Št. 117. V Ljubljani, sobota dne 25. maja 1918. Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ~~ — Učiteljska tiskarna. ■■■■ = Seklamacije za list so poštnine proste Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v ; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-=== govoru primeren popust ===== Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak ————- dan opoldne. —■ —................... Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9’—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in .............. Ameriko K 48. = mm Posamezna Številka 14 vin. m Leto II. Nacionalistična politika. Niiič kmuiha, nič inioke, nič mesa, miič imastii in d&-'k??1i0|£'0 drugega, s čimer bi se motgial človek "'oližinio ureždivliiti. Zato pa slišimo tamlveč na-^Gnahiefca *vtp!it(ja lin paliltičnie zmedenosti, poime--ane z brezciljnimi 'podLciLitsikiiimi odredbami. Vsi ki niso vojmii dobičkartji in večji zam- 1 Posastniki, itrpe lakoto. Nalfh/uUSe ^trlpe šii-7 liudskc animo^jice iv meimiškiiih krajih Češke lin y :imž'nam Priimoriiu. Zadnjič (je obiskali ceisiar češko lakotne kraje. Po niiegovam iposetou se je na-kaiziaio niaibolu prizadetim detlom ornih krajev več milijonov kinom v olajšanje bede. Zivti se prebivalstvu me more dati, čeipnav se jih vsak dan na sto tim c onesvesti im pogine v sled gladine bolezni. Kd or v češkem oibimietimettn zonilijn le količkaj more, ta pobegne iiz dežele, ■in 4 ^l(> Ia® Bavairsikio. Nemški nacionalisti! iima-l™8® skrbi kakor pa za gladino prebivalstvo: ,c' ™:fnie »beilainge«. lin tako ije Gaška dobila t ucintev v okražlja. Lajilk v nacionalistični ali kiraimairiiii tne bo vadal z odredbemim potom tanovfeniimii okrožnimi glavarstvi pričeti nič ^vega. Kaj morata iizprelmeniiti ma maloiloinialmih vprasamiih, kii »nože Avstriji i s propadom? Ona '^»reimiiruiajo le deloma oblastveno tiimštančno !>ot, toda prebivalstvo ne dolbi nobene pravice, Me ojačitjo sanouiprtavo nliti maijnDamj m podrejo politično upravo občutno. Bdima ipredlnosit, 'katero 'ormeso v marodmeim oziim, ;ie miekciltiko !rti^ltlaiC*0|ni*a omejitev nekaterih okrajnih 1,^_sSV- To bi se moglo tudi agiodtiltrii brez čemu so se tedaii osinovala {(<1. Vidii ICA il/i Am \r'7,r,nAr • mioir*(i'o/nia_ ;• p Vi VI* o v.' ČUKI. J • VMi se Je en vzrok: Nemški tnaidiona-- (> se ikiutiaili pnoti vladti. Poboma nemških nacianalcav četške je se-iidušena, malta pa ije poklanem tembolj češki meščani. Pravi se, da, vpilie se iv svet, da je nfie-K?ov odpor veleizdaiaiksiki. Niismio sicer inioib^nii ^Prisezoni cenioi mia polju veleizldia'jnii!štva in tuldi prapoištiemd, da bi jaistnai deianija cenili kot ' oiialna lin postavna, 'ona poiliitičnih nasprotnikov •nfav^1131!11^ -lv lv,sla|kiršnih prilmcinih za -valeimdaj-... ’ lec‘a|.i tmdii ne vomio, kako mai se cemd ’e n,asih ffospodiov inaaianailiistiav. Gotovo vatno le,' da pridi Avstriji take vnstc vlliadianija - 7.alo slabo. .Doba ‘sie sioelr Jliiuidiie, ki tu zatrjujejo1, va pr0n6se Aivstinija vse, todia za mas to me velja ot pi epričavalno. Tmidi ne varujelmo maiozdrav-jJivc uoiinike policijskih odredb, katere upoinab-•U' o plrl0,^ 'čoškiiim1 miaoionalistom. Saj ni prvikrat, ^t s'e, ako me poimiaga mobanio sredstvo1, zateče listek. Ivanka, (Konec.) pa •^'U!iaza* )■ ie že četrtič kruhek s sirovim maslom, " položl1 v njena majhna usta in ji rekel počasi: sern vendar v resnici srečen.« Ali IV" Sen' tC nalagala? Ni-li moja sobica lepa? PUstim v P°Ste,ia Člsta in dobra?-- - In Popolnoma te nurir, popolnoma, popolnoma.« h bluze potegne majhno uro. “Polnoči ,:c. Konec z veseljem! Kajneda, bluzo ml bos Pa še odpel?« v ( (,,tidovec bi bil to rad storil. Toda doltjo bivanje ronti g;a je nekoliko spravilo iz vaje. “Presneto, je kakšen vojak neokreten!« v Rrrč! je odpela bluzo, jo slekla in potegnila rokava 'ln’ sp,,stila io proti tlom, sezula čevljičke in snela no-Sav.ce ter skočila v posteljo. »Ugasniti mora pa gospod medved!« je zaklicala še Potegnila odejo čez glavo. Stražmojster Gnidovec se ni slekel tako hitro. Ur-* 'ii vajen. no il0?tla pet minut P°zneie ie bil pač že gotov in rav-Ce obrniti plinov petelin. #*toj!« zavpije Ivanka. sKaj se je zgodilo?« k policiji. Todia nilkidair se ine ipasreči, da bi se z mio ziaknivlliiano popravilo. Zdi se, da je z gospodom Seidtlerjam mia kninilu miakiolilko mlajša gonaraaiifa, ki milima še immiogo izikušniie. StJaini politiki v kolikor so sie idiaffli poučiti, vado1, da se s polioajstvom v Avstrili me da imnogio lOipraviiti, zlasti, ako imianiilkia moč. da bi sie izvedla do skrajne kiomisiekivemioe. Saveida se bo potem vprašalo, kaj sie naii isltoirli potem, da se napravi red v državi, ikii (je itak, kakor jie rekel Korber. Lalieik ma to mi odgovor. Ootovlo je le, da tako ne gre, kakor si predstavlja gospod Seiidler in hoče jo imeti neimškli maaiiomalisti. Ker se je istvar na Oeškam tak« ponesrečila, hooeio nemški miacionalisti osnovati na ijuigm države neko protiutež. Tu ®re 'morda danes še z okrožji, akciravno itudli ime po vizcmu čelških okrožnih igllaivarstev. Tolda ikair iniai bi bilo ina Češkem zdralvilmio sredstvo, se progllaiša prt nas