ISSN 0350-5561 za konectedna Večinoma sončno in razmeroma toplo bo. let številka 18 četrtek, 8. maja 2008 1,30 EVR IIADIO VELENJE Prvi maj ni nekaj preživetega ... zeCene do (ine Mlekarna Celeia VABLJENI! Pet slovenskih in ena ruska ponudba Topolšica - Pred minulimi prazniki se je iztekel rok za oddajo ponudb za nakup večinskega deleža Naravnega zdravilišča Term Topolšica. Razpis je objavilo Zdravilišča Rogaška, njegov lastnik Stanislav Pšeničnik pa je takrat dejal, da gre za neobvezujočo prodajo. Ali bo prodal 51, 6 odstotni delež term, za katerega je ob nakupu odštel 5,9 milijona evrov, se bo odločil po tem, ko bo videl, koliko so zanj pripravljeni odšteti ponudniki. Po informacijah je prispelo šest ponudb, od tega pet slovenskih in ena ruska. Koliko so morebitni kupci pripravljeni plačati za večinski delež, ni zna no. Ali je med ponudbami katera dovolj zanimiva za Pšeničnika, naj bi bilo znano čez 14 dni. ■ tp Gospodarstveniki za pospešitev izgradnje avtoceste Velenje - Ze ob ustanovitvi odbora za razvoj regije Saša, ki ga vodi direktor velenjskega Premogovnika dr. Milan Medved, so napovedali, da bo njihova prioritetna naloga pospešitev gradnje hitre ceste po trasi, ki jo predlaga stroka. Dr. Milan Medved poudarja, da je trasa ceste po sedanji cesti Arja vas Velenje nesprejemljiva, tako za Šaleško dolino kot Zgornji Savinjsko dolino, ki glede na zastavljeni gospodarski in turistični razvoj nujno potrebujeta bližnji dostop do avtoceste. Na to temo je že sklical sejo odbora, ki bo v ponedeljek, 14. maja, zanjo pa zagotovil razlagalce: mag. Heleno Šolar z Direk- torata za prostor Ministrstva za okolje in prostor ter predstavnika Direktorata za ceste Ministrstva za promet. Poleg tega pa je s celotno problematiko seznanil tudi kabinet predsednika vlade, kjer so mu obljubili odgovore na odprta vprašanja do ponedeljka. Velenjski gospodarstveniki pričakujejo, da bo Ministrstvo za okolje nemudoma naročilo izdelavo državnega lokacijskega načrta in tudi pripravilo terminski načrt. Povezali se bodo s koroškimi kolegi in se skupaj zavzemali za čim hitrejšo izgradnjo hitre ceste. ■ mz Za Šoštanj se sliši GGO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO www.ZavarovalnicaMaribor.si Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma! 080 19 20 © asistenca doma Milena Krstič - Planine V Šoštanju, v občinski upravi, pravijo, da so zelo veseli, da so združili moči in skupaj s PVInvestom uspeli pridobiti koncesijo za gradnjo doma za varstvo starejših v Topolšici. Malo pelina v to veselje pa je kanilo, ko so slišali, da gre ta dom nekaterim svetnikom iz sosednje Mestne občine Velenje precej v nos. Da so koncesijo dobili - tako ljudski glas, naj bi šlo pripisati temu, da imajo v Šoštanju svetnika iz vrst NSi, ki je tudi podžupan Občine Šoštanj; NSi pa vodi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer so koncesije podeljevali. »Na to, da je Šoštanj v zadnjih desetletjih v primerjavi z drugimi kraji veliko izgubil, pa pozabljajo. Intenzivno iščemo razvojne možnosti na vseh področjih, da bi usluge, ki so jih Šoštanjčani nekdaj že imeli in so jim bile brez vzroka odvzete, vrnili: dežurna zdravstvena služba, specialistične ambulante, sodišče, policija, uradniške službe...,« se je odzval župan Darko Menih. »Poleg tega dom ne bo služil le našim občanom, ampak tudi tistim iz sosednjih občin,« dodaja. Ampak danes o tem gotovo ne bo razmišljal. Na Dunaju, v osrednjem razsta- S •pH c/j • m S o H višču Akademije upodabljajočih umetnosti, bo ob devetnajstih odprl razstavo plastik velikega slovenskega kiparja, šoš-tanjskega rojaka in prvega častnega občana Šoštanja Ivana Napotnika. S pomočjo Občine Šoštanj se bo ta priznani impresionistični kipar po skoraj sto letih vrnil na Dunaj. Razstava njegovih izbranih del (33 stvaritev bo na ogled dunajski publiki) pomeni za Šoštanj in vse Šoštanjčane zelo pomemben dogodek, zato se jih bo drevišnje otvoritve tudi veliko udeležilo. Veliko bo na Dunaju tudi Velenjčanov, kar je tudi prav. So jih povabili. »Z razstavo gostujemo na Dunaju v letu, ko praznujemo 120-letnico kiparjevega rojstva. V okviru razpisa ministrstva za kulturo nam je za predstavitev slovenske kulture in umetnosti v tujini uspelo pridobiti del sredstev za postavitev razstave. Drugo so primaknili sponzorji,« je župan vesel pripovedoval pred dvema dnevoma in ni pozabil povedati, čeprav je poudaril številne, da gre veliko zaslug za to Alenki Verbič iz »njegove« majhne uprave, ki sije upala spopasti z razpisom. Tako Šoštanj tudi s tem projektom vidi dobro promocijo kraja. Zato bodo ob sami razstavi poskrbeli za nekatere vzporedne promocijske aktivnosti. 9770350556014 lokalne novice Štirjen agrajencin atečaja Velenje - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so bili tik pred prvomajskimi prazniki zelo veseli, saj so dobili rezultate nacionalnega natečaja Evropa v šoli. Na tem državnem razpisu so bili vsa leta doslej uspešni tudi dijaki in osnovnošolci iz Šaleške doline, pa tudi letos ni bilo nič drugače. Jutri, na dan Evrope, bodo štirje mladi Šalečani na osrednji prireditvi v Novem mestu dobili lepe nagrade. Pa poglejmo, kdo so nagrajenci. Špela Reher, dijakinja 3. letnika Splošne in strokovne gimnazije Velenje, je za literarni delo "Pot" dobila drugo nagrado. Njena mentorica je bila Andreja Gumzej. Na likovnem natečaju pa so bili uspešni kar trije osnovnošolci. Med učenci prve triade slovenskih osnovnih šol je drugo mesto zasedla Doroteja Venta iz OŠ Šoštanj z delom, ki ga je naslovila "To smo mi"... Njena mentorica je bila Mija Žagar. Med učenci druge triade je prav tako drugo mesto zasedla Lilija-na Sešel iz OŠ Šalek, ki je sliko z naslovom "Prijatelji" ustvarila pod mentorskim vodstvom Borisa Oblišarja. Med učenci tretje triade osnovnih šol, torej najvišjih treh razredov, pa je prvo mesto zasedel učenec OŠ Miha Pitarja toleda Matija Kac. Likovno delo je naslovil "Osamljeni človek", ustvaril pa jo je pod mentorstvom Roberta Klančnika. ■ bš Sarajevski študenti na obisku Velenje, 24. aprila - Fakulteta za upravo iz Ljubljane se že vrsto let vključuje v mednarodno akademsko sodelovanje, v okviru katerega poteka izmenjava študentov. V okviru ene takšnih izmenjav so študenti Fakultete za javno upravo iz Sarajeva obiskali Mestno občino Velenje, kjer jim je Andreja Katic predstavila organiziranost velenjske občinske uprave, ki je bila že večkrat izpostavljena kot primer dobre prakse, Helena Knez pa jih je seznanila z večjimi projekti občine. ■ mkp Teden RK Velenje - Območno združenje RK Velenje bo teden Rdečega križa (od 8. do 15. maja) zaznamovalo z več prireditvami. Tako bo danes (v četrtek) organiziralo pohod po Ravenski poti, 9. maja (od 9. do 11. ure) bo v prostorih združenja v Velenju in v avli Občine Šoštanj potekalo merjenje krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola. 14. maja bo od 8. do 16. ure združenje odprlo svoja vrata za vse, ki jih zanima delovanje te organizacije, 23. maja pa pripravlja še strokovno ekskurzijo za svoje prostovoljce. ■ tp V proračunu 4 milijone evrov več V šoštanjski proračun naj bi se letos nateklo za 52 odstotkov več sredstev, kot so načrtovali - Po novem proračun težak 12 milij onov evrov - Marsikatero željo bo zdaj mogoče uresničiti Dobro obiskan dan odprtih vrat MilenaK rstič -P laninc Šoštanj, 24. aprila -Včetrtek so šoštanjski svetniki opravili 13. redno sejo sveta. Veliko so se ukvarjali predvsem z denarjem, z zaključnim računom proračuna za lani, "spremenili" pa so tudi letošnjega, ki je od prvotno načrtovanega težji kar za 4 milijone evrov. Zaključni račun za lani so sprejeli, pregledal ga je tudi nadzorni odbor, ki ga vodi Ivana Grudnik. Svetnikom je obenem podala tudi poročilo o dosedanjem delu nadzornega odbora. Povedala je, da je ta opravil več posamičnih nadzorov, med drugim je lani pregledal naložbe v cestno infrastrukturo, letos pa je preveril javna naročila. Računajo na znatna sredstva države in unije Po novem bo proračun v Šoštanju težak celih 12 milijonov evrov oziroma dobrih 52 odstotkov več, kot je bilo sprva predvideno. In od kod tolikšno povečanje? Znatno več denarja, kot so sprva računali, da ga bo, prihaja iz države za naložbe: za sofinanciranje obnove rokometnega igrišča, izgradnjo športne dvorane pri Osnovni šoli Šoštanj, za sofinanciranje ceste v Met-lečah, prenovo strehe na kulturnem domu in sofinanciranje prenove Mayerjeve vile. V Šoštanju načrtujejo tudi, da bi kar precejšnja sredstva lahko pridobili na podlagi razpisa za obnovo in raz- voj vasi iz Evropskega kmetijskega sklada za sofinanciranje izgradnje doma v krajevni skupnosti Ravne, precej sredstev pa predstavljajo tudi prihodki iz državnega proračuna iz sredstev Evropske unije za sofinanciranje revitalizacije zgodovinskega središča Šoštanj, gre pa pravzaprav za muzej usnjarstva. Pomemben nov prihodek občine, skladno z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine, je tudi predvidena prodaja skladišča blagovnih rezerv v Topolšici. Svetniki so rebalans, kije bil tudi soglasno sprejet, vsi po vrsti hvalili. Menili so, da bo z njim možno v Šoštanju uresničiti veliko želja. Pravilnik za izogibanje "nesporazumom" V Šoštanju so dobili zdaj tudi pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Le-te-ga pred tem še niso ime li. Občina je doslej izdala soglasje gostincu za podaljšan obratovalni čas takrat, kot ga je gostinec navedel v prijavi, v kolikor proti obratovanju lokala v preteklem obdobju ni bilo večjih pritožb bližnjih stanovalcev oziroma ugotovljenih kršitev na policiji. Ker pa se je v zadnjem času v zvezi z obratovanjem gostinskih obratov pojavilo kar nekaj kršitev javnega reda in miru, konec lanskega leta je bil od poli- cije podan celo predlog za preklic soglasja za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem obratovalnem času, je bil sprejem takega pravil ni ka, ki vna ša več reda na tem področju, pa tudi zaradi enake obravnave gostincev, nujen. O občinski volilni komisiji še enkrat Svet Občine Šoštanj pa ni potrdil pred lo ga komi sije za man dat na vprašanja, volitve in imenovanja o sestavi občinske volilne komisije. Postopek bodo ponovili. Svetniki so ocenili, da bi bilo prav, če bi bila občinska volilna komisija sestavljena bolj pluralno, kot je bila tista, ki jo je komisija predlagala svetu v potrditev. Čeprav so imele vse stranke (pa tudi občani in drugi) možnost predlagati kandidate, pa so na to eni pozabili, drugi pa podali nepopolne predloge. Svet je ocenil, da bi bilo zato bolje postopek kandidiranja in imenovanja komisije ponoviti. Čop v drugi mandat Zavod za kulturo Šoštanj bo še naprej vodil dose da nji direk tor Kajetan Čop, ki je bil za to mesto tudi edini kandidat, ki seje prijavil na raz pis. Zanima pa jih___ Svet ni ki ob kon cu vsa ke seje postavijo nova vprašanja, na stara pa dobijo odgovore. Tokrat je Draga Kotnika (neodvisni) zanimalo, kam gre denar od najemnin za grobove na pokopališču. Marjan Vrtnačnik (SNS) je povedal, da se na območju Šoštanja pojavljajo ljudje, ki si v lokalih naročijo hrano in pijačo, plačajo pa ne. Policisti v takih primerih ne ukrepajo, je dodal, pa bi morali. Peter Radoja (SDS) in Vilma Fece (LDS) sta izpostavila težave s kanalizacijo na Koroški cesti, Milan Kop-ušar (LDS) pa je menil, da bi bilo treba "bolj pregledno" postaviti prometne znake v Lokovici. VrtecŠ oštanj poln Šoštanj, 28. aprila - V Vrtcu Šoštanj je vpis novih varovancev za šolsko leto 2008/09 že zaključen. Po besedah ravnateljice Milene Brusnjak je ta presegel pričakovanja. V enote Šoštanj, kamor sodita tudi oddelka v Topolšici in Gaberkah, so vpisali 75 novincev (70 šoloobveznih otrok vrtec zapušča), v enoto Šmartno ob Paki pa 27 novincev. "Skupine so polne in vpisa ne moremo nadaljevati, čeprav nas starši še kličejo in se zanimajo za vpis. Nekaj prostih mest je sicer še v oddelkih Topolšica in Gaberke, v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa se bo kak otrok lahko vključil na novo po preteku vpisa le v primeru, da si bo kdo od staršev, ki je otroka vpisal, premislil." ■ mkp Velenje, 24. aprila - Na šolah Šolskega centra Velenje so aktivnosti za prihodnje šolsko leto v polnem zamahu, hkrati pa razmišljajo že o šolskem letu 2009/2010. V ta namen so na Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju organizirali dan odprtih vrat za vse osnovnošolce, ki se bodo v srednje šole vpisovali prihodnje leto, in njihove starše. Nad obiskom so bili prijetno presenečeni, saj je bil ta nad pričakovanji. Obiskovalcem so predstavili možnosti izobraževanja v kar 28 srednješolskih programih centra. Pokazali so sodobno tehnološko opremljene učilnice za izvajanje praktičnega in strokovnega pouka, jih seznanili z bistvenimi novostmi prenove srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik pa jim je predstavil potrebe na trgu dela. Starši in učenci so z velikim zanimanjem spremljali tudi predstavitev interaktivne table, kije novost v šolskem prostoru. "Veseli smo, da se je dneva odprtih vrat udeležilo toliko staršev in učencev, kar kaže, da že razmišljajo o nadaljevanju izobraževanja po osnovni šoli in jih zanimajo možnosti ter pogoji izobraževanja, kijih ponujajo srednje šole. Učenci zaključnih razredov imajo sicer priložnost spoznati naš šolski center tudi na tehniških dnevih in dnevih spoznavanja poklicev," je povedala Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na Splošni in strokovni gimnaziji centra. ■ tp Utrinek z dobroo biskanegad nevao dprtih vrat Slovenci se kar nah itro ne damo Zakon j e nov, navade so ostale stare - Prostorska stiska v prostorih za pridržanje - Preobilica naše kulturne ponudbe skrbi Evropo - Žagar še najbolj vnet za žaganje Slovenij e Ko smo Slovenci rekli, da se bomo osamosvojili, smo se. In ko smo rekli, da gremo v Evropsko unijo in v Nato, smo šli. In če rečemo, da ga bomo pili in vozili hitreje, kot bi smeli, pijemo in divjamo po cestah. To so pokazali tudi že prvi dnevi po uveljavitvi novega močno ostrejšega zakona o (tudi) cestnoprometnih prekrških. Ko so nekateri vendarle predvidevali, da bodo močno zaostrene kazni voznike le malo bolj streznile, so policisti že v prvih akcijah ugotavljali, da je na cestah še vedno veliko vinjenih voznikov. In še vedno veliko takih, ki tudi v naseljih vozijo prehitro. Že res, da je bilo (predvsem) med vozniki veliko takih, ki se jim tak poostren nadzor policistov že takoj po uri, ko so stopili v veljavo ostrejši ukrepi, ni zdel fer. Pa tudi nekako nelogičen: na eni strani so policisti "v boju " z vlado, ker še vedno niso zadovoljni s plačami, pa drugi pa, menijo, vladi nekam lezejo, ko ji z ostreje odmerjenimi kaznimi polnijo državni proračun. No, morda pa računajo, da če bo v državni malhi večcvenka, bo kaj kanilo tudi njim. V poročilih, ki smo jih poslušali, je kazalo, kot da nekatera policijska območja kar tekmujejo, kdo bo zaradi vožnje v vinjenem stanju že v prvih nočeh v prostorih za pridržanje gostil več voznikov. Še čudno, da imajo toliko prostora za take voznike, ko pa tako pogosto tarnajo, kakšno prostorsko stisko trpijo. Seveda se lahko kljub taki trmi slovenskih voznikov izkaže, da bo na cestah res manj vinjenih in prehitrih voznikov. Ceste bodo morda res celo bolj prazne, če bodo res pobrali toliko vozniških dovoljenj. Seveda imajo še kako prav tudi drugi, ki že dolgo opozarja- jo, da mora biti na naših cestah malo več reda. Saj so ceste res mnogo preveč rdeče in črne. Tudi zaradi zelenih voznikov. Toda res ne vem, zakaj smo tudi ob sedanjih prvih komentarjih izvajanja poostrenih ukrepov tolikokrat slišali pripombe ljudi, da bi bilo prav, če bi taki ukrepi veljali za vse. Mar se je doslej res dogajalo, da so policisti prevečkrat pogledali komu skozi prste? In ko pričakujemo, da se bo prometna kultura med našimi vozniki dvignila, v mestih, ki pod okriljem Maribora kandidirajo za evropsko prestolnico Evrope leta 2012, menda že pregledujejo programe, da vidijo, kaj bi lahko iz njih črtali. Kot smo slišali, se v Bruslju bojijo, da je seznam prireditev in ostalega dogajanja, ki so ga pripravila naša mesta, med njimi je seveda tudi Velenje, preobširen. Kot da ne bi vedeli, kako kulturni smo, kako ustvarjalni na tem področju in kaj vse pod kulturo razumemo. Pa menda ne mislijo, da še vedno živimo nekje na nekulturnem obrobju Evrope! V bistvu pa veliko zmoremo in, to bi že lahko vedeli, znamo tudi presenetiti. Še vedno pa na kakšno presenečenje pri nas čakajo tisti, ki bi radi, da Slovenija čim prej dobi pokrajine. Ce ne drugega, zato, da bodo videli, če se bodo res izpolnile napovedi ministra Žagarja o tem, kako blagodejno bo že sama ustanovitev pokrajin vplivala na enakomernejši razvoj naše dežele. Kako bodo na nerazvita območja pritekale reke denarja. Bi človek rekel, da so tisti, ki pri ustanavljanju pokrajin pritiskajo na zavoro, pravi nasprotniki enakomernejšega razvoja. Če je tako, bi na manj razvitih območjih seveda morali močneje povzdigniti glas. A kaj, ko se dogaja, da so proti ustanavljanju pokrajin tudi ljudje s takim manj razvitih predelov. Še enkrat se pač izkazuje, da je želja po enakomernejšem razvoju eno, strankarska politika pa povsem nekaj drugega. Ta obira čudna pota. Ne gleda vedno na ljudi, ampak na višje cilje. Karkoli že to pomeni! ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DOGODKI Šibkejši so naša skupna odgovornost! Tako j e na osrednji svečanosti ob 27. aprilu, dnevu upora, poudaril slavnostni govorec Bojan Kontič - Praznik v Velenju počastili s celovečernim koncertom Partizanskega pevskega zbora dnem. "In te ne glodajo vprašanja; kaj bo, če zbolim; kdo bo skrbel zame, ko bom star, nemočen; kako zdržati do naslednjega plačilnega dne; kako otrokom omogočiti šolanje ... Mi vsi, ne glede na svoje politično prepričanje ali pripadnost, smo dolž ni poma ga ti vsem, ki danes živijo v takšnem strahu in se jim zdi lepši jutri tako zelo daleč. Šibkejši so naša skupna odgovornost. Kakor je naša skupna odgovornost boljši jutri vseh nas. Pa naj gre za razvoj naše lokalne skup-nos ti, države in šir še skup nos ti -Evropske unije, sveta." MilenaK rstič -P laninc Velenje, 25. aprila - Upor, ki se ga spominjamo ob 27. aprilu, je njihov upor. V Velenju so ga počastili s koncertom Partizanskega pevskega zbora pod taktirko Franca Gornika in slavnostnim nagovorom poslanca državnega zbora, podžupana Mestne občine Velenje in predsednika Območnega združenja za vrednote NOB Bojana Kontiča, v petek na večer pred praznikom v kulturnem domu. Tako kot je bil odločen in pogumen njihov odgovor na genocidno obsodbo, ki stajo Hitler in Mussolini s svojimi zavezniki in podaniki izrekla številnim narodom, tudi naše mu sloven ske mu, je bil odlo -čen in jasen kon cert zbo ra in poudarki osrednjega govorca. Ta je v praznični nagovor vtkal verze še vedno aktualnega Kajuha: "O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz ... Želel bi, da ne utihne prej mi glas, dokler ti ne porečem: Glej, ta svet je tudi zate . Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas ...". Partizanski pevski zbor, ki je občin stvu - to je bilo navdu še no -skozi program (Partizanska pomlad, Svobodna Slovenija, Komandant Stane, Na oknu, Bohor je vstal, Snidenje...) sporočal, da borbene pesmi še živijo, da utihnile ne bodo nikoli. Nastale so v najtežjih trenutkih, zato ne le spodbujajo, ampak tudi opozaija-jo, da se takš ni tre nut ki ne smejo več ponoviti. "Lahko razumem, da nekateri Partizanskip evski zbor pojep esmi, ki son astale vn ajtežjiht renutkih. BojanK ontič:" In te ne glodajov prašanja: kaj bo, če zbolim...". želijo sodelavce okupatorjev oprati krivde, ne razumem pa, da kdo želi iz tistih, ki so premagali fašistične in nacistične sile, narediti poražence druge svetovne vojne," je bil jasen Kontič. "Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda je bil del protifašistične zavezniške voj ske, kate re cilj je bil jasen. In nikoli povezan z revolucijo. Predvsem pa je bil narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda častno, domoljubno, svobodoljubno dejanje. Polno trpljenja, poguma in žrtvovanja." In v nadaljevanju spomnil, da so tudi danes med nami ljudje, ki sanjajo o lepšem, o boljšem življenju, o varnem življenju, v katerem ni prostora za strah pred jutrišnjim Svečanost je bilap reprosto lepa,o bčinstvon avdušeno. "Ni vse idealno, želimo pa, da bi bilo optimalno!" Ob letošnjem občinskem prazniku v Mozirj u bogatejši za kar nekaj pridobitev - Tudi jesen bo pestra -Letos začetek aktivnosti za posodobitev ceste od Vida do Šmihela TatjanaP odgoršek Mozirje, 23. aprila - Na predvečer praznika Občine Mozirje, ki ga od lani praznujejo na Jurjevo, je bila v mozirskem kulturnem domu slavnostna seja občinskega sveta. Na njej je tamkajšnji župan Ivan Suhoveršnik dejal, da bodo leto 2008 zaznamovale obletnice (862 let od omembe Mozirja, 690 let od pridobitve trških pravic ter 30 let Mozirskega gaja) ter nekatere pridobitve. Med njimi je največja večnamenska dvorana pri mozirs-ki osnovni šoli. Stala je dobra 2 milijona evrov, svojemu namenu pa so jo uradno predali ob prisotnosti ministra za šolstvo in šport Milana Zvera prejšnji petek. S pridom jo bodo lahko izkoristili učen- ci, otroci vrtca, društva in posamezniki za športne, kulturne in še kakšne prireditve. Veliko se - po besedah Suhoveršnika - dogaja na Mozirskih tratah, kjer so zgradili Pestra bo tudi jesen. Ob praznovanju prej omenjenih častitljivih obletnic naj bi v Mozirju končali ureditev trškega jedra, ki bo občanom zagotovo v ponos, je prepri- za posodobitev 11,5 kilometrov dolgega cestnega odcepa od Vida do Šmihela. Dela naj bi končali v dveh, treh letih, z vlaganji pa dodali še kanček k mozaiku prizadevanj li z občinskimi priznanji in nagradami. Naziv častni občan je prejel Lojze Plaznik, denarno nagrado je prejelo Turistično društvo Mozirje, zlato plaketo s priznanjem obči- Letošnjin agrajenciO bčineMo zirje razbremenilnik in uredili kanalizacijo. V Lokah pri Mozirju je zrasel nov objekt, v katerem so dobila streho nad glavo športna društva in klubi. Ob občinskem prazniku so pri cerkvi sv. Jurija v Mozirju odkrili doprsni kip Ignacu Orož-nu - mozirskemu župniku in slovenskemu zgodovinarju. čan Suhoveršnik. "Mozirje bo poznano tudi po tej pridobitvi, saj bo trg zanimiv in tudi turistov ne bo pustil ravnodušnih." V tem času naj bi uredili krožišče v Ljubiji, do zime naj bi pole pša li mozir ski vrtec, začeli in tudi končali obnovo kulturnega doma. Prav tako naj bi še letos pristopili k aktivnostim na področju turizma. "Veselili se bomo še kakšnih dogodkov. Občani smo vsi ljudje, z vsemi potrebami ter težavami. Vemo, da ni vse idealno, si pa prizadevamo, da bi bilo optimalno," je še poudaril Ivan Suhoverš nik. Na slavnostni seji so nekatere najprizadevnejše občane nagradi- ne pa Ekološko-hortikulturno društvo Mozirski gaj in Tomaž Guček. Priložnostni kulturni program so pripravili moški pevski zbor mozir-skega kulturnega društva ter dramska skupina Nagelj iz Lepe Njive. Informatika pomembna za bolnišnice in bol ni ke Strokovni direktorj i slovenskih bolnišnic pričakuj ej o, da bo ministrstvo za zdravj e v večj i meri prisluhnilo potrebam zavodov po uvedbi enotnega informacijskega sistema in pri tem tvorno sodelovalo TatjanaP odgoršek Pred minulimi prazniki so v Bolnišnici Topolšica strokovni direktorji slovenskih bolnišnic za okroglo mizo razpravljali o pomenu in potrebi informatike v omenjenih zdravstvenih zavodih. Kot je povedal direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek, specialist interne medicine, so udeleženci ugotavljali, da so bolnišnice pred vse večjimi izzivi in možnostmi, informacijska tehno--logija, kije pri odzivu nanje eden od zelo pomembnih dejavnikov, pa zapostavljena oziroma ji je namenjene premalo pozornosti. "Brez informatike ni mogoče organizirati kakovostnega strokovnega dela niti učinkovitega poslovanja bolnišnice." Na vprašanje, kaj ima informacijski sistem skupnega s strokovnim delom in kaj pomeni dobrega za bolnika, pa je Justinek odgovoril: "Če beležimo vse storitve zdravstvenega osebja (zdravnikov, medicinskih sester), imamo s tem zelo dober nadzor nad terapijo, preiskavami, ki jih je bolnik že opravil, z izmenjavo informacij je lahko oskrba bolnika precej boljša, časovno pa bistveno krajša. Tako lahko hitreje tudi vemo, kaj in kdaj je potrebno zadeve pripraviti, nenazadnje pa še, koliko bo storitev stala." Med sprejetimi zaključki okrogle mize, kijih bodo naslovili na ministrstvo za zdravje (za to so zadolžili primarija Ivana Eržena iz Celja, ki je tudi vodja komisije za informatiko pri Združenju zavodov), so poudarili potrebo po uvedbi enotnega informacijskega sistema v slovenske zdravstvene zavode (vsaj pri nekaterih skupnih podatkih, ki omogočajo sledljivost bolnika), pri skupnih javnih naročilih licenc, programov in pri zagotavljanju varnosti podatkov. Pozvali so ministrstvo za zdravje, da zagotovi potrebno opremo, denar za programe pa je možno pridobiti tudi s pomočjo evropskih sredstev. Dogovorili so se o popisu sedanjega stanja na področju informacijskih sistemov, preverili bodo, na katere razpise so se že prijavili in kaj ostaja glede na potrebe na tem področju nerešenega. "Od ministrstva pričakujemo več namenskih sredstev za informacijsko tehnologijo, več možnosti za zaposlovanje nemedicinskega osebja ... Skratka, tvorno sodelovanje ministrstva ali države, ki imata tudi s tem priložnost dokazati, da se v zdravstvu trudimo in se zavedamo kako pomemben je za nas bolnik," je še poudaril Damjan Justinek. Prihajajo za obdobji suhih krav normalne letine? Minister Podobnik meni, da se j e ob lanskih poplavah država odzvala veliko bolje kot kdajkoli -Ne le odpravljanje posledic, potrebni so tudi preventivni ukrepi -Pogovori s Tešem o postavitvi male hidroelektrarne v Lokah pri Mozirj u TatjanaP odgoršek Mozirje, 24. aprila - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik sejeob obisku v Mozirju (v četrtek pred minulimi prazniki) srečal tudi z župani sedmih Jakob Presečnik. Sicer pa, je dejal Podobnik, je reka Savinja v lanskih septembrskih poplavah pokazala svojo hudourniško moč in skupaj z Dreto ter še nekaterimi pritoki povzročila veliko škode predvsem v občinah Nazarje ter Rečica ob Savinji. Obilnejše padavine so povzročile tudi plazenje tal. "Posledice so izjemne, škoda velika, vlada pa se je odzvala v tej naravni nesreči takoj veliko bolje kot kdajkoli (kar je v razpravi menil tudi poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik). Za sanacijo je namenila nekaj denarja celo prej, kot je bila škoda ocenjena. Tudi v državnem proračunu je za področje vodnega gospodarstva namenjenega precej več denarja kot minula leta. V zadnjih 7 letih namreč vodarstvo ni dobilo denar-j a iz sanacijskih virov. Zato so bili vodotoki dodatno osiromašeni in vsako naslednje neurje je povzročilo še več škode. Ocenjujem, da za obdobji suhih krav prihajajo normalne letine." Takega premika, je poudaril Podobnik, denarja pa naj bi zagotovila iz postavke 'sanacija ujme v lanskem letu'. "Menim, da ni pomembno, iz katerega vira financiraš, ampak za kaj name niš." Podob nik je še povedal, da na ministrstvu pripravljajo celovito študijo, ki bo območje Savinje ponovno ocenila tudi z energetskega vidika. "Rešujemo torej dve zadevi na en mah: vlagamo v poplavno varnost, hkrati pa bomo nekatere pregrade na vodotokih izkoristili za obnovljive vire energije. Zato sem vesel pobude Občine Mozirje in šoš-tanjskih termoelektrarn o izgradnji male hidroelektrarne na Ločkem jezu v Mozirju." Po informacijah naj bi za objekt, ki bo hkrati služil tudi za predstavitev možnosti izkoriščanja obnovljivih virov energije, pridobili projektno dokumentacijo letos, prihodnje leto pa ga zgradili. Večina županov zgornjesavinjskih občin je izrazila zadovoljstvo nad odzivom države in njenim sodelovanjem pri odpravljanju posledic septembrskih poplav. Nekaj kritičnih besed sta izrekla le župana Občin Minister Podobnik jež upanom občinZ gornjeS avinjsked oline medd rugimp ovedal, da bo letosg radbena sezona nav odotokih OdS olčave doM ozirjap otekala vse tja doj eseni. občin Zgornje Savinjske doline na temo sanacija poškodb po lanskem septembrskem neurju. Gostitelj srečanja - mozirski župan Ivan Suhoveršnik - se je v uvodnih besedah zahvalil Podobniku, "ker dobrodušno z enim očesom gleda na dolino." Podobnik pa ga je "popravil", da gle da na to okolje z obema očesoma, zasluge za to pa ima tudi strankarski kolega, domačin ni bilo enostavno narediti. Potrebno je bilo v parlamentu pridobiti politično podporo, prepričati vlado in najti dodaten finančni vir. "To nam je uspelo. V letu 2008 gremo naprej z vso energijo, bitka za denar pa se bo nadaljevala ob vsakoletnem sprejemanju državnega proračuna." Po grobih ocenah naj bi letos država namenila za urejanje vodotokov v Zgornji Savinjski dolini več kot milijon evrov, večino Nazarje Ivan Purnat in Rečice ob Savinji Vinko Jeraj, ki sta menila, daje ne glede na premik za odpravo posledic vodne ujme namenjenega premalo denarja. Prav tako sta pritrdila ugotovitvi župana Občine Luče Cirila Rosca, da je potreb no več pozornosti nameniti preventivnemu ukrepanju na vodotokih, saj je tudi od tega odvisna poplavna varnost. Kakovostna delovna mesta in nove tehnološke rešitve V BSH Nazarj e so vrednostno proizvodnjo v zadnjih 10 letih petkrat povečali - Dober zgled za tuje vlagatelje Minister Vizjak medo gledomp roizvodnje novihg ospodinjskiha paratov TatjanaP odgoršek Nazarje, 25. aprila - V BSH Hišni aparati Nazarje so minuli petek tudi uradno predali svojemu namenu 3200 kvadratnih metrov veliko novo proizvodno halo, v kateri od letošnjega marca dalje proizvajajo nove gospodinjske aparate za pripravo različnih toplih napitkov. Naložba je veljala 8,5 milijona evrov, omogočila pa je 200 novih delovnih mest. Gospodinjski aparati znamke Tassimo so tehnološko najsodobnejši aparati sistema tako imenovanih diskov, ki omogočajo, da na enem aparatu lahko pripravimo različne tople napitke: čaj, kavo ali vročo čokolado. Aparat so skupaj z Nemci razvili strokovnjaki BSH-jevega razvojnega centra in ga danes že uspešno tržijo v nekaterih evropskih državah, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo tudi izvoz na ameriški in kanadski trg. Doslej so jih izdelali 110 tisoč, do konca leta pa naj bi jih blizu milijon. Otvoritvene slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi ministra za gospodarstvo Andrej Vizjak ter za razvoj dr. Žiga Turk. Za Vizjaka je podjetje BSH Hišni aparati eden dobrih zgledov, ki ponuja kakovostna delovna mesta in nove tehnološke rešitve, kijih želi imeti Slovenija čim več. Po mnenju Turka pa bodo novi gospodinjski aparati, ki sodijo med vrhunske izdelke, dosegli velik prodajni uspeh, saj so po eni strani tehnološko dodelani, po drugi pa jih odlikuje vrhunsko oblikovanje. Posebej je izpostavil BSH-jev razvojni oddelek, ki je v zadnjih šestih letih vložil dobro tretjino vseh mednarodnih patentnih prijav v Sloveniji. Direktor za področje gospodarjenja v BSH Boštjan Gorjup pa je med drugim povedal, da so proizvodnjo v zadnjih desetih letih vrednostno povečali petkrat. Dosegajo več kot 50 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je dvakrat več kot primerljiva podjetja v Sloveniji. Dohodninski kotiček (3) Tokrat spet nekaj novih vprašanj in nekaj novih odgovorov. Več najbrž po 9. maju, ko bodo informativne izračune prejeli še drugi, tisti, ki jih v prvi tran ši še niso. Če imate - ali boste imeli - kakšno vprašanje, vezano na dohodnino 2007, potem se lahko po pomoč obrnete tudi na nas. Vprašanja sprejemamo na naslov: Uredništvo Naš čas, Kidričeva 2 A, 3320 Velenje. Pripišite pa »za dohodnino«, da se bo vedelo, kam z njimi. Mi bomo vaša vprašanja posredovali Davčnemu uradu Velenje, kjer bodo nanje tudi odgovorili. Tako, kot so tokrat. Kdaj dobimo informativne izračune tisti, ki jih še nismo prejeli? ODGOVOR: Davčni organ bo informativne izračune dohodnine za leto 2007 posredoval najkasneje do 31. maja. Odprema naslednje tranše bo 9. maja. Za tiste zavezance, ki so v letu 2007 imeli tudi dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, bo odprema informativnih izračunov predvidoma 25. maja. Kdor do 31. maja ne bo prejel informativnega izračuna, pa je zavezanec za vložitev dohod nin ske napove di za leto 2007, bo moral sam odda ti dohod nin sko napoved do 30. junija. Obrazec napovedi je dostopen na davčnih uradih in izpostavah, objavljen pa je tudi na spletni strani Davčne uprave RS: www.durs.gov.si. Bralka podala pritožbo, kdaj lahko pričakuje odgovor? ODGOVOR: Davčna uprava bo ugovor obravnavala v odmer-nem postopku in izdala odločbo o odmeri dohodnine najkasneje do 31. oktobra 2008. Če davčni zavezanec poda pritožbo, ali je treba razliko dohodnine vseeno plača ti? ODGOVOR: V kolikor zavezanec vloži ugovor zoper informativni izračun dohodnine, ni dolžan poravnati obveznosti po informativnem izračunu. Na podlagi ugovora bo zavezancu izdana odločba o odmeri dohodnine. Šele z dnem vročitve te odločbe začne teči rok za izpolnitev davčne obveznosti (30 dni od vročitve odločbe). Prejel sem informativni izračun dohodnine, iz katerega izhaja, da sem upravičen do vračila preveč plačanega davka. Kdaj mi bo znesek nakazan? ODGOVOR: Zavezancem, ki so jim bili informativni izračuni dohodnine za leto 2007 odprem-ljeni 31. 