The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII." CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 14, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 191 ŽITA DELUJE Z VSO SILO ZA SINA OTONA Časopisi so z lažmi in hujskanjem zlomili ge- Obeta se delo za 40,- neralno stavko v San Franciscu Časnikarski magnat William Randolph Hearst je bil vodja j proti-delavske kampanje. Javnost in delavce se je prestrašilo z "rdečo revolucijo." 000 mož v Cle-velandu NEW YORK, N. ,Y. — Dnev-; stavko ožigosal kot 'revoluci-| ni časopisi v San Franciscu se jo'." Potem isto poročilo nadaljuje, j da so časnikarski magnati splo-| klavna zavira proti povrnit-^ monarhije v Avstriji so javno bahajo, da so oni zlomili države Male entente, ki generalno stavko, katero so pro vidijo v akciji grožnjo za Slasile delavske unije iz simpa- šno napadali tajnico Perkins, svojo neodv' t ! do Pristaniških in ladijskih ker ni hotela pogoltniti njih 1S" ' j delavcev. Stavka kot znano je teorije, da se generalna stavka LONDON 13 avg — Bivša traJala samo štiri dnL VodJa utegne spremeniti v revolucijo, atrijska cesarica Žita ie za zl°mitev stavke je bil Pol«o paro na delu, da pribori [časnikarski magnat William '°3emu najstarejšemu sinu 0-jRandolPh Hearst tonu "-jii-aicjseiiiu sinu M"! H0 j avs^rijski prestol, akorav- Zgodba o celi aferi je podana iiav^ZaVe entente njenim v julijski izdaji mesečnika "Edi- 'acrtom — ______ Kot rov, m odločno nasprotujejo. Se je zvedelo iz dobrih vi- sveiovaViaIijanSki kr°gi Ziti in dll> aa naj postopa počasi °prezno, če noče, da se ji lgra pokvari. rj v. nof Clm an§leški vladni krogi ®]o govoriti o Zitinih monar-g0v^cnih načrtih, pa so smešili Se JSCe' da bo Princ Oton, ki aJ mudi na Švedskem sku- sal dobiti Prin, roko neke švedske Kda Neki diplomat je iz- Zit ni dvoma, da imata tor and Publisher" pod naslovom "Dnevniki so pomagali zlomiti generalni štrajk." Kot razvidno, so se lastniki časopisov v San Franciscu na dan, ko se je generalna stavka začela, sestali zgodaj zjutraj na konferenci, na kateri je bil John Francis Neyland, ki je legalni svetovalec Hearstovih listov, izbran za voditelja. Hearst je telefoniral navodila iz Anglije. Potem se je začelo premiš- ki bo poplavila vso deželo. "Strategija Neylanda fn tova- ; Zvezna pomožna akcija dela načrte za izboljšanje jezerskega obrežja med Avonom in Willowickom. Potrošiti se ima $100,000, 000. $ Včeraj je bilo sporočeno v javnost, da vladni inženirji za Federal Relief Work delajo načrte za velike izboljšave na o-brežju jezera Erie Iv razdalji 15 Gledališča vabijo m f« • i» • n kačjega pridigarja SYLVA, North Carolina, 13. avg. — Rev. Albert Teester, ki se je pred tednom dni pustil vpičiti na roko od kače klopotače "za večjo čast in slavo! božjo," in ki je na poti okreva-; nja, čeprav ni po svojem zatrdilu imel nobene zdravniške po-1 moči, je danes prejel vee ponudb za nastope v gledališčih, v radiu in v velikih mestnih cerkvah. Hribovski pridigar pravi, da sicer ne išče reklame, rišev je zdaj začela delovati — milj, med Avonom: in Willowic-že v četrtek je bila generalna j kom> za katere ge utegne evaa_ stavka preklicana." tualno potrošiti 100 miiijonov Ko je gen. Johnson odhajal I dolarjev z delom se ima v iz mesta, je glasom poročil medjkratkem začeti< da se olajša re- drugim rekel: "To je bil prvi;lifni problem tekom jeseni in slučaj, da sem naletel na tako;zime> ge projekt uresniči; časnikarsko oligarhijo." Nice-jbo menda do 4Q tisoč ljudi do_ sar pa ni omenil glede napada-;bilo delo nja, pretepenja in požigov, ki, Vladni inženirji delaj-0 na na_ j cerkvi, dokler ne dobi klica "za JJJ Q. v L OC JC7 jJltllUO- poroko 11 se yedno pred očmi ijen0 kampanjo, da se voditelje Marii0 ,ltaIiJansko princeso; gotovih unij naslika kot nevar- ne radikalce in da se v javnosti zanete histerijo, ki je končno povzročila besno druhalsko go- 4Qai , al?0 s svojimi načrti %)lornatm pHdeta- Neki drug Vo W " Je lz3avil, da je Otono ^ potova ' dan^ v Švediji le "pesek ]nj-0 proti bojevitim delavskim fiičtia J" Se zakrije zitina res- j elementom, tekom katere so bi-('iji in fir^rJanja v Italiji' Fran-'l u pr0stori delavskih organiza- 1 c i j razdejani rn ubit je bil tudi en moški. Program je bil, na-hujskati prebivalce proti delav- Lon^ diplomatski krogi v »t zirie Oto: n trdijo, da se v kampa- B°urb0n Ja Žita. na rabi bogastvo dru- Pai-ma, iz .katere »W^ Ta družina baje Trnk milijonov dolarjev. . nastoPa3° Proti ziti" ententg^om Predstavniki Male. slaviia • ^ehoslovakija, Jugo-vičetl0 ^ R°munija, ki se upra-strijske °'le' ^ oživljenje av-ijih s monarhije ogrožalo le Se jemostojnost, kajti zvede-restora'. a Zita sanja o popolni °grske 1J1 nekdanje Avstro-vala . m°narhije ki bi vključe-Hd n PolJsko in Bolgarijo, ^iti dni°Zl.ciJe od te strani, se Se ni posrečilo dobiti so tvorili del kampanje od stra-i^ za gn gam ^ projekt( ni časnikarskih magnatov. ker se hočejo izogniti potrati V isti izdaji mesečnika "Edi:!in neuspešnosti, ki je na celi tor and Publisher" je uredniški j ^ spremljala dela Civil Works članek, v katerem se žigosa ra- j administracije. Takrat Be ni bo take histerije kot so Jo,imelo nobenih načrtov in z de- ustvarili listi v San Franciscu,, Jom ge začdo kar na s,epo akoravno se tega mesta direkt- j Pogledica tega je bila> da spo. no ne imenuje. V članku je re-:mlad. za ogromne gvotej katere ceno: ..... Iso bile potrošene ni bilo skoro «Ako hočejo listi, ki knce o!.. ati 'rdeči nevarnosti' s tem prepre-j Inženirj. za federaln0 relifn0 čiti razširjenje komunizma, sej^ so ^ gestavili sle. jako motijo, ker niso pomislili,^. ^ Da ge . naj_ na psihologicm učinek takega $500,000 za sestavo teh- pisanja. 'Rdeckar je beseda, ka-^..^ ^^ Da se tere se ne bo ustrasil obupan q n .^,000, državljan, ki misli, da bo radi-kalizem ozdravil vsa zla. Mi so bili pastorji, ki so s prižnic 000 za ---------- r---------r------------------. . Da administracija javnih deiltrol° nad cerkvijo. ^ stvu ter povzročiti razdor v u- Amenkanci ne smemo pozabiti,,^. $10t000000 ali več za Pričakuje se, da je to začetek nijskih vrstah, obenem izvajati ;da imaJ° komunisti po naših ' ' ' ' 1 tak pritisk na vladne posredo--zakonih ravno toliko pravice valce, da bodo zlomili stavko, i organizirati se, protestirati, Tako je direktno povedano vi zahtevati in'izražati mišljenje poročilu, ki ga je objavil ome-;kot 3° imaj° republikanci, deljeni mesečnik. mokratje, socijalisti, farmer- Dan pred generalno stavko je taboriti in druge stran e. re , . , „ , . tira vanje 'rdeče nevarnosti je Herald and Chronicle" objavil J tO; sni , 3a od Francije, ki je v učai j " 2 Malo entento. Za ?ristaia a bi Francija končno Žan°v v povratek Habsbur- 8a konferenc, nakar so i bomo, dokler ne zmagamo!" je brže sprejel, ker je prepričan, | fcjli objavljeni naslednji sklepi: i zaklicalo 3,000 stavkujočih ruda bo s tem "služil božji stva- pGtem ko je poljedelski taj- darjev na velikem zborovanju, nik Wallace izrazil svarilo, da na katerem se je izbralo delega-bodo cene živilu vsled suše go-'cijo, ki je šla v Washington na tovo nekoliko poskočile, je Roo- posvetovanje z vladnim delav-sevelt takoj podvzel korake, da skim odborom. V delegaciji sta s£ prepreči morebitno pomanj- junijski predsednik James kanje živeža ter profitarstvo z,Brown in tajnik Reid Robinson, živili. Poljedelski tajnik je de- Zborovanje rudarjev je spre-jal, da splošni življenski stroški! jelo značilen sklep, da se mora tekom zime ne smejo napredo-^.poravnava napraviti v Butte in vati več kot od 6 do 7 odstot- ne v Washingtonu in da se mo-kov, toda je priznal, da se bo ra doseči poprej kot pa se bodo draginja najbrže povečala za možje vrnili na delo. Po enega več kot toliko. delegata so poslali tudi delavci Odobrilo se je odredbo za na- v rudniški topilnici in pa inže-kup vseh odvisnih poljskih pri-|nirji in delavci pri sesalkah. delkov, vključivši seno in sadje, i Stavka rudarjev v bakrenih z namenom, da se zaloge spra- rudnikih Anaconda Copper Co. vi za slučaj pomanjkanja. Po- traja že od 8. maja. kosilo in spravilo se bo tudi se-: - no na javnih zemljiščih. ALFONZOV SIN UBIT V Predsednik je posebno pov- AVTNI NESREČI daril, da politika ne bo igralni , , DUNAJ, 13. avg. — Drug: nobene vloge pri ogromnem pro . ' ° ® « , »u i - sin bivšega spanskega kralja gramu za pomoč v krajih, k^ so ^ J ^ e prizadeti vsled suse m da mora- < ' . ';'. K i i. x i bil danes ubit v avtm nesreči, jo vsi taki, ki so politično ak- „ . i. . .... , v. Nesreča se je pripetila, ko je tivm, pustiti zvezne službe. f ^ , ■ . j . . , .. _ njegova sestra Beatrice, stara Administracija smatra po- ^ f . v ' ... , v . 