kot strup. Neimškli macionaliisti so slkiro(mmejšl: idruigeigta me zahtevajjo, kakor zasledovanja ve-leizidajallcev. Oaspod Saidleir ije isiiioar :gilede na izvedbo Czeinnimwogia ipilamteičelgia igoivora napovedoval ukrepe ipnoiti ijuigioisloivanskim .dekila-ra šem, a obesili mteo še mffikoigair. (Itzdali so pa že neko odiradho.) In aato so se zbrali južmioštaierskft nemški im nenuškiutarsiki žmpamli, katerim se pridružijo še Nemci s Kramijsfceiga ih, zlasti iiz Kločeivja, da povedo »česanim, kako sodi neimtSko ljudstvo o po-tmiiloisčemili čeških veleiadaiadcih. Potročalli bodo-, kako se ije razširila jiieoslovanska deklairaicija m izrazili ineievolio, idai jo trpe državm!i činiitalji«. Tako pdše mekj isipodniiešltajersiki iliist, ki še pi^ipo-iminja, da bodo župani povedali česanju tuidli, dla se natn'Skii inanold me sitmimiia z iruazioiram nemških mosilamcev. Oilade maito pravi »Aribaiitarwlill;le«: »Ko bi prinesli župani maimiasto damjmictijaoiae vrečo moke, bi stoiriiilii za vzdrževanje države nekoliko več, tolda to bi mie biilo mdmišfco »fmio-žaito«. Spozinamje, ali so s?ost>odije deputantdie v vojnam času živeli enako kakor široke mase ln kako so do nove žatve preskrbljeni z živili, bi bik) za mas, iki spadamo tuidii k nemškemu narodu, večje koristi. To so (Le imisli. Toidla vipra-šajnjo stavliiamio v vsei (javnosti in Vsaj odločnosti: Kdo je podeli 'gospodom prarviioo, da go1-vioire v limianiu inielmškega ilijuidstva sploh ali tuidi le v imenu štajerskih Nemcev ? Ne verno, če bodio ob tej predstavi sodelovali tudi krščanski sooiial-ci z njimi, zakai meniški maeiiomallci mia štaijer-skem so majslabša stranka v deželi Kričanje .in trebuh ijih pa zadostno ne legitimirata!, da zastopajo JiimdSke aumoižfuce. Nacionalisti me pomlsliijo, da se ligraijo z nevarno igiro. Široke 'ljudske plasti more danes vse drugačne skrbi, kakor kričanje o »inemškiih visokih čilijih«, kakor so sedaj prekrstili svctje »beilange«. »Poglobitev" nemško-avstrijske zveze. »Arbeiter-Zeitung« slika v nekem članku domenke v nemškem glavnem stanu o usodnih učinkih »srednjeevropske carinske zveze«. Ni težko uganiti, pravi list, kaj nam prinese sred-njeevropska carinska zveza: carino proti Nemčiji bomo v najboljšem slučaju pustili neizpremenjeno, deloma jo nadomestimo z drugimi, enako učinkujočimi protekcionističnimi sredstvi; drugim državam bomo pa carino zvišali Kakšen učinek pa bo imelo to zvišanje carine nasproti drugim državam? Ko se je vprvič pojavil načrt srednjeevropske carinske zveze, je ententa takoj napovedala protiukrepe. Na pariški gospodarski konferenci so predlagali tri stopnje carine ententnih dežel: najnižjo za zaveznike, srednjo za nevtralce, za centralne države pa visoko kazensko carino. Temu načrtu so takrat nasprotovali celo mnogi ententni pristaši. Kakor hitro se je pa izvedelo, da v nemškem glavnem stanu resno mislijo s srednjeevropsko carinsko zvezo, je takoj oživela tudi zahteva carinske zveze med enten~ to. Gotovo je, da se bodo, ako se Nemčija in Avstro-Ogrska tudi gospodarsko zvežeta proti entent’,JuJi en tentne države gospodarsko spojile proti nam. Ako si. osrednje sile med seboj dovolijo carinske ugodnosti, stori isto tudi ententa. Bržko osrednje sile zvišajo carino proti drugim državam, bodo tudi ententne države zvišale carino nasproti nam. In uspeh? Poostritev gospodarskih nasprotij, ojačenje varstvenega carinstva, po vojni nadaljevanje vojne s sredstvi carinske politike, trajno podžiganje političnega sovraštva z gospodarskim in gospodarskega s političnim! To bodo učinki srednjeevropske carinske zveze! Nadaljevanje vojne z gospodarskimi sredstvi je pa baš za osrednje sile največja nevarnost. Po vojni nam bo treba prekomorskih sirovin gorostasne množine, bombaža, kož, jute, bakra, gumija, fosfatov, oljnatih rastlin itd.! Vseg tega nam je manjkalo, zaloga bo pa daleč zaostajala za ogromno svetovno potrebo. Cez vse to pa razpolaga ententa. Lahko nas udari strahovito težko, ako nam ukrati te sirovine. NaTn bo torej v korist, ako se umknemo vsakemu gospodarskemu boju po vojni in se takoj zopet ustanovi enakost trgovskih razmer med vsemi deželami. Ali bi ne bila resnična blaznost, ako začnemo s tem, da prekršimo princip enakega gospodarskega ravnanja’ »Samovar!« »Ni obrnjen?« »Ne. In veš, zakai? Pripravila sem zate gorko vodo. Vzemi jo in umij se še od glave do nog«. Duh dobre matere se je oživel. In Gnidovec je ubogal, slekel se popolnoma in se pričel pošteno umivati. »Ne bom gledala!« je zatrjevala Ivanka in res potegnila odejo čez glavo. Naenkrat skoči s postelje. »kajne, bedaček, po hrbtu se sani vendar ne moreš umiti. In on hoče biti tudi čist«. Pa ga je drgnila z milom in ga umila, posušila in potolkla po njem ter zbežala zopet v posteljo. »In sedaj si spravil vso nesnago sveta od sebe. U-gasni luč in pojdi spat«. Gnidovec si je pojasnjeval njen skromen stavek v drugačnem zmislu. Šel je k mizi, vzel košček sladkorja v roko, obrnil plinov petelin in stopil k postelji. Prenehalo je deževati. Videl je skozi šipe, zvezde, ki so metale žarke iz raztrganih oblakov na nebu velikomestja tja do njegove-Ka srca. Kar se prikaže mesec in razsvetli vso sobo kakor srebro. Stražmojster Gnidovec se je sklonil k Ivanki, ji izročil majhen sladkorek in se vlegel. »Ti!