3. 2008, bodo znesli preveč plačane akontacije dohodnine predvidoma vrnjeni 19. 5. 2008 na njihove transakcijske račune pri bankah oziroma hranilnicah. ■ Patria, BMW, Airbus? Leto 2007 so v delniški družbi Veplas sklenili z minimalno izgubo, ki pa ni zaskrbljuj oča - Tik pred pridobitvij o certifikata za letalsko industrij o prihodnje leto še ekološki certifikat ri razvojni programi. Ob tem naj povem, da smo ponovno začeli pogovore z proizvajalcem letal Airbus in ne dvomim, da bo ta realen Veplasov partner v bližnji prihodnosti." Na vprašanje, ali ne bodo načrtovana vlaganja za Veplas velik zalogaj, saj praktično še niso končali Tatjana Podgoršek V delniški družbi Veplas Velenje lanskega poslovnega leta niso sklenili po pričakovanjih. So bili načrti zastavljeni previsoko? "Poslovni načrt smo zastavili res zelo pogumno, leto pa smo končali z minimalno izgubo, ki nas ne skrbi. Izhaja namreč iz finančnih obveznosti za vlaganja v posodobitev proizvodnje. Ta so bila zelo velika. Ker jih še nismo v celoti "spravili v življenje", rezultatov še ne žanjemo. Veseli pa smo drugih stvari. Usmeritev v high-tech kompozite, ki smo jo začrtali pred tremi leti, se je pokazala kot edina pravilna in bo še kako gradila prihodnost Veplasa na trdnih temeljih", je odgovoril Franc Vedenik, direktor družbe. Po njegovih besedah je slednja v zadnjih letih glede na predelavo, raznovrstnost in sodobno tehnologijo posta la v Sloveniji ter tudi širše vodilno podjetje za predelavo kompozitov. Dokaz za to je zaupanje partnerjev, ki so v primerjavi s slovenskimi podjetji pravi giganti. Z razvojnimi pro- jekti in novimi posli, kijih pripravljajo, bodo ta položaj zanesljivo še utrdili. Pri tem je imel Vede nik v mis lih tri projekte, ki jih bodo vključili v proizvodni proces še letos. Med njimi je daleč naj po memb nej ši projekt z največjim svetovnim proizvajalcem helikopterjev - italijansko družbo Agusta - Westland. Pogodbo o sodelovanju z njim so že podpisali, v tem trenutku pa vse sile usmerjajo v pridobitev certifikata za letalsko industrijo, ki jim bo omogočila tudi začetek proizvodnje. Do takrat pa bodo morali še marsikaj postoriti. Potrebna bo nova oprema ( to so že izbra li, naro či lo za dobavo bodo kmalu podpisali), zagotoviti morajo še primerne prostore za pro izvodnjo. Znova bodo gradili. Lani so si - po Vedenikovih trditvah - sicer zagotovili dodatne prostorske zmogljivosti, a so kasneje ugotovili, da ne bodo ustrezali zahtevni proizvodnji. Zato te prostore sedaj prodajajo, za nove pa pridobivajo potrebno dokumentacijo. "Na ta projekt so vezani še nekate- Franc Vedenik, direktor delniške družbe Veplas: "Ker smo se že kar pre cej izčrpa li, se vse glasneje pogovarjamo o dokapitalizaciji. Naši načrti v prihodnje so obetavni." prejšnjega ciklusa vlaganj, je Vede-nik odgovoril: "Bo, vendar so omenjeni projekti izzivi in priložnosti ne smemo zamuditi. Nenazadnje taki poslovni partnerji, ki vstopajo v poslovanje Veplasa, ne čakajo v vrsti. Ker pa smo se kar precej izčrpali, se intenzivno pogovarjamo o dokapitalizaciji. Večinski lastnik delniške družbe je družba z omejeno odgovornostjo Koga, delničarjev pa je blizu 80 odstotkov." Druga dva pomembna projekta za Veplas sta vezana na sodelovanje s Patrio in BMW-jem. Testiranja so pred zaklju čkom, posla pa naj bi stekla še pred poletjem. Se bodo zaradi omenjenih projektov morebiti odrekli proizvodnji izdelkov iz medicinskega programa, ki danes predstavljajo 50 odstotkov realizacije? Po Vedenikovh zagotovilih prav nasprotno. Naročil imajo dovolj za celo leto naprej. Za nameček seje švedski poslovni partner odločil, da bo v Veplas prestavil še tisti del proizvodnje, ki ga je imel v drugi državi, naročila pa je povečal tudi avstrijski partner, ki povečuje proizvodnjo z novim tipom medi cin ske kadi. To naj bi začeli izdelovati ta mesec. "Naši načrti so res obetavni." Prav tako obetavno je - zatrjuje Vedenik - rešavanje ekoloških vprašanj. Ta imajo urejena po zakonodaji, nadaljnje posodabljanje proizvodnje, uvajanje novih tehnologij, bo dosedanja prizadevanja še nadgradilo. "Novi programi, kijih uvajamo, pa okoljsko sploh niso vprašljivi. Izboljšali bodo tudi delovno okolje zaposlenih."Je poleg certifikata za letalsko industrijo pred durmi torej tudi okoljski certifikat? V tem trenutku so aktivnosti zanj potisnili nekoliko na stranski tir, vendar menijo, da bodo izpolnili pogoje zanj prihodnje leto. Z njim naj bi samo še bolj nazorno potrdili, da so okolju prijazno podjetje. AKTUALNO Šaleška dolina na poti k trajnostnemu prometu ??? Tako so poimenovali brošuro z analizo dogodkov in dokumentov, ki j ih j e zbrala Civilna iniciativa Šaleške doline od novembra 2007 do 23. aprila 2008 - Odločno nasprotovanje trasi hitre ceste tudi v organizacij i CIPRA Velenje, 23. april - Dan po dnevu Zemlje so predstavniki Civilne iniciative Šaleške doline (CISD), ki se jim je tokrat pridružil tudi direktor CIPRE Slovenija dr. Matej Ogrin, pripravili tiskovno konferenco. V prostorih sindikata, v stavbi velenjskega sodišča, so novinarjem predstavili tudi brošuro, ki so jo v samozaložbi pripravili v 100 izvodih, sicer pa je na voljo tudi na spletni strani CISD. V njej so objavili vse dogodke, ki so pravzaprav pripeljali do tega, da so se sploh združili v civilno iniciativo, objavili pa so tudi zbornik dokumentov od ustanovitve do dne tiskovne konference. Njihovo glavno sporočilo je jasno - odločno nasprotujejo predlagani trasi hitre ceste na 3. razvojni osi, sploh skozi Šaleško dolino. Ker so prepričani, da njihovih pripomb in rešitev nihče ne jemlje resno, so proti izbiri nove trase pert, ampak bodo še naprej uporabljali staro cesto. In tudi zato so v Civilni iniciativi Šaleške doline prepričani, da je predlagana trasa zelo slaba in daje nujna čimprejšnja posodobitev obstoječih cest. Dr. Matej Ogrin, direktor CIPRE ka novega čezalpskega prometnega koridorja. Druga stvar je dimenzioniranje te ceste in umeščanje v prostor, ki ni rezultat študije variant. Bili smo na predstavitvi trase na Agenciji za okolje, na kateri so predstavniki podjetja Omega Con- Članiz druženjaC ivilnihi niciativ obt retjir azvojni osi soe notni, dan jihovep ripombe in želje pos premembah nap redvidenit rasih itrec este niso bileu poštevane. Nado dgovoriM inistr- stva zao kolje inp rostor soo gorčeni. za hitro cesto, saj je znano, da je bilo izdelanih več variant. Vztrajajo, daje za Šaleško dolino najboljša rešitev obnova obstoječih cest in ne novo umeščanje hitre ceste, ki bi, po njihovem, bila le odgovor zahtevam kapitala, domačini pa od nje ne bi imeli nič kaj veliko. Prepričani so namreč, daje zaradi cestnin sploh ne bi uporabljali in da bi promet na sedanji cesti Velen-je-Arja vas še naprej ostal zelo gost. Predvsem zato, ker se tisti, ki bodo potovali v Celje ali proti Mariboru, verjetno ne bodo vozili na Šentru- Slovenija, ki se bori za ohranitev Alp, nam je po skoraj dve ure dolgi predstavitvi argumentov proti predlagani trasi hitre ceste na tretji razvojni osi povedal: "Ob sedaj predlagani trasi hitre ceste nas skrbita dve stvari. Po našem razumevanju protokolov prometne ureditve gre po našem mnenju za kršenje 11. člena, v zvezi s katerim se Slovenija zavzema, da ne bo ustvarjala novih prometnih koridorjev preko Alp. Nikjer ne piše in nihče nam ne zagotavlja, da cesta, kot je načrtovana, ne pomeni začet- sult jasno povedali, da najbolj ugodna varianta ni upoštevana. Cesta, ki pelje proti Šentrupertu, namreč ne služi krajem ob trasi Velenje--Celje. To pa pomeni, da bo ta cesta še naprej nevarna in močno preobremenjena, vsaj dokler se ne posodobi. Če doslej v Sloveniji niso našli denarja za obnovo te ceste, je veliko vprašanje, če bodo denar našli sedaj, ko načrtujejo hitro cesto, za katero bo treba zagotovo najeti tudi posojila." Član CISD Miran Ahtik je komentiral odgovore ministrstva na pobude in predloge, ki so jih v Civilni iniciativi naslovili nanje."-Prva reakcija, ko smo pre bra li odgovore ministrstva, je bila ogo-ro čenje nad odnosom ministrstva do civilne javnosti. Na večino vprašanj in pobud je ministrstvo odgovorilo rutinsko ali s posplošenimi formulacijami v stilu: "Trase ni možno popraviti. Predlagana trasa je najboljša. Vaši predlogi traso močno podražijo ...". Skratka, nikakršne rešitve in predlogi za ministrstvo niso sprejemljivi. Traso so sicer spremenili s kakšnim manjšim tunelčkom ali vkopom, to pa zagotovo ni tisto, kar ljudje v javni razpravi pričakujejo. Če so nas nekaj vprašali in prosili za pripombe, smo pričakovali, da jih bodo argumentirano proučili in odgovorili. Posamezne formulacije v teh odgovorih so zastrašujoče. Recimo to, da so zapisali, da nihče ni predvidel doline Velunje za očuva-nje - torej se lahko le-ta s to traso dokončno uniči. To je zame grozljiv odgovor. Tomo Lipnik, prav tako Škalčan, je k temu dodal: "Mi vztrajamo, da je treba obnoviti obstoječe cestne koridorje. Verjetno je najbolje, če bi najprej zgradili cesto od Polzele do Šempetra. S tunelom pod Jak-cem bi lahko Gorenje povezali s to cesto in tako razbremenili promet- nico do Celja. To bi bilo nujno spremeniti v štiripasovnico, sploh v večjih križiščih narediti izvennivojska križišča. Obnoviti bi bilo treba tudi Gorenjski klanec proti Mozirju in celotno cesto skozi Lokovico na novo preplastiti in zgraditi še kakšno novo križišče . To bi rešilo prometne zagate Velenja. Če bo stroka pokazala, da je potrebno proti severu zgraditi železnico, kar trenutno v razvojnih načrtih sploh ni upoštevano, bi se tovorni promet močno razbremenil ." Skratka, v CISD in združenju civilnih iniciativ imajo, so prepričani, načrte in rešitve za vse prometne zagate. "Alpsko konvencijo, Cipro, mednarodno organizacijo za varstvo Alp, bomo v primeru, da trasa ostane takšna, kot je, pozvali, da ukrepa. Prepričani smo, da bi bila gradnja v nasprotju s trajnostno prometno ureditvijo EU." Članica CISD Damjana Kotnik je poudarila še, da trase hitre ceste ne potiskajo s svojega na tuj prag in da ne želijo, da bi bili krivi, ker se postopki odvijajo zelo počasi. Je pa dejstvo, da je vsaka nova cesta tujek v prostoru in da je družbeni in javni konsenz za ljudi, ki živijo ob bodoči trasi, verjetno nemo go če dose či. ■ BojanaŠ pegel Iz občine Šmartno ob Paki "Pripravili smok akovostnog radivo" Razpravo o trasi hitre ceste odprli prej, kot to določa nov zakon - Ključni sogovornik bodo občine - Pri rešitvah se bodo naslonili na stroko TatjanaP odgoršek Minister za okolje in prostor Janez Podob nik je na seji pred minulimi prazniki vlado informiral o trasi hitre ceste severnega dela tretje razvojne osi, ki naj bi po predlogu potekala tudi na območju občin Velenje in Šmartno ob Paki, skozi občino Polzela (v Podvinu) ter del občine Braslovče in se v Šentrupertu priključila na obstoječo avtocesto. Kot je dejal v zvezi s tem Podobnik ob obisku v Mozirju, delajo s polno paro in bodo tako tudi nadaljevali. "Pripravili smo kakovostno gradivo, v njem pa predstavili vse dosedanje aktivnosti, pokomentirali posamezne odseke po občinah ter predstavili rešitve, za katere ocenjujemo, da so najboljše izhodišče za pripravo državnega lokacijskega načrta." Na vprašanje, kaj meni o pobudah in vprašanjih ter nasprotovanjih Civilne iniciative, pa je odgovoril. "Postopek smo šele začeli. Naredili smo kolegialno gesto in razpravo, v katero smo povabili predvsem občane, odprli še prej, kot to določa nov zakon. V javnih predstavitvah se bodo lahko oglašale občine, civilne iniciative in druga strokovna javnost, v okviru procedure pa bomo poskušali upoštevati čim več mnenj." Minister je prepričan, da je najprej potreben strokoven pogovor, rešitve pa je treba obravnavati z vseh zornih kotov. Meni tudi, da bi bilo dobro, če bi cestno povezavo sprejeli ljudje, ki bodo ob njej žive li. "Ven dar je le treba ugotoviti dejansko stanje, naš ključni sogovornik pa bodo še naprej občine. Ne bežimo od komunikacije s civilno iniciativo, želimo pa, da bi se bolj uskladile z občinami. Mi smo zelo potrpežljivi, pri rešitvah se bomo naslonili na stroko, na koncu pa sprejeli neko odločitev. Vendar če bo državni lokacijski načrt sprejet, zapletlo pa bi se pri gradbenem dovoljenju, bomo znova v težavah. Zato bi bilo dobro vnaprej sprejeti rešitve, ki bodo omogočile pridobitev gradbenega dovoljenja, odkup zemljišč in samo gradnjo." Je možno, da bi ministrstvo ob takem nasprotovanju, kot je sedaj, dvignilo roke od projekta izgradnje tretje razvojne osi? "Imamo politično zavezo v državnem zboru in sklep vlade, projekt so podprle vse politične stranke. Naredili bomo vse, da bi cestni del tretje razvojne osi pripeljali do uresničitve. Dokler sem minister, si bom za to prizadeval," je še dejal Janez Podobnik. Nikjer ne predvidevajo omejitve vpisa Na šolah Šolskega centra Velenje prej eli nekaj dodatnih prij av - Tam, kjer j e prij av nekoliko več kot razpisanih prostih mest, bodo zaprosili za zaprtj e vpisa - Prenos prij av šele po 2. julij u v programe, v katerih so še prosta vpisna mesta TatjanaP odgoršek 14. aprila se je iztekel rok za prenos prijav za vpis v vse srednješolske programe, devet dni kasneje pa je minis tr stvo za šol stvo in šport na svojih spletnih straneh objavilo stanje po prenosu prijav. Na šolah Šolskega centra Velenje, kjer se je v prvem krogu na razpisanih 700 prostih mest prijavilo 392 kandidatov, se stanje prijav za posamezne programe po prenosu ni bistveno spremenilo. "Prejeli smo nekaj dodatnih prijav, a nikjer število slednjih ne presega števila razpisanih prostih mest toliko, da bi morali vpis omejiti," je povedala Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na Splošni in strokovni gimnaziji centra. Nekaj prijav več, kot je bilo raz pi sa nih prostih mest, so prejeli za program tehnik mehatronike, umetniška gimnazija in za športni oddelek gim na zije. Za te pro gra me bodo najverjetneje vpis zaprli, za kar na ministrstvu za šolstvo in šport že iščejo soglasje. V vseh ostalih programih, kijih izvajajo, pa imajo še prosta mesta. Ministrstvo bo svoje soglasje k spremembam obsega vpisa posredovalo do 12. maja. Takrat bodo o tem obvestili tudi vse kandidate za vpis. Vpis v srednješolske programe in prinašanje potrebne dokumentacije zanj bo od 16. do 18. junija. Fidleijeva je še povedala, da prenos prijav ne bo mogoč vse do 2. julija, ko bo končan postopek za vpis tudi za kandidate, ki bodo sodelovali v izbirnem postopku v primerih omejitve vpisa. Takrat pa bodo lahko dijaki prenesli prijave le v programe, v katerih bodo še prosta mesta. "Naj ob tem opozorim kandidate, ki razmišljajo o nadaljevanju šolanja po srednji poklicni šoli, da se rok zao ddajop rijave vp rogra-me poklicno-tehničnega izobraževanja izteče 2. junija. Na šolah Šolskega centra izobražujemo v dvoletnih programih elektrotehnik, strojni, avtoservisni tehnik, geotehnik, ekonomski in gastronomski tehnik," je še povedala Gabrijela Fidler. ^ OBVESTILO Na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenie.si) je v rubriki »Priložnosti - Natečaji, razpisi...« objavljeno povabilo uporabnikom storitev javnega zavoda Festival Velenje (oziroma zainteresirani javnosti) k oddaji kandidatur za člana Sveta javnega zavoda Festival Velenje kot predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Število nezaposlenih pada Po podatkih občinske uprave je na seznamu v tem trenutku brez zaposlitve 62 oseb, ki jim občina plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Število brezposelnih je najmanjše v zadnjih 6 letih. Sicer je bilo največ nezaposlenih v letu 2002, v enem mesecu tudi 91. Občinsko vodstvo je seveda veselo, da brezposelnost v njihovem okolju pada, še vedno pa obstaja kar nekaj predlogov, da bi bilo potrebno seznam "prevetriti" in ugotoviti, če so na njem tudi osebe, ki jim ta pravica ne pripada. Odbor nem iruje Čeprav v zadnjem času ni slišati o nadaljevanju aktivnosti odbora za odcepitev naselja Roje na levem bregu reke Savinje iz občine Braslovče in za njegovo priključitev k občini Šmartno ob Paki, odbor ne miruje. Išče ustrezne poti za rešitev vprašanja, ki se tako ali drugače dotika blizu 100 krajanov. Kot je slišati, so v teh dneh pripravili gradivo za sejo sveta Občine Braslovče, v katerem so utemeljili vse svoje želje in zahteve z argumenti. Pred časom jim je namreč bras lovški župan Marko Balant obljubil, da bo njihovo zahtevo uvrstil na dnevni red seje občinskega sveta. Nanjo se nameravajo člani odbora dobro pripraviti, saj naj bi se, kot so dobili namige, precej trda in toga stališča braslovš-kih svetnikov ter župana glede odcepitve dela naselja le nekoliko razrahljala. Upati je, da bo res tako in da bo na koncu prevlada zdrava pamet. ŽupaniS avinjske statističner egije Danes (8. maja) bo tukajšnja občinska uprava gostila župane Savinjske statistične regije, torej župane 32 občin, od Rinke do Sot-le. Tu naj bi se sešli na redni seji sveta županov. Na dnevnem redu imajo sedem točk, v ospredju pa bodo predvsem teme, povezane z razvojnimi programi omenjene statistične regije. Trgovskic enter Izgradnja novega trgovskega centra v središču občine je danes že tako daleč, da občani naposled verjamejo, da bodo končno deležni kakovostnejše oskrbe z živili in tudi nekaterim neživilskim blagom. Za 6. maja je bil napovedan tehnični pregled objekta. Po informacijah naj bi Mercator predal market svojemu namenu še ta mesec. Po nekaterih podatkih naj bi bila otvoritvena slovesnost 22. maja. ■ tp NovM ercatorjevm arkets preminja tudip odoboo bčinskega središča. 6 UTRIP "»HAS 8. maja 2008 il '1 Od srede do torka - svet i n domovina Goreli so kresovi. Sreda, 30. aprila Desettisoči so se v Sloveniji pred vsedelavskim praznikom odpravili na tradicionalna kresovanja. Največja prireditev je bila že po tradiciji na ljubljanskem Rožniku. Predsednik največjega domačega sindikata Dušan Semolič je v svojem govoru opozoril pred vsem na vse večje razslojevanje slovenske družbe. »V Sloveniji imamo visoko gospodarsko rast, rast produktivnosti in visoke dobičke na eni strani in visoko inflacijo ter vse težje življenje zaposlenih, ki imajo podpovprečne plače in nizke pokojnine.« Joško Joras je opolnoči začel gladovno stavkati, ker so mu v soboto onemogočili odstraniti korita, ki ovirajo dostop do njegovega zemljišča. Pojasnil je, daje glede na dogodke, ki so se zgodili, to moral narediti, hkrati pa zatrdil, da je na gladovno stavko pripravljen fizično in psihično. Slovenija in Hrvaška sta se vendarle sporazumeli o načinu prehajanje meje za mladoletne, kar bo prihranilo nekaj evrov. Brezplačen in že preveden obrazec je po novem mogoče dobiti na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve. Nato je resno opozoril Rusijo, da s pošiljanjem svojih enot vgruzijski separatistični pokrajini spodkopava stabilnost na Kavkazu. Rusija je Gruzijo obtožila, da namerava napasti »uporniško« pokrajino Abhazijo, zato je napovedala okrepitev svojih mirovnih enot v Abhaziji in tudi Južni Ose-tiji, ki si že dalj časa prizadevata za odcepitev. Tiskovni predstavnik Nata je sporočil, da zavezništvo z zaskrbljenostjo spremlja razmere v kav-kaški državi, in pozval vpletene strani, da se izogibajo retorike, za katero se ve, da spodbuja napetosti. K previdnosti je pozval tudi Bruselj in Moskvo opomnil, da bi bilo pošiljanje vojakov v gruzijski pokrajini zelo nespametno početje. Četrtek, 1. maja Ob 1. maju so delavci po vsem svetu na shodih opozarjali na svoj vedno težji položaj, za katerega naj bi bile krive tudi vedno višje cene hrane. Praznik dela je minil v luči visokih cen hrane, ki so ponekod po svetu že tako obubožane delavce prignale na rob preživetja. Delavci v azij- Mnogi so seu deležili prireditev ob 1. maju, prazniku dela. skih državah so se razburjali predvsem zaradi visokih cen riža. Predsednik Danilo Türk je ob 1. maju opozoril, daje prispevek delavcev k ekonomskemu uspehu velik, a ne vselej ustrezno priznan. Med 4.000 in 5.000 obiskovalcev seje zbralo na že 27. tradicionalnem prvomajskem srečanju dolenjskih delavcev na Deben cu nad Mir no. Türk je pred zbranimi še povedal, da so se Sloveniji z vstopom v EU odprle nove možnosti vsestranskega razvoja. Zavod 25. junij je pravnomočni sklep piranskega sodišča, ki Jošku Jorasu dovoljuje odstranitev cvetličnih korit, posredoval tujim institucijam. Vsebino pravnomočnega sklepa so prejeli Hans-Gert Pöttering, predsednik Evropskega parlamenta, José Manuel Barroso, predsednik Evrop- ske komisije, Olli Rehn, komisar za širitev, in Janez Janša, trenutno predsedujoči Evropskemu svetu. Odhajajoča italijanska vlada je poskrbela za razburjenje, ko je javno objavila podatke o zaslužku in plačilu davkov vseh Italijanov. Spletna uradna stran italijanske davkarije je kmalu po objavi podatkov postala ena najbolj obiskanih, saj so številni radovedneži želeli zvedeti, koliko zaslužijo njihovi sosedje, zvezdniki in športniki. Zaradi pritožb o kršitvi zasebnosti pa je finančno ministrstvo stran kmalu zaprlo. V dvojnem samomorilskem napadu na tržnici v iraškem mestu Balad Ruz v provinci Dijala je umrlo najmanj 35 in bilo ranjenih 76 ljudi. Najprej se je razstrelila samomorilska napadalka, ko pa je na prizorišče prispela policija, se je med opazovalci razstrelil še moški napadalec. Petek, 2. maja Slovenija je ena redkih držav, ki praznik dela zaznamuje z dvema dnevoma dela prostih dni, namenjenima predvsem počitku. Manj je počival Danilo Türk, ki je s Stjepanom Mesicem na srečanju v Ohridu pozitivno ocenil trenutne napore obeh vlad in jim izrekel svojo podporo. Med dvodnevnim srečanjem 18 predsednikov srednjeevropskih držav v Ohri du sta se sloven ski in hrvaški predsednik pogovarjala še o položaju v Vzhodni Evropi, Türk pa je prejel uradno vabilo za obisk na Hrvaškem, ki naj bi bilo predvidoma konec maja. Na lokalnih _ volitvah v Veliki Britaniji so labu-risti doživeli naj-huj ši poraz v zadnjih 40 letih, kar je velik udarec za premierja Gordona Browna. Na nacionalni ravni so vladajoči labu-ris ti dose gli šele tretje mesto za konservativci in liberalnimi demokrati. Američani so na prostost izpustili snemalca arabske televizije Al Dža-zira, ki je bil v Guantanamu brez obtožnice zaprt šest let. Sudanca Samija Al Hadža so pakistanski obveščevalni agenti prijeli konec leta 2001, ko se je skušal prebiti v Afganistan, da bi za Al Džaziro snemal ameriško strmoglavljenje talibanskega režima. Za snemanje v Afganistanu je imel vsa potrebna dovoljenja. Oglasil seje nekdanji podnajemnik Fritzlovih, ki trdi, da je žena Josefa Fritzla, kije v svoji kleti 24 let zadrževal hčer, tja pomagala nositi hrano. Alfred Dubanovsky, ki je pri Frizlo-vih najemal sobo 12 let, je za britanski The Sun povedal, da je Rosemarie Fritzel morala vedeti, kaj se je dogajalo v »hiši groze«. Dubanovsky je Fritzla videl, kako s pomočjo žene v klet nosi veliko hrane. Zaradi skrivnostnega virusa, ki se hitro širi na vzhodu Kitajske, je umrlo najmanj 21 otrok, skupaj pa je okuženih okoli 3.000 ljudi. Čeprav seje smrtonosni virus v mestu Fudžangu v vzhodni kitajski pokrajini Anhui začel širiti že v začetku marca, so oblasti o tem javnost obvestile šele sedaj in spo ro či le, da je oku že nih 789 ljudi, a se je ta številka do torka povečala na 2.946 primerov. Sobota,3. maja Obeležili smo svetovni dan svobode tiska - opomin, da so svobodni, neodvisni in množični mediji osnovna sestavina vsake demokratične družbe. Na ta dan so novinarske organizacije po vsem svetu opozarjale oblasti, naj spoštujejo Novinarji so opozarjali na pomen svobode tiska. Gor don Brown je doživel velik udarec. svojo zavezo k svobodi tiska, pa tudi javnost, naj se zave, kakšno vlogo ima svoboda tiska za razvoj in ohranjanje demokracije. Ameriški senat je 'v paketu' potrdil številne veleposlanike, tudi novega v Sloveniji. To delo bo opravljal Yousif Ghafari. Joško Joras je že sedmi dan nada-ljujeval gladovno stavko v svojem avtomobilu na desnem bregu Dragonje. Obiskali so ga izletniki in somišljeniki. Joras je povedal, da se počuti dobro in da mu ni dolgčas. Vsak dan ga namreč obiščejo številni turisti in izletniki, ki prečkajo sloven-sko-hrvaško mejo, ter somišljeniki, ki mu želijo izreči svojo podporo. Nedelja,4. maja Iztek praznikov je zaznamoval povečan promet proti notranjosti države, od jutra pa se je gneča vlekla od vseh mejnih prehodov s Hrvaško. Izveddeli smo, da se - čeprav bomo poleti dobili vinjete - gneči ne bomo izognili, saj bodo obnovitvena in vzdrževalna dela potekala skoraj na vseh avtocestnih krakih. Na primorski avtocesti, na primer, se bodo obnovitvena dela na odseku Postoj-na-Razdrto začela julija. Promet bo takrat potekal le po eni strani vozišča. Medtem ko je olimpijski ogenj prispel na Kitajsko, so se na jugu države sešli odposlanec dalajlame in predstavniki kitajskih oblasti. Predstavniki obeh strani so po koncu srečanja sklenili, da bodo začete pogovore nadaljevali, pri tem pa niso omenili nobenega konkretnega datuma. Kitajska predstavnika sta ponovila, da se mora dalajlama nehati zavzemati za neodvisnost Tibeta in poskušati sabotirati poletne igre. Dalajlama obtožbe o obeh dejanjih vseskozi zanika. Olimpijski ogenj je prispel na Kitajsko, srečali pa so se odposlanec dalajlame in predstavnik kitajske oblasti. Ameriška državna sekretarka Con-doleezza Rice je ob obisku Bližnjega vzhoda jasno povedala, da ZDA do konca leta pričakujejo podpis mirovnega sporazuma. Med obiskom Ramale je Izrael pozvala k večjim prizadevanjem za izboljšanje življenja Palestincev na Zahodnem bregu. Kot je dejala, »skušajo upoštevati ne samo količino, temveč tudi kakovost izboljšav«. Še pred prihodom na Bližnji vzhod je Riceova napovedala, da bo od Izraela zahtevala odstranitev več cestnih zapor na Zahodnem bregu, saj doslej odstranjene zapore niso dovolj izboljšale življenja Palestincev. Ponedeljek,5. maja Hrvaški predsednik Stipe Mesic je v redni mesečni oddaji hrvaškega radia dejal, da bo »tukaj Slovenija, če bo mednarodno sodišče tako odločilo. Poudaril je, da bo Hrvaška, ki jo on predstavlja, sprejela vsako odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu. Med drugim je dejal, da nihče nima pravice do hrvaškega ozemlja. Spomnil je, da je to sporo čil tudi Srbom v začetku 90. let minulega stoletja.»