25 let, katera je sofirala, v temi možno akcijo za od suse priza-' J ' ... ..... . , • v nenadoma opazila nekega bici- dete kraje trenotno za najvaz- . ^ . , ° , v • • .v , . klista, ter je v poizkusu, da ga nejše vprašanje m pričakuje se, ' . J F . . ?, , J, , j.. ,, i •; ne povozi, zavozila v neki zid. da bo predsednik v teku nekaj J ivlrmnveS ^ amrfi ri. Columbia Broadcasting Co. je hribovskega pridigarja povabila, da govori preko narodnega omrežja in pozive je prejel od cerkva v Baltimore, Akronu in drugod. Teester je izjavil, da j bo ostal v svoji mali hribovski delo v širšem delokrogu.' Hitler dal zapreti u-porne pastorje BERLIN, 13. avg. — Kot se jo zvedelo iz zanesljivega vira, je vlada dala zapreti večje število protestantovskih duhovnikov, ki so se uprli oblasti državnega škofa Ludwiga Muel-lerja, ki je bil od Hitlerja postavljen za diktatorja nad protestantsko cerkvijo. Aretirani boja med vlado in upornimi cerkvenjaki, ki se bo nadaljeval do trpkega konca. Uporni duhovniki so pretekli petek na zborovanju v Hamburgu objavili manifest, v katerem se vse ukrepe takozvane "narodne sinove" proglasili za kršitve cerkvenega in verskega prava. Primarne volitve 'Pozabiti se vede 3e Zita s polno pa- Hi "Slovana" 15' avgusta' se : 3 SC)2d seja društvo Slovan a tej Se..v navadnih prostorih, klicnaJl b°do Predložena pro-, ^Pravi i 1?ravila o katerih se bo vab0' ^r se članstvo ^vilh0 ^ da se seje polno-" beleži. to, Ob7:30. Cestni Seja se prične rop >l^ena moška sta . fr i raJ napadla voznika p^cka, ki je vozi] iz v.%. >'Tlter ukradla avto in > naC-radeno blago, ki je tri 0 za neko depart-' 80vino, je bilo vredno slal kabeljsko poročilo, "kako se je leta 1926 zlomilo generalno stavko v Angliji." To poročilo so prinesli vsi dnevniki v San Franciscu, in ne samo Hearstovi. "Do takrat se je javnost, ki je bila prej simpatična napram pristaniškim delavcem zbudila in spoznala nevarnost revolucije, ki je pretila od generalne stavke," se glasi poročilo dalje. Potem pa je prišel v mesto gen. Johnson. Toda celo Johnson, ki je kot privaten delodajalec vedno strupeno pobija' unije, je bil za časnikarske magnate preveč prijateljski napram delavcem. "Postalo je o-čitno, da bi utegnil pokvariti vse, kar je skušal doseči svet časnikarskih lastnikov," pravi poročilo. "On je predlagal, da se pred začetkom arbitracije ugo di zahtevi pristaniških delavcev za kontrolo nad prostori za najemanje delovnih moči." Tako se je zgodilo, da so časnikarski magnati povabili John-sona na posvetovanje, ki je trajalo v torek do 3. ure zjutraj. Neyland mu je rekel, da "utegnejo biti prisiljeni, pozvati ga, da zapusti mesto, nakar je general obljubil, da jim bo šel na roko, kolikor se bo dalo! Že prihodnji dan j'e Johnson imel govor, v katerem je generalno AVSTRIJA ZAHTEVA VEČJO ARMADO LONDON, 14. avg. — Avstrija je poslala noJ;o Angliji, Franciji in Italiji, v kateri prosi, da se ji dovoli povečati redno armado, ker se boji, da avstrijski naciji nameravajo vpri-zoriti nov puč. Avstrija pri čakuje, da velesile njeni prošnji ustrežejo. "Prijatelji narave Seja kluba "Prijatelji nara- ve" se vrši v sredo večer, ob 8. uri v Slov. Društ. Domu, na Rechar Ave. Danes se vršijo v državi Ohio primarne volitve, pri katerih bodo demokratje in republikanci nominirali kand>late za redne volitve, ki se vršijo v novem bru. V Cuyahoga okraju se pričakuje večje vdeležbe kot kdaj prej, vsaj 200,000 volilcev obeh strank bo najbrže šlo na volišče. Najbolj vroč je bil boj med demokrati za nominacijo zveznega senatorja, kajti v tem boju so "Rooseveltovi demokratje" podpirali kongresmana Charlesa Westa, "stara garda" pa governerja George White. Nič manj besen ni bil boj od stare garde v 20. kongresnem distriktu proti Martin L. Swee-neyju. Kakšen bo izid primarnih volitev, bo v poglavitnem znano že nocoj. Kateri kandidati so bili nominirani, bomo poročali jutri. BYRD NAJDEN SUH IN SLABOTEN LITTLE AMERICA, (Blizu južnega tečaja), 11. avg. — Admiral Richard Byrd, ki se je od 28. marca podal 123 milj daleč v notranjost arktične pokrajine ob južnem tečaju, kjer je skozi pet mesecev živel kot samotar ter opazoval vremenske druge pojave, je bil danes po dveh neuspelih poskusih končno dosežen od treh članov njegove ekspedicije, ki so si priborili pot skozi led in sneg s traktorjem. Byrd je bil slaboten in suh in se ves čas svojega samotarskega bivanja ni mogel dati ostriči. Sicer pa je bil dobre volje. Sedaj se povrne na bazo svoje ekspedicije. dni podal obširno izjavo, v kateri bo obrazložil vladno stališče. Predsednik bo zavzel stališče, da ima vlada enako odgovornost tako napram producen-tom kot napram konzumentorr to se pravi, da se mora na eni strani pomagati farmerjem, na drugi pa skrbeti, da cene živilom ne bo preveč narastle. Gonzalo je izkrvavel do smrti vsled hemofilije, na kateri trpijo vsi člani bivše španske dinastije. (Kdor trpi na hemofiliji se mu v slučaju da je ranjen kri noče strditi, vsled česar nastopi smrt vsled izkrvavitve. Hemofilija je dedna bolezen in na njej trpi tudi Alfonzov najstarejši sin.) Osebna vest Odvetnik Leopold Kushlan, ki ima svojo pisarno v S. N. Domu na St. Clair Ave. .naznanja, da po partedenski odsotnosti zopet redno uraduje. Gnila jajca Radi prodaje gnilih jajc je bil včeraj aretiran trgovec Meyer Ferstman iz Central Avenue Marketa. Samo 3.2 pivo V smislu državnega zakona, ki prepoveduje točenje alkoholi čnih pijač na volilni dan, se sme danes prodajati samo 3.2 pivo. Vse državne prodajalne žganja so danes zaprte. Trgovina oropana Včeraj so prišli v Wright Department trgovino na 694 E. 185 St., trije maskirani banditi, ki so odnesli $200. Na operaciji V pondeljek zjutraj se je podal v St. Alexis bolnico rojak Jacob Baraga, stanujoč na 6526 Bonna Ave. Podvreči se bo moral operacijo in obiski so za par dni zabranjeni. Želimo mu skorajšnje okrevanje! Direktorska seja Danes se vrši redna direktorska seja direktorija S. N. D. Pričetek točno ob 8. uri zvečer Prošeni so vsi direktorji, da se udeležijo. — John Tavčar, tajnik. Javen shod Nocoj ob 8. uri se vrši pred St. Clair kopališču ljudski shod, na katerem bodo govorili J Somerlatte, governerski kandidat soc. stranke v Ohio, Jos. Miller and Mildred Fingerhut. OPRAVIČUJE HOOVER-JA V "BONUS STRELJANJU" NEW YORK. — Theodore G. Joslin, ki je bil tajnik v Be:i hiši pod Hoover jem, piše zakulisno zgodovino Hooverjeve administracije, pravi, da je bil Hoover "izigran" od podrejenih funkcijonarjev, ko se je a orožjem razgnalo "bonusno armado" v Washingtonu. Hoover je želel, da pošlje v bonous-no armado neoborožene, pravi Joslin, toda vojni department in armadni častniki so njegovo odredbo ignorirali ter ukazali rabo orožja. VEČ LJUDI NA RELIFU KOT PRED ENIM LETOM NEW YORK. — Tekom letošnjega junija je bilo v mestu New York 77,000 družin več na relifu kot pa tekom lanskega junija. Stroški relifa za letošnji junij so bili $15,318,965, oziroma skoro $5,000,000 več kot v istem mesecu lani. Samo v a-prilu tekočega leta so bili relif-ni stroški večji, odkar je nastopila kriza. V minulem juniju je bilo v mestu nad 354,000 družin odvisnih na javno pomoč. Zadušnica V sredo, 15. avgusta ob trideset dnevnici smrti Avgusta Že le se bo brala zadušnica in sicer v cerkvi sv. Lovrenca ob 6. uri zjutraj, v četrtek zjutraj ob 8. uri se pa bo brala zadušnica v cerkvi sv. Kristine. Sorodniki, prijatelji in znanci so vab ljeni. Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila Joe Sietz, 14511 Jenne Ave. in Mary Skraba, 1130 E. 148 St. Bilo srečno! Dodatno Dodatno se nam poroča, da se je pokojnemu Antonu Pucelju po domače reklo "Kolar" ter da zapušča tudi brata Franka, Izid nedeljske tekme Balincarski klub SND nam poroča, da je bil izid nedeljske tekme sledeči: Jack Želejjnik, Anton Dočič in John Pire so dobili prvo nagrado, $8.00, drugo nagrado, $4.00, pa so dobili John Simčič, Anton Mevlja in John Bostjančič. Balincarski klub se iskreno zahvaljuje občinstvu za obilno vdeležbo ter se priporoča še za drugič. Posojila za popravila National City banka v Cleve-landu je začela sprejemati prošnje za posojila za popravilo hiš, katere bo v smislu zveznega zakona delno jamčila vlada; Zed. držav. Toda doslej ni še nihče dobil posojila. Druga banke še celo prošenj niso začele sprejemati. Stran 2 ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. ® ran. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday! VATRO J. GRILL, Editor to raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ »-SO 2» 8 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ »1-50 Po poŠti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 £ft 6 mesecev ...... $3.25 za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedinjene države ln Kanado za celo leto — $4.50 Zft ® mesecev ....... $250;za 3 mesece ........ $1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države Ea 6 mesecev ....... M.OO ia celo leto ........ $8.00; ^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at 'the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congress of March 3rd, 1879.. »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»IIIIIHIIIIII'IIIMIIII'I'"""""""'1111"^ UREDNIKOVA POSTA žtiitit)iiiii)t;itiiii»iiiM't<"tTttt>itiiii»it»ittt»!t!;iii}!iii!iiM>»»iiMmmiMiiiiimtfflti| Nesreče pri kopanju] Iz seje Jugoslovanskega kluba Cleveland, O. nosti. Naj bo Kennick že vsemi po všeči ali ne, naš izvoljeni councilman je in ako še ni dosti Kaj mora vedeti vsak plavač in še bolj vsak neplavač Koliko mladih in krepkih ljudi pobere voda vsako leto! Do-naredil, lahko pa še bo, saj nijbri kopalci in plavači z zdravim Sedimo kot porotniki in sodi-( ge vseh dni konec. Morda ima; srcem nenadoma utonejo, pogo- stoma niti ne ob skoku v vodo, mo brez tožnika. Grebemo po (bolj iskreno srce za narod, ka-mrtvih srcih, iz katerih je pri-jkor pa tisti, ki vsako malen-šlo toliko izlivov za narodov, kostj ki j0 stori, daje na veliki blagor. Jaz sem za njega izj ZVOn. v resnici pa gre v največ vse duše. Jaz pa tudi. Jaz siugajih le za osebne koristi. sem za tega in onega—saj jaz K DNEVNIM DOGODKOM Aluminum Co. of America je drzno naznanila, da bo stavkujoče delavce "izstradala" ter jih tako prisilila, da se ponižno vrnejo na delo ob takih razmerah, da bo zanjo prav, ne pa za delavce. Po obstoječih zakonih ni nobene oblasti, ki bi mogla tako nakano preprečiti. Delavci so Mellonu nagrmadili ogromno bogastvo, toda to bogastvo je "njegovo" in zakon, ki ščiti "svetost privatne svojine," ščiti tudi Mellona. Ko so delavci v San Franciscu šli na generalno stavko, je burbonsko časopisje dvignilo huronski'krik, da "rdeča revolucija preti našim narodnim ustanovam" — in to le vsled tega, ker taka stavka je edina, ki bi mogla res prinesti delavcem zmago. Isto časopisje pa se čisto nič ne razburja nad nečloveško nakano Mellonove kompanije. Mellon je namreč eden izmed stebrov, na katerih stoje naše. "narodne u-stanove," delavci pa so le gnoj za kapitalistične profite. In takega gnoja imajo kapitalisti danes več kot preveč! * * * Hitler je skril roge in se potuhnil, ko je spoznal, da mesarsko klanje njegovih duševnih bratcev doma in v Avstriji ni ravno dvignilo njegovega ugleda pred svetovno javnostjo. Ukazal je razpust avstrijskih nacijskih legij na nemškem teritoriju ter z velikansko vnemo hiti zagotavljati svet, da naciji po ničemur bolj ne hrepenijo kot po miru. V iskrenost Hitlerjevih mirovnih želja pač smemo verjeti, saj je vsem pacifistom v Nemčiji pre-skrbel "mir" — v grobu, ječi ali koncentracijskem taborišču! Istotako se napada Martin L. marveč pozneje, ko so že nel^aj časa plavali. Vsak laik ve, da ne sme iti v vodo nikoli, kadar je razgret. Mora se čuvati, da ga ne zadene Dve ekspediciji Lahkoživi sin, ki je zopet ;ia- tudi. Čudno mrzlo vroče je. Sweeneyja, ki je ponovni kandi-l^"kap," kakor imenujejo takšen! pravil veliko neumnost, pravi Zdi se mi, da se med namt dat za kongresmana. Naziva se na^n smrti. Neki freiburški očetu: šetajo duhovi njih, ki jim ra- ga izdajalca. On ni nikogar iz-1 zdravnik pa je zdaj dognal, da "Oče, govoriti moram s teboj nimo njihova mrtva srca. Vsi^al, ak0 je pa kandidiral za žu- j večine primerov utopitve ne med tremi očmi. smo za tega in onega—a vsi se;pana) je pa imei istG pravico j povzroči tako zvana kap, mar- "Med tremi?" se začudi oče. bojimo, da ne bi duhovi zakri-j kakor kateri drugi. Tudi on je veg neka omedlevica, ki stori čali: Vidimo v vaša srca! Kar;človek) ki je izšel iz delavskega'človeka nesposobnega, da bi se se dvigne postava, glas njen je stanu in ki tudi sedaj ne prezi-čist, prožen in poln. Besede te- ra delavca in bolje je tacega čejo gladko in izvirajo iz globin1 voliti, ki razume naše težnje, srca. Postava velika, ponosno kakor razne hinavske kričače, stoji, prsa vzbočena. Tu sem, | ki jim je ljudstvo samo toliko in kar je v prsih, je na jeziku.' čaSa dobro, dokler jih potrebu Končuje. Tako bo in nič dru-^ejo. V tem ima lahko vsaki gače. Prvič v Ameriki sem vi-j dovolj izkušnje. Da bi se že del tak nastop. Ponosno in' enkrat delavstvo izpametovalo mirno se vsede, nisem odmaknil! tn volilo voditelje iz svoje sre-očesa od nje. Debata teče. Ner-!j de, take, da bi ne bili hlapci vozna postaja. Zopet je mirna. j kapitalistov, ampak pravi za-Debata teče. Ona postava se^ stopniki ljudstva, potem bi ne dviga, hoče upasti v debato, a bilo milijone brezposelnih. Po-inteligenca ji ne dovoljuje.! sebno je tudi zameriti takim Vzdihnil sem: Oh, mi ubogi Ju- listom, ki za plačilo priporočajo goslovani, niti do kolen Ti ni- dostikrat take kandidate, ki jim smo. Ne poznam jo, a spomnim1 je revno ljudstvo deveta briga, se, da so jo klicali Mrs. Zalo-jMalo več resnicoljubnosti, pa kar. Čast Ti, Ti ideal vseh manj hinavščine, pa bi bilo za idealov! [vse boljše. Louis Seme Mary Podlogar držal nad vodo. Če se pogrezne v vodo tako Zakaj pa ne med štirimi?" "Ker boš moral eno zatisniti!" "Moški, ki me dobi za ženo," onesveščen z vodo v ustih in je rekla mladenka," mora imeti mosu, je izgubljen. A kako na^ stajajo takšne slabosti, ki oro pa jo človeka zavesti? S trenut- plačo s štirimi ničlami na koncu." "Vzemite mene," pravi fant, mih ničel. . . " Čudno je tole — "Ameriška Domovina" pravi, da je councilman Kennick politična trapa — pri tem pa o njem več piše kot o samem Rooseveltu! Domača politika Šivali i so... nim ohlajenjem, ki nastopi za- "moje premoženje sestoji iz sa radi mrazenja, se krvne žilice na koži nenadoma skrčijo in kri se začne izlivati v notranjost telesa. Če nastopi ta pojav z veliko silo, nastane v množganih praznina in tako pride do omti-ce in nezavesti. Zato je čisto pravilno, če se vešči plavači, preden gredo v vodo, odrgnejo z mrzlo vodo po vsem životu ter gredo v vodo šele potem, ko se je koža privadila nove temperature. Tako pripravljeno telo kljubuje v vodi dalj časa nego nenavajeni organizem in se mu navadno nič ne primeri. Nekaj podobnega vidimo tudi pri pla vačih. ŽENSKA MODROST Moški naj ne zamerijo ženskam, da