« je slišal po majhnem odmoru njen glas. On je molčal. »Ali že spiš?« ga je vprašala zopet. »Kaj se je zgodilo?« »Veš, hotela sem ti le povedati, da ne boš mislil, da sem vedno le vesela in razposajena. Gnidovec je poslušal. »Veš, tirnem prav dobro, kako je s Teboj. Vidiš nas v sobah, pod mirnim nebom, prebiješ od vsega le par dni, veš pa, da te od nas loči cel svet. Saj ne gremo tja. kamor greš Ti« . Ona je molčala. »Z nanii deklicami, ki žive tako, kakor jaz, skoro ni drugače. Tudi nas loči en svet od drugega.Stanc nas le eno uro. 1 oda kam pojdemo na koncu, kdo bo šel z nami?« Stražmojster Gnidovec je čutil bitje svojega srca. »Ali si videl množico razglednic po stenah?« je pričela Ivanka zopet. »Ali misliš, da sem jih obesila iz same prešernosti? Oh, vredne so toliko, kakor Tvoja odlikovanja. Izvirajo od onih, ki so nas hoteli napraviti bolne in slabe, neumne in vdane, brezsrčne in grešne. Da vem, kako poln je svet teh ljudi, ki se klatijo po vseh smereh neba, zaradi tega zbiram te razglednice, zaradi tega jih razobešam ... Če me boš zasmehoval.« Umolknila je. Gnidovec je prisluškoval. Vedel je sedaj: tu se izpoveduje srce. »Tedaj ne posmehuj se mi, saj imama tako lepo željo!« Mesec je vrgel široke žarke v sobo, prav na posteljo. Ivanka se je vsedla. »Želela bi namreč, da bi to, kar si mi obljubil, tudi izpolnil . . . Rada bi enkrat ležala poleg moža, kakor... da, kakor bi bil moj brat, moj prvi, moj edini brat . . . Jaz nimam nobenega. Nobenega nimam na svetu. Vidiš, Stran 2. NAPREJ'. Štev. 117. z vsemi državami? In ako to že težko odgovarja interesom Nemčije, tem manj more biti to v korist nam. Zakaj mi moremo dobivati prekomorske sirovine sploh samo takrat, ako bi mogli dobiti v inozemstvu velikanske kredite; s skromnim našim eksportom, ki ga -zmoremo, jih ne bomo mogli plačevati. Ali bi ne bil samomor, započenjati gospodarsko politiko, ki nam trajno zapre ne\vyorški, londonski in pariški denarni trg in nas popolnoma navede na že itak preobloženi in za nza-dovoljitev naše potrebščine nezadostni berlinski denarni trg, kar bi strahovito zakasnilo zgradnjo našega narodnega gospodarstva in popolnoma onemogočilo, da obnovimo našo valuto? Dvomimo, ako gospodje Burian, Arz in Hohenlohe, ki so v nemškem glavnem stanu skovali gospodarsko zvezo, samo slutijo, kakšne tež-koče prizadenejo in kakšen pomen imajo ti gospodar-sko-politični problemi. Po eni stvari bi bili ti gospodje vendar lahko vprašali: kako hočejo v avstrijskem parlamentu dobiti večino za ta načrt? Ali pa mislijo zna-liiti, da se taka odločitev o vsej bodočnosti našega narodnega gospodarstva avstrijskim narodom lahko kar oktroira? Znabiti pa mislijo, da se je, ako ta zasnova zveze ne odgovarja volji narodov, treba odreči ne osnovi nego odobritvi ljudskih zastopnikov? Politični pregled. —■ Cesar Karel in cesarica Cita sta se iz Carigrada odhajajoč mudila 22. t. m. še v Sofiji, dne 23. t. m. pa sta se ustavila za približno eno uro v Belgradu, kjer se je priredila pred kolodvorom vojaška parada. Cesar je nagovoril več vojakov in častnikov. — Kako sodi o policijskih odredbah »Arbeiter-Zel-tung«. Na kratko smo že poročali o stvari, zdi se nam pa to tako važno, da navedemo tudi ta izvajanja. Povodom slavnosti v Pragi je prišlo do državi sovražnih da, celo do dogodkov veleizdajniškega značaja. Tako utemeljuje praška policija svoje odredbe. Glavni vzrok zločina so jej, kakor se domneva, bile kokarde Jugoslovanov v narodnih barvah. Tista slavna policija menda ne ve, da so belo-tnodre-rdeče barve zakonite zastave kranjske dežele, oziroma (v drugačni sestavi) hrvatske-ga naroda, in ne ve, da so pod temi zastavami naši jugoslovanski polki korakali v boje, v katerih so prelili potoke krvi za — državo. Sedaj pa so veleizdaja edino zato, ker slavna policija potrebuje pretvez za perseku-cije. List pravi: Kaki dogodki so bili to, nam policija ni povedala. In označba z »veleizdajalskimi« ne more po prekomerni rabi te besede računati na vtisk. In jasno je tudi, da ti »dogodki« — pa naj so bili kakršnikoli — niso bili odločilni v praških dneh. Mišljenje je bilo, ki je navdajalo ta slovanski sestanek — mišljenje, ki niti ne potrebuje besed, ker govori že samoposeb;. Cehi so sedaj, kakor znano, na slabem glasu, in že občevanje ž njimi zadošča, da pride kdo pri »merodajnih« činiteljili« na slab glas. Toda ta slabi glas Čehov ni oviral, da ne bi bili nenemški narodi naravnost silili, da se sestanejo s Čehi in se izjavijo solidarne'ž njimi — pred vsem v nevolji proti sedanji državi. Saj je bila le kulturna slavnost in gotovo ne bi bilo bodlo v oči, ako ne bi bili prišli. Ali hoteli so priti. Bilo je pač v ideji stremljenja narodov Avstrije, ki se čutijo zatirane in oškodovane. V tem pomenu je pomembno, da so se dali zastopati tudi narodi, ki jih sicer ob takih prilikah ni bilo videti, n. pr. Poljaki in Italijani. Da, Poljaki, ki so došli, ne zastopajo poljskega kluba —- kakor se to naglasa v tolažbo nemškim, parlamentarno večino tvore-čim