-Bilo je preveč takš nih gesel ' Tukaj je Srbija' po Kninu, Obrovcu in na hrvaškem bregu Donave. Tega nisem mogel sprejeti, ker to ni bila Srbija,« je pove dal Mesic. a S Potem ko je izvajalec del, SCT, d. d., pred prvomajskimi prazniki uspešno zaključil obnovo štirih trojanskih predorov, je začel rezkati betonska vozišča še v preostalih treh primorskih pre do rih, dela pa bo zaklju čil predvidoma 19. maja zgodaj zjutraj. Okrog poldneva se je začela obnova vozišča v predoru Tabor na avtocestnem odseku Dane-Fernetiči. Začela se je sana cija predorov. Tropski ciklon Nargis, ki je med vikendom opustošil Mjanmar, je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade zahteval najmanj 10 tisoč življenj, še tri tisoč ljudi pogrešajo. Več sto tisoč ljudi je ostalo brez domov in pitne vode, močno primanjkuje tudi hrane in zdravil. Po poročanju srbskega časopisa Blic naj bi z umorom grozili predsedniku Srbije Borisu Tadicu. V anonimnem pismu so zapisali, da »bo plačal za izdajstvo države in da bo kot dokazani izdajalec dobil tisto, kar si zasluži - metek v glavo«. V anonimnem pismu je še zapisano: »Vi, izdajalci, zave daj te se, da je naj huj ša stvar izdaj stvo naro da in svoje države, to pa ste storili prav vi. Ne sprenevedajte se, da vas roka pravice ne bo dohitela, in to z najstrožjo kaznijo« To je sicer eno od mnogih pisem, ki naj bi grozila z atentatom na predsednika. Torek, 6. maja Zaradi nedavnega skoraj 60-od-stotnega zvišanja tarif za avtorske pravice je zavrelo med njihovimi uporabniki, ki so napovedali bojkot. Matjaž Zupan, predsednik Sazasa, kije tarife določil, je trdil, da uporabniki avtorskih pravic najraje sploh ne bi plačevali in da so Sazasove odločit- Komu Sazas nakaže honorar, ko izstavi račun za anonimnega izvajalca? ve skladne z zakonom o avtorskih pravicah. Član upravnega odbora Sazasa Matjaž Vlašič pa je povedal, da tarife vse od leta 1998 niso bile revalorizirane, zato je dvig upravičen. Dodal je, da avtorji zahtevajo primerljivost tarif z evropskimi, saj so zdajšnje še vedno prenizke. Poslanske skupine SD, LDS, Zares, Lipa in DeSUSso od DZ-ja zahtevale izredno sejo, kjer bi odločali o referendumu glede Kosove komisije. Poslanke in poslanci naj bi odločali o razpisu predhodnega posvetovalnega referenduma o ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije. Po besedah Mirana Potrča je to edini način, kako bi se dalo vplivati na to, ali naj komisija ostane. Kot datum izvedbe referenduma so predlagali 22. junij, ko naj bi volivke in volivci odločali tudi o pokrajinah. Oglasili so se v Slovenski vojski in zapisali, »Zavračamo navedbe časopisa Zurnal, da so v incident zažiga hrvaške zastave vpleteni pripadniki Slovenske vojske. Trditve ne držijo. So neutemeljene in neresnične.« Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je dejal, da je bilo priznanje neodvisnosti Kosova prenagljeno in napaka. Hkrati je dodal, daje Unija pri tem vprašanju popustila ameriškim pritiskom, vendar pa to ni v njenem interesu. žabjcr perspektiva Pozabite na Pankrte JureT rampuš V nekem tedniku, ki zase nespoštljivo trdi, da je nadstrankarski in demokratičen, pa čeprav je njegova vsebina drugačna, je pred tedni izšel pogovor z mladim, ambicioznim politikom, kije sicer začasno politiko zapustil, a hkrati naj bi se mu obetalo mesto v nadzornem svetu podjetja, ki ga upravlja tudi država. Kakorkoli, mlad politik je gotovo sposoben, priden, deloven. V tem intervjuju je omenjeni na vprašanje, ali je današnja mladina res apolitična in ali je to dobro, odgovarja nekako na način, da je apolitičnost mladine dokaz, da se je slovenska družba demokratizirala, da živimo v normalnih razmerah in da je čas prevratov, revolucij že minil. Apolitičnost mladine je skratka posledica stabilnosti, še več, ker naj bi se mladi raje ukvarjali s samimi sabo kot pa s svetom okoli njih, to dokazuje, da smo zelo blizu blagostanja ... Takšno razmišljanje ni samo napačno, še huje, tovrstna argumentacija vodi v družbo stagniranja, ponavljanja istih vzorcev, ene vladavine, enega vladarja. Mladi so takšni, kot jih dela svet okoli njih, kot jih oblikujejo starši, šola, televizija, računalnik, sovrstniki, hormoni, a hkrati tudi lastne želje in načela. Generacije so si med seboj različne in skoraj vsaka je v trenutkih nostalgije prepričana, da je bila njihova mladost boljša od tistih pred in za njo. Ne vem sicer, koliko je mlada generacija danes res apolitična, a gotovo popolnoma ni. V Velenju je recimo te dni izšel evropski uli-čar Odpirač, revijalni mesečnik, v katerem nekaj piscev glasno trdi, da je monokulturno okolje stvar preteklosti, da se v Velenju dogaja več, kot trdijo tisti, ki večere preživljajo za televizorjem, in da okrogle mize o Evropi ne bodo prinesle Evrope. Mladi so po definiciji politični, kajti če ne bi bili, bi radi živeli v svetu svojih staršev. A svojo političnost razumejo na drugačen način, kot so jo generaciji pred njimi. Dejstvo, da ima nacionalistična stranka v Sloveniji veliko pristašev ravno med mladimi, ne pomeni, da bi vsi mladi resnično radi državo populizma in izključevanja, pomeni pa, da s ponujenimi možnostmi in politikami, z družbo prijaznih, a neartikulira-nih gesel niso zadovoljni. Tudi domnevna velika volilna abstinenca med mladimi ne pomeni nujno, da jim je vseeno, kakšen bo jutrišnji dan, a ker med ponujenimi rešitvami ne najdejo svoje, je pač ne izberejo. Abstinenca je za marsikoga legitimno politično dejanje, za druge pa tudi priročen izgovor za lagodno življenje v neinformiranosti in indiferentnosti. Mit o mladih, ki so nekoč prestavljali gabarite sveta, je tako resničen kot mit o mladih, ki tega danes ne počnejo. Maja 1968 v študentskih uporih in hipijski revoluciji seveda niso sodelovali vsi, nasprotno aktivno kontrakulturo je živel le manjši del mladinske populacije, zaradi razmer v svetu pa so bili bolj vplivni kot marsikdo pred njimi. Podobno je bilo s pankovskim gibanjem v Sloveniji. So bili pred dvajsetimi, tridesetimi leti vsi mladi v Sloveniji pankerji, so vsi v en glas skandirali "Janez noče bit več Janez, Janez hoče bit kdo drug"? Seveda niso, pank je bil v Ljubljani dosti bolj razširjen kot pa recimo v Mariboru. In tudi vsi izvajalci panka si niso želeli totalne revolucije, kdo od njih je v letih tranzicijskega privatiziranja postal celo eden najbogatejših Slovencev. A pank gibanje je bilo eden od znanilcev odpiranja komunistične države, besede, ki so jih kričali na odru, pa politična diagnoza umirajočega režima. In kaj počnejo danes mladi? Ali so res vsi sužnji potrošniških znamk, virtualnih prijateljev, hedonizma in ambicioznih staršev? Vsi seveda niso. Ko je bil konec aprila v velenjskem klub Max koncert po dolgih letih spet zbranih Pankrtov -motiv njihovega vstajenja so najprej finance in zabava, totalna revolucija še zdaleč ne - je omama kitarskih rifov pričarala čas, v katerem se je zdelo vse mogoče. V ritmu tega časa je v prvih vrstah poskakovalo ducat mladih, ki so besedila banda, kije nastal mnogo let pred njihovim rojstvom, prepevali na ves glas. Ni nujno, da so razumeli vse podtone in metafore rdečega časa, a to je čisto vseeno, s stisnjenimi pestmi so se zdeli zelo politični, mnogo bolj in bolje kot mlad politik, ki bo kmalu postal član nadzornega sveta ... Njihova sporočila so sicer drugačna od sporočil Pankrtov, rdeča zavesa je zgodovina, problemi sveta še vedno obstajajo in mladi pač iščejo odgovore na vprašanja njihovega časa. Vedno so jih in vedno jih bodo. GOSPODARSTVO Voz bodo vlekli novi programi V HTZ, invalidskem podjetju Premogovnika Velenje, stavijo na razvojni center za razvoj aplikativnih rešitev na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (CRANTE), projekt filtracijskih sistemov na osnovi nano tehnologije Aqua Vallis ter trženje eksternih rudarskih programov Milena Krstič - Planinc Družba HTZ Premogovnika Velenje je bila ustanovljena zato, da dobijo v njej produktivne zaposlitve delovni invalidi matične družbe. Danes je to eno največjih, če že ne največje invalidsko podjetje v Sloveniji. Šteje 1.008 zaposlenih, od tega 420 delovnih invalidov. Tako kot vse druge odvisne družbe Premogovnika Velenje pa mora tudi ta družba, ne glede na to, da ima status invalidskega podjetja, stremeti za tem, da bo od matične družne vsako leto manj odvisna. Lani je družba ustvarila 6 odstotkov prihodkov več kot leto pred tem, in kar je še pomembneje, kar pol milijona evrov več, kot so načrtovali, so zaslužili na zunanjih trgih. Še vedno pa so dobrih 65 odstotkov prometa ustvarili s posli, ki so vezani na Premogovnik Velenje. »Neposredna primerjava lanskega poslovanja s poslovanjem leto pred tem pa ni mogoča, saj se j e lani iz družbe izločil Sipo-teh, ki je k prihodkom HTZ veliko prispeval,« pravi direktor družbe dr. Vladimir Malenkovic. Razvojne ambicije družbe HTZ so drzne. Strateške usmeritve so zapisane v krovnem dokumentu družbe, strateško razvojnem načrtu za obdobje od leta 2008 do leta 2012. Dokument je bil predstavljen in potrjen tudi na zadnji strateški konferenci Poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Drzno začrtani novi programi V HTZ v zadnjem obdobju pogosto poudarjate, da so za HTZ izjemnega pomena programi, kijih lahko tržite na eksternih trgih, in novi programi, ki jim posvečate izjemno veliko pozornosti. "Intenziven razvoj že vpeljanih dejavnosti in novih programov, ki imajo realen tržni potencial - zanimivi sotudi za trge zunaj sistema Premogovnik Velenje - je za nas izjemnega pomena. Razlog j e preprost. Družba HTZ v tem trenutku skoraj tretjino prihodkov iz poslovanja na letni ravni že doseže na takih programih. Zaradi postopnega krčenja poslov, vezanih na Premogovnik, pa bo taka usmeritev prisotna tudi v prihodnje." Kateri pa so programi, na katere stavite in jih v tem trenutku razvijate? "Eden takih razvojno naravnanih je program trženja eksternih rudarskih programov. V svoji vsebini izhaja iz ene naših temeljnih dejavnosti - zagotavljanja podpore osnovni dejavnosti Premogovnika. Nadaljujemo in iščemo pa tržne priložnosti v smislu prenosa dobrih praks, znanja in tehnologije predvsem na trge jugovzhodne Evrope. V tem trenutku je za nas izjemno zanimiva Bosna in Hercegovina, kjer smo nekaj projektov že izvedli. Prav ta čas smo sredi zadnjih priprav za zagon proizvodnje v jami Mramor Rudnikov Kreka v Tuzli. Potrebe po znanju, novi tehnologiji in opremi so na teh trgih zelo velike. Zato bomo te programe inaktivnosti nadaljevali tudi v prihodnje. Nastaja že podroben projekt za rudnik Breza." Med novimi programi pa stavite tudi na program Aqua Vallis. »Ta razvojni projekt je povezan z novo generacijo filtrov na osnovi nano tehnologije. Iz razvojne faze, ki je potekala v letih 2006 in 2007, je prešel v fazo intenzivnega trženja. Za letos smo si začrtali ambiciozne plane. Z rešitvami na področju zagotavljanja kakovostne vode in filtrov za čiščenje smo dejansko prišli daleč. Intenzivno iščemo partnerja za trženje teh proizvodov. Mislim, da bo letošnje leto - kar se tega programa tiče, prelomno.« V ustanavljanju CRANTE Projekt, kije najbolj svež, čeprav ima svoje korenine stare približno tri leta, pa je projekt CRANTE. »Ja, tako smo ga poimenovali, gre namreč za okrajšavo Centra za razvoj in implikacijo naprednih tehnologij na področju energetike, za katerega verjamemo, da ima zelo velike možnosti in velik tržni potencial. V osnovi se fokusi-ra na področje obnovljivih virov energije in racionalne rabe energije. Njegove korenine segajo tri leta nazaj, v začetke projekta Sonelex, trženja storitev na področju sončne energije. V naslednjih petih letih bomo največji poudarek in aktivnosti usmerili v razvoj različnih aplikativnih rešitev na področju obnovljivih virov energije in racionalne rabe energije. K tej odločitvi so nas napeljale dosedanje izkušnje na področju fotovoltaike kot tudi trendi v svetu, ki izrazito potencirajo pomen obnovljivih virov energije in racionalne rabe energije.« Pri tem pa se ne sme prezreti usmeritev Evropske unije? "Natanko tako, politiko »trikrat dvajset«, ki govori o nujnosti 20-odstotnega zmanjšanja primerne porabe energije, 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogred-nih plinov in 20-odstotnega povečanja deleža obnovljivih virov energije. To je izjemno pomembna usmeritev, ki velja za vse članice EU. Prav Evropska unija pa je, kar se tičeo bnovljivih virov energije, gotovo vodilna v svetu. Skladno s tem smo zastavili projekt fazno. V prvi fazi bomo nadgrajevali obstoječi program, vezan na sončno energijo, in ga potem postopno dopolnjevali z aplikativnimi rešitvami na področju drugih obnovljivih virov energije, kot so bioma-sa, geotermalna energija in podobno. Računamo, da bi lahko v obdobju petih let zaokrožili programski portfelj na področju obnovljivih virov energije. Takšne aplikativne rešitve želimo ponujati na trgu v smislu celoviti rešitev, kompletnega inženiringa, od projektiranja, montaže, vzdrževanja do vsega ostalega, kar sodi zraven. Kar se tiče učinkovite rabe energije, v zagotavljanju energetske samozadostnosti objektov, strokovnjaki menijo (in jaz se s tem strinjam), da se v tem skrivajo ogromni potenciali. Pa ne le v Sloveniji! Skladno s tem smo v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje letos začeli uvajati celovit projekt, znotraj katerega je tudi formiranje tako imenovane ener- getske pisarne. Ta bo skrbela za optimizacijo porabe vseh vrst energentov in nadzor nad to porabo v sistemu. Tega je pri nas zelo veliko. Izkušnje, ki jih bomo pri tem dobili, bomo lahko s pridom v nadaljevanju izkoristili na zunanjih trgih oziroma jih bomo ponudili drugim uporabnikom.« HTZ še naprej (tudi) priložnost za invalide Kaj pa samo poslovanje, rast prihodkov? »Za letos načrtujemo dobrih 5 odstotkov več prihodkov. Na to je treba gledati skozi jasno prizmo in perspektivo krovne družbe, torej Premogovnika Velenje. Ključni cilj za vse družbe znotraj sistema Premogovnik Velenje je, da v naslednjih petih letih prihodke iz poslovanja povečamo za 30 odstotkov. Ključ ali glavno breme bo padlo predvsem na odvisne družbe znotraj sistema. Sam moram reči, da se tega izziva tudi zelo veselim.« V nobenem smislu pa ne smemo pozabiti, ko govorimo o ambicijah družbe HTZ, da je ta tesno povezana z invalidsko populacijo. »Smo invalidsko podjetje, še vedno eno največjih v Sloveniji. Naši razvojni projekti so tesno povezani s to invalidsko populacijo, saj tudi v prihodnosti računamo na to, da bomo zagotavljali nova delovna mesta za invalide. V tem trenutku je pri nas zaposlenih 420 invalidov. Delajo v programih, ki so že uveljavljeni, nekateri zahtevajo še prilagajanje, v vsakem primeru pa temeljijo na zagotavljanju novih programov višje dodane vrednosti. Vse aktivnosti, o katerih govorimo, zahtevajo kakovosten in usposobljen kader. Nekaj ga imamo, ne pa dovolj, tako da bomo tudi kadrovskemu vidiku v prihodnje posvetili veliko pozornosti. Glede na veliko povpraševanje po takem kadru v Sloveniji pa bo to vse prej kot enostavna naloga.« Fotovoltaika Gre za panogo, kije v izjemnem razmahu. V zadnjih štirih, petih letih je fotovoltaika ena najhitreje rastočih panog v svetu, stopnja rasti je približno 45-odstotna. Še ena zanimivost: v tem trenutku je povpraševanje po rešitvah bistveno večje od ponudbe. To po eni strani vpliva na ceno, na drugi stra- ni pa je intenziven razvoj usmerjen v iskanje rešitev, ki bodo povečale izkoristke sončnih celic. Ocene kažejo, da bo v bližnji prihodnosti realno govoriti o izkoristkih do 25 odstotkov, do leta 2040 pa tudi do 50 odstotkov. Posle-dič no se pri ča kuje, da bo cena tako porabljene električne energije postala konkurenčna klasičnim virom v obdobju 2015-2025. Dr.Vla dimirMal enkovič:» Pomenu porabeo bnovljivih virove nergije je vsev ečji.« Znova rast in višji dobiček Gorenje j e v prvih treh mesecih preseglo lanski primerljivi dobiček za dobrih 21 odstotkov, znova pa beležij o tudi rekordno rast prihodkov MiraZ akošek Velenje, 24. aprila - Nadzorni svet Gorenja je sprejel revidirano letno poročilo družbe Gorenje, d. d., in konsolidirano letno poročilo Skupine Gore nje za lan sko leto ter potrdil predlog uporabe bilančnega dobička. Poslovanje je ocenil za uspešno, saj so ponovno dosegli rekorden obseg prihodkov in čistega poslovnega izida Skupine Gorenje. Člani nadzornega sveta so se seznanili tudi z oceno rezultatov poslovanja Gorenja v prvem četrtletju letošnjega leta. Skupina Gorenje je v prvih letošnjih treh mesecih povečala prihodke od prodaje s primerljivim lanskim obdobjem za 7,5 odstotka. Dosegli so jih v višini 303,7 milijonov evrov. Podatki niso povsem primerljivi, saj so v lanskem letu vanje vključili tudi prodajo odvisne družbe APC GmbH iz Avstrije. Čisti poslovni izid je zna šal 5,35 milijo na evrov, kar je 21,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Vodstvo Gorenja ocenjuje, da je na izboljšanje dobičkonosnosti najbolj vplivala izboljšana prodajna struktura izdelkov v diviziji gospodinjskih aparatov ter rast produktivnosti dela in učinkovito obvladovanje stroškov blaga, materiala in storitev. Zadovoljni so lahko tudi, ker jim je prodaja izdelkov za dom na evropskih trgih v prvih treh mesecih zmerno rasla, najhitreje v Vzhodni Evropi, kjer podobno kot lani izstopata Rusija in Ukrajina, sledijo pa Češka, Slovaška in Srbija. Velenje bo v soboto v cvetju Velenje - April je bil letos vremensko muhast, zato bo letošnji Cvetlični sejem, že 13. po vrsti, res ob pravem času. Tudi tokrat bo potekal na velenjskem Titovem trgu, in sicer to soboto, 10. maja, med 8. in 13. uro. Dogodek skupaj pripravljajo novi javni zavod Festival Velenje, Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje, podjetje PUP ter Turistično društvo Velenje - ob podpori številnih organizacij, podjetij in društev iz Velenja. Tudi letos bo osrednji velenjski trg napolnjen s stojnicami, na katerih bodo razstavljalci in prodajalci obiskovalcem ponujali balkonsko cvetje, lončnice, grmovnice, sadike zelišč, dišavnic in zelenjave, veliko bo izdelkov domače in umetnostne obrti, na stojnicah pa bodo ponujali tudi različne kmečke dobrote. Tudi letos bodo organizatorji na sejem povabili strokovnjake, ki bodo svetovali, kako vzgajati in negovati cvetje. Bogat bo tudi spremljevalni program. Ob 9. uri bo zaživel cvetlični oder, na katerem se bodo predstavili breakdance skupina Fanatiki, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, šoštanjski oddelek mladinskega pihalnega orkestra glasbene šole Velenje, Plesni studio N ter otroški pevski zbor Vrtca Velenje -enota Najdihojca. V program se bodo vključili tudi dijaki Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti velenjskega šolskega centra, ki bodo ta dan na trgu predstavili projekt Medkulturni dialog. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo organizirala otroške cvetlične ustvaijalnice, Društvo šaleških likovnikov pa likovno kolonijo. Na trgu bodo v soboto dopoldne še številne druge zanimivosti - Ina Knez bo s cvetličnimi vzorci poslikava-la telesa, Rudi Strmčnik bo kuhal na starem lesenem štedilniku, na stojnicah bo mogoče poskusiti različne kulinarične dobrote... Organizatorji tudi letos pripravljajo dobrodelno dražbo cvetličnih aranžmajev, ki jih bodo izdelali v podjetju PUP Velenje. Dražba se bo v preddverju velenjskega kulturnega doma začela ob 11. uri, zbrana sredstva od prodaje cvetja pa bodo namenili MZPM Velenje za počitniške programe socialno šibkih otrok. Jutri slovesno v Topolšici Jutri (v petek) ob 19. uri bo slovesno v Topolšici. V tamkajšnjem zdraviliškem parku bo namreč proslava v počastitev 9. maja - praznika krajevne skupnosti Topolšica. Praznujejo ga v spomin na podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo pred 63 leti. Slavnostni govornik na prireditvi bo minister za obrambo Karel Erjavec, organizatorji - krajevna skupnost in borci - pa pričakujejo tudi častni vod Slovenske vojske. Srečanje preseljenih Šoštanj - Družmirja že nekaj desetletij ni več. So pa še ljudje, ki so nekdaj bivali v njem. Druž-mirje so v Šaleški dolini gotovo postale sinonim za potopljeno vas, njegovi prebivalci pa sinonim za preseljene ljudi, čeprav so se zaradi posledic odkopavanja premoga selili tudi drugi, prebi- valci Škal, Prelog, Gaberk, Šoštanja ... Kulturnica Gaberke je lani pripravila prvo srečanje preseljenih Družmirčanov in Gaber-čanov, že tistikrat pa so obljubili, da bodo ta srečanj a postala tradicionalna. Franc Šteharnik, predsednik Kulturnice je povedal, da bodo besedo držali, in da letošnje srečanje, ki bo 15. junija, že pripravljajo. »Pri organizaciji srečanja nam gredo zelo na roko, to je treba poudariti, v Premogovniku Velenje. Letos bomo namreč pripravili še večje srečanje kot je bilo lansko. Povabili bomo tudi druge preseljene prebivalce, kijih lani nismo mogli, prebivalce Prelog in dela šoštanjskih Goric, tako da bomo zajeli vse, ki nekako sodijo ali pa bi sodili pod občino Šoštanj,« je povedal Šteharnik. ■ mkp 8. maja 2008 AKTUALNO V Vrtcu Velenje prostih 324 mest Prednost pri izbiri želene enote bodo imeli starši s stalnim bivališčem v MO Velenje, ki bodo otroke vpisali do 16. maja - Pričakuj ej o večj e zanimanje za vpis, saj bo drugi otrok v vrtcu brezplačno Velenje - V Vrtcu Velenje so takoj po prvomajskih praznikih, torej v ponedeljek, 6. maja, pričeli redni vpis novincev za novo šolsko leto. Ti bodo v vrtec praviloma prišli 1. septembra, nekateri tudi kasneje, ko se bo staršem iztekel porodniški dopust. Letos vrtec obiskuje 1114 otrok, zanje skrbi 176 zaposlenih. Najsta-rej ši otro ci pa bodo jese ni odšli v prvi raz red devet let ke in dali pro stor novincem. A letos se zna zgoditi, da bodo morali prvič v zgodovini uporabiti komisijo za sprejem otrok v vrtec, kar doslej ni bilo potrebno. Zakaj je dobro pohiteti z vpisom novincev in kaj morajo starši vedeti pred vpisom, nam je pojasnila ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas. Koliko novincev boste lahko vpisali? "Računamo, da v kolikor bi napolnili vse oddelke, bi lahko na novo vključili 324 otrok. Kar 1114 prostih mest imamo v Vrtcu Velenje, kar ni malo. Vendar se je letos prvič zgodilo, da smo morali nekaj najmlajših otrok med letom odkloniti. Zato smo se na letošnji vpis dobro pripravili. Doslej nismo imeli kakšnih posebnih kriterijev za sprejem otrok v vrtec, po vsej verjetnosti pa bo to letos potrebno." Kaj za vas pomeni sprememba zakonodaje, saj bo od 1. septembra dalje vrtec brezplačen za drugega otroka. Bo tudi to povečalo zanimanje za vpis? "Mislim, da bo prav to vplivalo na to, da se bo več staršev odločilo za vključitev drugega otroka v vrtec. Doslej je bil pri marsikateri družini vključen le eden, saj je strošek, ki ga morajo odšteti za vrtec, pri nekaterih starših precejšen. Verjamem in vidim, da starši vedno bolj cenijo tudi to, da se otroci v naših vrtcih zelo veliko naučijo. Prednost, ki je bila včasih na prvem mestu, torej socializacija in vključevanje otrok v okolje, kjer se uči tudi od sovrstnikov, je še vedno pomembna. Vedno bolj pa starši cenijo tudi to, da se otroci pri nas učijo za prihodnost in za življenje. Zato bomo to še nadgrajevali. V zadnjem času imamo vse več ekoloških projektov in to bomo tudi nadaljevali v novem šolskem letu." Kako boste skupaj z ustanoviteljico MO Velenje ukrepali, če se bo izkazalo, da je zanimanja več, kot pa bo prostora v vaših enotah? "V Vrtcu Velenje imamo letos preko 80 otrok iz drugih občin. Toliko mest bi teoretično lahko ponudili staršem iz MO Vele- nje. Otrok, ki so že vključeni v naš vrtec, ne bomo odklanjali, vendar pa bodo med novinci imeli prednost tisti, ki imajo stalno bivališče v občini Velenje. Upam, da zelo velikih težav po vpisu ne bomo imeli. Če pa bi prišlo do njih, bo treba iskati nove rešitve, kar se bo verjetno poznalo šele po novem letu, ko starši končujejo porodniški dopust in se naknadno odločajo za vpis. Nekaj prostih mest bi lahko dodatno uredili še v nekaj naših enotah." V nekaj letih bo v Velenju treba poskrbeti za več prostora za vrtec. Kot kaže, bo treba zgraditi nov vrtec, kajne? "Normativi, ki jih določa država, pravijo, da naj bi bilo do leta 2010 na otroka v vrtcu 3 kvadratne metre površine. To verjetno pomeni, da brez nove enote vrtca ne bo šlo. Mi si želimo, da bi dobili nov vrtec, sanjamo o tem, da bi se spet vrnili v Sončni park. Seveda so možne tudi drugačne rešitve. Ena od njih je dograditev enote Vrtiljak, ki pa bi bila potem zelo velika. Ze sedaj ima 11 oddelkov, v njih pa je več kot 180 otrok. Nova zakonodaja narekuje največ 6 oddelkov v enem objektu, zato upam, da se bomo lahko dogovorili za novogradnjo." Vse do 16. maja torej imajo starši čas za redni vpis. Kaj morajo starši pred vpisom vedeti? V letošnjem letu smo uvedli novost. V vseh večjih enotah dobijo vse informacije o vpisu tudi pri pomočnicah ravnateljice, tam dobijo tudi obrazce. Poleg tega si lahko vlogo sami poiščejo na naši spletni strani, jo natisnejo, izpolnijo in prinesejo v upravo vrtca Velenje. Ob izpolnjeni vlogi morajo dodati vlogo za znižano plačilo vrtca, če pa imajo še kakšne posebne situacije, ki jih je treba dokazovati, morajo priložiti tudi ta dokazila. Kaj bo, če starši zamudijo redni vpis novin cev? "Doslej smo, ker smo lahko zadostili prošnjam vseh staršev po vključitvi njihovih otrok v vrtec, otro ke vpi sova li po načelu, da so lahko tisti, ki so otroke vpisa li prej, izbi ra li žele no enoto. Ker se bo letos zagotovo zgodilo, da bo vpisanih otrok nekaj več, kot je pro stih mest, bodo imeli vsi starši, ki bodo vloge za vpis oddali do 16. maja, drugačne možnosti. Predvsem bodo v enakem položaju, ne glede na to, ali bodo vpis opravili dan prej ali kasneje. Zal pa bomo lahko po končanem rednem vpisu staršem ponudili le še tista mesta, ki bodo morda ostala pro sta." ■ BojanaŠ pegel Malčki so iskali zaklade Vrtec Najdihojca in Knjižnica Velenje uspešno izvedla zaključek proj ekta, v katerem so malčki odrival i zaklade in življenjske vrednote - Lepa prireditev ob mendarodnem dnevu knjige Naz aključnip rireditvi soo troci iz vrtcaN ajdihojca, kii majo dvap evskaz borčka,z apeli nekajp esmic in bili pri tem, kotv edno,i zjemnos impatični. Velenje, 23. april - Ze nekaj časa Vrtec Velenje odlično sodeluje s Knjižnico Velenje. Doslej so skupaj pripravili in uspešno končali že nekaj projektov, zadnjega tik pred prvomajskimi prazniki, ko so v dvorani Centra Nova pripravili njegov zaključek. Hkrati so v prostorih Knjižnice odprli tudi igrivo razstavo misli in slik malčkov, ki so v projektu očitno uživali. Poimenovali so jo "Odkrivali smo zaklade". Rozalija Kovač, pomočnica ravnateljice v enoti Najdihojca, nam je povedala: "V Vrtcu smo si letos zastavili projekt "Z majhnimi koraki gradimo lep in prijazen svet". Vsaka enota si je sama oblikovala svoj pod-projekt. Pri nas smo se odločili, da bomo odkrivali zaklade. Odkrivali smo jih celo leto, blizu in daleč. Otroke smo popeljali v svet lepega, prijetnega in dobrega. Z doživljanjem so spoznavali svet in si gradili vrednote. V jeseni smo izkoristili aktualne dogodke. Ob poplavah smo ugotavljali, da je voda zaklad, ker brez nje ne moremo živeti, po drugi strani pa lahko ogrozi tiste zaklade, ki so še bolj pomembni - dom, družino, imetje. Takrat so naši otroci spoznali pravljico o povodnem možu. Naslednje zaklade smo povezali s pravljico o zlati roži in o zlatih tolarjih. Spoznali so, da so stvari, ki so vrednejše od zlata in denarja. Spoznali so, da je več vredna dobrota in prijateljstvo, v sodelo- vanju s knjižnico pa smo pripravili tudi razstavo "Naše želje". Otroci so z risbo in mislimi sporočali, kaj si želijo zase in kaj za druge. Misli otrok so marsikoga od odraslih pretresle in ganile do solz." In verjetno bo tako tudi ob ogledu razstave, ki so jo odprli konec aprila. Bernarda Lukanc nam je predstavila sodelovanje otroškega oddelka Knjižnice Velenje z Vrtcem Velenje. "Posebej tesno sodelujemo prav z enoto Najdihojca. Z njimi pripravljamo različne projekte, izva- jamo bibliopedagoške ure za predšolske otroke, pripravljamo ure pravljic, srečanja z ilustratorji in pisatelji ... Ravno na dan knjige pa smo zaključili še projekt Odkrivali smo zaklade. V predverju knjižnice so na ogled ilustracije, na otroškem oddelku pa misli otrok, ki so res iskrive. Ta del razstave bo na ogled do poletja, ilustracije pa dober mesec." Ob tem je poudarila, da so prav pred kratkim dokončno uredili prostor za ure pravljic, ki je sedaj ločen od ostalega dela knjižnice. Pravljična soba je simpatično urejena, predvsem pa je pripovedovanje pravljic v njem nemoteče. Ob zaključku projekta so simpatični malčki zapeli staršem nekaj pesmic, obiskal pa jih je tudi Igor Cvet ko, ki je pred stavil nekaj iz zakladnice kulturne dediščine otroških prstnih iger. V projektu je sodelovalo vseh 156 otrok iz Najdihojce, v dveh pevskih zborčkih, ki delujeta v enoti, pa je ob zaključku projekta zapelo 80 otrok. ■ bš Cepljenja so še vedno nujno potrebna Pediatri trdij o, da j e cepljenje eden najučinkovitejših ukrepov proti nalezljivim boleznim - V Slovenij i uporabljaj o sodobna, varna in učinkovita cepiva - Če imaj o starši pomisleke, naj se o tem odkrito pogovorij o z otrokovim osebnim zdravnikom TatjanaP odgoršek V evropskem tednu cepljenja, od 21. do 27. aprila, so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer se ponašajo z zelo dobro razvito epidemiološko službo za celjsko zdravstveno regijo, usmerili aktivnosti ■ v informiranje javnosti o