visijo na svoji "preteklosti" To ni nič drugega, kakor neke vrste narcisem — one pač ljubijo svoje sedanje telo in svojo "prejšnjo dušo . . . Če bi ženske moške, ki jih lju- na to, da bodo plavali daljšo progo, se naoljijo ali namažejo z mastjo. Še četrt ure potem, ko se člo- Cleveland, O. Barberton, O. V sobotni številki Ameriške Poročam Vam da je v tu Domovine je bil priobčen nekak kajšni naselbini dvema roja-dopis "Krtačarice iz 64. ceste," koma doma iz Krasa tako moč-ki )je skrajno surove vsebine. V no zavrela kri, da sta jo puščanjem se smeši na najbolj nizko- la eden drugemu in sicer na vek utopi, obstoji možnost re-ten način councilmana 23. war- glavi, toda kako ustaviti kri je šitve. Freiburški zdravnik dr. de g. Kennicka. Dopisovalki (?) bila uganka. Tukajšni zdrav-'Sehrt pravi, da nastane smrt še ni toliko zameriti mora že biti niki so imeli toliko posla z nji- Pri utopitvi zaradi zastrupije-precej neotesana, da daje ven ma, da bi bilo skoro treba rabi- nJa z ogljikovo kislino. Pro bimo, obravnavale tako, kakor Kadar se pripravljajo | moški, ki so do njih ravnodušni, take izraze, toliko bolj pa ured- ti šivalni, stroj, ništvu, da priobča take nesla- Vojna med Ameriko in Niponsko — tfW -____ • ces pa se vrši tako počasi, da Poročevalec nastopi njegov končni učinek šele 15 minut potem, ko je voda vdrla v telo. Tako dolgo velja Senzacijonalen roman niponskega oficirja, ki naj bi vzpodbudil Niponsko v pomorskem oboroževanju. bi imele mnogo več sreče, kakor smo je deležne. Moški se zelo čudijo, da ženska včasi preseka razmerje. In vendar so tega sami krivi, kajti oni so bili, ki so nam trgali ljubezen iz srca. Zdaj pa se čudijo, da je napočil čas, ko so vse izpulili iz njega. Trenutek, ko moški misli, da je "podjarmil" žensko, ni običajno nič več nego hip, ko prevzame žensko občutek neskončne torej utopljenca iskati, ker je samotnosti, zaradi česar je za-še vedno mogoče, da se lahko, hrepenela po odmevu svoje last- resi. Osebe ki imajo bolna ali k boleznim nakolnjena ušesa, ne Poročila iz Rima pravijo, da se je papež izrazil proti vojni, kajti če bi "sedaj" prišlo do nove vojne — je rekel sveti oče — bi to pomenilo samomor za civilizacijo. Beseda "sedaj" je važna. Z drugimi besedami povedano, med narodi sveta je danes preveč revolucijonarnega duha, zatirane mase vsepovsod bi v slučaju vojne utegnile orožje obrniti proti svojim domačim tlačiteljem, namesto da bi šle v klavnico ter klale in bile klane od "sovražnika" onstran meje. In če bi se to zgodilo, bi civilizacijo — to je lepše ime za kapitalistični sistem — vrag vzel. Za Rim bi bilo to slabo. Saj je celo zadnja vojna zrušila Avstro-ogrsko monarhijo, kateri so vladali verni Habsburgovci ter s tem vzela Vatikanu eno njegovih najmočnejših političnih opor! O, sveti oče se ne moti! Vojna "sedaj" bi bila katastrofa! Myssolini tudi ne mara vojne "sedaj," Hitler tudi ne, in pametni kapitalistični politiki vsepovsod so proti vojni — sedaj. Treba malo počakati, da narodi pozabijo še sveže zločine; svojih "visokih glav," da se revolucionarni duh razkadi — potem postane vojna zopet "varen business" za Rim in za kapitaliste. # * * Predsednik Roosevelt je v svojem zadnjem govoru izjavil, da se Amerika nikdar več ne povrne k "staremu redu." Dobro povedano! Ampak, kje je — novi red t V ameriških listih je zbudil svoje operacijske baze Pearl ^^ ^SIZ veliko pozornost nedavno izšli ker si Niponci s svojimi pod roman bivšega niponskega (vlada v Tokiu je naročila vsem svojim poslanikom, naj sporoči vladam tujih držav, da je v bodoče edino pravo ime Nipon) mornariškega častnika Kyosu-ke Fukunage. Roman slika pomorsko vojno med Ameriko in Niponsko. Dejanje se odigrava 1. 1936. Opis odkriva veliko znanje v pomorskih zadevah. Vsebina romana je kratko naslednja: L. 1936 potopi med Šanghajem in Hankavom pri trdnjavi Vusung poveljnik ni-ponske torpedovke "Maki" z dvema torpedoma ameriško linijsko ladjo "Houston," ki tvori sestavni del ameriškega bro- u , „ . . , ne pri plavanju. Ce nemrec Harbour na Havajskem otočju,' , , . , . . J .. . j |Vdere voda v uho, nastanejo ____ . . ,. .motnje v presojanju ravnotežja mormcami niso mogli pomagati.'. », , , ,, : TT T7. ,., . .5, . t m človek lahko utone. Vse o- Velika pomorska bitka izbru- . , . . , , • , i sebe, ki trpe na kakršnikoli use- hne zapadno od havajskega o- . , . J. v. „'., . , v I ne pri plavanju. Če namreč tocja Widway in se konca s po-1 • u , . ... . , polno zmago Niponcev. Pri tem<'sni bolezni> naj ai torej dobro zase izkaže, da se imajo rumeno- '^sijo usesa predem gredo v vo- do. Tudi se ne smejo takšni lju kožci za zmago v prvi vrsti zahvaliti svojim zračnim edini-cam. Pri prvem spopadu se potopi šest niponskih ladij. K sreči pa se obenem pogrezneta tudi dve ameriški matični ladji za letala. Preostale niponske ladje se medtem umaknejo iz dosegljivosti izstrelkov. Tedaj-ci se spoprimejo letala. Niponci jih imajo 150, Američani 126. dje potapljati, niti ne plavatio pod vodo. Kriza na Angleškem pojema Niponci so močnejši od Ameri-dovja v kitajskih vodah. Ta!čanov in jih premagajo. Zdaj, dogodek izzove vojno med Ni- ko zastira bojišče gosta megla ponsko in Zedinjenimi država- jn dim, se niponsko brodovje mi. Amerika zahteva od Nipon- ;zopet Qjači in napade Američa-ske, naj strogo kaznuje krivca,jne. Tri velike ameriške bojne ki je upropastil 400 vojaških, ladje se potopijo. Četrt ure po-življenj. Niponsko vojaško sodi-|zneje se Američani vdajo, Ni- šče obsodi zaradi tega poveljni-|ponci jih odpeijejo na verigah s l^gleškem mrnuli^Poraba' por ka torpedovke na smrt, mož pa seboj v Tokio in Niponska dobi! ^j^edočT tudi', da Havajske otoke. V zadnjem času kažejo angleške statistike, da se je precej pomnožila poraba porterske-ga vina. Nasprotno pa je začel nazadovati konsum žganja. Angleški časopis "Tid Bits" piše v zvezi s temi ugotovitvami, da so imele spirituoze gotovo namen ljudi podžigati v hudih gospodarskih časih, ki so vsaj na ne duše. Ne ravnaj nikoli grozovito z ljubimcem, ki se ti upira, kajti to razvname v njem nov žar ljubezni in povzroči, da te ne zapusti zlepa. Srečen zakon nima danes nobene eksistenčne pravice. Sodobni ljudje hlastajo samo po senzacijah in dražijo soljudi z zavistjo. Ljubosumje zoži ljubezen, velika ljubezen pa se ne konča niti s smrtjo. Samo eno loči moškega od ženske: ravnodušnost. izpove pred razsodbo, da je storil svoj čin zaradi tega, ker je bila Niponska na pomorski konferenci 1. 1935 zapostavljena in jo je Amerika prekosila s svojim oboroževanjem na morju. Vojna se začne z obstreljeva njem niponske luke Manazuri, ki jo začne napadati ameriška podmornica, katero vodijo s tehničnimi pripomočki iz daljave. Pri tem pa se iztiri vlak, s katerim potuje niponski glavni štab na Manilo. Ameriško brodovje je medtem prispelo do NEKAJ ZA VSE. se polagoma vrača mir in zadovoljnost med angleške državljane. "Prosperity" je zopet na obzorju. Sličen znak vidi imenovani Kri črnca v najbolj vročem časopis tudi v dejstvu, da se ravniškem pasu ni niti za dese- stalno veča konsum svile. V A-tinko stopnje toplejša od krvi meriki se je ta konzum od lan-Eskima na ledenem severu. skega novembra dvignil za 40 ---odstotkov. Angleški tisk z ve- Hipokrat ni bil zdravnik v; sel jem ugotavlja, da se dviga današnjem pomenu besede. Nje- (tudi poraba čokolade in drugih gova veličina je v tem, da je bi- slaščičarskih izdelkov. Iz vsega stroumno opazoval potek bolez-|tega sklepajo, da so najhujši ni in učinke zdravil. časi krize že za njimi. V najbližjih dneh pričakujejo v Haltf^ dve arktični odpravi. Prvo pošilja na pot ^ verza v Oxfordu in Kr. Britska geo| družba v Londonu. Druga ekspedicija je membna samo po svoji sestavi. Njena sta namreč — mož in pes. Ekspedicija Francisa Peasa je gotovo w manjša v tej seziji. Z njo je bilo tudi naj®8'; stroškov, kajti zanjo je bilo treba opre!