strankam — to utegne biti resnično. Gotovo pa je, da udeleženci s svojim obiskom veliko bolj izražajo razpoloženje poljskega naroda, nego pa poljski klub. ... * - ; _■ ,:rj—V. ~------ sosede imajo skrbi za one, ki so daleč od njih v nevarnosti. Ako udarja po šipah, stokajo in reko: V tem viharju mora moj mož, moj brat iti na patruljo. Ako sije solnce, se oddahnejo, češ, da bo to njih sinovom na bojišču olepšalo ure . . . Oh, te skrbi so tudi še ostanek sreče ... Kje je moj brat? Moj mož? Moj sin? ... Nikogar nimam v bližini, nikogar v tujini. Kdor nima nikogar, da bi ga ljubil, ta se tudi nima tresti za nikogar. Ako pa si ti danes pri meni, drugače kakor vse te stotine mož ... in ti pojdeš zopet in sploh ne misliš nikoli več name . . . tedaj hočem misliti nate celo večnost. Potem sem našla enega, ki ga morem ljubiti... Na cesti sem te videla, s težkim nahrbtnikom, sem te povabila k sebi, ti nisi hotel iti, pa na koncu si vendar rekel: Jaz sem pač v resnici srečen... v resnici sre... čen...« Ta stavka je ponavljala dva-, trikrat ppčasi, vedno bolj tiho, počasi in sanjavo. Potem je Gnidovec slišal enakomerne dihljaje glo-b ikega spanja. * . Ko se je prebudil, je nekje ravno bila osem ura. Štel je udarce in odprl oči. V sobo je prav praznično sijalo jutranje solnce. In videl je poleg sebe ležati Ivanko. Spala je. Odeja je padla čez pleča. V zmršenih, širokih kitah so ležali gosti lasje bujno po licih, vratu in prsih. Na njenem obrazu se je zrcalila dozdevna nagajivost. Šele sedaj ga je privezala njena ljubkost. Pomembno je tudi italijansko zastopstvo, v katerem imenu. je poslanec Conci naglašal na slavnosti, da nobena stvar ne združuje tako kot skupna nesreča, enaka pretrpljena preganjanja. Ni težko razumeti, da narod, I« se je moral vedno potuhnjevati, ki je bil vsa štiri leta zatiran, išče prve prilike, ko more svobodno govoriti, in da njegov govor veča skupno navdušenje. Toliko jih sedaj zmerjajo z veleizdajalci, da ni nobeno čudo, če se sestajajo in ugotavljajo, da jih vendarle — ni malo. Borne policijske odredbe morejo krotiti »dogodke« alf mišljenju ne morejo do živega. In istotako ostaja, četudi mogotci na Dunaju nočejo čuti tega, ter menijo, da je spravljajo s sveta s tem, da je označujejo z vo. leizdajalstvom. Vsi ti narodi nočejo imeti nič opraviti s sedanjo avstrijsko državo. Občutijo jo kot motenje njihovih narodnih idealov, in vsi so uverjeni, da se njih ideali izkažejo kot inočneji. Kaka otročja bedastoča ]c to, če se misli, da to globoko in močno vrenje, to deročo reko narodnega čustvovanja, potolažijo z odredbami praškega policijskega ravnateljstva! Te odredbe donašajo le narodnemu ognju ;— novo hrano! = Cfiško časopisje glede razdelitve na o-krožja. Cešiko časopisje odMaipja tdkmoižne vlade. »Venikiav« posveča teinu predmetu večji čfemeik, ki pa je do poliaviice zapienij-en. Iz preostalih unest besedila) se ida slMepaiti, da se Pbirača člamelk ipn ti štaiiemslkim, k-anaSkiim in itirotlskiim nemSka nia-cioliaikuiiin izjavam. Dalije pravi članek, da de o-pažati mrzlično prizadevanje med Nemci, ikii hočejo zabrisati poimiin na nainovejšo zaroto Nemcev, ki vzbuja vendar pozornost celega sveta. Ljudje, iki nosijo na glavi cele tepe masla, pravijo, da so patrioitje din zahtevajo vislice za češki narod. Socialno demolkiratičoi »Pravo Lidu« odreka odredbi zakoniti značaj in pravi, da ni i-tnela vlada pred očrni nič dnugeoa, kakor da si kupi v parlamentu večino in si zajamči trajno podporo pni nemških naoionalciih. Vllada je prepad med ruanoidii -le -še bolj poglobila in nastopila skrajno nevarno in istnmio pot. »Narodnii Politika« -pravi, da -bi bilo to, kar je vlada pri nas u-ikremila v -vsakii -drugi ustavni državi nemogoča stvar. Delo dunajske odgovorne vlade je v hudem nasprotju s -spomlia vredno izjtvo, ki jo je izrekel pred poldrugim letom monarh -pri nastopu vlade. Vitada- se je zoperstavila s -tem; svojim delom1 mnenju im mišljenju pretežne večine državljanov. -K rešitvi hude ikrlilze s tem -nikakor ni pulpomiogl-a in. kmalu se bo prepričala, -da bo naletela ona, kakor tiudii vaka -diroga -vlada, ki bi hotela -to odredbo -ohraniti pravomioonio, na velik odpor. = Dogovori glede prehrane. Kater v teni času ilansfcega l-eita, so se vršili te dni tudi letos v Berlinu dogovori o zadevi zagotovitve ljudske prehrane -v zadnjem- četrtletju po-tekaijoče-ga gospodarskega leta in o- prehodu v novo gospodarsko dobo. Razpravljalo -se je o dovozu, -ki ga je -pričakovati iz Romunije, iz Besarabije in Ukrajine, ki -se -bo balje v težnjam času zmatiio povečal. O razdelitvi dovozu se je -dosegel sporazum, ki odgovarja potrebi v poštev prihajajočih dežel. I Voskrba -kruha v Avstriji -bo baje odslej četudi pi-čla, pa vendar -eniakomema. Zboljšanje se bo -pokazalo že v bližnjem času. I.udi glede gospod-arsitva z novo žetvo se je dosegel ■popoilen sporazu-m. —» Ogrski minister za prehrano o vprašanju prehrane. Poslanska zbornica Je rešila včeraj zakonsko osnovo glede pristojbin pri prenosu imetja. Na koncu Na njenih kakor vprašaj napol odprtih ustnicah pritisniti poljubček, pritisniti se na njenih laseh, meriti se z močjo njene odpornosti, priviti jo na svoje P' si, na svoje rameni, na svoje boke! Toda spala je tako resno! Med očmi je bila opominjajoča poteza. In njena usta zdi se mu — da mu še enkrat govore: »Izpolni, kar si obljubil! Spominjaj se me, vrli neznanec, resnični človeški brat! Ne pojdi kakor vsi drugi! Daj, moje srce, še dolgo pripovedovati o tebi! Bodi v mojem življenju pravljica, t mi ne veruje nihče, ki P* le le resnična...