razpoložljivih vrstah cepljenja in razumevanje zaščite s cepljenjem. Cepljenje je eden od preizkušenih in var nih ukre pov za pre pre" čevanje nalezljivih bolezni, ki ogrožajo zdravje ljudi vseh starosti. Po ■ zagotovilih pristojnih v Sloveniji uporabljajo sodobna, varna in učinkovita cepiva."V Sloveniji prese" gamo 95-odstotno precepljenost otrok in mladostnikov za posamezne bolezni in s tem dosegamo solidno kolektivno zaščito," pravi Mojca Jereb Kosi, vodja dispanzerja za predšolske otroke v celjskem zdravstvenem domu: "Ob morebitnem padcu precepljenosti pa bi se pojavila tveganja za ponovno pojavljanje in razširjanje nalezljivih bolezni. Za zdaj zavrača obvezno cepljenje otrok manj kot dva odstotka staršev, ker menijo, da cepiva niso varna in da povzročajo vrsto hudih bolez ni, kot so ohro me lost, avti-zem in avtoimuna obolenja. Do sedaj rezultati obsežnih preiskav tega niso potrdili. Je pa znano, da so tveganja za pojav stranskih učinkov po cepljenju do tisočkrat nižja kot tveganje za zaplete po nevarni okužbi. Zato naj se starši, ki imajo pomisleke glede cepljenja, njegovih učinkov in varnosti za zdravje otroka, o tem temeljito in odkrito pogovorijo z otrokovim osebnim zdravnikom." Po mnenju Kosijeve starši, ki zavračajo obvezno cepljenje svojih otrok, ravnajo neodgovorno, saj vedo, da njihovi necepljeni otroci verjetno ne bodo zboleli, dokler bo cepljena večina drugih otrok. Če pa bodo zboleli, bodo življenjsko ogrozili tudi tiste posameznike, ki ne morejo biti cepljeni iz zdravstvenih razlogov. Eden od razlogov za zavračanje je ta, meni Kosi-jeva, da se nekatere od hudih nalezljivih bolezni pri nas že nekaj let ne pojavljajo več. "Dolgotrajna odsot nost bolez ni ne pome ni, da povzročiteljev ni več v našem okolju. Le možnosti nimajo, da bi se razširili. O tem nas opozarjajo izkušnje iz drugih držav, kjer je precepljenost upadla in so se pojavile epidemije davice, otroške paralize in ošpic." Pri nas so za zdaj nekatera cepljenja obvezna. V pripravi je predlog novega zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki predvideva nekaj sprememb. Cepljenja bodo še vedno obvezna, vendar jih bo mogoče opustiti ne le iz zdravstvenih, ampak tudi osebnih razl- ogov. "Če bodo opustitve iz slednjih postale modna muha, lahko v naslednjih letih pričakujemo upad precepljenosti in pojav epidemije že pozabljenih nalezljivih bolezni," opozarja Mojca Jereb Kosi. Cepljenje izzove imunost V svetu vsako leto zaradi nalezljivih bolezni, ki bi jih lahko s cepljenjem preprečili, umre približno 3 milijone ljudi. Skoraj 30 milijonov otrok, rojenih v deželah v razvoju, ni cepljenih, ker so njihove države prerevne. Pri nas zaradi cepljenja ni več prirojenih rdečk, tetanusa, davice in otroške paralize. Ošpic, mumpsa in rdečk skorajda ne poznamo več. Zaradi cepljenja v svetu ni več črnih koz. Predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza je povedala, da več epidemij nalezljivih bolezni v svetu vedno znova opozarja na negativne posledice prenizkega deleža cepljenih. Na Japonskem so - na primer - zaradi nedokazanih trditev o škodljivosti učinkov cepljenja proti oslovskemu kašlju leta 1975 začasno prekinili sistematično cepljenje, nekaj let za tem je za omenjeno boleznijo umrlo 118 bolnikov. Zdravstveni strokovnjaki letos pozivajo k povečani pozornosti zaradi pojavljanja izbruha ošpic v državah Evropske unije. Letos naj bi zabeležili 1300 primerov obolelih, v primerljivem lanskem obdobju jih je bilo 800. Ošpice razsajajo tudi v Švici in sosednji Avstriji. "S cepljenjem izzovemo imunost. S cepivom vnesemo v telo oslabljene ali uničene povzročitelje nalezljivih bolezni oziroma njihove sestavine. Cepivo ne povzroči bolezni, ampak le spodbudi imunski sistem, da ta izdela zaščitna protitelesa proti povzročiteljem bolezni. Če pride cepljena oseba v stik s povzročiteljem, ga protitelesa prepoznajo in onesposobijo," je pojasnila Skazo-va. V velenjskem zdravstvenem domu so povedali, da je zanimanje za cepljenje pri odraslih v porastu. Po besedah Nade Jonko, dr. med., vodje predšolskega dispanzerja v Zdravstvenem domu Velenje, z odklanjanjem cepljenja pri otrocih nimajo težav. Na seznamu imajo le dva otroka, ki nista cepljena, od tega deklica ni cepljena iz zdravstvenih razlogov. "Na našem območju je precepljenost zelo visoka in tudi omenjena sta zaščitena. Osveščenost staršev otrok v Šaleški dolini je glede tega kar velika," je povedala Jonkova. V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti davici, tetanu-su, oslovske mu kaš lju, otroški paralizi, hemofilusnemu meningitisu, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Priporočljiva, a ne obvezna, pa so cepljenja proti rotavirus-nim okužbam, gripi, klopnemu meningitisu, meningokoknemu meningitisu, noricam, pnevmo-koknim okužbam, tuberkulozi, hepatitisu A, rumeni mrzlici, raku na materničnem vratu in tifusu. Zaradi vse večje odpornosti mikrobov proti antibiotikom se ves svet vse teže spopada z nevarnimi okužbami, saj za številne virusne bolezni še vedno ni zdravil. NASI KRAJI IN LJUDJE V 30 letih iz gmajne v cvetlični park Mozirski gaj j e v treh desetletj ih obiskalo 1,5 milij ona obiskovalcev - V jubilejnem letu več novosti, med njimi tulipan mozirski gaj in drevored Evropske unij e m J iP Ik i ■K. ' " ™mr V, ■ sflcir TatjanaP odgoršek Mozirje, 24. aprila - Pred minulimi prazniki je odprl vrata Mozirski gaj. Letos že 30. zapored. Upravljalci parka - slovenski vrtnarji - zatrjujejo, da so v jubilejnem letu poskrbeli za številne novosti, ki bodo v park cvetja pritegnile še več ljubiteljev cvetja in urejene narave. Predsednik Ekološko-hortikultur-nega društva Mozirje Darko Bele je na otvoritveni slovesnosti med drugim dejal, daje na območju, kjer se razprostira park danes, bila nekoč gmaj na, na kate ro so ljudje odlagali smeti. Nekateri domačini, zbrani okrog Turističnega društva Mozirje, pa so jo z mnogo truda, odrekanja spremenili v cvetlični park, ki ga je v 30 letih obiskalo blizu 1,5 milijona ljudi. Društvo s pomočjo vrtnarjev iz cele Slovenije skrbi za ureje ne gre di ce in pos -kuša vsako leto dopolniti park še s Drevored Evropske unije tvori2 7d revesz elenega javorja. kakšno novostjo. Med letošnjimi glavnimi je omenil drevored Evropske unije in tulipan Mozirski gaj. V drevoredu so zasadili 27 dreves zelenega javorja, za vsako državo članico po enega. Mozirski tulipan pa letos raste samo v tukajšnjem parku cvetja. Zanj so ga posebej vzgojili nizozemski vrtnarji in parku podarili 5000 čebulic. Poleg omenjenih novosti so postavili še pravi slovenski kozolec ter uredili tretji tematski vrt - japonski vrt. Sicer pa bo osrednja slovesnost ob 30-letnici gaja avgusta letos. Po besedah Janeza Podobnika, ministra za okolje in prostor, drevesa simbolizirajo skrb za varovanje okolja. Glede na to, da so katastrofalne poplave leta 1990 gaj skoraj dobesedno odnesle, so slovenski vrtnarji dokazali, da je okrog njih strjena ljubezen do narave. Mozirskit ulipanom, ki so ga posebej za gajv zgojili nizozemskiv rtnarji in letos raste samo v gaju Poleg ministra je pohvalo upravljal-cem Mozirskega gaja izrekel tudi mozirski župan Ivan Suhoverš nik. REKLI SO ... Jože Skornšek, prvi in še danes glavni vrtnar v parku cvetja: "Danes uživam, ker je bilo neštetokrat rečeno, da bo park propadel. Trdno sem prepričan, da so mladi ljudje v društvu pravi in da park sledi razvoju. Vsako leto se v njem zgodi kaj novega. O tem, da bo postal takšen biser, si nisem predstavljal, čeprav je v meni tlela taka želja. Hodil sem po Evropi in sem si ob ogledu raznih razstav mislil, če bi mi kdaj dosegli vsaj delček tega. Stvari so se uresničile. Veliko pogu- ma in dela vseh slovenskih vrtnarjev je bilo potrebnega za to. V kateri smeri naj bi šel razvoj parka v prihodnje? Ta park je edinstven. Ko smo začeli, smo hoteli kopirati enega od nizozemskih parkov. Na srečo nismo šli v to, ampak smo izbrali svoj slog in poleg cvetlic dodali še etnografske zadeve. Mislim, da je to prava stvar, saj vsi ljudje ne gledajo le rož. Zanimajo jih tudi druge stvari. In za vsakega je potrebno nekaj. Mislim, da bomo v tej smeri morali naprej. Bojim se kakšnih modnih stvari. Sicer pa mi idej še ni zmanjkalo." V nedeljo vseslovensko srečanje bolnikov z MS Od 5. do 11. maja poteka v Slovenij i teden multiple skleroze Velenje - Združenje multiple skleroze Slovenije ga organizira letos drugič, z različnimi aktivnostmi pa želi predvsem seznaniti javnost o sami bolezni, težavah, ki so povezane z boleznijo, in o možnih načinih pomoči tovrstnim bolnikom. Po ocenah boleha v Sloveniji za to neozdravljivo boleznijo centralnega živčnega sistema približno 3000 oseb, v združenje pa jih je včlanjenih približno 2000. Ob tej priložnosti je združenje včeraj pripravilo v Ljubljani okroglo mizo na temo Pravila dobre prakse za osebe z multiple sklerozo, od 9. do 11. maja pa bodo člani 16 podružnic združenja postavili stojnice pri različnih trgovskih centrih po vsej Sloveniji. Na njih bodo imeli različen propagandni material. Letos ustanovljena Savinjsko-šaleška podružnica s sedežem v Velenju bo postavila stojnici pri Mercatorjevi trgovi- ni v Velenju in v Šoštanju. Teden multiple skleroze in 35-letnico delovanja združenja pa bodo sklenili v nedeljo z vseslovenskim srečanjem bolnikov z multiple sklerozo v velenjski Rdeči dvorani. Pokrovitelj prireditve je slovenski predsednik dr. Danilo Türk, ki je udeležbo na prireditvi potrdil, prav tako tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Jožica Zajc, predsednica Savinjsko- šaleške podružnice, je povedala, da pričakujejo blizu 800 bolnikov. "To bo priložnost za izmenjavo izkušenj, pogovor o težavah, med katerimi bomo izpostavili skrb za nadaljnje delovanje našega centra v Naravnem zdravilišču Terme Topolšica, kjer izvajamo program obnovitvene rehabilitacije, vzdržujemo kon-dicijo in si tako prizadevamo za bolj kakovostno življenje," je še dejala Jožica Zajc. ■ tp Letos končno začetek gradnje večnamenskega objekta V kraj evni skupnosti Topolšica postopoma, a vztrajno uresničuj ej o potrebe kraj anov - Letos prve aktivnosti glede izgradnje doma kraj anov in gasilskega doma - Vesel ij o se širitve turističnih zmogljivosti v kraj u TatjanaP odgoršek 9. maj je praznik krajevne skupnosti Topolšica. Tudi letos za to priložnosti ne načrtujejo kakšnega rezanja traku, ampak ga bodo zaznamovali tako kot minula leta skupaj z borci z večjo slovesnostjo. lin-Usar, Lom, ces ta v Strmi no, sanirali naj bi dva plazova (na cesti Adam in plaz Stakne), sofinancirali cesto Navršnik. Na tamkajšnji podružnični šoli in telovadnici predvidevajo obnovo fasade, uredili naj bi kanalizacijsko omrežje v osrednjem delu Topolšice in nanj Boštjan Mikuž,p redsednik PGDT opolšica:" Dom krajanov ing asilcev bo velikap ridobitev za vse." Viki Drev, predsednik krajevne skupnosti (KS) Topolšica, pravi, da so v letošnjem delovnem programu predvideli zelo veliko nalog, in če jih bodo uresničili, "lahko trdim, da že kar nekaj let nis mo postorili v kraju toliko, kot nameravamo letos. Denar imamo porazdeljen na več postavk, in sicer sredstva za delovanje KS, sporazum s Tešem ter proračunska sredstva Občine Šoštanj." Razpoložljiv denar naj bi poleg pokritja dela stroškov proslave ob prazniku porabili za vzdrževanje cest, ureditev balinišča, posodobitev nekaterih cestnih odsekov Fer- Viki Drev,p redsednik KS Topolšica:" Leto2 008 bo za nas zelop estro." priključili 12 stanovanjskih hiš. Del kanalizacijskega omrežja naj bi zgradili še v naselju Lajše ter podaljšali vodovodno omrežje vrh Loma proti Mor novem. Kot vse kaže, bodo dolgoletna prizadevanja za izgradnjo objekta, v katerem bodo uredili prostore za delovanje KS in za potrebe tamkajšnjega gasilskega društva, naposled obrodila želene sadove. K projekta naj bi namreč pristopili letošnjo jesen. Po projektantskih ocenah naj bi izgradnja objekta stala 1,2 milijona evrov, trajala pa naj bi tri proračunska leta. V letošnjem občinskem proračunu imajo predvidena sredstva za odkup zemlji- šča. 'Vtem trenutku imamo potrebno projektno tehnično dokumentacijo, opravili smo tudi že odmero samega zemljišča, poteka njegova cenitev, pripravljeno pa imamo tudi pogodbo za odkup parcele z ministrstvom za zdravstvo. Objekt bo stal v neposredni bližini obstoječe trgovine, in ko bo zgrajen, nam bo zanesljivo v ponos." Kot je še pojasnil Drev, bo izgradnja doma krajanov in gasilskega doma zelo velik finančni zalogaj predvsem zaradi zahtev in predpisov v zvezi z delovanjem gasilskega društva. Rajonsko območje društva je zelo veliko, zahtevno in zato specifično pri zagotavljanju pogojev za delovanje. Boštjan Mikuž, predsedniktopol-ških gasilcev, je prepričan, da bo dom krajanov in gasilcev velika pridobitev za vse. Nove prostore si zaslužijo, nenazadnje so sedanji v bednem stanju. V izgradnjo se bodo gasilci vključili po svojih najboljših močeh. Imenovali so že delovno skupino oziroma gradbeni odbor, ki se vključuje pri načrtovanju, umestitvi objekta v prostor. "Želimo pravočasno povedati, kaj potrebujemo, kaj moramo imeti in kaj si želimo. Ko bo sama izgradnja stekla, pa bomo seveda organizirali delovne akcije in se vključili še kako drugače. K sodelovanju bomo povabili sokrajane in upam, da se bodo tudi ti odzvali po svojih najboljših močeh," je povedal Mikuž. Veseli so tudi načrtov tamkajšnjega zdravilišča, ki načrtuje širitev turističnih zmogljivosti. Te bodo prav tako vplivale na nadaljnji razvoj kraja, ki z jesenjo dobiva še nov dom za starejše občane. Ugasni me! Zdravstveni dom opremljen z energetskimi nalepkami Velenje, 22. aprila - Ob dnevu Zemlje je v Velenju s pomočjo dijakov Šolskega centra še ena javna stavba, Zdravstveni dom Velenje, dobila energetske nalepke, ki spodbujajo k varčni rabi energije. Da so jih lepili prav dijaki, ni naključje, saj je Šolski center Velenje eden od partnerjev v projektu FuturePublicE-nergy. Cveto Fendre, predavatelj na Višji strokovni šoli, ki se tudi sam veliko ukvarja z varčno rabo energije, pravi, da so nalepke namenjene vsem, ki obiskujejo javne zgradbe, posebej pa zaposlenim, saj jih opozarjajo, naj ugašajo luči, ražčunalnike, zapirajo radiatorje, vodo ... prihranki pri doslednem upoštevanju "zapovedi" so znatni. Maja Ovčar, dijakinja 1. letnika računalniške šole, je povedala, da so v šoli veliko govorili o tem, da je Šolski center z energetskimi nalepkami že opremljen in da ima občutek, da dijaki te tudi upoštevajo. Kaj pa doma? "Če povem po pravici, je doma računalnik velikokrat brez potrebe prižgan po več ur, pa še luč je prižgana, čeprav me ni v sobi. Pametno bi bilo te navade spremeniti, to je dejstvo," je rekla. ■ mkp Nalepkau porabnikas pomni, da lučm orda brezp otrebes veti. 10 KULTURA 8. maja 2008 Izjemen dosežek mladih pevcev in njihovega dirigenta V tednu pred prazniki j e mladinski zbor velenjske glasbene šole prej el na mednarodnem tekmovanju v Italij i pet nagrad - Proglašeni so bili tudi za najboljši zbor tekmovanja z najvišj im številom osvoj enih točk in dosegli prvo mesto V italijanskem mestecu Malcesine ob Gardskem jezeru je bilo od 16. do 19. aprila prvo mednarodno tekmovanje mladinskih pevskih zborov "Il Garda in Coro" - edino v Evropi, kije organizirano samo za pevce, stare od 11 do 15 let. V obeh tekmovalnih kategorijah je tekmovalo štirinajst mladinskih zborov iz Litve, Poljske, Češke, Hrvaške, Estonije, Italije in Slovenije. Komisijo in umetniški svet tekmovanja so sestavljali I-Chieh Lin, Maria dal Bianco, Stojan Kuret, Enrico Miaroma in Orlando Dipiazza, kije posebej za to tekmovanje uglasbil skladbo Pueri Carmina. Po dveh tekmovalnih dneh in večernih koncertih so tudi pevci mladinskega pevskega zbora glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje nestrpno pričakovali rezultate in bili več kot presenečeni, saj so si "pripeli" kar pet nagrad: 1. mesto v kategoriji sakralne glasbe, 2. mesto v kategoriji posvetne glasbe, proglašeni so bili za najboljši zbor tekmovanja z najvišjim številom osvojenih točk, prejeli pa so še posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe še živečega italijanskega skladatelja, zborovodja Matjaž Vehovec pa je prejel posebno nagrado za najboljšega dirigenta festivala. Kljub velikemu uspehu pa si še niso mogli oddahniti, saj so zadnji dan nastopili kar dvakrat na zaključnem koncertu nagrajencev s podelitvijo nagrad. Letošnjo sezono bodo pevci mladinskega pevskega zbora glasbene šole Velenje zaključili s koncertom 6. junija v Slovenski filharmoniji, doma pa nam bodo zapeli na zaključku šolskega leta ob podelitvi spričeval v glas be ni šoli. ■ S.B. Zbor naz aključnemk oncertun agrajencev Prvin agradi v rokahp redsednice MPZ Urške Cvikl in dirigentaM atjažaV ehovca O njem šedo lgo ne bomopo vedaliv sega Ob 80-letnici Alojza Zavolovška pregledna razstava njegovih del v Mozirj u in razstava Med učiteljem in učenci v Velenju - S kozolci vrnitev k svoj im koreninam Tatjana P odgoršek Minulo nedeljo je akademski slikar in likovni pedagog Alojz Zavo-lovšek praznoval 80-letnico. V počastitev jubileja so človeku, ki je več kot 40 let posvetil del življenja muzi umetnosti, pripravili dve razstavi, in sicer so v Galeriji Velenje (tu je delal od svojih začetkov sredi sedemdesetih let do zadnjih osem let pred upokojitvijo) odprli razstavo Med učiteljem in učenci, v Galeriji Mozirje pa pregledno razstavo njegovih del. Mag. Milena Koren Božiček, ki Zavolovška spremlja že vrsto let (bila je tudi njegova učenka), je na otvoritvi pregledne razstave povedala, da so likovni zgodovinarji, teoretiki, novinarji in prijatelji o njem ter njegovih delih povedali že veliko, a kljub temu še dolgo ne bodo povedali vsega. Doslej je imel več kot 60 samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval je na številnih društvenih in skupinskih razstavah. Za svoje umetniško ustvarjalnost je prejel več priznanj in nagrad. Med drugim tudi Ažbeto-vo plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V pogovoru je vidno zadovoljen Alojz Zavolovšek dejal, da se ob takšnih dogodkih odlično počuti. "Mozirjanom sem se s 44 ekspo- prizna, mora biti stvaritev. V zadnjem času so to strukture, primerne kozolcu in času, ki je zelo zapleten. Zato še iščem in iskal bom še naprej." Kot je dejal, se njegove roke še niso utrudile. Nekoliko bolno je le njegovo srce, ki so mu ga "popravili", in sedaj dobro deluje. Na začetku je bil romantik. Z akvarili je slikal in upodabljal našo jo našel. Tega sem še posebej vesel." Kaj bo iskal v prihodnje? Kozolce. Navdih zanje mu je dal tisti ob "vhodu" v Rečico ob Savinji. Ob pogledu nanj gaje preplavila slaba volja. "Z deli, s katerimi so v ospredju kozolci, želim ljudem pokazati, kako ne znamo spoštovati naše tovrstne dediščine. Slo- "Mozirjanom, kjer živim in ustvarjam, sem se s pregledno razstavo 44 eksponatov odkril kot odprta napisana knjiga," je med drugim povedal Alojz Zavolovšek. nati, ki sem jih postavil na ogled, odkril kot napisana odprta knjiga. Dela namreč segajo v obdobje pred akademijo, nato sledijo risbe, do zadnjih del, ki sodijo v ciklus Elegija kozolcem. To so moja dela, moja iskanja. Še vedno iščem, čeprav sem že star. Taka je pač umetnost. Stroka mi kopiranja ne lepo pokrajino. "Takih je bilo še več, likovnikov, ki bi imeli za motiv kozolec, pa je malo. To praznino bom zapolnil. Moj oče je bil cimer-man. Postavljal je kozolce in občasno sem mu pri tem delu tudi pomagal. Mislim, da se z elegijo kozolcem vračam h koreninam. Iskal sem svojo in očetovo identiteto ter venci nimamo piramid, imamo pa kozolce. Če so piramide gradili sužnji, so Slovenci kozolce zato, da so preživeli, kar je zelo pomembno. Kozolec zmaguje še danes in tudi to je vplivalo, da sem se ga lotil z očmi umetnika," je še dejal Alojz Zavolovšek. KOLONA Grad demokratičnega značaja AnaK ladnik Konec prve svetovne vojne je prinesel razpad oziroma preoblikovanje stoletja starih imperijev ter kot posledico rojstvo novih držav z različnimi vizijami družbene ureditve. Tako konec oktobra 1918, ko se Habsburška monarhija sesuje, v Pragi razglasijo neodvisno Češkoslovaško republiko in njen prvi predsednik postane nekdanji borec za pravice Čehov in Slovakov Tomaš G. Masaryk. Novi predsednik je pospeševal demokratični razvoj mlade rupublike, kije dejansko v tedanji srednji Evropi med fašističnimi in represivnimi sistemi sosednjih držav predstavljala osameli demokratični otok. Čehom Masaryk še danes predstavlja ideal politika in misleca. Dokumentarni film Občan Havel, ki ga pravkar vrtijo v praških kinih, razkriva zakulisje volitev prvega češkega postkomunističnega predsednika Vaclava Havla (ki ga Čehi kot pisatelja, nekdanjega disidenta in predsednika sicer cenijo, danes pa, predvsem mladi, pri vprašanju postavitve ameriške radarske postaje na čeških tleh poudarjajo, da je izdal svoje nekdanje ideale). V filmu naletimo na prizor, v katerem se predsednik Havel v nekem kriznem momentu posvetuje s predsednikom vlade, ta pa ga opomni, da bi Masaryk situacijo že znal razrešiti. Kakorkoli že, po končani prvi svetovni vojni sta novonastala država Češkoslovška in novo glavno mesto Praga potrebovala novo podobo, kiju bo reprezentirala. Predsednik Masaryk je bil mnenja, naj praški grad Hradčani postane nov narodni spomenik, ki pa mora z novimi ureditvenimi posegi iz nekdanjega fevdalnega videza gradu in vrtov dobiti značaj demokratično urejene države. Za ta podvig je pritegnil slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, kije razvijal klasičen, monumentalen izraz arhitekture in se pri upodabljanju nacionalne identitete naslanjal na antično tradicijo. Spustimo se s predsedniških Hradčanov malo niže, a vendar ne daleč stran, pred vilo, ki jo je v vihravih dvajsetih letih želel zase in svojo ženo Milado, kot tudi za reprezentančne namene, zgraditi uspešen gradbeni podjetnik František Müller. Vila je že od rimskih časov dalje veljala za podeželsko, nato pa tudi primestno hišo bogatašev (takšne so naprimer vile Široko, Bianca in Herberstein v naši bližini). Müller je načrte za svojo vilo zaupal v Brnu rojenemu arhitektu Adolfu Loo-su (mimogrede, Brno je v medvojnem času predstavljal center česko-slovaškega modernizma, kjer lahko najdemo najlepše primerke modernističnih vil, npr. vilo Tugendhat arhitekta Mies van der Roha). Arhitekt Loos je slovel po svojem unikatnem prostorskem jeziku, predvsem pri načtrovanju zasebnih hiš. Morda le da bi ugajal naročniku, a za Müllerjevo vilo je dejal, da je njegova najlepša stvaritev. Vsako obdobje pozna tako vrhunsko kot zelo povprečno arhitekturo, a dvajseta in trideseta leta prejšnjega stoletja so za marsikoga zelo navdušojoča. Medtem ko je predsednik novonastale demokratične države svojo državniško funkcijo opravljal v sodobno preurejenem gradu, sije svoj reprezentačni dom in življenjski stil ekonomski mogotec zamislil v drznih črtah modernizma. SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o. JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V ENOTNO REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO (RŠS SAVINJSKA) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2008/2009 Vabimo vas, da se vključite v štipendijsko shemo za šolsko/študijsko letu 2008/2009 skladno z vašimi potrebami po kadrih. Vključitev v shemo vam omogoča, da si zagotovite 50 % dodeljene kadrovske štipendije. Sredstev za štipendije tako ne zagotavljate samo delodajalci, temveč tudi RRA CELJE preko Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Delodajalec po zaključenem javnem razpisu štipendij (jeseni) sam izbere štipendista, ki ga bo štipendiral in ga po koncu šolanja zaposli. Javni poziv bo odprt do 30.5.2008. Dodatne informacije in dokumentacija na spletni strani RRA Celje www.rra-celje.si in na spletni strani SAŠA ORA www.sasa-ora.si pod rubriko Štipendijska shema. Kontaktni osebi: mag. Liljana Drevenšek, Jerneja Kovačič - RRA Celje, tel: (03) 42 44 116, Klavdija Šemenc - SAŠA ORA, tel. 03 839 47 53, e-mail: semenc.klavdija@siol.net. 8. maja 2008 ""HAS 107,8 MHz 11 lAonjSKÜ IDÜ Č/a\S(°)PDSR0I Glasbene novičke Mojca Štruc Naša radijska in časopisna sodelavka Mojca Štruc iz Gaberk se pridružuje tistim, ki pravijo, da jim dnevi prehitro tečejo. Zaposlena je na Škofiji Celje. Na delovno mesto se vozi v Šoštanj, kjer poučuje verouk, med nje ne obveznosti pa sodi še delo z mladimi. »40 ur na teden trajajo moje obvez nos -ti, ni pa pomem-b no za vse, kdaj jih opravim. Aktivnosti z mladimi me največkrat čakajo ob viken dih, ko so ti doma, in med počitnicami. Ob sredah popol dan dežu-ram na Radiu Velenje. Končala sem teo loško pastoralno šolo in študij novinarstva, v katerem želim v prihodnje delati veliko več, kot delam danes. Mi je kar dolgčas po terenu. Zato sem z veseljem sprejela izziv za pripravo kakšne oddaje Vi in mi. Vsakokrat pa se trudim, da nisem le radijska moderatorka, ampak tudi novinarka.« Sicer pa Mojca pravi, da pravzaprav ne ve, katere obveznosti jo bolj zaposlujejo - delovne ali tiste, ki jo čakajo doma. Rada bi bila čim več z leto in pol staro hčerkico Rebe-ko, ki je »ful zahtevna, ker ne dovo li, da bi se takrat, ko sva skupaj, ukvarjala še s čim drugim.« O načr tih, željah ? "Ni vse za povedat," se je odzvala Mojca. Le ponovila je, da bi rada več delala v novinar stvu. ■ Tp Mojca pravi, da se na vsaki oddaji trudi biti ne le moderatorka, ampak tudi novinarka. ... na kratko... KOSTA Včeraj (v sredo, 7. maja) je izšel nov album ljubljanskega raperja Koste. Gre za njegov drugi album, ki ga je naslovil Napačni toni. Svoj prvenec z naslovom B.I.Z. je Kosta izdal leta 2003. SREDI ZVEZD 16. in 17. maja bo v Žalcu potekal že 6. festival vokalne glasbe Sredi zvezd. Na prvem veče ru, v petek, 16. maja, se bodo predstavili Vocal dente iz Nem či je, VS Cantemus iz Žalca in Mauf iz Avstrije. Sobota bo bolj tekmovalnega značaja, saj se bo osem slovenskih vokalnih skupin potegovalo za nagrade občinstva in žirije. WILD STEP Mla da velenj ska ples no-pev ska sku pi na pred stav lja polet ni sin gl Zgoraj brez. Lahkotno popevko je za skupino napisal mladi glasbenik Nino, za aranžma pa je poskrbel izku še ni mari bor ski pro du cent Dean De Lucca. ELEVATORS Po sedmih letih se z novo ploščo in rah lo spre me nje no zased bo na glasbeno sceno vrača skupina Elevators. Pri snovanju nove plošče so sodelovali basist Jani Hace, klaviaturist Davor Klarič, bobnar Sergej Randelovic ter kitarist in pevec Robert Pikl. Prvi singl z nove plošče nosi naslov Prva pomoč. NIET Legen dar na punk sku pi na Niet po vrnitvi na sceno v maju načrtuje izid albu ma, na kate rem bodo poleg starih, remasteriziranih pesmi iz osem de se tih, še sklad ba Bil je maj ter novi pes mi Vsak dan se kaj lepe ga zač ne in Strah in krik. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. RBD-Ensename 2. SOULGREG & 6 PACK ČUKUR - 3. JASON MRAZ - I'm Yours Nisi ženska zame RBD je mehiška glasbena skupina, ki jo sestavljajo tri dekleta in trije fantje. Skupina je nastala leta 2003, vsi njeni člani pa so znani po tem, da so nastopali v mehiških telenovelah. Prvič so skupaj nastopili v telenoveli Clase 406, zares zasloveli pa so po nastopu v mladinski telenoveli Rebelde, v kateri so tudi predstavili svoje skladbe. Doslej so izdali štiri albume, njihov prvi, Rebelde, pa je v Slovenijo prišel s štiriletno zamudo. Na njem je tudi tokratna pesem tedna Ensename. ^LESTVICA D©M Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ans. Erazem - Hvala za ljubezen 2. Ans. Vrisk - Oj, ta mazurka 3. Polka punce - Čokolada 4. Ans. Tonija Verderberja - Čaša sreče 5. Navihanke - Gasilec 6. Ans. Sicer - Gospodar življenja 7. Šmarski muzikanti - Blizu srca 8. Ans. Roka Žlindre - Najlepše je kadar sva skupaj 9. Ans. Rubin - Naj presodi bog 10. Gašperji - Prijatelji, ostanimo prijatelji več na: www.radiovelenje.com Skrivna poroka Ameriška pevka Mariah Carey se je po poročanju New York Posta skrivaj poročila s 27-letnim rap-eijem in igralcem Nickom Canno-nom, s katerim sta bila v zvezi le nekaj tednov. 