®' samo enega človeka in poleg njega enega Poleg vsega tega pa ni Pease brez] ben človek, temveč že star in verziran lovec, ki je že nekaj let svojega življenja v arktičnem ozemlju. Pease hoče slediti st$ njam Jolina Franklina, preiskati pas za paS°J živeti kakor živijo Eskimi — samo doseči vetf uspehe od njih. Fease je preživel tretjino svoje življel dobe v arktičnih pokrajinah. Navadil se Je ga sveta kakor drugi človek vsakdanjega®* ha in pravi, da mu je ljubše meso morskih r kakor še tako tečen beefsteak. Kot čisto mlad fant se je vkrcal na "Discovery" in je z njo križaril po zaled« ^ morjih. Potem" se je udeležil ekspedicije 1 djo "William Scoresbav". Razstreljeval 3e z dinamitnimi patronami in pri neki ta eksploziji je bil tudi sam ranjen. bil za invalida — a niti kot takšen noče ^ doma na postelji. Pease si je prvotno zamislil svojo 9 vožnjo s ] 5 m dolgim čolnom močne kon® ^ cije. Tako se je hotel podati v pustolovsd . je računal, da bo uspel že zaradi tega. * j bil ta čoln najmanjši od vseh dosedanjih ki so se upale na takšne potovanje. ŽELIŠ IZVEDETI: kako se je pisal z meščanskim imenom francoski pisatelj Voltaire? Francois Arouet; katero je pravo meščansko i-mc pisatelja Stendhala? Marie Henry Beyle; kateri angleški pripovednik je umrl v Južnem morju? Robert Stevenson; kako se je pisal kralj tatov? Georges Manelescu, rodom iz Rumunije; katera plesalka je prva bosonoga stopila pred občinstvom na oder? Izadora Duncanova; kako se imenuje najslovitejša mošeja v Evropi? Hagija Sofija; katero žival časte Siamci kot sveto? Slona. kako se je imenovala palača turških sultanov? Serail; po katerem egiptovskem kralju se imenuje najslavnejša piramida? Po Keopsu; kako se piše največji kitajski pesnik? Litaipe; koliko ljudi živi v mejah Kitajske? Nad četrtino vsega sveta. Vi Jo Ri VI U M h Al Bt VI iN 'VUa ** na Toda čoln je bil predrag. Pease ni truk^ Al Mi, ^ra i« t( v do spec: v spraviti skupaj dovolj denarja za kons'-- , kot si jo je želel. Zato je odrinil zdaj na ^ drugim tovarišem in spremljevalcem: sJ1* Dva meseca kani ostati pri Eskimih na "t landu, ki ga bodo poučili v vseh trikih P° j nega ribolova. Potem poreče svetu za d°'° leta svoj zbogom! . Kanadska vlada je dala Peasu p naj si spotoma ogleda teren zaradi leta"^ najde kaj pripravnega, naj zabeleži v ^ < vid da bodo ameriški letalci lahko Preir ondotne kraje tudi v tem pogledu. Nekako isto nalogo bo imela tudi eW^ cija oxfordske univerze, ki odpotuje z ko jadrnico "Signalhorn". Odprava v Smithov zaliv, njen pravi cilj pa je ^ land. ^ k s Ta ekspedicija bo poleg izpopoMeN ^ ^ zemljevidov iskala tudi najdišča premogi^jj ^ zlata, petroleja in drugega, kar se Jt v arktičnih deželah. In primernih letalih ^ ^ da, kajti samo letalo more opraviti v te jit^ jih pionirsko misijo, ki jo vsi pričakuj^0 njega. { 1at; --Ni m Ci: žite tia j vam H. N< "les, skrb Ured aL*.. Hi N Antarktična preseneč©11^ I)ežeia cesarja Viljema izginila — Ali J" arktida sploh celina? te Norveška ladja "Thorshawn" se Je . J( ^ zasidrala s 60.000 sodi kitove masti v Prl ^ ^ šču Buenos Aires. Prišla je naravnost ^ ^ arktide, kjer je nabrala svoj tovor na "P^pj čih tvornicah" kitove masti. Kapitan P8^ ^ it S M, S peljal samo masti, ampak je prinesel tU1& jji ^ co, ki je zbudila v znanstvenih krogih naJ pozornost. "Thornshawn" je bila v Kapskem ^ pred začetkom svoje vožnje opremljen3 aparatom. Prvih šestnajst dni je ime13, tono vožnjo. Ko pa je minila zemlj0 Christensena, so začeli pomorščaki dviga ^ ve, ko so primerjali zemljevid z morjel11' le cesarja Viljema niso uzrli nikjer Kapitan je dal povelje, naj ladja P ^ krene proti jugu. Spustili so grezilo v glej, tam, kjer je prej štrlela iz vode ,, cesarja Viljema, je pokazalo drezilo i ^i! globočine. Shackleton-Shelf se je sil«0 • f Na kraju, kjer. je bil še pred petnajst1 d otok, so izmerili globino 3600 m, predg0^ je spremenilo v nekaj zalivov in obrežJe ^ ne dežele kraljice Mary je kazalo vrzeli. Položaj je bil čisto drugačen, napovedovali zemljevidi. ki Polarni raziskovalec A. Jacheln. med posadko na "Thornshawnu", se f gel temu načuditi. Dejal je, da morajo z J vidi imeti velike napake — ali pa so se tako temeljito spremenile, da izginja v arktični kontinent. ce Učenjaki si zastavljajo vprašanj®^^? Antarktida vobče kdaj obsojala kot ^jr* Ali pa je Little America morda sam0 $ skalnih drobcev na Oceanu? Mogoče pa J" < di, da se antarktično ledovje topi? JI 14' avgusta, 1934. ENAKOPRAVNOST Stran 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Cstanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 pravljal vtis resnega bankirja j ral interesent plačati 600 Din znan kriminalni tip, katerega GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN UPRAVNI ODBOR: Jfitro J- Grlll, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. t>,X. Svartich, i. podpredsednik, Bridgeville, Penna. win Lisch' n- Podpredsednik, 62b 1 St. Clair Avenue, Cleveland, G. «uuam Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. jj., NADZORNI ODBOR: Vrhovnlk, predsednik, Huston, Penna. fca I Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio, "fc Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. . POROTNI ODBOR: Btfto «»altz' Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. VwJrlusar- 4439 Washington Street, Denver, Colo. nt pugel, 1023 South 58th St.. West Allis, Wis. Dr». GLAVNI ZDRAVNIK: • J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: ^OPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. df!Lpisma in stvari, tičoCe se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-'Wlja unr Za Zvezo Pa na i™6 111 naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-t», pritoJKVneea odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-toCe s« °e. sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-naslov ln upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost v ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. Nasveti za hišo in dom v restavrantu ne poznaš v restavraciji. Ako jedi, k, , Vpr&v . Je na jedilnem listu, je to ap mirno natakarja. Cesto v dotifd' ki J° pripravljajo le enem restavrantu. Torej 'teta, ki je navadno do- ji V sedli za mizo, polo- žitČim Ste e ali tia prt razgrnite čez kole-Vart, ' a ste pripravljeni, ko jed, lnese natakar naročeno Kad: skrbj 7 *)1>e<* poroko velike n načrte, kako si bosta te(Ctn?Znam vseh nujnih J lu razočara in dolgočasi. Kurje oko kot vremenski prerok Kurje oko že od nekdaj velja NiniofV' ki 3ih zahteva go-Ne ir!0-. P« navadi so po- J ZelJe Velike, v blagajni P°2na kriza. %b tem,, U a mu oba mlada, sre- eizkušena človeka /Fei šita ""UB,ina človeka, za-W^kaj nepotrebnega čg . eSa pri nakupova-»fj°trebne ° v6 dog°di. da za ne-'k, d izdata toliko de-1°ti,ebnoa -,ima ga končno za fiUjŠo v. stvari ,, 'e Pa ie"'"1 zmanJ'ka- še 't' opJ®' ce si morata naba- ačev na obroke, katerih Slu ju začne Slu si ?Utno tlačiti, prav Sfe r)Q elata bridke očitke, t^hu ar za luksuzne p k A« Ne ar se ženimo. Sv°j dom. še druge dele opreme, ki jih za prvo silo še ni potrebna in z ozirom na gmotna sredstva tudi ne dosegljiva. Mlada gospodinjica naj se zaveda, da se ji šele med opravljanjem lastnega gospodinjstva odpro za marsikaj oči, šele počasi se zave, kaj ji potrebnega nedostaja in kaj je odveč. Saj ni nič lepšega, nič prijetnejšega, kakor polagoma po lastnih spoznanjih in nastajajočih potrebah izpopolnjevati postopoma, kakor dovoljujejo sredstva, opremljati svoj dom z opremo. To mu daje neko prijetno sve-žost in vedno novo življenje. Saj se rado zgodi, da nas tako Nevesta ima i zvana kompletna oprema, kma- Umor in samomor v ljubljanski postelji, nadalje srajco pogre-družini. V Ljubljani so odkrili koncem julija grozen zločin, kakor-šnjega še ne pozna ljubljanska kronika. Na dosedaj še nepo- ši izvršil umor, jasnjen način je bil v svojem to, stanovanju umorjen kramar France