« In Gnidovec je vstal. Potihoma se je oblekel, gorske čevlje je postavil k vratom, na mizo je položil še raznih jedil, k njim še par desetkronskih bankovcev in je napisal poslovilni pozdrav na listek. V nogavicah se je priplazil k njenemu šotoru, se pripognil nad nje vroči, sladki, v spanju se zibajoč obraz in je poljubil plašno njeni sočnati ustnici. Solza se je posvetila na licih. Ali je bila njegova? Mar njena? Le s težavo se je vzdignil od nje. Previdno je vzel nahrbtnik in čevlje in zaprl zopet tiho vrata za sebol. Kakor v snu si je zunaj na stopnjicah obul čevlje, kakor v sanjah je šel po njih dol. Lutil je, da se je vračal iz vzvišenih misli v navadno vsakdanjost. Kakor v sanjah je stopil na cesto, prehodil jo tn šel par korakov. Sedaj se je razlegel Ivankin glas v daljavo: »Ti! ... Ti!...« seje pa je razpravljal ogrski minister za prehrano, princ Windischgraetz, o vprašanju prehrane v prihodnjem letu in izjavil, da niti ogrska vlada, niti organi zunanie politike monarhije niso prevzeli glede prehrane v prihodnjem letu nikakršne obveznosti. Namen pogajanj, ki se pravkar vrše med centralnimi državami, je v glav. nem ta, da se omogoči neovirano prehranjevanje zveznih držav v prihodnjem letu. Ta pogajanja so potrebna že zato, ker je ustvaril mir na vzhodu popolnoma nove razmere. Sovražna blokada sili Avstrijo, prepričati Ogrsko, da naj smatra monarhijo za skupno prehranjevalno ozemlje. To pa se more raztezati le v osrednji in vzhodnii Evropi. S tega stališča je treba tudi to vprašanje proučiti, posebno, ker stoji monarhija pred odločilnimi ukrepi s svojim sosedom. Pri bolj ah manj ugodni letini bomo mogli razpolagati s preostanki žetve, ki jih bomo lahko izrabili v gospodarske koristi. Letos nas je izučila izkušnja, da moremo računati le na to, kar je zapljenjnega. Ker pa ni ničesar zaplenjenega, je smatral minister za potrebno, da začne Pogajanja. Izjavi, da bi Avstrija v zadnjih letih ne bila trpela toliko lakote, ako bi bila uredila svoje prehranjevalne razmere že ob pričetku vojne, kakor je storila to Nemčija in deloma Ogrska. Minister je pripravljen, vprašanju prehranjevanja skleniti s sosednimi zveznimi vladami pogodbe, ki ne bodo zavarovale le ogrskih živilskih pridelkov, temveč bodo oskrbele deželo tudi z drugimi potrebnimi izdelki. Izvršene rekvzicije so bile potrebne, ker so zahtevale to splošne preskrbovalne razmere dežele. Ce bi razpolagali s preostanki, bi jih radi izročili Avstriji. Minister povdarja, da ni bila sklenjena med Ogrsko in Avstrijo svoj čas nikakršna pogodba glede dobave žita in drugih živil. Dežela je preskrbljena z živili do prihodnje žetve. Za preskrbo armade do 15. junija pa je potrebnih še okolo 5000 vagonov žita. Če je navezana Avstrija na ogrske preostanke, naj krije avstrijska industrija najnujnejše potrebe našega gospodarskega življenja. Končno je minister fe izjavil, da rekvizicije niso v zvezi s predlogo volih'® reforme in dejal, da se nahajamo še pred zelo težkih" meseci. Ministrove izjave, ki jih je opozicija na \'eC mestih burno prekinjevala, je večina pritrjevalno sprejela. — Gospodarska pogodba nted Nemčijo in Švico. Švicarski zvezni svet je v svoji seji dne 22. maja pooblastil svoje posredovalce, da podpišejo švicarsko-tiemško gospodarko pogodbo. — Proti vojaškemu gospodstvu. Ugledno pariško glasilo »Temps« piše, da spoznavajo zavezniški narodi vedno bolj potrebo odkritosrčne mirovne ofenzive zaveznikov. Treba je — pravi list — da že enkrat venim s katerim merilom smemo meriti mir, ki bi ga mogel sovražnik predlagati. Gotovo je torej, da vojna politik« zaveznikov ni prava politika, kar bo prišlo do izraz« tudi v mirovnih pogojih. Vsako vojaško gospodstvo Pa mora biti v prihodnje nemogoče. — Kiihlmann o romunskem miru. Državni tajr,i!v dr. pl. Kiihlmann je pretečeno sredo govoril v slavnost"1 dvorani berlinske trgovske zbornice o mirovni pogodbi z Rumunijo. Izvajal je med drugim: Za Nemčijo vslcd geografične lege teritorijalne želje niso prišle v P°' štev; pridobili pa smo znatne gospodarske koristi. Zagotovili smo si izdatno porabo Donave, neoviran promet po železnicah in prehodni brzojavni promet. Ustva rili smo tudi potrebne garancije, da nam Rumumia odstopi ž.ito in druga živila, kolikor sploh more odstopiti-Pogajanja v Bukarešto so se vršla v tesni zvezi z za vezniki, zlasti z Avstro-Ogrsko. Ta tesna zveza je tud’ podlaga nemški gospodarski politiki na Balkanu in preko balkanskih mej. Državni tajnik je končal z besedami: Vsa prizadevanja za trdnejšo zvezo na cvrop- Kaj vse je bilo zapopadeno v tem vpitju, ki ie preletavalo jutro, polno divje lepote! Veselje kakor P°' trtost, sreča kakor gorje, neizmerna žalost, iskrene P°' slovilne želje, slutnje groznih dogodkov. Streslo ga je pri srcu od sladkosti tega človeške',!