnica; Kamnik: Kregar & Fajdiga; Bled: Franc Satori; Novo mesto: Alojzij Skedelj, mehanična delavnica; Maribor: Divjak <5^ Gustinčič, Glavni trg; Ptuj: Josip Prosnik: Slovenjgradec: Jakob Tišlar; Vransko: Štefan Lamut, Čeplje. Gričar & Mejač. IO spretniii zidanev za večmesečno delo ter podajače in druge delavce sprejme takoj Celjska opekarna, Celje (Spodnja Hudinja). — Pisarna: Raz« lagova ulica 4. 4651*a £esna trgovina na deželi, oddaljena 20 km od železnice — išče ŽENSKO PISARNIŠKO MOČ. — Prednost ima ona, ki je zmožna več jezikov v govoru in pisavi — Ponudbe pod «Ta« koj» na Aloma Companv, Ljubljana. 4675«a i l Pomlad ob solnčnem Jadranu PENSI0N „ DANICA" Sv. Jelena ob Crikvenici. Tik ob morju — Izvrstna kuhinja — Zmerne cene — Vodi Slovenka. Zundapp" najekonomičneje vozilo za vsakogar. 3 prestave, 4.5 HP, balonske gume, legenatna forma, clou sezone. Cena komplo. samo Din 13.000.—. Brezobvezno predvaja tt. Fr. Vor-šič, Maribor, Vrbanova ulica 19. Zahtevajte obširen popis. Dobavlja tudi nove bate (Kolbeu), cilindre itd. za vse vrste motorjev. OCARINJENJE vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljub» Ijana, Masarykova cesta 9, nasproti cari» namice. — Revizija pravilnega zaračunava, nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Vse vrste trgovske knjige kot: amerikanski journali, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne štrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi a svojimi prvovrstnimi izdelki najugodneje A. Janežič, Ljubljana Florijanska ulica 14. knjigoveznica, Industrija Šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Na veliko! 3 Na malol BARVANJE LAS! HaJboljSa ln vodeča anajnka J cEXCELSIOR HENNE, lod Doc. Doniš« & Cie. Paria, barva lase v vsaki ni jami, ne maže, pogrejno ■--irvanj« likljaieno Vrlo hek bi ar. o« laven potto- Jk. Garnitura 86 Din — vanje tvetlo-plavih laa 40 Din, »Esparcette. t 24 arab odstranjuje «rbel, prhljaj U krute. Upadanje prmtane, a aort ta sdravi Ueje zopet rastejo r svojih lepih pramenih. Garnitura 60 Din. «Centilolia», kosmetični tavod II. J. Hojkv Zagreb, Biča SO. — Zahtevajte breaplačne »enike la navodila! 64/ni 99 SPECTRUM" d. d. Inž. Koplsta, Dubsky in Krstič, tvomlca ogleda! in brušenega stekla. Ljubljana Vil, Medvedova ul. 38, tel. 343 Zagreb. Beograd. Osiek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, tnašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih In oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala k<' Moč osebne«?* sugestij, h pnoze, o-ebnepa magnetizma itd. Najpopolnejše metode! Popolen us peh zajamčen 1 P