Serše, sojen leta 1875 v Trnjavi in pristojen v Grafolče pri Kamniku. Umor je bil izvr- ter je kot tak tudi nastopil. Najraje je govoril nemško. Ponujal je ljudem velika posojila, vsled česar je kmalu dobil mno-šanega Serše, ki ima na hrbtu'interesentov, ki so potrebo-par urezov, dve krvavi sekiri val i denar za svojo podjetja. Ta in nekaj sežganih kosti. Vsaitujec se Je predstavil ljudem znamenja kažejo, da se je v hi-:kot Aleksander Stein, zastopnik Gre samo za-; kdo so storilci in kam so skrili truplo svoje žrtve. Policija je izvedla tri aretacije in sicer so zaprli ženo po- neke velike angleške hiše, in je ljudem osebno, kot tudi potom oglasov obljubljal velike finančne kredite, v obliki' posojil na prve vknjižbe. Posebno pozornost je vzbudil intere- nagrade, če pa je šlo za posojilo nad milijon dinarjev, si je zaračunal 1200 Din nagrade. Te nagrade, ki sta jih prejemala skoro sleherni dan, sta si pa o-ba pustolovca bratsko delila. Kornfeld je ostajal navadno kar v Ljubljani, saj so bile cenitve bančne na dnevnem redu in se mu tako ni niti izplačalo, voziti se nazaj v Zagreb. Pri Steinu se niso zglašali samo interesenti iz Ljub ljane, temveč iz vse Slovenije, zlasti iz mest, kakor iz Celja, gresanega, njegovo hčerko . . , v a šen v hiši na Starem trgu štev. j Francko, staro 19 let, in fanta fantnl tujec nekega večera v, Maribora, Kamnika 19. v Ljubljani. j samomorilke Antona Rozmana. Umorjeni France Serše je ži- Krvavi sekiri dajeta slutiti, vel s svojo rodbino v precej da je bil France Serše najprej . v neurejenih razmerah in je bil umorjen, njegovo truplo pa raz-'nekaj casa dolarje' potem Pa vrsto let odsoten iz Ljubljane, sekano na kose, ki so jih sto-' Novega kavarni v nebotičniku, kjer jej mesta in drugod. Pustolovca bil prav dobre volje in je v ta- sta zaslužila v kratkem času sa kem stanju delil godbenikom 1 50 dinarske kovance. Po istem Njegove žena Ivanka pa se je rilci nekam skrili. Ožgane ko-i^™ s? šele posebno priče-preživljala s skromnimi dohod-■ sti, ki so jih našli kažejo, da so h obkrazatl kl,sl° iskah morilci skušali del trupla spra- p0S0Jl1 m se je Aleksander Viti z ognjem s sveta. Zelo ver-1 Stein Pričel v resnici z nJiml jetno pa je, da so nekatere ko-!pogaJ'ati- Na vse je napravi1 se skušali skozi stranišče odJ Stein najboljši vtis. V pogaja- praviti v kanale in Ljubljanico. ki svoje kramarije, s katero je hodila po sejmih^ in zaslužkom svojih dveh hčera, izmed katerih je bila starejša, Jožefa, vdova po rudarju Cepudru, ki je delal v Nemčiji in padel v sve- Zasledovanje se nadaljuje, tovni vojni, kolporterka ljub- Premeten slepar v Ljubljani, ljanskih dnevnikov. Jožefa je V Sloveniji se pogostoma po- imela zadnji čas ljubavno razmerje s 36 letnim Antonom javljajo vsakovrstni pustolovci —sleparji, kateri brezvestno iz- zenin imata vec in po- 'ado . .^Potrebne predmete. *ave(ia G,pred Poroko se pač Sko ^>prit!:da lastno gospodinj- Prei koškov, s kate-J ne računa, ker jih ne za zanesljivega vremenskega preroka in posebno dež rado na-javlja s hudimi bolečinami. Znanost, ki je dostikrat pikolovska, si skuša tudi to boleče svojstvo kurjega očesa razlagati na strogo fizikalni podlagi. Dognala je, da nastopa vlažnega , vremena ne najavlja kurje oko samo, marveč pretesna obutev, ki tišči nanj. Če je namreč usnje slabo ustrojeno ostane higroskopno in se v vlažnem zraku močno skrči, zaradi če sar z veliko silo pritiska na kurje oko. Do neke mere povzroča bolečine seveda tudi sama rože-nica kurjega očesa, ki je prav tako kakor slabo usnje občutljiva za vlago. Rozmanom, ki je bil vojni in-okoriščajo naše ljudi. Pred ne-valid in tudi razpečevalec ča- davnim se je Ljubljana rešila sopisov. Mlajša hčerka Franc- nevarnega rumunskega pusto-ka, stara 19 let, je edina hči lovca, polkovnika in princa Teo-rojena v zakonu Franceta Ser- dora Sturdze, ki je pobegnil iz še, medtem ko je starejša Jože-; Ljubljane, potem, ko je oslepa-fa nezakonska hči Ivanke Ser-riI razne ljudi različnih stanov, največ pa trgovce, za okrog 50,-1 000 Din, že se je pojavil drugi goljuf, kateremu so ljudje ponovno nasedali. V boljših ljubljanskih lokalih: se je pojavil človek, ki jema- njih je zahteval, da morajo pripustiti k cenitvam nepremičnin, na katera so podjetnniki skušali dobiti posojila, cenilca, ki ga določi on. Podjetniki so nato radi pristali in je Stein v vsakem primeru pozval cenilca, nekega Kornfelda iz Zagreba. Za vsako cenitev je moral cenilec seveda dobiti potne stroške in pa nagrado. V tem je baš obstojal trik! če je šlo za posoji- lno s temi cenitvami prav velike svote, dočim so se interesenti za posojila obrisali pod nosom. Kadar je potekel pri enemu ali drugemu rok, sta pustolovca skušala rok podaljšati, obenem pa sta terjala od interesenta še denar za kolkovine in drugo, Is čimer sta ga še bolj opeharila. Šele ko je število opeharjenih interesentov naraslo, so se nekateri zglasili na policiji in pr6-sili, naj bi prav previdno "oti- specialiteta je baviti se s kreditnimi posli. Cenilca, imenovana Kornfelda, so v Ljubljani še pravočasno zaprli, dočim Steina zaman iščejo. Pobegnil je najbrž nekam v notranjost države, še bolj verjetno pa je, da jo je popihal čez mejo. Kolikor je oblast do sedaj ugotovila, sta Stein in Kornfeld o-sleparila ljudi samo v Ljubljani za okrog 70,000 Din, veliko pa je žrtev, ki Steina sploh niso prijavile, ker še vedno pričakujejo posojila. Proda se jako poceni brivnico, ki se nahaja na dobrem prostoru ter je dober promet. Za naslov se po-izve v uradu "Enakopravnosti." Naznanilo! Vsemu cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se vrnil iz počitnic ter da bom nadaljeval s svojo obrtjo, oziroma popravljanjem čevljev, in nisem moje popravljalnice prodal, kot neka- pali' 'Aleksandra Steina in ce- teri mislijo. — Priporočam se za nilca Kornfelda. Stein je končno, ko je število osleparjenih naraslo že čez mero—izginil. Ljubljanska policija se je obrnila $0 informacije z Zagreb o Steinu, od koder je dobila odgo lo pol milipona Din, mu je mo- vor z obratno pošto, da je to se. Kaj se je zgodilo v soboto 28. julija zvečer v Serševem domu, je za enkrat še uganka. Hišnica hiše je še videla usodnega večera priti domov očeta. Pozneje je slišala nekje blizu stokanje in hropenje, čemur pa ni! posvetila posebne važnosti. Kakor pa se je pozneje izkazalo, sa je s tistimi žalostnimi glasovi poslavljal od tega sveta France Serše. POSEBNOSTI ZA TA TEDEN Dobro surovo maslo___25c TeJetina za ajmoht___SVzc Zmleto meso, mešano_ 8V2C Čista mast___________8|/2Cj Govedina za juho____&V2C Okusne vinarce_____ 12%Cj Govedina za juho, | od šoldra_________12,/2c Pork Shoulder, mali _ \2l/2c Mehki Round Steak ___ 15c! Sirloin Steak_________17c Veal Chops__________17c; Veal Steak_____________ 22c kos papirja, iz katerega je bil Pork Sausage________15c razviden samomor. Kmalu se je Suhe mesene klobase__ 17c! policiji posrečilo ugotoviti, da NajboIjše salame _ ___ 29c|. jc pismo pisala Jožefa Capuder, in da je, kakor okoliščine kažejo, izvršila samomor s tem, da jo skočila v Ljubljanico. Njenega trupla še niso našli ob času ,ko je bilo to poročilo podano. Policija pa je med tem poizvedovala na domu pri Serševih in ugotovila umora Franceta Serše. Odkrili so na več me- Dne 30. julija je vzbudila pozornost Ivanka Serše s tem, da je naenkrat začela ribati in beliti :stanovanje in celo hodnik, ki. je več strankam skupen in je bilo to njeno neobičajno delo. Tudi so druge stranke opazile, da so vsa stranišča zamašena. Med tem so našli ob bregu Ljubljanice ženske čevlje, rdečo torbico in s svinčnikom popisan V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti ljubljenega soproga gllo^tja ššmuttn ki je izdihnil svojo blago dušo, dne 14. avg. 1933. Poteklo je že leto dni Odkar imaš drugi dom. Doba žalovanja večnost je Spavaj v miru, blaga duša Na Te se spominjam vedno In te nikdar ne pozabim. Nepozabljena žena ROSE Big Bologne_________15c Sveža jajca________I6V2C KRIZMAN'S CASH MARKETS 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71 St. j-tih krvave sledove, tako na'|-l£n> 1021 HEn. 3924 /S, J s BON TON j Francoski pisatelji Paul Re-jlr'"Vo je, da vsaka ne-iboux je objavil "deset pravil" 'o Po lepem, mo-j lepega vedenja, ki jih imenuje opremljenem, sam ^Peni ^ bo: To gato pravila uspeha." Evo jihlfU m sH iij Hi Je naravno. Toda na-j po vrsti. S2no';^o razmer in potrebj Ne bodi dolgočasen! Ho °wrem°' je zelo lahko- Trudi se, da bi ugajal dru-0 Vv t dina si Pusti red- gim! ■ Q(i etn pogledu kaj sve-| Bodi potrpežljiv! .di, „„, stareiših izkušenih Ne bodi predrzen! a ' Haiiv, StareJših izkušenih v primeru, če1 A K , aga >nim lastni im, še tako venda1Jtletjem in dohodki. nuJno H0 5 morj največja preu Potrebna. Neve- KAJ SE JE ZGODILO naklonjenost. RUDOLPH KOZAN 6530 St. Clair Ave. PREDNO SE CENE ZVIŠAJO KUPITE SEDAJ! 