*1 klica kakor od klica iz pozavne angelja. Ozrl se je in zagledal deklico na oknu. Videl ni več Ivanke, nič več deklice. Zeno je videl tam, ljubico, sestro, obenem mater-Stala je na oknu sveta in zrla za odhajajočim možem-»Zakaj me puščaš samo?« sta brbljali njeni ustnici-»Zakaj ne okušaš moči svoje mladosti?« je vpraševal moker blesk njenih oči. »Kaj te žene proč od okna miru, od vrat človeštva, od jutra ljubezni, ti? Ti! G!« Mahala je z belo rutico. " »Vrni se!« je pomenjalo mahanje z robcem, »m ako bi bil prvi med možmi, tedaj se uči usmiljenost' In sočutja od zadnje ženske! Vrni se! Vrni se! Kaj t6 žene proč«! Sedaj je obrnil Gnidovec še enkrat svojo glav<| k nebu in zamahnil nazaj: Ostani tam! Ostani le tar"-Ako bi jih ostalo le nekaj zgoraj na odprtem oknu človeštva! Ako jih le nekaj ne gre tja, kamor žene men® samega. Še enkrat se je ozrl, potem je zavil hitro v stran sko ulico, ki mu je zaprla pogled na okno. ^ Toda v notranjosti je šumelo kakor v svetle^ ozračju svetov in se razlegalo vedno silnejše Ivanki" opominjajoče jutranje vpitje: Ti!... Ti!... (Prosto po »A. Z.«) Štev. 117. NAPREJ. Stran 3. skem kontinentu bodo nemški trgovini pobucla, da stre-mi tje ven na prvotni element resnično svobodne trgovine, na svobodno morje. — Ukradeni tajni sipsi. Rotterdamski »Telegraf« Objavlja presenetljivo vest, da so ukradli važne tajne spise Le pisarne holandskega glavnega stana. Podrobnosti Se niso znane. = Novi zunanji ljudski komisar. Iz Petino-srada poročajo: Na imesto Cičetrtna, kateremu je hiilo ile provizorično izročeno vOdls tvo iliud-|ksesca feomnisairiitata za zuinoi «z 15 članov. Na- 'infelilje i]e Let .1 ean Berziitie. Živel 'je že ^eibiiik .i.r.ouifc 'fe uca judu /.mn-. r~ '»refre da}je ^aisa v Švici, (kjer je škidilirail pratvo. Kčkm izvinšiilmiega pdiseika isovjetov. Med po-s'a)JXitoi se niahafta tudi -gospa Roflcr o vski j ev a. = Pred stavko vojnoindustrijskih delavcev vFranciji. »Nouvelliste de Lion« javfoa, da je »m-diikatna Ikomora kovinskih indusitjriii .riaziglliastitla) o-Milc na 'dlefliavstvo, ki grozi >s splošno staivlko. O-kMc opormintja delavce, naij iv tironotiku, ko ®e pričakuje molva nemška 'ofenziva, ne opusti dela za obrambo domovine. Nobena minu ta se ne tsime izgubiti. Potrebni s'0 sedaj večji naperi 'kakor kadarkoli doslej. ~ Republika Ttirkestan. Kongres sovjetov je proglasil republiko Turkestan, ki se združi z rusko fede-utivno republiko. — Amerikanci na zapadni fronti. Vojni tajnik Baker de v zadnji selii senatne ikcunlisiiie za ^Oiašike zadeve sporočili, da zavzaimie^ aimieitlišika armada na zapaldmi fronti sedaj že več ptroistara krlkor belgijska ainmiada. — Praznik vseli narodov. Wilsou namerava 4. julija aiHeriški narodni praznik praznovati kot praznik vseli Narodov. Shodi. V Zagorju se bo vršil, društven shod za prožne ds* lavce dne 26. maja ob 1. popoldne v gostilni pri Ore-.iorčku za okraje Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija. Poročevalec sodr. Kopač iz Ljubljane. V Rimskih Toplicah se bo vršil shod za prožne de-'' vce tudi dne 26. maja ob 6. zvečer v gostilni Burja okraja Celje in Rimske Toplice. Poročevalec sodr. Kopač iz Ljubljane. Rakek. V četrtek, dne 30. maja ob 4. popoldne se. *,n vršil javen shod v gostilni »Ševar« z dnevnim redom: Politični položaj in delavstvo. Poroča sodrus Kopač. Dnevne beležke. Čitateljem! Verusov čanek, ki smo ga pričeli vče-ry-i objavljati, nadaljujemo v ponedeljek. Priporočamo '.y. vsem sodrugom v pazilo čitanj®, ker člankar v njem Pojasnjuje razvoj vprašanja o ujedinjenju Jugoslovanov. To je potrebno, ker se socialni demokraciji tako rado odreka pošteno in logično doslednost v tem vprašanju. Jasno je menda tudi vsakomur, da socialna demokrata vseh narodov pravtako zahteva narodno kakor gozdarsko enakopravnost. Vsakoršno zatiranje je na "Ašem bojnem praporu. Napovedani izlet društva »Svobode« se ne bo ' 'šil v nedeljo. Kdaj bo, obvestimo pravočasno. — Cene sočivja v Ljubljani. Lansko leto se je prodalo sočivje na ljubljanskem trgu deloma vsled suše, še bolj pa vsled bližine fronte in množice beguncev, pa "Zaslišanih cenah. Ostalih živil primanjkuje, sočivje naj ^ bilo celo poletje glavna ljudska hrana. Letos je bila "• Pr. zgodnja domača solata na ljubljanskem trgu neko-t.ko cenejša. prC(.j kratkim pa so začeli prodajati v J-rabljani tržaški jn vipavski zgodnji grah in črešnje. Za- -vaj° pa Za i(j|ogram RTajla v stročju in ravnotako ' :cscn) n‘C manj kot 8 K. V Gorici sc pa dobe baje češnje p0 3 kilogram .Mestno tržno nadzorstvo naj stori ze vendar svojo dožnost ter pritisne nesramne na-vijalce cen in verižnijve tako, da bodo iineli enkrat zn «selej dovolj. Neumevno navijanje cen pri južnem sr»-w\ju bo imelo posledico, da bodo zahtevali tudi zn domači grah, črešnje, potem tudi za solato, zgodnji fl-v-°l in krompir itd. trikrat višjo ceno kot bi bila pri-',,erna. Ko zij.