38-letna Mariah in njen izvoljenec naj bi usodni da izrekla na Bahamih v krogu najožjih družinskih članov in najboljših prijateljev. Mariah Carey se je leta 1997 ločila od glasbenega producenta Tom-myja Mottole. Njena glasbena kariera je trenutno ponovno v vzponu. S svojo uspešnico Touch My Body je v začetku aprila presegla rekord, ki ga je imel dolgo časa v lasti pokojni kralj rock'n'rolla Elvis Presley. Ze osemnajstič ji je namreč uspelo, da je njena pesem v prvem tednu po izidu pristala na prvem mestu Bilboardove lestvice. Elvisu je to uspelo sedemnajstkrat. Collins se bo upokojil Po več kot tridesetletni uspešni glasbeni karieri se namerava upokojiti Phil Collins, pevec in bobnar, ki je velike uspehe doživel v času svoje samostoj ne karie re v osem de setih in devet de setih letih ter še prej kot vodja skupine Ge- nesis. Collins naj ne bi več snemal albumov in nastopal na koncertih, ustvarjal pa bo le še za svojo dušo. Tako seje odločil ob koncu turneje s ponovno zbrano skupino Genesis. Poleg glasbe se je ves čas ukvarjal še z gledališčem, filmom in televizijo. Na vrhuncu slave je bil v 80. letih prejšnjega stoletja s skladbami In The Air Tonight, Another Day In Paradise, Sussu-dio, One More Night, Against All Odds in drugimi. Collins se je na vrh uradnih glasbenih lestvic v ZDA in Veliki Britaniji uvrstil desetkrat, posnel pa je devet studijskih albumov in prodal okrog 150 milijonov albumov. MMS-a letos ne bo Tradicionalnega festivala Melodije morja in sonca letos ne bo. Tako sta se odločila lastnica blagovne znamke občina Piran in Avditorij Portorož kot upravljalec licence in organizator prireditve. Vse moči nameravajo usmeriti v naslednjo, prenovljeno obliko festivala, ki bo leta 2009, so sporočili iz portoroškega Avditorija. Melodijam morja in sonca namreč želijo povrniti čar mediteranskega festivala dobrih melodij, ki bo v Portorož in Piran pritegnil ljubitelje dobre glasbe in zabave. Začetki glasbenega festivala Melodije morja in sonca segajo v leto 1978. Ob zatonu Slovenske popevke so takratni organizatorji poskušali slovensko festivalsko dogajanje po vzoru drugih obmorskih festivalov po Jugoslaviji in v svetu preizkusiti tudi na slovenski obali. Za prizorišče so izbrali Piran, takoj naslednje leto pa Portorož, kjer je festival največkrat gostoval in postregel z mnogimi uspešnicami. Po osmih letih spet na turnejo Legendarna pevka Tina Turner, ki sicer šteje že 68 pomladi, se namerava znova odpraviti na koncertno turnejo. Tina se je z nastopom na februarski podelitvi grammyjev, ko je z ramo ob rami nastopila z mlajšo kolegico Beyonce, uspešno vrnila na odre. Takrat je zapela tudi nekaj svojih največjih uspešnic in očitno se je v njej spet prebudila želja po nastopanju na velikih kon- Grmeč petek v Mladinskem centru Jutri, v petek, 9. maja, bo v Mladinskem centru Velenje rock koncert štirih skupin iz Slovenije, Francije in Velike Britanije. Najprej bo nastopila ponovno odtaljena lokalna noise rock skupina Wreck, sledila bo angleška garage noise rock skupina Venom Seeds in francoski elektro psycho punk duet Human Toys, za zaključek pa še izkušena gothic rock skupina Ape-rion iz Slovenije. Venom Seeds so garage noise rock bend iz Londona. Nastopili so v številnih londonskih rock klubih, kot so Artrocker, Club Motherfucker, The Corn Rocket Club in legendarni Dirty Water Club. V skupini sta poleg bobnarja, ki sliši na ime The Cave Man Machine, še kitaristka Slideling na slide kitari in poskočna pevka Riotmiloo. H uman Toys je ženski duet, ki ga sestavljata dve simpatični pari-žanki, Emma Amaretto in Mademoiselle Poupee. Njuna glasba je seksi mešanica elektro new wave pop glasbe 80-ih z garage punk roc-kom ter z veliko efekti in sempli. Human Toys slovijo po zelo energičnih in kvalitetnih nastopih. Aperion je sedemčlanska gothic rock zasedba izobraženih glasbenikov iz vse Slovenije, ki je nastala na temeljih razpadle skupine Xantho-chriod. Njihovo glasbo bi najlažje opredelili kot rock, v katerega so vpeljali tudi klasične inštrumente, kot so viola, violončelo in flavta, ki so za spremembo enakovredni ostalim rock inštrumentom. certih. Pop diva seje sicer že pred osmimi leti poslovila od aktivnega nastopanja s poslovilno turnejo, a kot smo pri velikih zvezdnikih že vajeni, si večkrat premislijo. Tako je tudi Tina pred dnevi televizijski zvezdi Oprah Winfrey zaupala, da bo oktobra s koncertom v Kansas Cityju pričela ameriško turnejo. Wreck je domača noise rock zasedba, ki je začela delovati leta 2000. Njihovi člani so si pred tem nabirali izkušnje v različnih hardcore in hard rock skupinah, kot so It's Not 4 Sale, Look Green Go Purple, Platfizz, Mandragora in Wasserdicht. Wreck so veliko kon-certirali po Sloveniji in tujini in prejeli nekaj prestižnih nagrad. Po sedemletnem počitku se ponovno vračajo na glasbene odre. Koncert organizira Mladinski center Velenje v sodelovanju z Društvom Špil Velenje in Šaleškim študentskim klubom, dogodek pa spada v sklop festivala Dnevi mladih in kulture 2008, ki ga vsako leto organizira Šaleški študentski klub iz Velenja. I ■ I .J n i ko L i sami 112 <*" Mnoge lepe tradicije se, kljub drugačnim časom, ohranjajo. Med drugim skoraj v vsaki vasi postavljajo mlaje. Tudi v Hrastovcu so se zbrali korenjaki in postavili menda najvišji mlaj daleč naokoli. (Z leve) Bojan, Mijo, Fric, Toni in Slavko so ga natančno izmerili in namerili 30,6 metra. Seveda so bili nad dosežkom navdušeni, še posebej potem, ko so ga z velikimi napori postavili tudi pokonci. To pa je bila priložnost za veliko veselje, ki so se mu pridružili mnogi sokrajani. d Prvi maj je bil tudi letos na Graški gori, kljub slabemu vremenu, takšen kot se za delavski praznik spodobi. Obiskovalci so bili veseli in razposajeni, prepevali so in se veseli, mnogi pa tudi zaplesali. Med prvimi se je ojunačil Sergej Gomboc in ženo zavrtel po plesišču. Ob tem pa je gotovo razmišljal »Kje so časi, ko je bilo takšno druženje največja zabava?« d Cvetka in Drago Plazl, lastnika gostišča na Graški gori, se seveda veselita vseh dogodkov, ki se zgodijo v njuni bližini. Nanje se tudi dobro pripravita z različnimi domačimi dobrotami. Med drugim je Cvetka poskrbela za domač kruh. Medtem ko ga je obiskovalcem takole rezala, pa je gotovo razmišljala: »O, ko bi le bil prvi maj vsak dan v letu!« i > Praznik in delo Opazili smo lahko, da 1. maj, praznik dela ponekod vendarle spet pridobiva na veljavi. Delo žal v večini primerov še ne. Orožje tako in drugače Na jutrišnji proslavi v Topolšici bo spregovoril obrambni minister Erjai vec. Tako l e tudi prav. Če je že tako pogosto v bližnjem Šoštanju, kjer izdelu-jej o orožj e, j e prav, da j e tudi na mestu, kjer j e sovražnik orožj e položil. Izogi ba nje lipi Po ustanovitvi nove slovenske stranke se v nekaterih krajih In nekateri politiki kar nekako bojij o saditi lipe. Titovo Velenje Po zadnjih ureditvenih akcijah nekateri spet govorij o o Titovem Velenju. Saj - po spomeniku ga poznaj o! Šoštanjski center Letni bazen v Šoštanju je bil dolgo časa center napadov. Zdaj mnogi pričakuj e-jo, da bo spet postal podo- 8. maja 2008 ben center. Le da center "napadov" potrošnikov. Na nov trgovski center. Med cen tro ma Bolnišnica Topolšica se j e znašla ujeta med dvema bolnišničnima centroma: Celjem ln Slovenj Gradcem. Topolšici preostane le še čakanje na odločitev, da bo podobno kot naj bi za občine veljalo, da mora imeti zdravstveni dom, za pokraiine veljalo, da mora imeti svoj o bolnišnico. Samo najprej mora Saša res postati pokraj ina. Ko promet obstoji V Velenju ie vse večl problem miruj oči promet. Zadnji čas pri term ne mislimo le na parkirna mesta, bolj ali manj miruioči le promet vse bolj tudi na cestah. Zaradi gostote vozil in preslabe urejenos-i. V ognju Berem, da imaj o v mozirs-ki občini v ognju veliko projek-ov. Upam, da lih bodo kmalu vzeli ven, da ne bodo pogoreli. Pravljična seja Svetkih Franc Sever predlaga pravljično sejo mestnega sveta. Govorili naj bi o vili. Vili Bianci. In o, po njegovem, nič kaj pravljičnih dogal anjih okoli nje. TRC Jezero d.o.o, PE Turistična agencija GOST Turistična agencija Gost je od začetka letošnjega leta dalje poslovna enota podjetja TRC Jezero d.o.o. Ime agencije je zaradi prepoznavnosti ostalo enako, prav tako lokacija poslovalnice, ki se nahaja v prostorih Steklene direkcije na Rudarski cesti 6 v Velenju. Naše poslanstvo se je osredotočiti na receptivni turizem na področju SA-ŠA regije. Poleg privabljanja turistov v regijo dejavnost turistične agencije zajema tudi organizacijo letovanj in zimovanj, zdraviliški in kongresni turizem, rezervacije letalskih kart, organizacijo izletov in potovanj za individualce, zaključene skupine ter organizacijo športno-zabavnih prireditev v okviru turistično-rekreacijskega centra Jezero. Na naših policah najdete zanimiva potepanja po evropskih prestolnicah, počitek v eksotičnih destinacijah, poletni oddih na slovenski in hrvaški obali ter mediteranu v skladu z željami gostov. Vabimo vas, da se oglasite v poslovalnici agencije Gost in se prepričate, da naš slogan »Veliko je poti, a le ena je prava« res drži. Turistična agencija Gost vabi! Za vse podrobne informacije smo vam na voljo v poslovalnici agencije v prostorih steklene direkcije na Rudarski 6 v Velenju od ponedeljka do petka od 09.00 do 17.00 ure oz. preko telefona 897 32 80. TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER VELENJE - SLOVENIJA »Veliko je poti, a le ena je prava« pravijo v turistični agenciji Gost. REPORTAŽA Zdaj moram pa umreti ... Tako je pred 64. leti takrat komaj devetletnemu sinu Ivanu iz Topolšice dejal oče Ivan Delopst - Morija druge svetovne vojne ne sme nikoli v pozabo, vse manj pa je še živih prič takratnih dogodkov Milena Krstič - Planinc foto: Stane Vovk "Za svobodo in lepše življenje slovenskega naroda so 30 . marca 1944 na tem mestu padli Stane Dobovičnik - Krt, politkomisar 14. divizije, Anton Novak, partizanski kurir, Ivan Delopst, hišni gospodar." Besede, vtkane v spominsko ploščo na hiši Topolšica 109 Pri Pušnikovih. Streljaj niže še eno spominsko obeležje - Antonu Novaku iz Ribnice na Dolenjskem. Le dvajset pomladi je štel, ko je padel. Tudi zaradi njih ne smemo pozabiti. Tako kot nikoli ni in ne bo pozabil Ivan Delopst mlajši, ki se živo spominja takratnih dogodkov. Odigrali so se pred njim. Devet let je naštel tistikrat. Jablane, ki jih je tam naokoli polno, še niso cvetele. Videti pa je bilo na njih že kak nastavek za to, da bodo, ko je ostal brez očeta. Ko je gledal, kako je tekla kri, kako zverinsko neusmiljen je znal biti v tistih časih človek. "Novaka so pravzaprav zaklali. Trebuh so mu prerezali, črevesje vlekli po njivah ... Tako je vpil, da so ga slišali daleč naokoli po hribih. Pri hiši je bil ranjen v nogo. Mislil je, da mu bo uspelo pobegniti ...," je pripovedoval tako živo, kot bi se zgodilo včeraj. "Samo to niso bili Nemci. Zagotovo ne. Slišalo se je: pa zaš-to si pucal, ako si seljak ." Delopsti so bili, ko je pokalo povsod naokoli, v bunkerju v kleti. "Oče je v rokah držal osem mesecev staro hčer. Mojo sestro. Še zdaj slišim, kako je nekajkrat zaropotalo, se zakadilo in potem stemnilo. Mama in dve sestri ter brat so bili za sodi in so jo odnesli. Jaz dolgo nisem hodil, staro mamo so potem peljali v bolnico ... Oče je stekel ven, otroka dal svoji mami na roke. Družina je bila še notri, ko je priletela druga . Mitraljez pa je vžgal po očetu. Tisti, ki je streljal, ga je potem še s "kundakom" po glavi," je pripovedoval in se ozrl proti kraju, kjer je danes spominski park in kjer bo jutri slovesnost ob 63-letnici konca druga svetovne vojne. Podpis kapitulacije Aleksandra Loera, poveljnika za jugovzhodno Evropo, se je le dober mesec in leto po tem dogodku, ki smo ga obudili skupaj z Ivanom, odigral streljaj stran. "Tam, kjer je spominska plošča, pri hotelu, je oče isto popoldne umrl. Ves krvav je bil, ko je izdihnil zadnje besede: "Ivan, zdaj pa moram umreti ." Za otroško dušo preveč, da bi lahko kdaj pozabila. Še danes, po toliko letih, se pred njim odvijajo slike. "En teden prej je oče prišel iz aresta. Zaprli so ga, ker je imel ranjene tu gor," pokaže s prstom proti kozolcu, ki se ponaša z letnico 1828. "Pa so bili izdani. V Celju, kamor so ga zaprli, so ga tako tepli . Samo en teden je bil doma, ko se je pa tukaj razvnela najhujša borba. Glih en teden je bil doma ...", pripoveduje, ne da bi zajel sapo. Kot bi se bal, da česa ne bo povedal. Da bo kaj pozabil. Pa saj ne more! "Popoldne pa so prišli. Komisar Štirinajste je priletel izza hiše. Najbrž je videl, kaj so delali s kurirjem. In padel. Popoldne so prišli pa gor, da ga slikajo, en Pirman-šek iz Šoštanja, pa gestapovec Brložnik. Pod glavo so mu dali kamen, v usta in nos pa žico, da bi izgledal čim bolj grd, ko so ga slikali." Ivanu Delopstu je na pomlad posebej hudo. Vsakič huje. Pred pol leta mu je umrla žena, pred tremi meseci brat. Ima štiri sinove, hčer in devet vnukov. Tem je oče in ded neštetokrat pripovedoval, kaj je to morija. Da ne bi nikoli pozabili. Kot ne bi smeli pozabiti drugi. On ne bo. "Udeležujem se vseh slovesnosti, grem po poteh Štirinajste, letos sem bil pri Kajuhu (v Šentvidu nad Zavodnjami, kjer je pesnik padel), pa v Osreških pečeh, jutri bom v Topolši- ci, v spominskem parku. 30. marca je bilo 64 let, ko so očeta ubili. Tistega dne sem popoldan nesel dol svečo. So me vprašali: "Ja, kaj pa ti danes s svečo?" Pri spominskih obeležjih pa tudi sam rad sprejme vsakega obiskovalca, vsakega, ki ga zanima, kaj se je dogajalo tam naokoli. Pred leti so se pohodniki, blizu 500 jih je bilo, ustavili pri njem. "Sin me je klical, da pridejo." Pri Delop-stovih so jih pričakali z gajbicami jabolk. Takih sočnih, dobrih. S tistih jablan, ki so bile konec aprila v polnem razcvetu. "Letos jabolk ne bo veliko. Ni čebel. Preveč dežja je bilo," navrže mimogrede in se vrne na dan, ko so se pri njih ustavili pohodniki. "Vsak je lahko vzel jabolko. Vsak tudi majhen sendvič, pa čaj. Me je predsednik borcev potem vprašal: "Ja, kdo bo pa to plačal? Nihče, sem rekel. Nisem dal zato. Saj jim tudi nisem mogel dati toliko, da bi se najedli. Vesel pa sem jih bil, vesel." ZA 5Yt5B0[ o IN LEF^V : SLC.-E^.-F 3D..MARC A Hh TEM «E^iu FAC 1 STA Nt pDBCVl.'.-, r O L i rno:.\ ANTON NOV* ■ ■ ■ I k i j "VAM DELO' SLAVA J" 1 Ivan Delopst pred spominsko ploščo na njegovi domačiji. Rdeča zvezda je ostala "Leta 1991 mi je bilo rečeno, da bo treba spomenik Antonu Novaku odstraniti. Ker je na njem rdeča zvezda. Seveda to ni prišlo v poš-tev. Je bil pa kmalu po tistem spomenik ves prebarvan s črno barvo. Pa se nisem dal. Zbrusil sem ga, kamnosek pa je napis na spomeniku obnovil. Vključno z rdečo zvezdo. Policist me je vprašal, če vem, kdo je to napravil. Odgovoril sem mu, da skoraj stoodstotno vem. A povedati nisem mogel, ker videl ga pa nisem." Pomlad v otroških očeh Po dražbi slik Društva šaleških likovnikov je Osnovna šola Gustava Šiliha za natanko 20.050 evrov bliže dvigalu -Ravnatelju Alojzu Toplaku se je smejalo Milena Krstič - Planinc Velenje, 22. aprila - Torkova dražba slik šaleških likovnikov, ki je potekala v Centru Nova, je v celoti uspela! O tem, da so se šaleški likovniki pridružili humanitarni akciji Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki zbira sredstva za gradnjo prepotrebnega dvigala, in za ta namen podarili šoli 29 likovnih del, smo že poročali. Izkupiček dražbe je presenetil tudi samega ravnatelja osnovne šole Alojza Toplaka. Novega lastnika so dobila vsa dela (in še eno otroško), izkupiček pa je natanko 20.050 evrov! To je bilo tudi najlepše darilo šoli, ki je dan po dražbi praznovala 45. rojstni dan, kot se je v Koledarju spominov spomnil Damijan Kljajič. "Na Gustavki se trudimo, da bi otrokom poleg znanja, ki ga zahtevajo učni načrti, dali tudi dobro popotnico za življenje. V tem sklopu je še posebej izpostavljen zdrav odnos do sočloveka, želimo pa izboljšati tudi pogoje za otroke s posebnimi potrebami. Zato smo se letos odločili izpeljati humanitarni projekt, s katerim zbiramo sredstva za nakup dvigala, ki bo gibalno oviranim učencem omogočalo lažje gibanje po šolskih prostorih," pa bo nadaljeval na Gimnaziji Slovenj Gradec. Ko nam je to povedal, smo se začudili glede na to, da je Gimnazija tudi v Velenju. Pa je povedal, da je tudi ta, kot še vrsto izobraževalnih ustanov, brez dvigala. Slovenjgraška pa ga ima. Vsakodnevno premagovanje razdalje \ S Simon Ogrizek: "Ljudje pomagajo, če vedo, da bo šlo v prave roke." pravi ravnatelj Alojz Toplak in posebej izpostavlja podporo in pomoč, ki jim jo pri tem nudi Mestna občina Velenje, in še posebej šaleškim likovnikom, ki so se med prvimi pridružili akciji. Kaj pomenijo stopnice, zelo dobro ve učenec osnovne šole Gustava Šiliha Miha Bekčič, saj jih s pomočjo stopniščnega vzpenjal-ca in Dušana, ki mu pri tem pomaga, premaguje že deveto leto. Miha je na invalidskem vozičku, šolanje fC Polna dvorana tistih, ki so želeli pomagati. Bojan Kugonič: "Slika bo dobila mesto v sejni sobi." bo torej za Miha manjši problem, kot bi bilo vzpenjanje po stopnicah. "Čeprav bom osnovno šolo končal prej, kot bo ta dobila dvigalo, pa sem vesel zaradi drugih. Si bom pa potem, ko ga bo šola imela, tega enkrat z veseljem prišel ogledati," je rekel. Da šola dvigalo res nujno potrebuje, so menili vsi, ki so se udeležili dražbe slik šaleških likovnikov. Tudi Simon Ogrizek, ki se je avkci-je udeležil kot zastopnik Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje in Miha Bekčič: "Dvigalo si pridem pogledat." Rotry kluba. Povedal je, da so urejanje okolja, cvetje in kultura tesno povezani, zato odločitev, da sodeluje njihovo podjetje, ni bila težka. "Ljudje radi darujejo, če vedo, da bo njihov denar šel v prave roke, radi pa za te namene darujemo tudi v našem podjetju," je dodal. Dražbe so se udeležili še številni drugi. Pravzaprav je bilo draži-teljev toliko, da je bilo na koncu slik premalo za vse, ki bi si kakšno želeli kupiti in tako pomagati. Zanimivo, da pa nihče, čeprav je ostal brez slike, od svoje namere, da pomaga, ni odstopil. Vsi so zagotovili, da bodo denar, ki so ga namenili šoli in dvigalu, tej donira-li. Bojan Kugonič iz podjetja Makom je že pred dražbo imel v mislih sliko, ki jo je želel kupiti, in tudi mesto, kamor jo bo obesil. "V podjetju smo se odločili. Slika bo krasila sejno sobo." Vabimo vas v vrtec Vpis predšolskih otrok v Vrtec Velenje za šolsko leto 2008/2009, bo potekal od 5. do vključno 16. maja 2008 v Tajništvu vrtca, Šlandrova 11, vsak delovni dan od 6.30 do 15.30, ob sredah do 16.00 ure. Prvi teden vpisa, od 5. do 9. maja vam bodo informacije o vpisu, vključevanju otrok v oddelke, postopnem uvajanju itn. posredovale tudi pomočnice ravnateljice na sedežih organizacijskih enot. Vse informacije ter potrebne dokumente lahko najdete na spletni strani vrtca http://www.vrtec-velenje.si/. V ^Hjs Spet mladi, spet kulturni V lanskem letu je polnoleten postal Pikin festival, sedaj počasi v odrasla leta stopa tudi festival Dnevi mladih in kulture (DMK) Začetek festivala, ki ga tudi letos organizira Šaleški študentski klub, je bil prejšnjo sredo, ko ga je po uvodnih besedah predsednika ŠŠK Žige Brodnika odprl velenjski podžupan in poslanec državnega zbora Bojan Kontič. Nagovoroma je pred barom Mozaik sledil jazz koncert tria Roberta Jukiča. Naslednji dan, v četrtek, so na svoj račun prišli ljubitelji žara, saj je bil v sklopu festivala pred Max clubom piknik. Zmotilo ga je nekaj dežnih ploh, kar ni ustavilo pečenja, le obiskovalci so ostajali pod streho. Bolj kulturni program se je nadaljeval v petek, ko so Mladinski center napolnili zvoki energičnega blues rocka in metala. Na koncertu, poimenovanem Subkul-tura mladosti, sta nastopili skupini Gatuzo iz Zagreba in skupina Eliminator iz Velenja in Celja. Žal nista nastopili skupina Psycho-path iz Murske Sobote (bolezen kitarista) in Hesus Attor iz Reke, ki so imeli težave s prečkanjem meje. Sobotno dopoldne je minilo v delovnem ozračju - v novih prostorih ŠŠK (nekdanji Rudnik pub) so prostovoljci delali na četrti delovni akciji bodočih ŠŠK prostorov. V večernih urah se je dogajanje prestavilo v Mladinski center, kjer bi morali v galeriji odpreti razstavo Camera obscura avtorja Elvisa Halilovica. Ta bo predvidoma pripravljena jutri, z manjšo spremembo - šlo bo za Mini camero obscuro. Kot pove ime, bo bistvena raz- celoten maj, zato lahko v naslednjih vikendih pričakujemo še dosti dogodkov. Kot omenjeno, bo jutri postavljena razstava Mini camera obscura. Ob 18. uri bo v Multume-dijskem centru Kunigunda predaval Daniel Novakovič, fotograf Slovenske tiskovne agencije, kjer dela, Na otvoritvi je nastopil džez trio Roberta Jukiča. lika v formatu fotografij. Če razstave ni bilo, pa ta usoda ni doletela koncerta. Skupino DJ-jev Soul-les Crew je predstavljal DJ Sun-neh in poskrbel, da so lahko obiskovalci tudi zamigali. Letošnji DMK bo prvič trajal čez Organizatorji pričakujejo, da se bo vrsto dogodkov udeležilo skupaj kakih 10.000 obiskovalcev, na posamičnih od 200 do 300, v zadnjem vikendu, ko bo dogajanje tudi najbolj pestro in zgoščeno pa jih pričakujejo 5.000. Proračun festivala znaša 25.000 evrov, sta na novinarski konferenci, ki so jo pripravili pred otvoritvijo festivala, povedala Maja Hostnik iz Mladinskega centra Velenje in Žiga Brodnik iz Šaleškega študentskega kluba, Melita Kovač, prostovoljka Mladinskega centra Velenje pa je predstavila Odpirač - Evropski uličar, časopis za mladino, ki je podprt s strani programa Mladi v Akciji. Izšel je v nakladi 2.000 izvodov, po njem pa so že lahko segli bralci v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Mozirju. odkar so bili v uporabi klasični filmi, pa do danes, ko vse temelji na digitalni tehnologiji. Fotografijo bo predstavil v teku sprememb, ki jih je v tem času doživel tudi sam. Dan se bo končal z glasbo - v MC-ju bo Koncert medkulturnega dialoga, nastopile bodo skupine Human toys, Aperion in Venom seeds. V soboto se bodo študentje odpravili na celodnevni izlet na Primorsko, tisti, ki bodo ostali v Velenju, pa si bodo lahko v MC-ju ob 20. uri ogledali gledališko igro za odrasle z naslovom Obuti maček. ■ Tjaša Knjiga mene briga Na osnovni šoli bratov Letonja je v sredo, 23. aprila, potekal kulturni dan z geslom: "Knjiga mene briga", na katerem so sodelovali učenci od prvega do devetega razreda; obiskal pa nas je tudi pisatelj. njena prihajajočima praznikoma - dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. Po oddelkih so spoznavali njun pomen, izdelali pa so tudi lepe plakate, s katerimi so okrasili šolsko avlo. Tako je šola dobivala praznično podobo. Po malici se je dogajanje prestavilo v šolsko avlo. Učenci A-razre-dov so se pomerili z učenci B-raz-redov v poznavanju prebranih književnih del. Ravnatelj Bojan ral nas je svojimi pesmimi ter ugankami in našim najmlajšim učencem kar ni zmanjkalo vprašanj. Navdušenje se še ni poleglo, ko je bil na vrsti sklepni del prireditve: podelitev bralnih značk. Na OŠ bratov Letonja je letos bralno značko osvojilo 205 učencev. Posebej pa smo ponosni na naše zlate bralce - 14 devetošolcev se lahko pohvali z osemletno zvestobo knjigi. Čestitamo! Prvo šolsko uro so učenci in njihovi učitelji namenili zaključku bralnega projekta, ki poteka na šoli drugo leto. Učenci so od septembra spoznavali dela sodobnih slovenskih avtorjev in čas je že bil, da pokažejo svoje znanje: po razredih so izvedli kviz in izbrali najboljše. Druga ura je bila name- Juras je razglasil zmagovalce in poudaril pomen bralne kulture. Na veliko veselje svojih navijačev so zmagali učenci iz A-oddelkov, ki so za nagrado dobili knjižno nagrado. Letos smo na našo šolo ob tej priložnosti povabili znanega slovenskega pisatelja in igralca Andreja Rozmana - Rozo. Oča- Želimo si, da smo z našim kulturnim dnevom, ki smo ga sklenili ob 12.00 uri, spodbudili naše učence, da bodo ostali pridni bralci tudi v prihodnje. ■ J. P. Napotnik na Dunaju Razstavo plastik slovenskega kiparja bodo v osrednjem razstavišču Akademije upodabljajočih umetnosti odprli v četrtek Šoštanj, Dunaj - V času od 8. do 25. maja bo v osrednjem razstavišču Akademije upodabljajočih umetnosti na Dunaju (Akademie der bildenden Künste Wien) na ogled razstava plastik slovenskega kiparja, šoštanjskega rojaka in prvega častnega občana Šoštanja Ivana Napo-tnika (1888-1960). Tako se priznani impresionistični kipar, znan predvsem po svojem ustvarjanju v lesu, po skoraj sto letih ponovno vrača na Dunaj, prav v razstavišče Akademije, v kateri je na začetku 20. stoletja kot eden najbolj nadarjenih študentov pridobival znanje in svojo akademsko izobrazbo. Občina Šoštanj kot nosilec projekta in Zavod za kulturo Šoštanj kot prijavitelj sta pridobila sredstva na razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za promocijo slovenske kulture v tujini. Projekt poteka v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Pomembno vlogo pri pridobitvi razstaviščnih prostorov na Dunaju je odigralo tudi Veleposlaništvo Republike Avstrije v Sloveniji in izredna naklo- njenost ter angažiranje veleposlanika dr. Valentina Inzka. Razstava, ki bo v enem osrednjih in najbolj elitnih dunajskih razsta- tnika (rojen leta 1888 v Zavodnjah nad Šoštanjem, kasneje do smrti živel v Šoštanju) dunajski publiki, temveč tudi promocijo samega kraja, zato bodo na dan otvoritve in v času trajanja razstave potekale tudi vzporedne promocijske aktivnosti. Otvoritev razstave bo potekala v četrtek, 8. maja 2008, ob 19. uri v Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju. Popotnico razstavi bosta v slavnostnih nagovorih izre- Umetnik leta 1908 na Dunaju višč ponudila obiskovalcem 33 kipov iz dunajskega obdobja Ivana Napo-tnika, je del velike pregledne razstave, ki je pred dvema letoma požela v Sloveniji velik uspeh, njeni avtorici, mag. Milena Koren-Božiček iz Galerije Velenje in mag. Mojca Jenko iz Narodne galerije v Ljubljani, pa sta za avtorstvo prejeli Valvasorjevo nagrado. Tako tudi dunajski projekt nastaja v sodelovanju Galerije Velenje in Narodne galerije v Ljubljani ter s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Razstava na Dunaju predstavlja velik in pomemben projekt tudi za Občino Šoštanj in Zavod za kulturo Šoštanj, saj dogodek ne pomeni le zgodovinske priložnosti predstavitve stvaritev rojaka Ivana Napo- Ivan Napotnik: Atlas, hru-škov les, leto 1936 kla rektor Akademije upodabljajočih umetnosti na Dunaju dr. Stephan Schmidt-Wulffen in direktor Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije dr. Damjan Prelovšek. Umetnikovo življenje in delo bo predstavila mag. Milena Koren-Božiček, razstavo pa bo slavnostno odprl župan Občine Šoštanj Darko Menih. Blagoslov konj V teh prazničnh dneh, ko smo upali, da bo sonce bolj pogumno pokukalo skozi oblake, smo se konjeniki Paškega Kozjaka odločili za blagoslov naših šti-rinožnih lepotcev. Smatramo, da smo prvi(?) izpeljali blagoslov konjev na nadmorski višini 1063 m. Konjeniki so svoje konje prijezdili pod vrh Špika, kjer jih je blagoslovil župnik Tone Krnc. Organizatorji Davorin Zobec, Bojan Borovnik, Stanko Borovnik in Peter Praprotnik so zadevo hoteli izpeljati interno, kajti na tem področju smo začetniki. Blagoslova konjev so se udeležili tudi konjeniki drugih društev in iz drugih občin, kar nam je vlilo poguma za prihodnje leto. Udeležba konjenikov in konj je bila po številu zelo dobra. Takšnih blagoslovov si želimo tudi v prihodnje. Naj postane to tradicija! ■ E. Praprotnik, Foto: S. Borovnik Pobrali 70 vreč smeti Paka pri Velenju - Proti koncu aprila so v KS Paka pripravili tradicionalno očiščevalno akcijo. Udeležilo se je je preko 36 krajanov in 9 članov Lovskega društva Velenje. S skupno akcijo so še poglobili dobro sodelovanje med Krajev- no skupnostjo Paka in Lovskim društvom Velenje. Akcija je potekala na celotnem območju KS Paka, pobrali pa so preko 70 vreč odpadkov in 1 zabojnik večjih odpadkov. Kot vsako leto je tudi letos največ odpadkov ob glavnih cestah. Po končani akciji so se okrepčali z malico v prostorih gostilne Kovač, kjer jim je lastnica Mira prijazno ponudila prostore, saj trenutno v KS Paka nimajo nobenih primernih za delovanje. Akcijo sta tudi letos podprli MO Velenje in PUP Velenje. Največ smeti v Paki so krajani pobrali ob glavni cesti Velenje-Slovenj Gradec. VI PISETE Družabno srečanje s košarkarji V četrtek, 24. aprila, smo imeli v Varstvenem delovnem centru SAŠA otvoritev trim kabineta in predajo novega službenega vozila. Ob tej priložnosti smo v goste povabili člansko košarkarsko ekipo Elektra Esotech iz Šoštanja, ki so se vabilu prijazno odzvali in skupaj z nami preživeli prijetno dopoldne. Pripravili smo krajši kulturni program s predajo novega službenega vozila. Osrednji dogodek družabnega srečanja je bila prijateljska tekma naših varovancev in ekipe Elektre, na kateri so, na veliko veselje vseh navzočih, zmagali domači, dobro pripravljeni varovanci VDC SAŠA. Družabno srečanje s profesionalnimi športniki Elektre je bilo za varovance in zaposlene VDC SAŠA nepozabno doživetje. Dogovorili smo se, da podobno druženje še kdaj ponovimo. Prva taka priložnost bo že kmalu, to je 13. maja, ko bomo gostje in seveda glasni navijači na zadnji letošnji članski tekmi Elektre Esotech v sezoni 2007/08 in ekipe TCG Škofjja Loka. ■ Darja Lesnjak, foto: vos Visokim gostom so pripravili pester program, na koncu pa so se z njimi še slikali. Mnenja in odmevi Da bo vožnja varna Šoštanj, 3 maj - Klub Moto veteranov iz Šoštanja, ki šteje 60 članov, je v soboto pripravil blagoslov jeklenih konjičkov, ki so v Šoštanj prihrumeli od blizu in daleč. Srečanje je uspelo v več pogledih, tudi zaradi spoznavanja in izmenjave izkušenj. Predvsem so udeleženci občudovali opremo in se po uradnem delu družno odpravili na vožnjo. Kolona kakšnih 150 motorjev se je vila v Ravne, kjer se je gostitelj dobro izkazal z domačim prigrizkom. Za varno vožnjo je blagoslov voznikom in vozilom dal nekdanji šoštanj-ski kaplan, zdajšnji župnik fare sv. Antona Janko Babič, ki je v Šoštanj prišel - kako drugače kot na motorju. Pridigo je izrabil za nauk, da se bistvo človeka vedno skriva v notranjosti, ne pa v njegovem videzu, kar se je glede na okolje nanašalo na uniformirane, v usnje oblečene postave "cestnih jezdecev". Vili Pečovnik, predsednik, ki svoje posle počasi izroča v roke sinu Boštjanu, kar se je na tem srečanju že pokazalo, mu je izročil plaketo častnega člana, kakor tudi županu Občine Šoštanj, Darku Menihu, ki je izrazil zadovoljstvo ob tem dogodku. V Šoštanju se je, po besedah organizatorja, ustavilo kar okoli 300 motoristov, ki so se jim, slučajno ali ne, pridružili popotniki na motorjih iz Italije. Med zbranimi je bilo iz pogovora razbrati, da so take vrste druženja potrebna, pozitivno so se izrazili o novem zakonu o CPP. Očitno je med ljudmi na motorju, na katerem velikokrat sedita mož in žena, zavedanje varnosti pred užitkom hitre vožnje. Ki pa je po besedah vseh kljub vsemu nenadomestljiv. ■ Milojka Komprej Tkanje idrijske čipke in prijateljskih vezi Študentke klekljarskega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje so ob 10. obletnici delovanja krožka predstavile svoje delo z razstavo klekljarskih izdelkov v prostorih Mestne občine Velenje. Za otvoritev razstave pa so tudi same s prijatelji pripravile izjemno lep kulturnozabavni program. V Velenju je mnogo ljudi, ki so prišli iz bližnjih ali bolj oddaljenih krajev in s seboj prinesli znanje, šege, hobije in druge izkušnje iz mladosti. Med njimi je tudi gospa Tilka Kompare, ki je mladost preživljala v Poljanski dolini in se tam naučila klekljati. Delovno dobo je preživela v Velenju. Po upokojitvi se je vključila v delo na univerzi in pred 10. leti predlagala, da bi ustanovili tudi klekljarski krožek, ki bi ga poučevala. Meni se je zdelo, da klekljanje pač ni velenjska tradicija in da bo težko uspela. Zelo sem vesela, da te bojazni nisem glasno izrekla, in vesela sem, da nisem imela prav. Danes namreč na univerzi deluje 7 krožkov, ki jih obiskuje okoli 80 klekljaric. Ena skupina deluje tudi v Mozirju. Poleg mentorice Tilke poučuje še gospa Erika Pajk, ki je začela s klekljanjem pri nas pred 10 leti, danes pa vodi 3 krožke. Tudi te študentke so spoznale, da klekljanje ni samo klekljanje, temveč predvsem prijetno druženje in spletanje prijateljskih vezi med seboj in tudi drugod po Sloveniji. Zato je bila 21.4. prireditev ob otvoritvi razstave in ogled razstave pravo doživetje. Obiskovalcev je bilo toliko, da je bila prava gneča in da je zmanjkalo sedežev v dvorani. Občudovali smo lahko čudovite izdelke od začetnic do mojstric. Program ob otvoritvi pa je bil rezultat njihovega ustvarjalnega druženja. Nastopale so samo študentke in njihovi prijatelji. Tokrat sta izstopala vokalista - moža klek-ljaric - z izvirno izvedbo starih pesmi, in sicer Ivo Likar in Franc Kompare. Vabljeni na naše naslednje prireditve. Prva bo Jaj-čerija 7. 