4797 E. 84 St.. od (iarfield Blvd. 2 družinska liisa. 4 sobe vsako stanovanje, garaža za 2 avta. Po- $4500 3711 Woodrow Parma. Zid:in; Ave., od State R*d. hiša s 5 sobami, v dobrem stanju. garaža. Pogoji : B a nori ca ------ ' $4500 1612 Fruitland Ave., od Mayfleld Itd. 1 sobe. zidana stucco hiša: Borkota na vroč zrak; lot 80x120. Pogoji: $500 takoj, ostalo $27 mesečno vključivši dav- <£2500 2130 W. 47 St.. južno od Lorain Ave. 5 sol>, velik lot. nizki davki. Pogoji: $300 takoj, ostalo $23 mesečno vključivši davke ____________________ $2200 20409 Ball Ave. od E. 200 St.. Euclid Village. Lep zidan bungalow. 4 sobe in kopalnica. Pogoji, bančna financa $2800 5613 Memphis Ave., t; soli gara/.a, v dobrem stanju. Lot 15x140. Pogoji: $looo tiikoj, ostalo $50 mesečno vključivši dav- ^5200 4528 Warmer Rd. 7 soli. dvojna garaža. lot. 47\140. l'og»ji: $500 takoj. ostalo po $38 me- fJOAft sečno vključivši davke «P«JOUV 3719 Henritze Ave., od Pearl fTd.. 8 sob za eno družina, vštev.ši eno sobo na :! nadstropju. Garaža za avte; na dobrem k raju. Po- goji: Bančna fina ilea ____________ $5000 m I Ne strezi ljubezni! ' =1= Napravi svojemu bilžn jemu j fj= rivli^n-ia brilib-nr mno-nnia nriipt- -!- HO Svot0 a računati le z določ-bi ^ °Premo lastnega Ir sezv.Sl morala napraviti C PoW Vsega> kar ^ je ^tUdi bno- Računati mo-O^C1^ na stanovanje. JV mlad zakonski par itnlT*0 stanovanje, je življenje kolikor mogoče prijet no! Bodi vedno takšen, kakršen si v resnici! Ne bodi tako skop, da živiš pod svojo povprečnostjo! Prilagodi se svojim letom! Pri vseh težkih vprašanjih o vedenju se zgleduj po drugih! Iti iti m III m m m i B f H76rno' da nabavi sta-^'2«Ho m°ra naročiti temu, ?premo- Izbere naj • da a ° katerem ima P0' Pozneje v istem do Ji COAL — PREMOG Pri nas lahko naročite najboljši premog in drva. Dobra postrežba KOREN in CHAPIC 14705 SARANAC ROAD MUlberry 3575 Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811 THE CITY & SUBURBAN CO. 306-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Huron MAin 1645 Rodovitne farme Ena izmed največjin zavaro-valninskih družb v deželi ima v Clevelandu zastopnika, kateri ima v oskrbi prodajo posestev in farm. Te farme se nahajajo v dobrih krajih ter se jih prodaja po najnižjih cenah: plača se takoj samo majhno svoto ter na lahka in dolgotrajna odplačila. 50 akrov farma okrog 55 milj iz Clevelanda. Moderna hiša s 8 sobami, klet pod celo hišo, hlev, žitnica, kokošnjak, itd. $350. takoj, ostalo na 15-letno vknjižbo, 5)/2% obresti. 240" akrov farma, okrog 60 milj iz Clevelanda, lepa ravna zemlja, hiša s 6 sobami, klet pod celo hišo, elektrika, vzorno urejen hlev za 20 molznih krav in druga gospodarska poslopja. $750.00 takoj, ostalo na 15-let-no vknjižbo. 41 akrov farma v vasici Delaware, O. Hiša s 5 sobami, hlev 20x35, kokošnjak in hlev za prašiče, 30x40. Fina hiša. Takoj $320.00, ostalo na 15-letno vknjižbo. 155 akrov farma, okrog 30 milj iz Clevelanda, blizu Elyria. Moderna hiša s 7 sobami, vzorno urejen hlev za 30 molznih krav, prostor za krmo in druga gospodarska poslopja; v vseh poslopjih je napeljava za elektriko. $1100.00 takoj, ostalo se bo uredilo na vknjižbo, plač-j ljiva v 15 letih, j Imamo še 500 drugih primer-! oh farm. Za nadaljna pojas-Ir.ila se zglasite ali pa pišite na Mr. H. G. Root, v Cleveland Hotel, Cleveland, Ohio. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM m? ' Enakopravnosti 9 as m Stran 4 >" ENAKOPRAVNOST 14. avgusta. 1$ • "Le udari, udari! Ubij me, samo poboljšaj se!" dejala je ona. Žagar vrže zagozdo od sebe, za- teremu, da se mu utolaži britka žalost, ali da se mu izpreobrne v veselje; temu prijazna beseda, "0, hočem skušati. Ljudje so mi še nekaj dolžni, poterjal bo-dem. In pogorelci v Mali vasi mi bodo dali zaslužka." "Podaljšajte si obrok. Šest tednov je malo. Recite več, pol leta, samo mož besede ostanite. Eno leto vas bomo čakali, ali je dovolj eno leto?" Šepec pokima, lice se mu razjasni, pristopi, da bi gospodu roko poljubil. Toda smehljaje se Za denar ni sila, saj je dolg z ee-jmalo bolan, glava ga je bolela, J treska žensko postavo in Žagar-; Žagar vstane, zašepa, ® lo leto odložen, hejo! In poterja j treba je bilo ozdraveti se, klin s i ja, ki se je vsedel na klop in gla- j padel, pa. se zopet v jame s sf lahko v vasi gredoč, ne gre na- j klinom zbijati. vo povešal, ter stare stene lese-\ jo leseno nogo. Potem se pa toliko je žalosti in tuge po tem svetu! ČETRTO POGLAVJE Dobri nameni. pre žago, prekobali naglo name- j onemu nekaj kapljic vina, temu tane žaganice in zgine materi iz- ■ malo puhlega počeščenja, onemu pred oči. • malo iz cunj narejenega papirja, Kakih štirideset korakov je ki se mu denar pravi. In vendar Šepec šel po stezi ki je držala v vas, v krčmo. Mislil ni ničesar, tudi v krčmo iti ne; rojilo mu je po glavi; materine besede so ga: bodle v srce kakor trnje, streso- j val je z glavo, kvišku pogledo- Lepo je vstajalo drugo jutro val in klel. 1 solnce v vzhodu, kakor bi sre- Stoj. kaj je to bilo!? Zakaj: čo obetalo vsem ljudem in stva-šepec" na enkrat obstane, zakaj j rem po daljni božji zemlji, kakor se je ustrašil? t>i se veselilo svojih zemeljskih Le-sem od žage se je zaslišal | otrok, od berača, ki je vstal s ropot, kakor bi kaka deska pa- svoje postelje na listju, kjer je s dla. Pa ne samo to, tudi človeški j psom ,v tovarištvu spal, do bo-krik se je slišal, kratek, obupen j gatega meščana, kateremu je skozi ušesa zvoneč. To je bil ma- j skozi veliko okno na mehke Materin krik. Kaj se ji je zgodilo ? zine sijalo. Vso svojo jezo pozabivši, tekel j Kako ne bi bilo veselo! Videlo je Žagar nazaj, kar je mogla le- je skesanega človeka, človeka, ki sena noga meseno dohajati. je imel dobre namene, lepe skle lašč v krčmo. Popijmo še danes malo vina, naj se pes obesi, naj ves svet vrag pobere! In Šepec krene proti cesti in po cesti — v krčmo. Prva hiša v farni vasi je bila krčma. Mlada žena je na pragu stala in z vabljivim smehljanjem pozdravila Šepca, ker ta je mu ta odmakne in pravi: "Pri-j bil jeden najboljših pivcev, m dem pogledat, kako delate in j taki so krčmaricam vselej po- Na žagi je bila tema, ob sve-tilnico se je Šepec izpodtaknil, bila je ugasnena. Postane in posluša. Nič se ni genilo. "Mati!" zakliče. Nihče ne odgovori. Odpre duri in stopi naglo v izbo; potiplje na postelj. Njegova hči je ležala tam in spala trdno, matere ni bilo. Strašna misel ga obide, da je morda mati sama v vodo skočila, v jez, kjer je bila globoka, in to zaradi njega. Luč je napravljal, a delal je prehlastno, večkrat je zastonj kresal in v ogenj pihal, predno je svečavo imel v roki. i Z lučjo iz izbe stopivši je brž izprevidel, kaj je. Tla na žagi so bila narejena vegastih desk, izmej katerih je bila ena zlomljena, tako da se ni smelo stopiti nanjo, druge so se dale razmikati, ker so bile le redko razmetane. Stara mati je svetilnico u-gasnila in v tistem trenotku pozabila, kod se sme