čno navijalci cen in. verižniki pri enem !)r2dmctu uganjati lumparije, najdejo sc takoj tudi drn- ki jih začno posnemati. Kako brez pravega povoda začeli letos pujske prodajati po petkrat višjih cenah, !o so začeli prej verižniki prodajati mast po 40 in ve5 kron. Danes z mastjo veriži že vsaka babnica, cene pn ' ^stejo neznansko. Kaj bo jeseni z mastjo, si normalni i^um upa komaj misliti. Pošteno delavstvo in »mali p,-; (j anarhiji ne zasluži niti za porcijo nezabe-"'■'h® Prikuhe na dan. ^ Društvo zasebnih uradnikov in uradnic. Odbor ruštva zasebnih uradnikov in uradnic- na slovenjem ozemlju«,, opozarja v Ljubljani bivajoče člane, da J<> '9. t. ni. točno izpolnijo in v društveni sobi v Go- sposki ulici št. 3. oddajo narocilne listke za ptemos. Kdor naročilnega listka ni prejel, ga dobi v društven! sobi od 6. do 8. ure vsak večer. — Najvišji sodni dvor je potrdil veliko krivico. Graški porotniki so v zadnjem porotnem zasedanju izrekli težko napačno sodbo. Na zatožni klopi sta takrat sedeli posestnica Marija Kreil in njena riečaknja leie-zija Valcher iz Vajnicev radi zažiga. Slednja takrat še ni bila stara 17 let in zdi se brez vsakega dvoma, da njena trditev, da bi jo teta silila z grožnjo k udeležbi, odgovarja resnici. Kreil je zatrjevala, da jo je nečakinja ovadila le iz maščevanja. Sodišče pa !e dognalo, da ie bila le Kreil sovražna Pammerju, kateremu je zažgala gozd. Pri Kreilovi se je dognalo, da je zelo zanikrnn in silovita oseba in da v drugih slučajih — pri bro*. ganju z mlekom —- druge pusti pokoriti zase. /.ena pusti stradati svoje otroke, sama pa se vlači z možmi okolo, njen mož pa je v vojnem vjetništvu. Porotniki so takrat — na veliko začudenje vseh poslušalcev — oprostili Kreilovo, otroško žrtev pa obsodili na tri leta težke ječe. Najvišje sodišče je zavrglo ničnostno pritožbo uboge Valcher in tako zapečatilo eno najtežjih krivic, ki so se dogodile pri porotni obravnavi. Obletnica vojne z Italijo. Danes pred tremi leti so pričeli brneti že zgodaj zjutraj prvi streli iz italijanskih topov na lepo Goriško, na Doberdob in druge kra-ie. Dne 24. maja 1915 je namreč napovedala Italija Av-stro - Ogrski vojno, ki ie prinesla ogromno bedo In škodo prebivalstvu. To najgrozovitejše bojišče je stalo Italijane nad 600.000 mrtvih žrtev. Toda ni še konce pretakanja krvi, ni še popravljena škoda, 111 nikdar ne bo popravljeno gorje, ki je zadelo naše rojake, trpljenje, ki so ga morali prestati begunci v teh dolgih treti letih. Predvčerajšnji »Fremdenblatt« pa obljubuje po nemških virih Italijanom veliko razočaranje, katastrofo, ki so jo sklenili v Berlinu ob zadnjem sestanku. — Vojaštvu prepovedan hotel. V Pragi so prepovedali vojaškim osebam obiskavati hotel »U zlate husi«, kjer so se vršile pojedine Cehov na čast gostom. Enako je prepovedano hoditi vojakom v češki »Narodni divadlo« in v kavarno »Rokoko«. — Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Angela Mars, lSletna služkinja iz Treboja, je vzela svojemu gospodarju denarnico z 2800 K, katere je imel pripravljene, da pojde kupovat vole. Pri posestniku Jevšovar-ju je imela spravljeno obleko. Ker ondi ni bilo nobenega doma, je porabila priliko in vzela denarnico s 350 K. Sodišče jo je obsodilo na štiri mesece težke ječe. — Alojzj Grošelj, posestnice mož, v Znojilah, 42 let star, je imel dasiravno oženjen, s sosedovo hčerjo Marijo Maselj dva nezakonska otroka. Plačevati ni hotel alimentacij', zato ga je nezkonska mati tožila pri sodišču. Medsebojno sovraštvo se je pa še poostrilo radi neke stene, napravljene iz desk, ki je branila razgled Iz Masljeve bajte proti Grošljevi hiši. Teden dni pred usodepolnim dnevom pa so izginile te deske. Grošljevi so sumili Masljeve tega dejanja. Grošljeva hči Frančiška je videla ravno take deske pri Masljevem kozolcu, na kar ji je oče ukazal, naj jih vzame in pripelje domov. Masljeve ženske, videč, da jemlje Giošljeva hči s kozolca deske, so jo začele zmerjati in tudi obdolženca, ki je stal blizu Masljeve bajte. To ga je pa tako raztogotilo, da ie udaril s krevljo trikrat po glavi Marijo Maselj, do katere je gojil globoko sovraštvo radi nezakonskega očetovstva. Marija Maselj je še tisto noč umrla. Alojzij Grošelj je bil obsojen na trinajst mesecev težke ječe. Državni pravdnik je prijavil vzklik radi prenizke kazni. — Pri Mariji Beznik, posestnika ženi v Zg. Gorjušah, 24 let stari, je dninaril na dopustu se nahajajoči Lovrenc Zalokar in je pomagal pn gospodarstvu, ker se nahaja njen mož že dlje časa v ruskem ujetništvu. Med obema se je začelo ljubavnn razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Beznik ie pa ta. koj po porodu otroka umorila na ta način, da ga je stisnila s stegni, dokler se ni zadušil. Mrtvega otroka ie zavila v cunje in ga drugi dan zagrebla v šupi, tla pa je, da bi sled prikrila, potresla z listjem. Obtoženka pravi, da je res zadušila otroka. Pri tem je bila tako zmešana, da ni vedela, kaj dela. Pri porodu je imela hude bolečine in je bila sama brez pomočnice. Porotniki so Beznikovo soglasno oprostili. — Kako cvete oderuštvo. Naša verna Oilta-tejjioa na Plriiraoirslkem, iki ije čitallia naše poročilo, da pncldafcilfo paniekold (»zilaltle«) prešičke po 500 do 1000 K, ikii 'so težki ikenniai 15 dto 20 k«, poroča, da tiie pri Veirdindenm nekldo predali preSič-ka, ki