5. ob 15. uri in druga koncert krožkov Petje v skupinah ter Električnih klaviatur 14. 5. ob 19. uri, obe predstavi bosta na Velenjskem gradu. ■ Erika Veršec 0 trasi hitre ceste malo drugače Večja skupina občanov nas že kar nekaj časa opaža, da se samo-oklicana Civilna iniciativa Šmartno ob Paki predstavlja kot predstavnica vseh občank in občanov v zadevi hitra cesta 3. razvojne osi. Odločno protestiramo proti temu in zahtevamo, da se ta skupina točno definira, torej da se imenuje po področju, kjer so ji dali ta mandat. Zavedamo se, da je sicer takšno delovanje legalno, gotovo pa ne more biti legitimen partner pri umeščanju ali neumeščanju trase hitre ceste 3. razvojne osi skozi občino Šmartno ob Paki. Namreč veliko nas je občank in občanov, ki se zavedamo, da je prometna problematika v naši občini zelo pereča, in smo prepričani, da se boljše in hitrejše prometnice na našem področju gotovo potrebujejo. Zato se tudi ne strinjamo s popolnim odklanjanjem trase ceste skozi našo občino, kot to dela ta Civilna iniciativa. Ob spremljanju dejavnosti te ozke skupine ljudi se ne moremo znebiti občutka, do so v ozadju zgolj in le osebni interesi posameznikov, ki jim je malo mar za razvoj nase občine, širšega območja, bodoče regije in lahko rečemo tudi Slovenije. Seveda pa se popolnoma strinjamo, da je pri izvedbi te ceste potrebno sodelovanje vseh institucij v občini Šmartno ob Paki kakor tudi občank in občanov, tako da bi bila cesta umeščena in izvedena na način, ki bi bil najmanj moteč in bi se skladal z okoljem, v katerem živimo. Vsekakor pa podpiramo izgradnjo ceste skozi občino Šmartno ob Paki, saj se zavedamo, da je to priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Z njo bi se rešilo veliko prometnih težav, hkrati pa bi pomenila možnost nadaljnjega razvoja celotne občine. To pa je stvar, ki smo jo dolžni zagotoviti tistim, ki prihajajo za nami. Odločno tudi odklanjamo metode, ki se jih poslužujejo člani ali simpatizerji te Civilne iniciative. Sem gotovo spadajo agresivni nastopi in zastraševanja posameznikov, pritiski na legitimno izbrane svetnike in organe v občini, pisanje anonimnih pisem in grafitov. Te zadeve gotovo ne spadajo v kulturno območje, kot je občina Šmartno ob Paki nedvomno bila. Pripis uredništva: Sestavek, pod katerega se je podpisalo večje število krajanov, hranimo v uredništvu. Prekršek in kazen Po romanu Dostojevskega, Zločin in kazen, prevzeti in prilagojeni naslov tega prispevka, se nanaša na zadnjo novelo zakona o varnosti cestnega prometa. Ta novela, ki je za nekatere prekrške, kot je prehitra vožnja v in izven naseljenih krajev, alkohol in podobno, enormno dvignila zagrožene denarne kazni, naj bi pripomogla k večjemu redu na cestah in k znižanju smrtnih in drugih poškodb v prometu ter drugih nezaželenih posledic. Prepričan sem, da navedena novela, kakor že vrsta drugih pred njo, na daljši rok,ne bo prinesla tako pričakovanih pozitivnih učinkov. Razlogov za moje prepričanje, in ne samo moje, temveč velike večine naših občanov je, da s tako enostranskim pristopom, kot je samo zviševanje denarnih kazni, ni pričakovati ustreznejšega obnašanja nekaterih udeležencev v prometu. Eden od razlogov zato je, da bi morali bolj sistemsko pristopiti, celoviteje, da bi se obnašanje v prometu, prvenstveno pa "kultura" nekaterih udeležencev trajno spremenila. Popolnoma se strinjam z ugotovitvijo g. Žlendra, priznanega strokovnjaka na obravnavanem področju, ko je oni dan v TV Odmevih rekel, da se bodo udeleženci v prometu "držali" te novele zakona nekako dva meseca, potem pa bo spet vse po starem. K temu naj samo dodam, da je tako bilo med drugim tudi pred leti s tisto novelo, ki je ravno tako pričela veljati s prvim majem, ki je poleg ostalega vpeljala hitrost 5o kilometrov v naseljenih krajih. Po dveh mesecih je bilo spet vse po starem, saj drugače ne bi bila potrebna zadnja zakonska sprememba, ki jo obravnavamo. Pri obravnavanje potrebno izhajati iz spoznanja, da pač nekaterim ni pomoči: so se požvižgali na predpise, to počno sedaj in tako bo= do delali tudi v prihodnje. Drugi, zaradi katerih ravnanja so enake posledice, pa izhajajo iz razmišljanja, da si niso kupili dragega, velikega, težkega avtomobila in močnega motornega kolesa, da se bi počasi vozili. Za takšne ogrožajoče udeležence v prometu je potrebno "izmisliti" ustrezne sistemske rešitve, ki jih žal ta novela ne prinaša. Kar pa se naše eksekutive tiče, je potrebno povedati, da je le premalo na kraju samem. V kolikor se je promet podeseteril, se je njihova neposredna udeležba za mnogokratnik zmanjšala. Potem pa ne moremo pričakovati pozitivnih rezultatov. ■ Vladimir Korun Sestavkov v rubriki Mnenja in odmevi ne lektoriramo. Uredništvo Kabelska televizija preko satelita? Kjerkoli? Miren družinski večer ob televiziji zna kar hitro pokvariti negodovanje ob ugotovitvi, da vala klasična satelitska antena na zagotavlja sprejema ravno vsem najljubšega televizijskega programa. Že res, da vam trimestno število programov zagotavlja neskončne urice preklapljala, a kaj, ko mnogo toga svoj čar Izgubi že po prvih nekal dneh uporabe. Še posebno takrat, ko v enačbo vstavita šo vso nastale stroške nakupa In vzdrževanja nesramno drago opreme. Nam dovolite, da vam ponudimo ravno tisto kar potrebulete? Total TV je rešitev za vse, ki vam geografska lega vašega domovanja onemogoča dostop do infrastrukture kabelskega omrežja. Storitev je na voljo resnično v vsakem kotičku Slovenije in vam zagotavlja nabor skrbno izbranih 39 najbolj gledanih domačih in tujih programov, hkrati pa še 200 brezplačnih in več kot 40 bonus programov. Ob sklenitvi naročniškega razmerja za 24 mesecev boste na dom povsem brezplačno prejeli vso potrebno opremo in tako bo najkakovostnejši signal popolnoma digitalizirane slike in zvoka končno tudi v vaši dnevni sobi. Vaše želje so najpomembnejše, zato jih želi Total TV z v naprej pripravljenimi programskimi paketi kar najbolj zadovoljiti. Za vse, ki želite uživati ob pestri izbiri najaktualnejših domačih in tujih programov smo pripravili paket Total TV 1 in njegovo nadgradnjo Total TV 2, ki prvič preko satelita prenašata tudi signal domače četverice POP TV, Kanal A TV 3 in Tv Pika. Za vse filmske gurmane je na voljo paket HB0, vsem odraslim pa ponujamo tudi dopolnitveni paket Club X. Poleg vsega tega je uporabnikom na voljo tudi elektronski programski vodič, ki omogoča predogled programske sheme posameznih programov za en teden v naprej. Total TV je že izbral med najboljšimi, vse ostalo je preprosto rezultat pogajanj med vami in ostalimi člani vaše družine. Jutranje žvrgolenje prvih pomladnih znanilk, prijetno božanje sončnih žarkov in močno oddaljen zvok avtomobilov še niso razlog za to, da bi vi ostali brez popolne palete najboljših televizijskih programov. In če se vam zdi, da je predobro da bi bilo res... motite se! A £ Za več podrobnosti vas vabimo na spletno mesto ^^^ www.totaltv.tv in brezplačno _ telefonsko številko informacijskega L ^^ L m I centra 080 45 67. f fj VjT 16 SPORT IN REKREACIJA ^Hjs 8. maja 2008 Pred Gorenjem tekma sezone Celjani prekinili sijajen niz enajstih zmag Gorenja - V Kopru ne smejo izgubiti Celje Pivovarna Laško 51 točk, Cimos Koper 49, tretje Gorenje 48. Takšen je vrstni red moštev na vrhu prvenstvene lestvice po 8. krogu končnice državnega prvenstva. V sobotnem derbiju v Zlatorogu so si Celjani z zmago 30 : 28 nad Velenjčani najbrž že zagotovili novi državni naslov in s tem igranje v ligi prvakov. Rokometaše Gorenja pa so po tem porazu, ki je sledil enajstim zmagam, zamenjali na drugem mestu Koprčani. Kdo bo drugi udeleženec tega najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja, bo po vsej verjetnosti znano že v soboto zvečer po tekmi v Kopru med Cimosom in Gorenjem. Četrti Trimo pa je že pred nekaj krogi izgubil tudi teoretične možnosti, da bi se vmešal v boj za drugo mesto. Trenutno za Gorenjem zaostaja kar za 14 točk. Rokometaši Gorenja so v Celju nastopili brez svojega najboljšega igralca in strelca Draga Vukovica, ki mu je v noči s petka na soboto umrl oče, zato je odpotoval domov v Split. To žalostna novice je pretresla tudi njegove soigralce in vodstvo kluba. Trener Ivica Obrvan pa je moral na hitro spremeniti taktiko, ki jo je pripravljal za ta veliki derbi. Njegovi igralci so prikazali izjemno borbenost, kajti igrali so tudi za nesrečnega Vukovica. A je bilo to vendarle premalo. Seveda bi se lahko spraševali, kakšen bi bil končni izid, če bi pritekli na par- ket Zlatoroga v najmočnejši postavi. A takšno vprašanje je brezpredmetno. Enako kot - kaj bi bilo, če bi manjkal celjski kapetan Edi Kokšarov. Kajti prav on je vo šestmetrsko črto kar devetkrat tega pa je bil tokrat po dolgem času (!) kaznovala s sedemmetrovko. strelsko ob Kokšarovu najbolj Za njih pa piskala le 4. Oboji so razpoložen domači igralec David po eno zgrešili. Špiler. V zadnjih dveh napadih je Ko so dobrih deset minut pred z natančnima metoma preprečil ■ m r Tokratni derbi ni napolnil celjske dvoranerV njej je bilo manj, kot 2000 gledalcev. _ _ ■ fi. ■ - teîîM L:': MMffiH i |_ _ HJ ^ ^"asliSiM pokopal goste, ko je domači zmagi je prispeval levji delež. Dosegel je kar 14 golov. Torej skoraj polovico svojega moštva. Če bi v naslovu sestavka zapisali Kokšarov -Gorenje 30 : 28, se ne bi bili zmotili. Kar osem golov je dosegel s sedmih metrov, kajti sodnika Jože Pangerc in Dušan Andoljšek sta prekrške Velenjčanom pred njiho- koncem tekme domači povedli z osmimi goli razlike, je kazalo, da bodo oslabljeni gostje doživeli pravo katastrofo. A se niso predali. Po nekaj dobrih obrambah vratarja Primoža Prošta so zaigrali kot v transu. Z delnim izidom 8 : 1 so se dvakrat približali domačim na gol razlike, za morebitno izenačitev pa jim je zmanjkalo časa, poleg morebitno izenačitev. Do konca prvenstva sta le še dva kroga. Rokometaši Gorenja bodo v soboto gostovali v Kopru, od letošnjega prvenstva in gledalcev pa se bodo poslovili v tekmi s Tri-mom. Sobotna tekma s Cimosom bo zanje in gotovo tudi za domače tekma sezone. Velenjčani ne smejo izgubiti, če želijo ohraniti možnosti, da bodo tudi v novi tekmovalni sezoni igrali v ligi prvakov, najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Pravico bosta na tej tekmi delila Ajdovca Krstič in Ljubič, ki sta letos Koprčanom sodila kar petkrat, enkrat že tudi na tekmi z Gorenjem (četrfinale pokala). Velenjski trener Ivica Obrvan je na novinarski konferenci takole opisal dogajanje na parketu: "Pokazalo se je, da nam je Vukovic vsekakor manjkal. A kljub porazu moram biti zadovoljen glede na to, da smo zjutraj na razgibavanju zvedeli za družinsko tragedijo našega najboljšega igralca Draga Vukovica. Smrt njegovega očeta nas je vse skupaj zelo pretresla. Poleg tega je malo ekip, v katerih eden igralec pomeni toliko kot Drago nam. Bal sem se, kako bo vse skupaj izgledalo na koncu. Tekmo smo odigrali korektno. Na koncu smo imeli celo možnost za točko, ki bi nam veliko pomenila. Verjetno pa bi bili z Vukovicem, zlasti v napadu, bolj kompaktni. Vseeno čestitam mojim igralcem za nadvse zavzeto igro. Slavko Ivezič, trener domačih: "Nezadovoljen sem z razpletom zadnjih deset minut. Čeprav tudi takšna razlika, kot je osem golov v rokometu, še ni odločilna, si vseeno ne bi smeli dovoliti, da z neodgovorno igro zapravimo svoje visoko vodstvo in ogrozimo svojo zmago. Pred nami je najvažnejša tekma sezone, znova vroči teren. Koper letos igra sijajno v svoji dvorani. Mi se bomo borili do zadnjega trenutka in skušali uresničiti cilj, osvojiti drugo mesto." Negotovo do konca(?) Oslabljeni rudarji brez težav premagali Gorenjce - Ljubitelji nogometa videli štiri zadetke (3 : 2) in dve izključitvi V 2. nogometni ligi so do konca prvenstva le še štirje krogi. Kdo bo prvak, pa sodeč po sedanjem razpletu ne bo znano vse do konca prvenstva. Nekoliko so v prednosti nogometaši velenjskega Rudarja, ki so si v dosedanjih 23. krogih priigrali 40 točk. Druga Bonifika in tretja Bela krajina imata točko manj, četrti Aluminij pa za njima zaostaja že za štiri točke, za Velenjčani pa za pet. Rudarji so v tem krogu pred domačo tribuno po zelo dobri igri s 3 : 1 premagali Triglav Gorenjsko. Vodilni zadetek so dosegli že po nekaj minutah igre. Alen Mujako-vic je izvedel kot z leve strani, Alen Mujanovic je z glavo zadel desno vratnico, odbito žogo pa je v mrežo poslal visoki Fabijan Cipot, ki ob takšnih prekinitvah vedno prihaja na pomoč napadalcem. V 26. minuti je koprski sodnik Damir Skomina odločno pokazal na belo, saj je gostujoči igralec od zadaj spodre-zal Mujakovica. Z bele točke je Mujanovič dosegel že 18. gol v tem letošnjem prvenstvu. Na začetku drugega polčasa (46. minuta) je sodnik zaradi nešportne poteze izključil domačega igralca Denisa Grbica, dve minuti za njim pa iz enakega razloga Gorenjčana Dejana Burgarja. Aleš Šmon je sredi drugega polčasa po lepi akciji Mujakovi-ča in Mujanoviča dosegel tretji gol za rudarje, v sodnikovem dodatku pa so gostje omili poraz. Fabijan Cipot: "Tekme smo se kar malce bali glede na to, da ni igralo kar pet igralcev prvega moštva (Nik Omladič, Joviša Kraljevič, Damjan Trifkovič, Korun in Nikola Tolimir - o, p.). Prav zato je zmaga še toliko slajša. Dobro je, da ima trener na voljo dve ekipi skorajda enakovrednih igralcev, ker tudi mi nismo nedotakljivi, če mislim na kartone ali poškodbe. Dobro je, da smo hitro povedli, saj potem igra lažje steče. Z novo zmago ostajamo na prvem mestu in prepričan sem, da tega vodstva ne bomo izpustili do konca prvenstva. Pred tekmo z Belo krajino smo sprejeli delni načrt, da moramo v treh tekmah osvojiti najmanj tri točke. Smo na dobri poti. Iz Črnomlja smo se vrnili z eno, njej smo dodali tri proti Triglavu, premagati pa moramo še Krko. Čeprav so Novomeščani na repu lestvici, bomo tudi proti njim zaigrali nadvse zavzeto in odgovorno. Vedeti je treba, da prav klubi z dna lestvice igrajo zelo motivirano proti nam oziroma moštvom na vrhu. Zaigra- ti moramo enako dobro, kot smo proti Kranjčanom." Po novi zmagi na poti do prve lige je bil zadovoljen tudi trener Marijan Pušnik: "Naši igralci si zaslužijo vse čestitke za dobro igro v tem derbi-ju. Gostje so dobra ekipa z zelo hitrimi igralci. To so dokazali tudi na tej tekmi, saj so nam nenehno pretili. Toda mi smo vseskozi kontroli- Veselje Rudarjev po novi zmagi vali v lepi predstavi in naši zasluženi zmagi. Upam, da nam bodo v čim večjem številu pomagali tudi na preostalih dveh domačih tekmah." Osrednja tekma 24. kroga bo nedvomno v Črnomlju med Belo krajino in Bonifiko, pri kateri bodo v predzadnjem krogu gostovali rudarji. Polom Šmartnega V 22. prvenstvenem krogu sta obe vodilni moštvi razočarali. Mladi upi točkah med vodilnim Šentjurjem in drugim Šmartnim še vedno 11 točk. Njun poraz pa je izkoristil Ver-žej. Doma je s 6 : 0 premagal predzadnjo Romo in se tretjemu Šmart-nu približal na tri točke zaostanka. V naslednjem krogu bodo Šmar-čani gostili Odrance, Veržej bo gostoval pri Kovinarju, ki je tokrat gladko, z 0 : 2, izgubil v Stojncih. Vodilni Šentjur bo moral k Maleč-niku, zanimivo pa bo gotovo tudi na tekmi v Konjicah, kjer bo gostoval Dravograd. Dravinja je v tem krogu z 1 : 2 izgubila v Šmarju pri Jelšah. Trenutno je osma, Dravograd pa se je z visoko zmago povzpel na 4. mesto. Ima 32 točk, prav tolikšna je tudi dosedanja bera točk Šmarja na petem in Malečnika na šestem mestu. Niso jih podcenjevali rali srečanje ter si že do polčasa zagotovili novo zmago. Lep vtis celotnega tekme je pokvarila le nespametna poteza Denisa Grbiča, ki se ne bi smel pustiti sprovocirati in vrniti udarca nasprotniku. V celoti gledano so gledalci lahko spet uži- so izgubili z 1 : 2 v Odrancih, kar je njihov šele tretji poraz v tem prvenstvu. Drugo Šmartno 1928 pa je doživelo ponižanje v Dravogradu, saj jih je domača Koroška premagala s 6 : 1. Po takšnem razpletu je razlika v Svoje navijače pa so na gostovanju v Oplotnici zelo razveselili nogometaši Šoštanja. Čeprav so domači s samo sedmimi točkami trdno na zadnjem mestu, so gostje zaigrali zelo odgovorno in s tremi zadetki Pera Andriča ter s po enim Nikola Bulajiča in Midheta Redžiča zmagali s 5 : 0. Kljub temu so ostali na četrtem mestu. Imajo 40 točk, štiri maj kot tretja Gerečja vas. Za drugim Mons Claudiusom zaostajajo za sedem točk, za vodilnim Simer Šampionom pa še naprej za 14. Šampioni so s 3 : 2 premagali Gerečjo vas na njenem terenu. Na poraz Gerečanov je gotovo vplivala tudi to, da jim je sodnik že v 20. minuti izključil enega od igralcev. c: NA KRATKO Deloven začetek maja za šahiste Člani Šahovskega kluba Velenje so v prvih majskih dneh sodelovali na državnem šahovskem hitropotez-nem trurnirju v Krškem. Na 1. maj so osvojili 4. mesto. Ekipo so sestavljali Črepan, Penko, Matko, Goršek in Dražnik. Naslednji dan je Gregor Goršek postal mladinski prvak v hitropotez-nem šahu v kategoriji do 20 let, dobro pa so se odrezali tudi drugi člani velenjske ekipe. Ta je 3. maja osvojila 5. mesto v omejenem času igranja 5 minut. Največ točk sta osvojila Asim Huremo-vic in Marjan Črepan. Isti dan je Asim Huremovič med okoli 100 tekmovalci zasedel 15. mesto v posameznem hitropoteznem tekmovanju. Tekmovalci od 10. do 15. mesta so dosegli enako število točk. 19. mesto je zasedel Gregor Goršek, 33. Milan Matko, 42. pa Ivan Dražnik. Nina Drolc na mladinsko svetovno prvenstvo v Mehiko Na Dunaju je od petka, 25. 4., do nedelje, 27. 4. 2008, potekal 19. mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo kar 953 plavalcev iz 18 držav. V tako močni in številčni konkurenci Velenjčani Nina Drolc, Tamara Govejšek, Jana Koradej, Tina Meža in Žiga Hudournik še niso tekmovali. Izreden uspeh, doslej največji v zgodovini plavalnega kluba, je dosegla Nina Drolc. V disciplini 200 m hrbtno je z rezultatom 2:20,16 izpolnila normo (2:20,69) za nastop na letošnjem mladin- skem svetovnem prvenstvu. Njen rezultat je seveda nov klubski rekord. Svetovno prvenstvo bo v začetku meseca julija v mehiškem mestu Monterey. Z rezultatom, ki ga je Nina odplavala na Dunaju, je osvojila v disciplini 200 m hrbtno končno 3. mesto. Poleg tega se je v A-finale uvrstila še na 200 m in 400 m prosto, v disciplini 100 m prosto pa z osebnim rekordom (59,34) v B-finale. Odlično je v predtekmova-nju plavala tudi Tina Meža, ki se je v disciplini 100 m prsno z rezultatom 1:16,46 uvrstila v A-finale, v disciplini 50 m prsno pa v B-finale. Žiga Hudournik je bil tretji v disciplini 100 m prsno med kadeti. SPORT IN REKREACIJA Tako so igrali 6. krog MIK 1. lige (skupina od 1. do 6. mesta) za prvaka Jeruzalem Ormož -Gorenje 26 : 35 Ormož: Čudič (11 obramb), Belšak, Korpar 4, Krabonja 1, Bezjak M 7, Bogadi 1, Bezjak R. 2, Radujkovič 1, Čudič B. 3, Cvetko (5 obramb), Sok 1, Hebar, Žuran 6, Potočnjak, Korez, Pisar. Gorenje: Seier, J. Dobelšek 6, Kavaš 7, Vukovic 3, Oštir, Sovič 1, Sirk 1, Skok ( 2 obrambi), L. Dobelšek , Prošt (13 obramb), Mlakar 6, Baškin 5, Rezniček 1, blaževič 3, Golčar 1, Harmandič 1. Trenber: Ivica Obrvan. Izključitve: J. Ormož 4 minute, Gorenje 12 minut. 7. krog Gorenje - Gold Club s 39 : 27 (21:13) Gorenje Velenje: Skok (9 obramb), Prošt (7 obramb) J. Dobelšek 5, Kavaš 4, Vukovič 7, Oštir 3, Sovič, Sirk, L. Dobelšek 3, Mlakar 1, Gautschi, Baškin 7 (5), Rezniček 4, Blaževič, Golčar 1,Harmandič 4. Gold Club: Torlo, Čuk; Svetelšek, Erčulj, Ivanuša 2, Makuc, Čorovič 6, Božič 2, Martine 3, Lelič 6, Konečnik, Stankovič, Drožina 5, Markičevič 3. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (5), Gold Club 2 (1). Izključitve: Gorenje Velenje 12 minut, Gold Club 4 minute. 8. krog Celje Pivovarna Laško -Gorenje Velenje 30 : 28 (16: 13) Celje PL: Škof (8 obramb), Rezar (1 obramba), Čudič, Muhovec, Sulič 4, Gregorc, Gajič, Špiler 7, Trivudža, Kozlina 1, Gorenšek, Stojanovič, Terzič 3, Kokšarov 14(8), Kos, Toskič 1. Gorenje Velenje: ošt (10 obramb), , Skok (2 obrambi),Seier, J. Dobelšek 3, Kavaš 7, Oštir, Sovič 1, L. Dobelšek 4, PrMlakar 3, Sirk, Gautchi, Rezniček, Blaževič, Golčar, Tamše, Harmandič 7 (3), Baškin 3. Sedemmetrovke: Celje PL 9 (8); Gorenje Velenje 4 (3). Izključitve: Celje PL 8 min., Gorenje Velenje 6 min. Vrstni red po 8. krogu: 1. Celje PL 51 (39), 2. Cimos Koper 49 (35), 3. Gorenje 48 (34), 4. Trimo 35 (30), 5. Gold Club 33 (30), 6. J. Ormož 24 (22). 9. kroga, sobota, 10. maja: Cimos Koper - Gorenje, J. Ormož - Celje PL, Trimo - Gold Club. Končnica za obstanek: 7. Prevent 31 (19), 8. Soovan 24 (15), 9. Knauf I. 23 818), 10. Rudar EJHV 18 (12), 11. SVIŠ PG 8 (8). Opoima-ba: v oklpeajih so točke iz rednega dela prvenjstva. 2. SNL, 22. krog Bela Krajina : Rudar Velenje 0 : 0 (0 : 0) Rudar: Safet Jahič, Kraljevič, Jeseničnik,, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, Kolsi, Korun (od 87. Mujakovič), Mujanovič (od 72. Prašnikar), Grbič, Šmon ( od 63. Omladič). Trener: Marijan Pušnik. Izključeni: Kraljevič (2. rumeni karton). Drugi izidi: Triglav Gorenjska - Krka 3 : 0 (2 :, 0), Mura 05 - Aluminij 2 :1 (1 . 09, Krško - Bonifika 1 : 3 (0 :1), Zavrč - Zagorje 0 : 2 (0 :1). 23. krog Rudar - Triglav Gorenjska 3 : 1 (2 : 0) Rudar: Safet Jahič, Rošer, Jeseničnik, Cipot, Sulejmanovič, Kolenc (od 83. Pokleka), Kolsi, Mujakovič, Mujanovič (od 61. Prašnikar), Grbič, Šmon (od 67. Vuka) . Trebner: Marijan Pušnik. Drugi izidi: Bonifika - Mura 05 3 : 0 (2 : 0), Zagorje - Krško 1 : 0 (0 : 0), Krka - Zavrč 0 : 5 (0 : 1), Aluminij -Bela krajina 0 : 1 (0 : 0). Strelci: 1 : 0 Cipot (4), 2 : 0 Mujanovič (24, 11 m), 3 : 0 Šmon (619, 3 : 1 Resnik (90). Vrstni red po 23. krogu: 1. Rudar 40 (56 : 27), 2. Bonifika 39 (39 : 212), 3. Bela krajina 39 (38 : 27), 4. Aluminij 35 (32 : 22), 5. Triglav Gorenjska 34, 6. Zagorje 30, 7. Mura 05 30, 8. Zavrč 27, 9. Krško 26, 10. Krka 17 (18 : 56). 24. krog: Rudar - Krka (sobota, 10. maja). 3. SNL - vzhod, 21. krog Šmartno - Trgovine Jager 4 : 3 (3:0) 1:0 Cizej (5), 2:0 Kompan (14), 3:0 Cizej (25), 4:0 Podbrežnik (47,11 m), 4:1 Habjan 55), 4:2 Kompan (62, a.g.), 4:3 Vranicar ( 6)8. 22-krog Koroška Dravograd -Šmartno 1928 6 : 1 (3 : 0) Vrstni red po 22. krogu: 1. Mladi upi Šentjur 48, 2. Šmartno 1928 37, 3. Tehnostroj Veržej 34, 4. Koroška Dravograd 32, 5. Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 29, 6. Malečnik 32, 7. Črenšovci 31, 8. Dravinja 29, 9. Stojnci 28, 10. Odranci 28, 11. Paloma 26, 12. Kovinar 23-krog: Šmartno - Stojnci, nedelja, 11. maja, ob 17.00. Štajerska liga, 21. krog Šoštanj : Zreče 0 : 3 (0:2) 22. krog Oplotnica : Šoštanj 0 : 5 (0 : 3) 0:1 Andrič (13), 0:2 Andrič (17.), 0:3 Bulajič (19.), 0:4 Redžič (65), 0:5 Andrič (84). Vrstni red po 22. krogu: 1. Simer Šam,pion 54, 2. Monss Claudius 47, 3. Gerečja vas 44, 4. Šoštanj 40, 5. Holermuos Ormož 39, 6. Zreče 35, 7. Podvinci 32, 8. Partizan Fram 31, 9. AHA-EMMI Bistrica 30, 11. GIC Gradanje Rogaška 24, 12. Šentilj -Jarenina 21, 13. Železničar Maribor 18, 14. Oplotnica 7. Jurjevanje po pohodniško Dnevi v tednu si bliskovito sledijo in kot bi trenil je pred nami spet - četrtek. Polni pričakovanj smo se tokrat s "Pohodniki" UNI 3 odpravili v smeri Bizeljskega, kjer je pred nedavnim brusila pete skupina krožka "Planinarjenje". Ampak tokrat sta bila "scenarij" in smer poti povsem drugačni! Pravzaprav smo se ustavili na obrobju krajinskega parka Kozjansko v Polju ob Sotli. Tu sta nas enako prijazno kot toplo sonce pričakala Velenjčana - zakonca Miha in Anica Macur. Njuno srce je ostalo tu, v domačih krajih, kamor se neznansko rada vračata. Delček te sreče, ki jo vsakič znova doživljata skupaj, sta želela podeliti tudi nam. In zelo jima je uspelo! Poleg toplega sprejema gostiteljev v centru naselja je našo pozornost pritegnil s cvetjem obdan križ, za njim pa se je bohotila cerkev sv. Nikolaja. Lep dan nas je nemudoma privabil na pot in že smo občudovali nežno valovito pokrajino, vso sveže zeleno in cvetočo. Z rahlim vzpenjanjem se je pogled širil vse tja do Boča, Donačke gore in čez hrvaško mejo, ki poteka po Sotli nedaleč stran. Lepo obdelani vinogradi so se bočili po pobočjih in se kopali v soncu. Kaj kmalu smo prispeli do čudovito razgledne vzpetine s prikupno "kapelo miru", kjer nas je čakalo presenečenje oz. "mizica pogrni se". In to dobesedno! V senci grmovja se je nahajala lepo pogrnjena miza s šopki španskega bezga ter spominčic in naenkrat so jim delali družbo pladnji peciva in ostalih dobrot. Sredi trate se je v ponvah nad plinskim gorilnikom naenkrat izpod spretnih rok Anice in Marije pojavilo cvrtje (jajčna jed z zelišči ali s slanino), značilna jed teh krajev ob času "jurjevan-ja", saj je ravno ta dan "Jurij peč zakuril". Po naužitju dobrot smo pot nadaljevali krožno po Lastniču in vseskozi zelo uživali, povzpeli pa smo se le 220 m. Ko smo sklenili krog "Poljske planinske poti", katere ?0 HRIBIH IN dolinah celotni avtor je že omenjeni gostitelj - za kar mu gre vsa pohvala - smo se z avtobusom odpeljali do mejnega prehoda s Hrvaško. Nevšečnost na meji bomo zamolčali, saj jih je na to temo že dovolj... Sprehodili smo se po parku in galeriji slovitega kiparja Antuna Augustinčiča v Klanjcu in vožnjo nadaljevali do Kumrovca. Tu nas je očarala lepota muzeja "Staro selo" z rojstno hišo maršala Tita. Vas je biser, saj je v njej ujet trenutek nekdanjega podeželskega življenja, ko so ljudje še živeli v sožitju z naravo. Naša generacija je še za "rep" ujela tovrsten način bivanja in tako smo z ogledovanjem uživali tudi v lastnih spominih. Po slovesu z enkratnima gostiteljema spet na slovenski strani smo se od njiju hvaležni poslovili, polni lepih in nepozabnih doživetij. Tudi na tem mestu - Prisrčna hvala! ■ Marija Lesjak PLANINE ŽE VABIJO: - sobota, 10. 5. : Lepi čeveljc: CELJSKA KOČA I. - PD Velenje, mladinski odsek- -nedelja, 11. 5. POHOD OD LIPE DO LIPE - PD Velenje, sekcija Topolšica. Gora Oljka je že nekaj let priljubljena točka tudi za prvomajska srečanja. Kljub slabim vremenskim obetom, je po ocenah najemnikov planinskega doma, tu družilo prijetno s koristnim blizu 1500 ljudi. Prišli so ne le iz bližnjih krajev, ampak praktično iz vse Slovenije . (tp) 18 KRONIKA ***£AS 8. maja 2008 30. aprila so v Sloveniji začele veljati spremembe Zakona o cestnem prometu, ki poleg občutno višjih kazni prinaša tudi nekatere druge spremembe, kot je na primer zaseg vozil v določenih pogojih, in obvezno pridrževanje voznika, ki je zaloten pri prekršku pod vplivom alkohola nad 0,52 mg/l (1,10 g/kg) oziroma nad 0,39 mg/l (0,80 g/kg) za voznike začetnike in tiste voznike, ki morajo imeti negativen rezultat. Pridržanje od 6 do 12 ur pa je odslej obvezno tudi za vse tiste, ki odklonijo preizkus alkoholiziranosti oziroma strokovni pregled. Še isto noč, ko so spremembe začele veljati, so bili na Celjskem pridržani trije vozniki. Če bo voznik v naselju prekoračil hitrost za 20 do 30 km/h, bo kazen 500 evrov, kar enkrat več za tiste, ki bodo v naselju hitrost prekoračili za več kot 30 km/h, s tem da se je povečalo tudi število kazenskih točk. Prekoračitev omejitve hitrosti na avtocesti od 30 do vključno 40 km/h bo pomenila 150 evrov kazni in 3 kazenske točke. Enaka kazen čaka voznika, ki bo napihal do vključno 0,24 mg/l (0,50 g/kg) alkohola v izdihanem zraku; več kot 0,52 mg/l (1,10 g/kg) pa pomeni 800 evrov kazni in 10 kazenskih točk. Policisti so začeli ukrepati že kar takoj po polnoči, ko so stopila v veljavo nova pravila. V Velenju so zadržali voznika osebnega avtomobila, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal več kot 0,52 mg/l izdihanega zraka; naslednjo noč še enega "takega" in potem še enega ... V treh prometnih nesrečah poškodovani trije motoristi Šoštanj, Velenje, Žalec, 27. aprila - V enem dnevu, v nedeljo, so se na območju pripetile tri prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi motoristi. Vse tri so se končale s hudimi poškodbami teh. Prva se je zgodila ob 10. uri na Cankarjevi cesti v Šoštanju. 24-let-ni voznik osebnega avtomobila je vozil po dovozni cesti iz smeri stanovanjskega bloka proti Cankarjevi cesti. Ko je pripeljal do križišča, je zavil desno na Cankarjevo cesto in pri tem izsilil prednost 61-letnemu vozniku motornega kolesa, ki je pravilno pripeljal iz smeri Kajuhove ceste. V trčenju se je voznik motornega kolesa hudo telesno poškodoval. Druga prometna nesreča s hudo telesno poškodbo se je zgodila v Velenju ob 11.38 na glavni cesti zunaj naselja Paka pri Velenju. 