hoditi, kod ne. Tako se je pod njo ulomilo in padla je pod žago, več čevljev globoko, kjer so debele skale ležale. Šepec posveti doli v luknjo, vidi mater ležati, oglasi se mu pa ne. Hitro lestvo spusti doli. Ker s svojo leseno peto ni mogel po lestvi, pomagal si je s koleni in kmalu prinesel staro mater na rami. Zavedela se ni več. Tresel se je, ko jo je v izbo nesel in mislil, da je mrtva. "Cilja, vstani. Cilja!" kliče Šepec svojo hčer. Deklica plane pokonci in za-kriči, ko vidi ljubo staro babico krvavo in v nesvesti. "Vode, vode daj, dekle, in moli!" prosi Žagar. Dasiravno se je deklica vsa tresla in ni vedela, kje je, ni kaj je, prinesla je vode, močila staro mater in molila na glas. In tudi oče, katerega že dolgo ni slišala moliti, molil je zdaj ž njo vred in klical mater. Stara žena je naposled odprla oči. Videla je, da je sinu v naročju, da ji prijazno piti ponuja in pila je vode. Slišala je, da jo vpraša prijazno, če ne sočutno, kako ji je, kaj jo boli, kam se je pobila, kaj bi rada in odgovorila je: dobro bode, nič hudega ni. In res je bilo kmalu bolje, tako da se je na postelji vsedla. Zdaj je šel Šepec ven, odprl zatvornico in zopet začel žagati. Deklica in stara mati sta sami ostali v izbi. Večkrat pak se je starki zdelo, kakor bi se tiho in skrivaj duri majhno odsloni-le in bi jeden noter gledal, kaj dela. In solza je pritekla stari majki po licu, solza veselja, zakaj mislila je: "Saj ima vendar .še dobro srce, moj sin! Kako mi je stregel, kako skrbi zame! Ni napačen človek, le ljudje so ga •* tacega naredili." Kako malo je treba marsika- pe. Žagar Šepec je na vse zgodaj koračil po stezi proti Zabrezju. Šel je gospe komtesi prosit, da bi ga še nekaj časa za dolg čakala; po potu pak je premišljal svoje življenje, rotil se je, da ne bode več pijančeval, da bode pridno delal, da si bode vsako misel na drugo ženitev iz glave izbil, da ne bo s svojo izvoljeno več govoril, da bode z materjo in hčerjo lepo ravnal. O nameni, koliko je vas med nami storjenih, koliko pozabljenih! Komtesa je pod orehom svojo jutranjo dolgo molitev opravljala, ko je stopil Šepec prednjo, klobuk pod pazduho in potuhnje no upognen. "Gospa žlahtna —! začne Žagar, toda komtesa se v molitvi ni dala motiti. Leon, ki je okoli poslopja ogledoval to in ono svoje nove domačije, prišel je ravno izza ogla. Nanj je komtesa pokazala in rekla Šepcu: "Onemu gospodu povej, česa bi rad." kakova je žaga." V mestu izrejen, Leon ni dobro poznal slovenskega kmeta. Bilo mu je tedaj veselje govoriti z možen, opazovati njegovo boječe obnašanje in izvirno sta-vljane in izgovarjane besede. Iz-praševal ga je marsikaj, kako je to, da ima leseno nogo. če lahko hodi in dela ž njo, če ima kaj družine itd. Prav zadovoljen sam s seboj je šel torej Šepec z Zabrezja. Eno leto! Za celo leto je bila velika skrb odložena! Ali podoben je Šepec tistemu hlapcu v sv. evangeliju, kateremu je bil velik dolg odpuščen, on pak je svoje male neusmiljeno poterjeval. Mej potom začne namreč Žagar številiti, koliko mu je ta, koliko oni na dolgu za zrezane deske; jeden mu ima dati poldrugi goldinar, je- poliček' da je vrniL Tudi je bil den dva; jeden petnajst, jeden nekaj manj grošev. "Vsi morajo plačati!" Leon je to slišal' in počakal moža z leseno nogo. Žagarja pak je mrzel pot spreletel po hrbtu. Nikdar še ni slišal, da je kak gospodar na Zabrezju. Gotovo je hud, gotovo ni tako dober, kot stara komtesa, ta me ne bode čakal, pognal me bode z ža ge, če mu brž ne plačam. Ta misel ga tako obsede, da ni mogel besedice izpregovoriti, ko je pred Leonom stal, reče napol tiho: "Gospod žlahtni, jaz sem vam dolžen." "Meni?" vpraša gospod. "Gospa pravijo, da je vse e-no, njim ali vam, menda. Jaz imam vašo žago tu doli poc klancem v najem, pa--plačal še nisem, in — prosim, da bi _>» "Še počakali, ne?" Žagar pokima in v tla pogleda. "Kako dolgo?" Šepec malo poguma dobi, po gleda kvišku in reče: "Samo šest tednov še." "Ali boste pa mogli plačati v šestih tednih?" TELLS HOW SHE TOOK 4 INCHES OFF HIPS 7 INCHES OFF WAIST In 40 days by taking Kruschen Salts, Mrs. Helga Blaugli of New York City reduced 26% lbs.—took I inch' s oft hips, 3 Inches oil bust and 7V4 inches off waist. She writes: "1 haven't gone hungry a moment—1 feel Hue and look 10 yrs. younger." To get rid of double ihins, bulging: hips, ugly rolls of fat on waist and upper arms SAFELY and without discomfort— ___ ________at the same tima build up glorious health and acquire a clear skin, bright eyes, energy and vlvaciousness—to look younger and feel It—tako a half teaspoonful of Kruschen Salts in a glass of hot water every morning before breakfast. One Jar tests 4 weeks and costs but a trifle at any drugstore the world over. Make sure you get Kruschen because It's SAFE. Money back if not satisfied. (Daljo prihodnjič) | 1111 nm£Q godu. Šepec je stopil v izbo, vsedel se za mizo in takoj je bilo po prvem maselcu. To ni bilo nič; komaj grlo se je zmočilo. Skušnjava ga je obhajala, da bi še drugega. A domov se mu je mudilo, izvlekel je mošnjo in počasi nekaj denarja naštel, premišljal in — porinil prazno steklenico. Bil je drugi maselc. Ta' prazen, napolnil se je tretji, naj se vrag obesi, kjer so trije, tam je lahko četrti. In prišlo je veselje v glavo in kdo ne bode pil v veselju? Naj vse vrag vzame! pravi Šepec in pije. Proti mraku je glava postajala težka, jezik se je zavaljeval. Šepec se na mizo nasloni in zaspi v miru in pokoju. Noč je že bila, ko se vzbudi, j Več gostov je sedelo krog mize. Vsi so ponudili Šepcu piti. Spodobilo se je, da je tudi on dal za Čarobno je obsevala užgana! In ko tako premišlja, zašege-ta ga v goltancu nekaj takega takor žeja, a ne po vodi, ampak žeja do vina, cekinastega, sladkega vina, kakor je vedel zanj doli v vasi v prvi krčmi. Obstane, izvleče mošnjico iz žepa in prešteje. Še je bilo nekaj okroglega v njej. Stmo en maselček bi ga pil. To bi se hitro sgodilo in nihče ne bi vedel. Materi bi dejal, da je bil v gradu tako dolgo. — Pa ne, tega ne! Davi je za. trdno sklenil, da ne bode več pil, ni vina ni žganja. Skušnjava se mora premagati, namenov ne prelamljati. Le domov na delo! — Pa — saj je celo noč delal, voda je z jeza močno potekla, naj se nabere: človek samo enkrat živi, iz mesa je, telesu mora nekaj privoščiti. Samo en maselček danes, potlej ne več. Oglašajte v — "Enakopravnosti" "O, Gee/— Grandma's Walking -Downstairs— Bold by Druggists Use WXLDONA Tablets ___ Write for FREE, fully' illustrated 24-paga book, "History of RHEUMATISM," with ctarpter discussing germs of rheumatism, t« m, WELDONA CORPORATION m Desk 7. Atlantic City, N. I, w 'R/NEL, OUR Murine Co., Dpt. H. S., 9B. Ohio St., Chicago Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ail Eye Beauty oosljemo brezplačno na zahtevo. To All Who Suffer Stomach Agony, Gas and Indigestion Money Back If One Bottle of Dare's Mentha Pepsin Doesn't Do You More Good Than Anything You Ever Used. Wliy bother with slow actors when one tablespoohful of this splendid and pleasant liquid remedy will cause gas, bloating, heaviness, heartburn or any upset condition of the stomach to speedily vanish. And why should any man or woman Buffer another hour with indigestion or any stomach misery when the remedy that acts almost instantly can bo easily procured? But there is more to say about this remarkable remedy—something that will interest thousands of despondent people. ■fare's Mentha Pepsin not only quickly relieves stomach distress, but It also conquers stubborn indigestion, dyspepsia and gastritis, and puts an end to dizziness, nervousness, headache, sleeplessness and despondency which distressing troubles are nearly always caused by chronic stomach disturbance. Dare's Mentha Pepsin 13 a supremely good remedy that druggists everywhere guarantee—a fine tonic that builds you up and makes you work with vim, eat with relish