ni biil težji nego 8 do 10 iksi za 700 K. tore« za 'sedeuiistolkinoin. Simo dnaigi lin briidkii časi nas čakajo! — Požar. V mlinu Ane Grudnove na Jeličnem vrhu pri Idriji je izbruhnil pred par dnevi ogenj, ki je bil uničil mlin in električno napravo. Škode je 40.000 K. — Obsodba izpričuje. V št. 108 »Napreja:« snto priolbčilli ipoiroffilo, ikaiko je k- Še ver alk ravnal z vdovo Oofabiovo v Podkraju pri Zaharju ob SavJi Gospold Selvienak pošiilja popravek po § 19. tiiisik. zaik., v Ikafterem vse taiji ter 'dokazuje, ida 'je hoteli Golobovi napraviti 'le misilmim a je bil končno po nedolžnem obsojen. Ni 'ji hotel vzeti prostora za drva, mil ničesar nekel, nii ise je do-takiniil, /niiDi ni tej videla urjena hči. Res je sairno tii/sto, kair ije pisal v »Domiovinii«. No, če ije tako. potem 'sta kriva njegove inesireče zdravnik^ mi pa sodnik; zdiravmtilk, iker je napravil napačno izpričevalo, sodnlifc pa, Iker ije g. Severkania po krivem obsodili. Sicer pa bodi povedano gospodu Ševerkarju, da 'popravki 'ne strnejo Obsegati žaljivih ztadic ina nasprotnika iin sumničenj; takih poprav pač ne moremo objavljati. — Dopis s Štajerskega. Župnik iz Laporij, g. Martin Medved, se ne more potolažiti zaradi pogreba sodr. Strmška, ker so v izprevodu nosili ljubljanski železničarji vence z rdečimi trakovi. Iz župnišča prihajajo v svet neverjetne govorice, da je bil rajnki nevernik I11 da so dobili njegovi sorodniki od jugoslovanske socialno - demokratične stranke 17.000 K, da so dovolili nositi v izprevodu vence z rdečimi trakovi. Tolažbe, ki ste mu jo ponujali, rajnki ni potreboval, zatorej je zavestno odklonil vašo ponudbo. Gostobesedna tretje-rednica Neža T. naj ne misli, da si bo z obrekovanjem pokojnika pridobila nebesa. Naj lepo drži jezik za zobmi, če noče, da se ji ne pripeti kaj človeškega. Vsa čast gospodu kaplanu Jarhu, ki je spremil pokojnega na pokopališče, potem ko se je župnik branil, vedel so je, kakor to pristaja razumnemu dušnemu pastirju. Gospodu župniku svetujemo, da se piosi za vojnega kurata, tam ga bode vojaštvo ozdravilo z vidnimi argumenti. — Pred graško poroto je stal pomožni poštni sluga David Lesjak, ki je hotel z enim samim prijemom ukrasti 454.000 K. a so ga še v pravem času zasačili. Dobil je zato eno leto težke ječe. — Strašno dejanje ljubosumnega ruskega vjetnika. V Št. Juriju ob Pesnici na Štajerskem ie imel ruski vojni vjetnik Andrej Jakovčenko ljubavno razmerje z 21-letno posestnikovo hčerjo Alojzijo Habitovo. Zapaziv-ši, da se dekle ljubimka tudi z drugimi peča, je Rusa prevzela ljubosumnost, skregal se je z njo, pograbil sekiro in jo udaril po glavi, da je mrtva padla na tla. Rus je nato šel pod streho in se ondi obesil. — Revolucija umobolnih v Trstu. V tržaški umobolnici pri Sv. Ivanu so se bolniki razburili in razbili Irt potrgali vso opravo v svojem oddelku. Vojaški zdravnik dr. L o \v y je bil s silo napaden in se je k sreči skril. Vzrok tega razburjenja je iskati v pomanjkanju hrane. Omenjeni vojaški zdravnik je skušal na nov način zdraviti, ker je bil mnenja, da ie večina norcev, kt so sinmlanti. Določil je za hrano: zjutraj črno kavo, opoldne »vojno juho« in nekaj polente in za večerjo zopet samo črno kavo. Na tak način je mislil odpraviti si. mUlante iz bolnišnice. Prepovedal je sorodnikom, da bi donašali hrano v bolnišnico. Ta prepoved je umobolne najbolj razburila in posledica je bila revolta. Interesantno je, da se nihče od stražarjev ni upal pomirjevati, temveč o vsi čakali, da se sami pomirijo. — Najslavnejši igralec Nemčije Albert Bas-srmann goistuje danes v 'soboto, jutri v neldeljo in v ponedeljek v »Kino Central« v deželnem gledališču v krasnem igrokazu »Železna volja«. Njegov nastop je pravi umetniški užitek. Vojna. 1) u n a'j, 24. malta. Uradno -se inaizigtaša: Po obsežni artiliieriijskli pripravki iso Italijani vče-irias ponovno napadli naše poziioiie na Zugina Tonita iin v dolini Adliže. Pinva dva mnpaida sta se zlomila že v našem učiinikoviitem Ognju. Napadalci 'SO se 'Uimialkmi'li v svictie jailke. Pri tretjem napaldu >so prodrli Italijani v bližino naših poziidij. Cesarslki 'strelci tretjega poJkla so planili iz sv,o(}i'h 'k'rliiti'.i ter so se vrgli' na sovražnika. BtžJnisiki 'boi 'se je končal s popolno >zima-go naših 'čet. Napadalee isimo povsod virgtli nazaj. Isto usodo so ilimeli trije sunki,_ ikatere je izvršili 'Sovražnik protii našim pozicijam na Mionte Asolone. Tiudii tukaj je bil vsakokrat 'krvavo odbit. Talko se (ie pričelo ca Italijane četrto leto intiiihove iroparslke vojne s težikiim. porazom. — Sefi generalnega štaba. x Berlin, 24. ,miaia. Iz glavnega stalna se poirioča: Poiložaii je neizpremen.icn. V o-zein^itiu Kemmela, raa obeli sfcrainieh Lyse, južno Sommie tor med 'Molrouilllolm lin iMomtdiidierdm živahen topovski loigenj. ImfaMriiisko (delovanje de bulo omejeno na liizvidinie sunlke. — 'Ludendouff. Napad na Zugna Torta. Dunaj, 24. imiaiia. Italiijani so hoteli pričetek četrtega voljnega Jeta proslaviiiti z velikimi voijaškiiim uspehom, 'katerega so hoteli izrabiti za ipoimilajeniie vojnega razpoloženja. Za obliekt :so si billi lizibiiaili naše po