27-letni voznik motornega kolesa je vozil po glavni cesti iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. Zunaj naselja Paka je v desnem ovinku zapeljal na nasprotnosmerno vozišče in čelno trčil v nasproti vozeč osebni avto, ki ga je vozil 30-letni voznik. V trčenju se je motorist hudo poškodoval. Tretja huda nesreča to nedeljo se je zgodila ob 12.48 na regionalni cesti zunaj naselja Žalec. 51-letna voznica osebnega avtomobila je vozila po regionalni cesti iz smeri Petrovč proti Šempetru. Pri odcepu za bencinski servis je z vozilom zapeljala na prometni pas za zavijanje levo in pričela zavijati levo. V tistem je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 17-letni voznik motornega kolesa, ki se je trčenju z voznico skušal izogniti tako, da je zavil v desno, pri tem pa je s spodnjim desnim delom motorja trčil v robnik in padel po vozišču. Pri trčenju se je motorist hudo poškodoval. Niti gasilska vozila niso več varna Gomilsko, 27. aprila - Tudi gasilska vozila, s katerimi gasilci rešujejo življenja in premoženje ljudi, pred nepridipravi niso več varna. Neznani objestnež se je v noči na nedeljo znesel nad gasilskim vozilom, parkiranim pred gasilskim domom na Gomilskem. Na vozilu je razbil vetrobransko steklo in stekla na vzvratnih ogledalih ter zlomil brisalce in s tem gasilsko društvo oškodoval za okoli 1.000 Odnesel 22 telefonov Šempeter, 28. aprila - V ponedeljek ponoči je bilo vlomljeno v trgovino v Šempetru. Vlomilec je odnesel 22 telefonov, prenosni računalnik in digitalni fotoaparat. Lastniku je povzročil za dobrih 8.000 MINERVAŽALEC, d.d. predelava plastike in kovin - Ložnica pri Žalcu 37 - 3310 Žalec tel.: +386 (0)3 71 36 200 - fax: +386 (0)3 71 36 288 E-mail: uprava@minerva.si - http://www.minerva.si SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI 35% DO ^ ^ /U POPUSTA NA BLAGO II. KVALITETE IZ NAŠE LASTNE PROIZVODNJE evrov gmotne škode. S ceste v drevo Prebold, 2. maja - V nesreči, ki se je zgodila v petek na lokalni cesti zunaj naselja Šešče v Preboldu, se je hudo poškodoval 33-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po lokalni cesti iz smeri Griž. Zunaj naselja Šešče je v ostrem levem nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in trčil v večje drevo. Voznik je po trčenju hudo poškodovan ostal ukleščen v vozilu, iz zvite pločevine so ga rešili gasilci. Med prehitevanjem izgubil oblast nad vozilom Parižlje, 3. maja - V soboto popoldne je 26-letni voznik osebnega avtomobila vozil po regionalni cesti iz smeri Braslovč proti Parižljam. Zunaj naselja Parižlje je med prehitevanjem pred njim vozečega avtomobila izgubil oblast nad vozilom in trčil v drog javne razsvetljave. Hudo poškodovanega so iz vozila rešili gasilci. Vlom v poslovni objekt Mozirje, 4. maja - V prazničnih dneh je bilo na območju Mozirja vlomljeno v poslovni objekt. Lastnik pogreša dva računalnika z monitorjem in procesor. Škodo ocenjuje na dobrih 10.000 evrov. Za tatove in vlomilce ni bilo praznikov Velenje, 29. aprila - V torek popoldne je neznanec, mlajši moški, starejši nakupovalki v trgovini Eurospin na Goriški cesti iz torbice, ki jo je imela obešeno na nakupovalnem vozičku, vzel denarnico in zbežal iz trgovine. Naku-povalka je imela v denarnici manjšo vsoto denarja, osebne dokumente in bančne kartice. Na delovišču v Lokovici je storilec z delovnega stroja vzel izkopno žlico. V sredo, 30. aprila, je bilo vlom- ljeno v brunarico last Turističnega društva Ravne pri Šoštanju, postavljeno na prireditvenem prostoru. Nepridiprav je odnesel več reklamnih predpasnikov črne barve z napisom Zgradbi ga, več plastenk brezalkoholne pijače in več kosov odpiračev za steklenice. Ponoči pa so policisti po klicu oškodovanca prijeli mlajšega moškega, ki je na zasebnem parkirnem prostoru v Črnovi iz tovornega vozila iztočil okoli 300 litrov goriva. V petek, 2. maja, so obravnavali tri vlome v hišice vrtnega naselja Kunta Kinte na Koroški cesti v Velenju. Storilec je iz enega vzel gorsko kolo, iz drugega platoje pivca, iz tretjega pa ničesar. V soboto, 3. maja, je prišlo do poskusa vloma v osebni avto, parkiran v podzemni garaži na Kardeljevem trgu. Na Prešernovi cesti pa se je vlomilec lotil dveh službenih osebnih avtomobilov. Iz njih je neznanec odnesel enaka avtora-dia s predvajalnikom. Tudi naslednje popoldne ni šlo brez vloma v avto. Tokrat pri prodajnem centru Interspar v Šaleku. Vlomilec je odnesel avtoradio. V ponedeljek, 5. maja, pa so policisti obravnavali vlom v lokal Bar Šalek. Storilec je vzel menjalni denar, dnevni izkupiček in več škatlic cigaret. Kolesar v pešca Šmartno ob Paki, 4. maja - V nedeljo popoldan je prišlo do nesreče na dovozni cesti ob železniški progi v Šmartnem ob Paki. Kolesar se je izogibal udarne jame in zaradi vožnje preblizu desnega roba s telesom trčil v starejšega pešca. Pri tem sta oba padla. Kolesar je ostal nepoškodovan, pešec pa je utrpel hude telesne poškodbe. Odnesel večjo količino sončnih očal Šempeter, 5. maja - Policisti so v torek dopoldne obravnavali vlom v Optiko v Šempetru. Neznanec je odnesel večjo količino sončnih očal in lastnici povzročil za dobrih 16.000 evrov škode. Streznitev Piše: Adil Huselja Na začetek veljave novele zakona o varnosti v cestnem prometu so pristojne institucije že dolgo opozarjale. Premalo ali preveč, (nestrokovno, (ne)vsiljivo, (ne)učinkovito? Odgovori so lahko različni, a prepričan sem, da je "novica " prišla do vseh, ki se kakorkoli premikamo po cestah. Osebno se mi zdi, da je bila tokratna kampanja dobra, da so uporabili vsa možna sredstva. Tudi slogan "zakon omejuje, da varuje" je zelo jasno sporočilo vsem udeležencem v prometu. A očitno, ne vsem. To potrjuje število (kar 51) pridržanih voznikov, ki so jih v prvih dveh nočeh (od začetka veljave novega zakona) pridržali, ker so jim namerili več kot 0,52 miligrama alkohola v izdihanem zraku. Ali je to mogoče? Po številnih strokovnih predstavitvah o novostih novele v medijih, jasnih in na momente celo krutih sporočilih TVspotov o prometnih nesrečah, v katerih so ljudje izgubili življenja, po opozorilih in "grožnjah" o višjih globah za prometne prekrške si tega predlagatelji zakona zagotovo niso predstavljali. "Šok terapija" z novim zakonom in predvsem ostrejšim in "dražjim" kaznovanjem očitno ni preživela enega dneva. Upam, da so članki v medijih, ponovna opozorila strokovnjakov s področja cestnega prometa in predvsem policistov dokončno "zbu-dili"preostanek ljudstva, ki še ni slišalo za nove določbe. Upam. Upam zato, ker si želim, da bi na naših cestah umrlo čim manj ljudi. In ne samo umrlo, da bi se na naših cestah zgodilo čim manj nesreč. Ker vsaka nesreča povzroči veliko strahu in nevšečnosti, pa tudi če se ukrivi ali zlomi le pločevina. In število prometnih nesreč vpliva na naš občutek varnosti na cesti, ki ga najbolje čutimo, ko ga izgubimo, ali zaznamo, da ga nimamo. A upam tudi, da ne bo ostalo zgolj pri represiji, ker bo učinek podoben kot pri dosedanjih spremembah zakona, ko se je prometna varnost v prvih mesecih izboljšala, potem pa je bilo vse po starem. Ce se zdaj vsi "zgražamo" nad nemoralno visokimi globami, jih bomo v nekaj mesecih zagotovo sprejeli za svoje in tako kot cene v evrih sprejeli za svoje. Ce bo država (zopet) le od policije pričakovala, da bo ustvarila in vzdrževala red na cestah, se ne bo dobro končalo ne za prometno varnost ne za njeno javno podobo. Kajti policija ima poleg prometa tudi veliko drugih nalog, poleg tistih klasičnih za zagotavljanje varnosti državljanov in njihovega premoženja, bo morala v tem in prihodnjem mesecu opraviti veliko nalog povezanih s predsedovanjem Evropski uniji. In čeprav je velik del (zopet) na plečih policije, je to v določeni meri dobro, saj so policisti končno dobili instrumente za odstranitev vinjenih voznikov in najbolj vztrajnih in nevarnih "prekrškarjev" s ceste. Seveda, država bi morala odločnost pokazati tudi na drugih področjih, od vzgoje in izobraževanja otrok, mladostnikov in kandidatov za voznike do nadzora na cestni infrastrukturi in področjih, ki so tesno povezana s cestnim prometom. Samostojno in v sodelovanju z drugimi subjekti bi morali pripraviti paleto preventivnih in izobraževalnih aktivnosti za vse udeležence v prometu. In najbolj pomembno je, da bi morale vse pristojne institucije delovati usklajeno. Vsaka na svojem področju, z vso ostrino in odločenostjo. Seveda, če bi tako delovali, to še ne bi pomenilo zagotovila, a vendarle, to so zadeve, ki so dolgoročne in zato ni mogoče pričakovati rezultatov v enem tednu, mesecu ali letu. A v tej igri ne igrajo le država in njene institucije, v njej tudi mi (lahko) sodelujemo. Vsakodnevno se pojavljamo v različnih vlogah. Kot "normalni" vozniki, ki spoštujejo prometne predpise zaradi svoje in varnosti drugih udeležencev. Kot kršitelji, ki ne plačujejo zgolj glob, ampak tudi ogrožajo druge in so potencialni kandidati, da dobijo vlogo storilcev ali žrtev kaznivih dejanj, povezanih s prometno varnostjo. In kdor bo imel v krvi več kot 1,1 promila alkohola, bo (končno) lahko odigral vlogo nevarnega zločinca. Zato na koncu ostane grenko spoznanje, zaradi katerega ne moremo kriviti ne ministra za promet ali notranje zadeve in ne policistov. Namreč, vloge izbiramo sami. Odločitev o izbiri vloge je stvar vsakega posameznika, kajti stopalko za plin pritiskamo sami. Udaril znanca V sredo, 30. aprila popoldan, je pred stanovanjskim blokom na Tomšičevi v Velenju mlajši moški med prepirom udaril znanca. S kraja je odšel pred prihodom policistov. Plačilni nalog bo prejel naknadno. Preglasno kresovanje V sredo, 30. aprila ponoči so policisti zaradi predvajanja (pre)glasne glasbe dvakrat posredovali na kresovanju pred gostiščem Iz policistove beležke Livada v Bevčah. Prvič so odgovorno osebo opozorili, drugič pa ji izdali plačilni nalog. Obenem so obravnavali še prijavo obiskovalke prireditve, ki jo je udaril moški. Policisti v dežurni ambulanti Policisti so šli 30. aprila v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje. Tam je zdravniško pomoč iskala ženska, ki jo je to noč na parkirišču pred OŠ Gorica udaril nez- nan moški, ko se je vmešala v pretep med dvema. Kršitelja policisti še ugotavljajo. Prijavil, da ga je ugriznil pes V četrtek, 1. maja ponoči, naj bi pred lokalom v Rdeči dvorani na Šaleški cesti v Velenju moškega ugriznil pes, a so policisti hitro ugotovili, da njegove navedbe niso resnične, saj se je s prijavo hotel maščevati znancu, lastniku psa. Prijavljitelj pa se je nepodobno vedel tudi do policistov, zato si je prislužil plačilni nalog. UTRIP hU oros kon Oven od 21.3. do 20.4. Maj je bil za vas vedno eden najlepših mesecev, letos pa, kot kaže, ne bo tako. S partnerjem sta se precej odtujila. Kljub temu, da se sploh vi zelo trudite zgladiti odnos, si imata vsak dan manj povedati. Po svoje partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Vsak neuspeh ga vrže iz tira, v zadnjem času pa jih je bilo kar nekaj. Po drugi strani pa veste, da že nekaj časa sanjarite o drugem. A kaj več od tega ne upate storiti. Preveč sanjarjenja lahko škodi, zato bodite previdni, da ne bo padec iz oblakov na realna tla pretrd. Bik od 21.4. do 21.5. Že nekaj časa si niste čisto na jasnem z vašimi čustvi. V družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se zelo dobro počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj, pa ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misli. Morda tudi zato, ker podobno razmišljata, se smejita podobnim stvarem in vaju tudi zanimajo podobne reči. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej ne upa narediti nihče. Morda pa samo še ni bilo prave priložnosti. Dajte času čas, če je kaj na tem, se bo že kmalu izkazalo. Z denarjem ravnajte previdno! Dvojčka od 22.5 do 21.6. Zadnji čas je, da se odločite, kdo so tisti, ki jih sploh še želite med svojimi prijatelji. Kar nekaj razočaranj so vam pripravili tisti, ki ste jim slepo zaupali. Še najhuje pa je, da ste zelo dobro varovano skrivnost v dobri veri zaupali nekomu, ki je obljubil, da bo molčal in pomagal. Pa ne bo. Ampak vam bo pripravil celo zmedo s tem, ko bo povedal naprej in še malce dodal. Popoprana zgodba bo imela posledice, žal. Kako jih boste gasili, je odvisno od vas samih. Vsekakor bi bilo dobro, če bi čim manj razlagali in čim hitreje ukrepali. Partner bo vsak dan manj razumevajoč. Nič čudnega, kajne? Rak od 22.6. do 22.7. Na zunaj boste še naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da nekaj v vašem življenju ni tako kot bi moralo biti. Res vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Kar se čustvenega življenja tiče, bo nežnih trenutkov v dvoje bolj malo. Čisto po vaši krivdi! Lev od 23.7. do 22.8. Nabrali ste si veliko energije, saj ste si privoščili dolge praznično obarvane počitnice. Čeprav ste jih po svoje preživeli zelo delavno, vam to ni bilo težko, saj ste delali stvari, ki vas res veselijo. In pri katerih nizate uspeh za uspehom, ki tudi tokrat ni zaostal. Veselite se novih izzivov, ki vam jih bo navrgel že jutrišnji dan, stopnjevali pa se bodo v naslednjih dneh. Pri tem pazite, koliko si lahko naložite, saj vas bo potrebovala tudi družina. Težko bo uskladiti vse želje, a ob dobrem razumevanju s partnerjem bosta uspela uskladiti tudi do. Ja, pomlad je res v zraku. Devica od 23.8. do 22.9. Veselili se boste vsakega dne posebej, sploh, ker bo delo, ki vam res ni bilo najbolj všeč, kmalu za vami. Tudi sicer vas bo življenje razvajalo z dobrimi novicami. Še najbolj veseli boste novice, povezane z vašo družino. Tudi zato, ker veste, da bo prinesla nemalo pozitivnih sprememb v življenje vseh vas. Kar se denarja tiče, se vam ne bo izšlo po željah in načrtih. Ker pa imate v takih primerih vedno pripravljen plan b, ga boste imeli tudi tokrat. In tako se bo na koncu vseeno dobro izteklo. Počutje? Vsak dan bo boljše. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Veliko boste pričakovali od naslednjih dni. Pa ne, ker bi si to samo želeli, ampak ker je dobro tudi kazalo. Tokrat vas bo razočaral dober znanec, ki ste ga imeli celo za prijatelja. K sreči imate tudi teh kar nekaj, zato boste situacijo znali rešiti v vašem stilu, brez pompa in javnega pranja umazanega perila. Še sami boste presenečeni nad odzivi sorodnikov in znancev, pa tega ne boste pokazali. Zdravje vam bo te dni odlično služilo, za dobro voljo pa bo poskrbela oseba, ki jo zaenkrat le rahlo opazujete. Kmalu boste z njo preživeli več časa. In v tem izjemno uživali. Škorpijon od 23.10. do 22.11. Končno se bo vse izteklo tako kotsi že dolgo želite. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le z najbližjimi. Da je življenje res lepo, boste spoznali ob koncu tega tedna . Dogodek bo prav poseben, zato ne bo nič čudno, če boste vidno nervozni. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega še ne bo. Sicer pa vas predobro pozna, da bi kaj pridigal. Raje vam bo priskočil na pomoč, ko bo začutil, da si jo želite. Saj veste, da je zlata vreden, kajne? Strelec od 23.11. do 21.12. Nikar ne mislite, da bo vse tisto, kar vam ne paše, hitro minilo. Ne bo, tudi zato, ker vi ne boste in ne boste mogli najti razlogov za boljše počutje in dobro voljo. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve. Vprašajte se raje, kaj je resnično krivo za nezadovoljstvo v vašem življenju. In tudi, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih. Potem pa se korak za korakom lotite dela! Kozorog od 22.12. do 20.1. Maj bo letos precej naporen mesec. Vsem težavam pri delu boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Prav nič hudega ne bo, če boste zaprosili za pomoč in priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti. Nekomu boste s tem postali celo veliko bolj simpatični. Pazite pa, da ne bo tisti, ki vam že nekaj časa gleda pod prste, vsega obrnil proti vam in v lastno korist. Da vsi ljudje niso vredni vašega zanimanja, pa tako dobro veste. Ljubezen? Kljub maju ne bo ravno najboljše. Vsaj do polovice meseca ne kaže na kakšne spremembe. Vodnar od 21.1. do 19.2. Kar ne boste se znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli. Vsi okoli vas bodo uživali v naravi, športu, majskih opravilih, rožicah... Vam pa se bo vse zdelo brez pomena. Ni kaj, malodušje vas letos noče zapustiti, verjetno tudi zato, ker nimate prave motivacije. Kaj, ko bi si končno priznali, da ste vredni ljubezni in da vam tega nihče ne bo pokazal, če se ne boste imeli radi tudi sami? Pri tem bo najtežje, da se odločite med dvema, ki vam mešata misli in glavo. Ostati pri tem, kar imate in je sigurno, ali poskusiti novo, pa ne veste kaj bi vam prineslo? Večna dilema. Odločitev ne bo lahka, pustite jo raje, da še malo zori. Da vam ne bo kasneje žal. Ribi od 20.2. do 20.3. Končno se vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. Ne le, da boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan boljše. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako največji korak naprej. Da ga ne potrebujete vedno ob sebi, tako že veste, dolgo pa tudi ne zdržite brez njega. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate. Tokrat bodo pohvale, ki jih boste dobivali, iskrene. Tu in tam se vseeno ugriznite v jezik. Nagradna križanka Champion IBtr^r. SINOVA ŽENA UBOJ, UMOR TIRANA INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA SKRAJNI KONEC POLOTOKA AZIJSKO GOVEDO, GOVEJA GAZELA ROMUNSKA TELOVAD- KA-SIMONA UTRIP SRCA ALI ARTERIJE REDKO ŽENSKO IME VOTLINA, JAMA (ZAST.) AVSTRIJSKA POROČEVAL. AGENCIJA KOS DEBLA, ČOK VISOKA IGRALNA KARTA K NIMFA, PARISOVA LJUBICA SLAPU PODOB. IZSTOPAJOČA . STENA ^ N STRAST, GOREČA SLA GLAVNO MESTO TURČIJE SLOVENSKI IGRALEC-PRIMOŽ MADŽARSKA POVRŠIN. MERA KRAVICA, ICIKA, TELIČKA (NAR.) MESTO NA JAPON. OTOKI KJUëU AMADO NERVO ULIČNA PRODAJNA HIŠICA PRIPOVEDOVALEC, PRIPOVEDNIK BIBLIJSKA MARIJINA MATI Trgovina Champion Nakupovalni center Velenje -kletna etaža, Kidričeva 2 T: 03 898 46 20 www.champion.si Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in v soboto od 9. - 13. ure. Obiščite nas v trgovini za športnike vseh generacij! Ženska kolekcija za letošnjo pomlad vas vabi z raznovrstnimi živimi barvami in modeli - od klasičnih trenirk do modnih daljših jopic ter majic in pajkic za kombinacijo. Tudi moški bodo letos vidni, saj je na izbiro veliko svetlih barv, ne manjka pa tudi klasičnih modelov majic, polo majic in hlač. Ne spreglejte Championove kolekcije za otroke - oblečemo vse od najmlajših, ki še niso dopolnili prvega leta starosti, pa do zahtevnih najstnikov in najstnic, ki bodo med kompleti, oblekami in puloverji gotovo našli kaj zase - in to v svoji najljubši barvi. Dodatki v obliki torbic in nahrbtnikov so barvno usklajeni s kolekcijami in zaokrožijo vašo celostno podobo. Ob prvem nakupu si zagotovite tudi Cham-pionovo člansko kartico, s katero boste kupovali ceneje! Ko pa boste ostali brez ideje za darilo, podarite Championov bon, ki ga je mogoče vnovčiti v vseh Cham-pionovih trgovinah v Sloveniji. Se vidimo v Championu! Rešeno križanko pošljite najkasneje do 19. maja na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Champion«. Izžrebali bomo tri nagrade: dva Cham-pionova darilna bona v vrednosti 25 evr in torbica Champion. □ GOZDARSKI VITLI mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do 80kN (od 31 do 81) I NOVO VITL0 40H pro (4t) - 50H pro(5t) -širina deske 41-1500 mm 51-1600 mm - manjša hitrost žične vrvi -veliko prestavno razmerje - ojačana deska □ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 713 1410, ¡nfo@uniforest.si n i ko L i sami 107,8; Zgodilo se je ^ od 9. do 15. maja • • • - 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je v zdraviliški menzi v Topolši-ci nemški generalpolkovnik Alexander Lohr, komandant armadne skupine E in komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad; - 9. maja 1945 ob 00.01 po srednjeevropskem času je začela veljati popolna kapitulacija Nemčije; Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija so bile med vojno zaveznice, a so se že med vojno začela njihova mnenja o tem, kakšna naj bo prihodnost Nemčije in vzhodne Evrope, močno razlikovati, kar je prive- dlo do blokovske delitve sveta in t. i. hladne vojne; - štab 4. operativne cone je 9. maja 1945 postavil komando mesta Šoštanj, ki je bila pristojna za Šaleško in Mislinjsko dolino; - 10. maja 1945 je bil v Šoštanju velik shod oziroma miting ob osvoboditvi; - 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150. letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka; - 12. maja 1982 so velenjske roko-metašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvo-ligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; - 13. maja 1717 se je na Dunaju rodila avstrijska cesarica Marija Motiv iz Rdeče dvorane (arhiv Muzeja Velenje) Terezija, ki je v času svojega vladanja pustila močan pečat tudi v naših krajih; - na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989, v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolšice; Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; - 14. in 15. maja 1981 je bil v Velenju na obisku Jose Luis Lopez Bulle, generalni sekretar delavskih komisij Katalonije; -15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič 2G TV SPORED ""HAS 8. maja 2008 ČETRTEK, S. maja TV SLO (T 06.15 Odmevi 07.00 Mladinski pihalni orkester Viva 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ana z zelene domačije, 18/26 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Pred ni ki, dok. nan. 10.20 V dotiku z vodo, 7/26 10.50 Izbrano poglavje, pogov. 11.40 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Začnimo znova, 29/35 13.45 Piramida 15.00 Poro či la 15.10 Mostovi 15.40 Volkovi, čarovnice in velikani, 1/3 16.05 Ups!, igrani film 16.20 Enajsta šola 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse!, risanka 18.45 Rjavi medvedek, risanka 18.55 Vre me 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Partizanska bolnišnica Franja, human. pri redi tev 21.05 Tednik 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.05 Osmi dan 23.40 Dober umor, ang. tv film 01.20 50 let televizije: tv dnevnik 8. 5. 1990 01.45 Duhov ni utrip 02.00 Dnev nik 02.35 Dnev nik zamej ske tv 03.00 Info ka nal TV SLO 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.30 Tv pro da ja 09.00 Zabav ni info ka nal 10.30 Tv pro da ja 11.00 Otroški infokanal 12.00 Zabav ni info ka nal 13.10 Tv pro da ja 13.40 Tar ča 15.10 Globus 15.40 50 let tele vi zije: tv dnev nik 8. 5. 1990 16.05 Prvi in dru gi 16.25 Evrop ski maga zin 16.55 Poma gaj mo si 17.25 Mosto vi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Pri mor ska kro ni ka 19.00 Z glas bo in s ple som... 19.30 Zapoj te z nami 20.00 Pesem Evrovi zije 2008: pred stavi tev pes mi 21.20 Pod rušo, 1/12 22.15 Ukradena srca, am. film 23.50 Kuka vi ca, rus ki film 01.30 Zabav ni info ka nal POP 06.35 24 ur, ponovitev 07.35 Praz go do vin ski safa ri, dokum. serija 08.35 Srce, ki odpu šča, nad. 09.30 Ukradena sreča, nad. 10.25 Tv pro da ja 10.55 Raz igra ni par, nad. 11.50 Sladka skrivnost, nad. 12.45 Tv pro da ja 13.15 Monk, nan. 14.05 Oprah show 15.00 Raz igra ni par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpu šča, nad. 18.00 Sladka skrivnost 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.45 Na kraju zločina, nan. 22.40 24 ur zvečer 23.00 Urgen ca, nan. 23.50 Seks v mes tu, nan. 00.25 Na kra ju zlo či na, nan. 01.15 24 ur, ponovitev 02.15 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; plesni koraki; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gostje: skupina Billysi 12.20 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna odda ja, pono vi tev 19.15 Vide os pot dne va 19.15 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku: pri dr. Evgenu Dervariču, dokumen. oddaja 20.50 Regi o nal ne novi ce 3 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu 21.30 Estrada, kontaktna glasb. odd. 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Vide ostra ni, obvesti la TV SLO fl 06.15 Odmevi 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poro či la 09.05 Trije prašički, 11. del 09.30 Oble ka, lutk. nan. 09.55 Ups!, igra ni film 10.05 Enaj sta šola 10.40 Jas no in glas no 11.25 Osmi dan 11.55 Slovenija, obljubljena dežela? 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Duhov ni utrip 13.40 Rož ma rin ka in Timijan ka, 6/8 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi 15.40 Kaj govoriš? - so vakeres? 15.50 Fifi in cvetličniki, risanka 16.00 Iz popot ne torbe: turisti obi ščejo ovce 16.15 Fifi in cvetličniki, risanka 16.25 Sta rost je roken rol, 5/10 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Poseb na ponu dba 17.35 Tv pogled 17.45 Roj stvo demo kra cije, 2/2 18.40 Brenč in cvetka, risanka 18.45 Tin ček, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Zač ni mo zno va, 30/35 20.30 Na zdravje! 22.00 Odme vi, Evro pa. si, šport, vre me 23.10 Polnočni klub 00.25 50 let tele vi zije: tv dnev nik 9. 5. 1990 00.50 Atene - rojstvo demokracije, 2/2 01.40 Dnev nik, pono vi tev 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.35 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 07.25 Tv pro da ja 07.55 Žogarija, 2/10 08.25 Glas nik, odda ja tv Mari bor 08.50 Pisa ve 09.15 Evrop ski maga zin 09.45 Par ti zan ska bol niš ni ca Fra nja, human. pri r. 11.00 Počastitev dneva Evrope, pre nos iz držav ne ga zbo ra 12.40 Callasova in Onassis, 2/2 14.20 50 let tele vi zije: tv dnev nik 9. 5. 1990 14.40 Pri mor ski mozaik 15.10 Študentska 15.30 Zdaj!, odda ja za raz gi ba no življe nje 16.00 Ep v kajakih in kanujih na divjih vodah, ekip no, pre nos 18.00 Dnev nik tv Mari bor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Pri mor ska kro ni ka 18.55 Kristina Remškar, ponovitev 20.00 Pustolovka, 2/6 20.55 Bram in Alice, 8/9 21.15 Hendrix, am. film 22.55 Avdicija, kanad. film 00.40 Huff, 2/13 01.40 Zabav ni info ka nal POP 06.45 24 ur 07.45 Tre nja 09.30 Srce, ki odpu šča, nad. 10.25 Tv pro da ja 10.55 Ukra de na sre ča, nad. 11.50 Slad ka skriv nost, nad. 12.45 Tv pro da ja 13.15 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Raz igra ni par, nad. 15.55 Ukra de na sre ča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpu šča, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24 ur 20.00 Indi a na Jones in tem pelj smr ti, am. film 22.00 Pod lupo pra vi ce, 12. del 22.55 24 ur zvečer 23.15 Črna dalija, am. film 01.20 Vse ve di, nan. 01.55 24 ur, pono vi tev 02.55 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Na obisku: pri dr. Evgenu Dervariču, ponovitev 11.20 Vabimo k ogledu 11.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.44 Pravljica: Rezka premaga led, otroš ka odda ja za naj mlaj še 18.55 Vide os pot dne va 19.00 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, oddaja z narod no za bav no glas bo, gostje: ansambel Vasovalci 21.15 Regi o nal ne novi ce 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Vide os pot dne va 21.30 Jesen življenja, oddaja za 3. življensko obdobje 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Vide ostra ni, obves ti la SOBOTA, 1G. maja TV SLO fî 06.40 Evropa.si 07.00 Zgodbe iz i 07.30 Risanka 07.40 Hribi, 4/5 08.00 Jaz sem poletni dan na vrtu, 4/5 08.10 Male sive celi ce, kviz 08.55 Sejalci besed: Tone Seliškar, 5/5 09.15 Cvetka in Marjetka, finski film 10.30 Dan družin, prenos iz Celja 12.00 Tednik 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Tek ma, debat na odd. za mla de 14.05 Ups!, igrani film 14.20 Šerif je naš!, am. film 15.55 Sobot no popold ne 16.00 O živalih in l 16.15 Labirint 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.15 Oza re 17.20 Sobot no popold ne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popol na dru ži na 18.05 Z Damijanom 18.40 Din ko pod krin ko, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Pra vi biz nis, 4. del 20.55 Šču ke pa ni, šču ke pa ne, 4/7 22.00 Poro či la, šport, vre me 22.30 Hri-bar 23.35 Rim, 12/12 00.30 Zbi ral ka, franc. film 01.50 50 let tele vi zije: tv dnev nik 10. 5. 1990 02.05 Dnev nik 02.25 Dnev nik zamej ske tv 02.50 Info ka nal TV SLO 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Tv prodaja 07.30 Sko zi čas 07.40 50 let televizije: tv dnevnik 10. 5. 1990 07.55 Pogovor s predsednikom države 08.55 Tarča 10.30 Primorski mozaik 11.00 Študentska 11.20 Z glavo na zabavo, 7. oddaja 11.45 Absa lo no va skriv nost, 18/24 12.15 Pusto lov ka, 2/6 13.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.05 Tv pro da ja 14.35 Pozdravljen Peking, 3. del 15.10 EP v kajakih in kanujih na divjih vodah, pre nos 16.10 EP v gim nas ti ki, ekip no, vklju či tev v pre nos 17.00 SP v gorskem kolesarstvu, pren. 18.10 Rokomet (M), tekma lige Mik, Cimos Koper - Gorenje, prenos 20.00 Sanjska usoda Amelie Poulain, franc. film 22.00 Ble šči ca, odda ja o modi 22.30 Odšte va nje do pes mi Evrovizije, 2. del 22.50 Alpe, Dona va, Jad ran 23.20 Sobot no popold ne 01.35 Strelice nasprotne usode, 11/12 02.30 Zabav ni info ka nal POP 07.30 Tv pro da ja 08.00 Na dre ve su smo doma, ris. ser. 08.30 Med ved Rupert, ris. serija 08.40 Rori, dirkal nik, ris. serija 08.50 Kopal čki, ris. serija 09.00 Jagodka, ris. serija 09.25 Winx klub, ris. serija 09.50 Bratz, ris. serija 10.15 Ninja želve, ris. serija 10.40 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. 11.05 Ed in Eppa, ris. serija 11.25 Pojedina morskih psov, dokum. 12.25 Živalski velikani, dokum. odd. 12.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Tur čije 14.05 Naj bolj nori vide o pos net ki, zabav. oddaja 14.35 Popravljena krivica, nan. 15.30 As ti tud not padu?! 17.15 Beet ho ven 3, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.05 50 prvih poljubov, am. film 22.45 Beg iz zapo ra, am. nan. 23.40 13 pogovorov o eni stvari, am. film 01.30 24 ur 02.30 Noč na pano ra ma © 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja, pon. 09.40 Vabi mo k ogle du 09.45 Rez ka pre ma ga led, otroš ka odda ja za naj mlaj še 09.55 Videospot dneva 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, pon. 18.40 Duhov ni vre lec: Peter Les ko var, žup nik v žup niji sv. Elizabete v Slovenj Gradcu 18.50 Cinema paradiso, oddaja o filmu 19.20 Videospot dneva 19.25 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 1649. VTV magazin, regionalni - infor ma tiv ni pro gram 20.25 Kul tu ra, infor ma tiv na odda ja 20.30 Življenje uhaja iz kontrole, dokumentarna oddaja 22.05 Vabi mo k ogle du 22.10 Odpr ta tema, pono vi tev 23.10 Vabi mo k ogle du 23.15 Videospot dneva 23.20 Vide os tra ni, obvesti la NEDE LJA, 11. maja tv slo rr 07.00 Živ žav 09.25 Umko, 1. oddaja 10.20 Žogarija, 3/10 10.50 Pri sluh ni mo tiši ni 11.20 Oza re 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.10 Na zdravje! 14.25 Fina gospa, 13/40 14.55 Samo bedaki in konji, 13/45 15.30 NLP, razved. oddaja sle di 5 minut sla ve 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jer ma nom 15.45 Glas be ni dvo boj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport 16.30 Oglasni blok z Roryjem Mcgrat hom, 6. del 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.15 NLP, razved. oddaja 17.20 Družabna 17.45 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Zvezde pojejo 21.25 Ivan Oman, kmet iz Zminca, dokum. por tret 22.15 ARS 360 22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Mandžurski kandidat, am. film 01.05 50 lettelevizije: tv dnevnik 11. 5. 1990 01.30 Dnev nik 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.20 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.35 Tv pro da ja 08.05 Sko zi čas 08.15 50 lettelevizije: tv dnevnik 11. 5. 1990 08.40 Globus 09.10 Poma gaj mo si 09.40 37. tekmovanje mladih glasb. republike Slovenije, 1/4 10.10 Zapoj te z nami 10.30 SP v ves la nju, pre no iz Muen che na 11.35 Življenje s kiti, 2/2 12.00 Alpe, Donava, Jadran 12.30 Tekma, debatna oddaja za mla de 13.25 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 13.55 EP v gimnastiki, orodja, prenos 17.45 EP v kajakih in kanujih na divjih vodah, pos ne tek 18.45 SP v ves la nju, pos netek 20.00 Vrtoglavi Dubaj, dokum. odd. 20.55 Kmetje, 10/13 21.50 Š - športna oddaja 22.35 Reli Saturnus, repor ta ža 22.55 Sopra no vi, 19/21 23.45 Zla ta res na glas ba in balet TVS (1958 - 2008) 00.40 Zabav ni info ka nal POP 07.30 Tv pro da ja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. ser. 08.30 Med ved Rupert, ris. serija 08.40 Rori, dir kal nik 08.50 Kopal čki, ris. serija 09.00 Art Attack, izob. odda ja 09.25 Jagod ka, ris. serija 09.50 Winx klub, ris. serija 10.15 Bratz, ris. serija 10.40 Ninja žel ve, ris. serija 11.05 Moja prija te lja Tiger in Pu, ris. 11.35 Šol ska košar karska liga 12.35 Prstan, 4/4 13.30 Formu la 1, pre nos dirke za VN Turčije 16.15 Sedma nebe sa, nan. 17.15 Glej, kdo se ogla ša, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 As ti tud not padu?! 21.40 Zvez de na sodiš ču, nan. 22.35 Vrhunci VN Turčije, oddaja o F1 22.55 Vpra šaj prah, am. film 01.00 Junakinje predmestja, nan. 01.30 24 ur, ponovitev 02.30 Noč na pano ra ma © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1648. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Šport ni torek 10.25 Zdaj, oddaja za razg. življenje 10.50 Duhov ni vre lec: Peter Les ko var, župnik v župniji sv. Elizabete v Slo venj Grad cu 11.00 Opozicijski pogledi na dogajanje v MU Velenje, gost: Franc Sever, vodja svetniš ke sku pi ne SDS 12.00 Vabi mo k ogle du 12.05 Pla net pol ka, odda ja z narod no za bav no glas bo, gostje: ansambel Vasovalci 13.20 1647. VTV magazin 13.40 Kultura, informativna oddaja 13.45 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Magič ni fes ti val slo ven skih čarodejev v Velenju, 2. del 18.40 Pop corn, glas be na odda ja, gostje: Billysi 19.20 Na obisku: pri dr. Evgenu Der va ri ču 20.20 Vide ostra ni, obves ti la PONEDELJEK, 12. maja tv slo rr 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poro či la 09.10 Žogarija, 3/10 09.35 Iz popot ne torbe: turis ti obi ščejo ovce 09.55 Volkovi, čarovnice in velikani, 1/3 10.15 Umko, 1. oddaja 11.10 Atene, rojstvo demokracije, 2/2 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Zvez de pojejo 15.00 Poro či la 15.10 Dober dan, Koroš ka 15.40 Timotej hodi v šolo, 18/26 16.05 Nepra vil nos ti, dokum. nan. 16.15 Čarovnice, 5/5 16.30 Veliko in malo, 1/10 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.35 Tem na stran šim pan zov, ja 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Loko motiv ček Tomaž in prijatelji, risanka 18.45 Adi v morju, risanka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Vro či stol 21.00 Rož ma rin ka in Timijan ka, 7/8 22.00 Odme vi, vre me, šport 23.00 Opus 23.25 Glas be ni večer 01.00 50 let televizije: tv dnevnik 12. 5. 1990 01.25 Tem na stran šim pan zov, 0215 Dnevnik 02.50 Dnevnik zamejske tv 03.20 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.30 Tv pro da ja 09.00 Zabav ni info ka nal 09.50 Tv pro da ja 10.20 Sobot no popold ne, ponov. 12.35 Tv pro da ja 13.05 Pol noč ni klub: naše gore list 14.15 Kaj govoriš? - so vakeres? 14.30 Slovenski utrinki, tv Madžarska 14.55 Poseb na ponu dba, potroš niš ka oddda ja 15.10 Š-športna oddaja 15.55 50 let tele vi zije: tv dnev nik 12. 5. 1990 16.20 Osmi dan 16.50 ARS 360 17.10 Alpe, Dona va, Jad ran 17.40 Evro pa. si 18.00 Dnev nik tv Mari bor 18.25 Kro ni ka osred nje Slo ve nije 18.35 Primorska kronika 18.55 Berlin, Berlin, 8/26 19.20 Berlin, Berlin, 9/26 20.00 Glas be ni spo mi ni z Bori som Kopitarjem 21.00 Studio city 22.00 Knji ga mene bri ga 22.20 City folk, Stockholm, 10/12 22.45 Johnny Zobot re bec, ital. film 00.40 Zabav ni info ka nal POP 06.25 24 ur, ponovitev 07.25 Naj bolj še jedi sveta 08.20 Srce, ki odpu šča, nad. 09.15 Ukradena sreča, nad. 10.15 Tv pro da ja 10.45 Raz igra ni par, nad. 11.40 Slad ka skriv nost, nad. 12.40 Tv pro da ja 13.10 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Raz igra ni par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpu šča, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24 ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.00 Nune pojejo, am. film 22.45 24 ur zvečer 23.05 Brez sle du, nan. 00.00 Seks v mes tu, nan. 00.35 Na kra ju zlo či na, nan. 01.25 24 ur, ponovitev 02.25 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan; Regi o nal ne novi ce 1; jut ra nji gost; videospot dneva; vrt nar ski koti ček; kole dar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Življenje uhaja iz kontrole, dokumentarna oddaja, pon. 12.05 Videospot dneva 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, pon. 18.40 Regi o nal ne novi ce 2 18.45 Pravljica: Nosku se zgodi čudež, otroška oddaja za naj mlaj še 18.50 Videospot dneva 19.00 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Ministrski stol: Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve 21.00 Regi o nal ne novi ce 3 21.05 Planet polka, oddaja z narod no za bav no glas bo, pon., gostje: ansambelVasovalci 22.20 Iz odda je Dobro jut ro 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Vide os tra ni, obvesti la TOREK, 13. maja TV SLO (T 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poro či la 09.05 Ankine risbe, 2. del 09.20 Nana se vrne, 2/4 09.30 Pojo če ure, vrtec na obis ku 09.45 Čarovnice, 5/5 10.05 Veliko in malo, 1/10 10.25 Zgod be iz školj ke 11.00 Temna stran šimpanzov, dokum. odda ja 11.55 Ivan Oman, kmet iz Zminca, dokum. por tret 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Vro či stol 14.20 Obzorja duha 15.00 Poro či la 15.10 Mosto vi 15.45 He -man, 8/13 16.05 Risan ka 16.10 Jaz sem polet ni dan na kmetiji, 5/5 16.20 Zoja Kajeto, 15/26 16.30 Knji ga mene bri ga 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.35 Podobe 20. stoletja, 2/3 18.00 Z gla vo na zaba vo 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Ange li na bale ri na, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Pira mi da 21.00 Zadnja kino predstava, dokum. mese ca 22.00 Odme vi, vre me, šport 23.00 Ses tri, dokum. odda ja 00.05 50 let tele vi zije: tv dnev nik 13. 5. 1990 00.30 Podobe 20. stoletja, 2/3 00.55 Krva va poro ka, franc. film 02.25 Dnev nik, pono vi tev 03.00 Dnev nik zamej ske tv 03.25 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 09.00 Tv pro da ja 09.30 NLP, razved. oddaja 12.15 Tv pro da ja 12.45 Dober dan, Koroš ka 13.15 City folk, Stockholm, 10/12 13.45 Ble šči ca, odda ja o modi 14.15 Odšte va nje do pes mi Evrovi zije, 2. del 14.35 Tv pro da ja 15.10 Studio city 16.05 50 let tele vi zije: tv dnev nik 13.5.1990 16.30 Pri sluh ni mo tiši ni 17.00 Glasnik, tv Maribor 17.25 Mosto vi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osredje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 V duhu glasbenega in plesnega izročila 19.10 Bordunske citre, 7/9 19.55 Nogomet, finale slov. pokala, prenos iz Celja 22.00 Glo bus 22.30 Dediščina Evrope, potovanja Andreja Gida, dokum. film 00.05 Jutrišnje vreme, poljski film 01.40 Zabav ni info ka nal POP 06.25 24 ur, ponovitev 07.25 Srce, ki odpušča, nad. 08.20 Ukradena sreča, nad. 09.15 Razigrani par, nad. 10.10 Tv pro da ja 10.40 Šol ska košar kar ska liga 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv pro da ja 13.10 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Raz igra ni par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpu šča, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vest, nan. 22.00 Nevarna igra, am. nan. 22.55 24 ur zve čer 23.15 Brez sledu, nan. 00.10 Seks v mestu, nan. 00.45 Na kra ju zlo či na, nan. 01.35 24 ur, ponovitev 02.35 Noč na pano ra ma 09.00 Dobro jut ro, infor ma tiv na oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dne va; jut ra nji gost; zdrav niš ki nasvet; koledar prireditev 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Ministrski stol: Marjeta Cot man, minis tri ca za delo, družino in socialne zadeve 11.35 Vide os pot dne va 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mladi@-a+e, mladinska odd. 18.40 TOŠE PROESKI: Arena, 8. del doku men tar ne ga fil ma 18.55 Pravljica: Boter petelin in razbojniki, otroška oddaja 19.05 Vabi mo k ogle du 19.10 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 1650. VTV maga zin, regi o nal ni -informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Šport ni torek, šport na informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razg. življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabi mo k ogle du 21.30 Aso va giba ni ca, infor. odda ja 22.00 Na Pri mor skem, infor. odda ja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Vide ostra ni, obvesti la SRE DA, 14. maja TV SLO fi 06.15 Odmevi 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jutro 09.00 Poro či la 09.05 Sre br no gri vi konjič, 25/39 09.30 Zoja Kajeto, 15/26 09.45 Risan ka 09.50 Jaz sem polet ni dan na kmetiji, 5/5 10.00 Hotel obmorček, ris. nan. 10.10 He-man, 8/13 10.35 Knji ga mene bri ga 11.00 Z glavo na zabavo, 8. oddaja 11.25 Podobe 20. stoletja, 2/3 11.55 Zla ta res na glas ba in balet TVS (1968 -Po 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 ARS 360 13.40 Opus 14.05 Zadnja kino predstava, dokum. mese ca 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi 15.45 Ana z zele ne doma čije, 19/26 16.05 Pod klobukom 16.40 Polžjegrajske zgodbe, risanka 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.35 Izbra no poglavje, pogov. odd. 18.25 Žre ba nje lota 18.40 Uli ca sanj, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Propad, 2/2 21.25 Prvi in dru gi 22.00 Odme vi, vre me, šport 23.05 Omizje 00.20 50 let televizije: tv dnevnik 14. 5. 1990 00.45 Izbra no poglavje, pogov. 01.35 Dnevnik 0210 Dnevnik zamejske tv 02.35 Info ka nal TV SLO 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabav ni info ka nal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Zabav ni info ka nal 13.20 Tv pro da ja 13.50 Hri-bar 14.50 Pra vi biz nis, 4. del 15.45 Tv pro da ja 16.15 50 lettelevizije: tv dnevnik 14. 5. 1990 16.40 življenje s kiti, 2/2 17.05 Črno beli časi 17.25 Mos to vi 18.00 Dnev nik tv Mari bor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Pri morska kro ni ka 19.00 Večerni gost: Aleš Hauc 20.00 Nogo met, fina le poka la ue fa, pre nos 23.00 Vladimir, tv film 00.35 50 let televizije, Neca Falk, por tret 01.10 SP v hokeju na ledu sku pi ne A, četrtfinale, prenos 03.35 Zabav ni info ka nal POP 06.10 24 ur, ponovitev 07.10 Preverjeno 08.15 Srce, ki odpu šča, nad. 09.10 Ukradena sreča, nad. 10.10 Tv pro da ja 10.40 Raz igra ni par, nad. 11.35 Slad ka skriv nost, nad. 12.35 Tv pro da ja 13.05 Monk, nan. 14.00 Oprah show 14.55 Raz igra ni par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpu šča, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24 ur 20.00 Na lovu za doka zi, kanad. film 21.35 Na kra ju zlo či na, nan. 22.30 24 ur zve čer 22.50 Brez sle du, nan. 23.45 Seksvmestu, nan. 00.25 Na kra ju zlo či na, nan. 01.15 24 ur, ponovitev 02.15 Noč na pano ra ma 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; iz naše kuhinje; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10^ Športni toreK, športna odda ja infor ma tiv na o 10.55 Zdaj, odda ja za raz gi ba no življe nje 11.20 Videospotdneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mre ža 18.40 Regi o nal ne novi ce 2 18.45 Cinema paradiso, oddaja o fil mu, pono vi tev 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na oddaja, gostja: Brigita Šuler 20.55 Regi o nal ne novi ce 3 21.00 Odpr ta tema, pogo vor v stu di u, 3. TV mre ža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, infor ma tiv na odda ja 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Vide ostra ni, obves ti la PRIREDITVE KINO VELENJE :: SPORED POZABI SARO (Forgetting Sarah Marshall) Romantična komedija, 110 minut Režija: Nicholas Stoller. Igrajo: Jason Segel, Kristen Bell, Mila Kunis, Russell Brand, Bill Hader, Johan Hill, Paul Rudd, Kristen Wiig, Carla Galloidr idr. Petek, 9. 5. ob 20.40 Sobota, 10. 5. ob 20.15 Nedelja, 11. 5. ob 18.00 P. S. LJUBIM TE (P.S. I Love You) Romantična drama, 126 minut Režija: Richard LaGravenese. Igrajo Hilary Swank, Gerard Butler, Lisa Kudrow, Gina Gershon, James Marsters, Kathy Bates, Harry Con-nick Jr. idr. Sobota, 10. 5. ob 18.00 Nedelja, 11. 5. ob 20.10 POŽELENJE, NEVARNOST (Se, jie) Erotični triler, 148 minut Režija: Ang Lee Igrajo: Tony Leung Chiu Wai, Wei Tang, Joan Chen, Lee-Hom Wang, Chung Hua Tou, Chih-ying Chu, Ying-hsien Kao idr. Petek, 9. 5. ob 18.00 Sobota, 10. 5. ob 22.20 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA Slovenski mladinski, 88 minut Režija:Jane Kavčič Igrajo: Miha Petrovčič, Tanja Vrenk, Bogdan ZupanJožica Avbelj, Ivo Ban, Damjana Černe idr. Nedelja, 11. 5. ob 16.00- otroška matineja V tednu od 16. 5. do 18. 5. napovedujemo: romantično komedijo KATERA JE PRAVA, dramo 4 meseci, 3 tedni, 2 dneva , grozljivko NEODGOVORJENI KLIC, animirani družinski film MEDVEDEK PU IN SLOVON TRŽNIKA(-CO) V POSLOVALNICI ŠOŠTANJ Od kandidata pričakujemo: - srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri - poznavanje dela na računalniku (MS Office) - razvite komunikacijske in prodajne veščine - dobro znanje angleškega jezika Ponujamo vam ustvarjalno delo v dinamičnem okolju, stimulativno plačilo in fleksibilni delovni čas ter možnost dodatnega izobraževanja. Z izbranim kandidatom bomo sklenili redno delovno razmerje za polni delovni čas, s trimesečnim poskusnim delom. Vabimo vas, da nam pisne prijave pošljete najkasneje do 16. 05. 2008 na naslov: www.raiffei5en.si Raiffeisen Banka d.d., Slovenska ul. 17, 2000 Maribor - Oddelek za osebje. VELENJE Četrtek, 8. maj 09.00 Zbirno mesto: Gostilna pod Klancem Pohod po Ravenski poti 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 16.30 Ljudska univerza Velenje Informativni dan za višješolske in visokošolske programe v študijskem letu 2008/09 ter predstavitev študija na daljavo 17.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Predmaturitetni nastop - Nina Miklavžina (flavta), Maruša Frelih (klavir) 17.00 Nakupovalni center Velenje Pravljica iz 1001 noči - Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 18.00 Vila Mojca Šola za starše - predavanje Anke Zajc: Vloga staršev pri oblikovanju prostega časa otroka 18.00 Krščanska adventistična cerkev Ustvarjalna delavnica Voščilnice s suhimi rožami 19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Predmaturitetni nastop Aleksander Pečovnik (saksofon), Jože Rošer (rog) Petek, 9. maj 17.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Predmaturitetni nastop Pia Šlogar (flavta), Lana Trnar (klavir) 18.00 Multimedijski center Kunigunda Velenje 18. dnevi mladih in kulture Predavanje: Daniel Novakovič, fotograf STA 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma - 1. A državna rokometna liga za ženske ŽRK Velenje - RK Burja 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava - SNG Nova Gorica Georges Feydeau: Bolha v ušesu ali kaplja čez rob 19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Predmaturitetni nastop Sara Beriša (saksofon), Sabrina Hasič (kitara) Kdaj - kje - kaj 21.00 Mladinski center Velenje 18. dnevi mladih in kulture Koncert medkulturnega dialoga na Dan Evrope Sobota, 10. maj 8.00 - 13.00 Titov trg, Velenje 13. cvetlični sejem Razstavno-prodajni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter kmečkih dobrot 8.00 - 13.00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 14.00 Dvorana Centra Nova Predstavitev in prodaja bosansko-hercegovskih specialitet 18.00 Mestni stadion ob jezeru Prvenstvena tekma 2SNL, 24. krog Rudar - Krka 19.30 Glasbena šola Frana Koruna K. Predmaturitetni nastop: Janez Uršej (saksofon), Nika Škorjanc (kitara) 20.00 Mladinski center Velenje 18. dnevi mladih in kulture Gledališka predstava za odrasle Skupine Mamoo-ti: Obuti maček Nedelja, 11. maja 12.00 - 18.00 Rdeča dvorana Velenje Srečanje bolnikov z multiplo sklerozo Slovenije Ponedeljek, 12. maj 10.30 Dom kulture Velenje Podelitev spominskih priznanj bralne značke za devetošolce osnovnih šol Šaleške doline 19.19 Knjižnica Velenje Odprtje razstave Sledi in plodovi zorenja skozi foto objektiv 19.30 Glasbena šola Frana Koruna K. Predmaturitetni nastop Simon Penšek (kitara), Dominika Glinšek(petje) Torek, 13. maj X Avla Mestne občine Velenje Odprtje slikarske razstave Društva šaleških likovnikov: Figura kot izhodišče 16.30 - 18.30 Ljudska univerza Velenje Otroška ustvarjalna delavnica Sreda, 14. maj 8.00 - 16.00 Prostori OI Rdečega križa Slovenije Velenje Dan odprtih vrat Območnega združenja Rdečega križa Velenje Že 40. Likovni svet otrok V petek, 16. maja, bomo v Osnovni šoli Šoštanj odprli 40. državno razstavo Likovni svet otrok. Dogodek bomo popestrili z zanimivim predavanjem na temo Duchamp in Warhol, ki ga bo izvedel znani slovenski estet dr. Lev Kreft ob 16. uri. Ob 18. uri pa bo v avli šole slovesna otvoritev 40. državne razstave Likovni svet otrok. Vsakoletno srečanje otrok - ustvarjalcev, likovnih pedagogov in strokovnjakov z likovnega in pedagoškega področja je več kot le likovni dogodek ali enkratno doživetje. n i ko L i sami 107,8: 13. CVETLICNI SEJEM VELENJE 2008 RAZSTAVNO-PRODAJNI SEJEM CVETJA, IZDELKOV DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI TER KMEČKIH DOBROT Sobota, 10. maja 2008 Titov trg v Velenju med 8. in 13. uro Informacije in prijave: TIC Velenje 03-8961-860 / tic@velenje.si TRGOTUR Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 098 62 57, E-mail: monika@trgotiir.si 1. STREŽBA ali POMOČ V STREŽBI: zaželene izkušnje v strežbi, izobrazba ni pomembna! 2. POSLUŽEVALEC LINIJE ARNIT: katerakoli izobrazba (tudi delavci brez poklica), zanesljivost, poštenost, izkušnje niso potrebne! 3. REZALEC PAPIRJA: strojno rezanje papirja v tiskarni, eno-izmensko delo, pričakujemo zanesljivost, vestnost in fizično moč! 4. VOZNIK: pričakujemo izpit B kategorije in izkušnje na podobnih delih, zaželen izpit C kategorije in izpit za vožnjo viličarja! 5. STROKOVNI SODELAVEC -KEMIK: VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe kemijske smeri, veselje do raziskovalnega dela na področju kemije! Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. itev. 03/898-62-57 (Monika). 17.00 Knjižnica Velenje Ure pravljic 19.00 Velenjski grad Koncert krožka Petje v skupinah in Električne klaviature 19.19 Knjižnica Velenje Pogovor Waldorfska pedagogika ŠOŠTANJ Četrtek, 8. maj 16:00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure 19.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava akademskega slikarja: Lojze Adamelj Petek, 9. maj 9:00 Avla Občine Šoštanj Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola 19.00 Zdraviliški park Topolšica Proslava ob obletnici podpisa kapitulacije Sobota, 10. maj x Bele Vode Planinski pohod: Od Kotelj do Belih Vod x Stadion Šoštanj NK Šoštanj - NK GIC Grad. Rogaška (Štajerska liga v nogometu) Ponedeljek, 12. maj 18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga Torek, 13. maj 20:00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech - TCG Škofja Loka(Liga UPC Telemach LIGA ZA PRVAKA) Sreda, 14. maj 18.00 Bele Vode Izlet Izlet Mostnar - Konečka planina - Kovač Koledar imen Maj (Veliki traven) 8* četrtek - Viktor 9* petek - Gregorij mednarodni dan zmage, dan Evrope. mednarodni dan Rdečega križa 10 * sobota - Izidor (Job), Antonin 11 * nedelja - Sigmund (Žiga) 12 * ponedeljek - Pankracij 13 * torek - Servacij 14 * sreda - Bonifacij Lunine mene ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 10. maj 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 15.00 Spomenik v Šmartnem ob Paki Prireditev ob obeležitvi dneva upora, praznika dela in dneva zmage 20.00 Kulturni dom Premiera predstave Piknik na bojišču 107 MHz FM WHWi Vremenski pregovori Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga. Hladen majnik ti gotovo da, dosti slame in sena. Majnik moker, rožnik pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen. Slana v začetku maja, zoritvi sadja nagaja. Filip napija (3. 5.), Zofija popija (15. 5.). irastavromciiite brazrawetn! V podjetju Mlekarna Celeia, v svojem dolgoletnem delovanju stopamo po zgodovinskih prelomnicah in prvič V zgodovini podjetja znanje ter izkušnje predstavljamo svojim kupcem v obliki tridnevnega Festivala zelene doline. Spremljali ga bodo naslednji dogodki: 29. 5. 2008 > kronanje Mlečne kraljice zelene doline z bogatim spremljevalnim programom 30.5.2008 > slavnostnaotvoritevtehnološkihposodobitev in investicij v Mlekarni Celeia 31. 5. 2008 > 6. rekreativni kolesarski maraton zelene doline in zabavni program za otroke Vse tri dni bomo obiskovalce razvajali z mlečnimi izdelki zelene doline. feäy zelene do fine prezme: Več informacij o Festivalu zelene doline in 6. rekreativnem kolesarskem maratonu najdete na spletni strani www.mlekama-ca|||||lll zefene do(ine 22 OBVESCEVALEC 8. maja 2008 mali OGLASI RADI O V ELEN J E DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. OBVESTILO V OKOLICI Raven pri Šoštanju se je izgubil škotski ovčar (Lesi). Če ga opazite pokličite na gsm: 041/900-065. kosti 900 m3, v Paški vasi pri Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041/705-661. VIKEND hišo, 3 km nad Zavodnjo, prodam. Tloris objekta je 58 m2, na parceli 499 m2. Hiša je v celoti opremljena. Ck, ptt, el., voda. Neto površina objekta je 120 m2. Cena za m2 je 790 eur. Informacije na gsm: 041/732-876. NUDIM KUPIM STARO železo, radiatorje, peči in vse ostale kovine brezplačno odpeljemo, elektromotorje plačamo. Golijan Mila-din, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 30-LETNI, samski fant, si želi spoznati preprosto pošteno dekle za skupno življenje. Gsm: 041/229-649. 20-LETNI fant išče življenjsko sopotnico staro do 30 let. Gsm: 041/959-192. VEČJO starejšo hišo, lahko v slabem stanju, kupim. Gsm: 051/226-101. V BLOKU z dvigalom kupim garsonjero. Gsm: 041/670-835. VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo v Šentilju kupimo. Gsm: 041/726-415. ODDAM PARU, nekadilcema, oddam enosobno opremljeno stanovanje, 38 m2, z letno teraso. Gsm: 031/358-682. ODDAM ali prodam poslovni prostor, 35 m2, Šaleška 16. Gsm: 041/720-605. NEPREMIČNINE INSTRUKCIJE STANOVANJSKO hišo s parcelo v veli- ŠE JE ČAS! Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, priprav- ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. aprila 2008 do 4. maja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. aprila 2008 do 27. aprila 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka n 1 i 1 l. . itul iLlJtmrtlfJI iirmrnii ŠOŠTANJ ZAVODNJE I 21. apr ■ 22. apr ■ 23. apr ■ 24. apr ■ 25. apr ■ 26. apr ■ 27. apr MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. aprila 2008 do 4. maja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR 250- ŠOŠTANJ ZAVODNJE VELENJE ŠKALE MOBILNA- SKORNO ■ 28 apr ■ 29. apr ■ 30. apr ■ 1. maj ■ 2. maj ■ 3. maj ■ 4. maj | ljam za izpite in maturo. Gržinič Armando, "Jonela" izobraževanje Velenje. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474. IŠČEM IŠČEM prostor ter osebo za prodajo vina. Lahko tudi v privat trgovini. Gsm: 041/587-032. VOZILA R5 CAMPUS, l. 1992, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/667-923. RAZNO PRIDELKI PODTAKNJENCE bršljank prodam. Cena: 0,50 evra/kos. Lahko vam jih tudi posadim. Gaberke, gsm: 031/499-232. DOMAČO slivovko prodam. Gsm: 041/849-474. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. VINO, belo (rizling in muškat) ter rdeče (modra frankinja) prodam. Cena: 2-sobno stanovanje na Gorici, lepo vzdrževano, obnovljena kopalnica vredno ogleda, velikost 56 m2, 3. nadstr., letnik 1977. Cena: 78.000 € ali po dogovoru. Hišo v Gotovljah pri Žalcu, velikost cca 211 m2, velikost zemljišča cca 600m2,2 etaže, letnik 1968. Cena 120.000,00 € oz. po dogovoru. Hišo v bližini Vitanja, velikost cca 80 m2, velikost zemljišča cca 3000 m2,2 etaže, starost cca 25 let. Cena 150.000,00 € oz. po dogovoru. Zazidljivo parcela - Konovo, velikost cca 470 m2. Cena 49.000 € oziroma po dogovoru. Poslovni prostor v Mozirju, velikost 88,81 m2,5. nadstropje, starost 2 leti. Cena 1450€/m2. , ... . www.habit.si Popusti, hitri krediti, takojšnja dobava! m\ M! ZIDNA POSTELJA DORINA DIM. 140X200 IN 90X200 G4FMNI* Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a Industrijska prodajalna, tel.: 03/ 70 37 130,70 37 131, e-pošta: info@garant.si, maloprodaja@garant.si, www.garant. 1,00 evra/liter. Gsm: 041/748-315. ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ŽIVALI ŠTIRI platišča za opel prodam. Gsm: 041/849-474. VEČ različnih velikosti termo stekel ugodno prodam. Gsm: 051/384-869. DVOREDNO sejalnico za koruzo, pan-agrija, prodam. Gsm: 041/776-176. STEBRE (drejane) za stopniščno ograjo in garnituro ruskih kegljev prodam. Gsm: 041/849-474. CISTERNO za gnojevko, creina, 2800 l, prodam za 1.500,00 evrov. Gsm: 041/650-614. SEJALNICO olt za koruzo, štiriredno ali dvoredno in samonakladalko sip 16 prodam. Gsm: 041/261-676. BIKCA, čb, starega 1 teden, prodam. Gsm: 031/841-297. PRODAJA nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 11. maja, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. DVA jagneta prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/650-614. NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele pitance za zakol prodajamo. Pri nakupu 10 kom petelin brezplačno. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje. Telefon: 5472-070, gsm: 041/763-800. PAVE prodamo. Telefon: 5871-597. PUJSKE, težke okoli 25 kg, prodam. Gsm: 031/868-170. PRODAMO: LEPO NOVEJŠO HIŠO v Vinski gori, 240 m 2, letnik 1995 s 564 m 2 zemljišča, možnost bivanja dveh družin, cena 210.000 evr 3-SOBNO STANOVANJE, na Jenkovi pri A banki, 76 m2, 2. nad., adaptirano 2004, cena 100.000 evr ZELO LEPO 3-SOBNO STANOVANJE nad staro Namo, 76,42 m 2, letnik 1992, V. nadstropje, nova PVC okna, cena 90.000 evr INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919 041/624-775, 897-58-13 PRODAMO POSLOVNE PROSTORE V VELENJU: 2 POSLOVNA PROSTORA v Velenju na frekvetni lokaciji, v pritličju, v velikosti 2x 79,50 m2, letnik 1978. Cena 84.000 EUR + DDV (20%) PRODAMO STANOVANJE V VELENJU: 3-sobno stanovanje v Velenju (Gorica), 14. nadstropje, 77,90 m2, letnik 1977, obnovljene talne obloge, kompletno opremljeno, klimatizirano, na sončni strani, v bližini vrtca in šole, ločena WC in kopalnica. Cena 80.000 EUR ČETRTEK, 8. maja: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 9. maja: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10. maja: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 11. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 12. maja: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 13. maja: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 14. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Enkrat vložite, dvakrat dobite! 5,25 % na depozit KOMBINACIJA DEPOZITA IN NALOŽBE V SKLADE Če do 30. maja 2008 naložite polovico prihrankov v depozit, drugo polovico pa v izbrane sklade skupine Pioneer Investments*, boste svoj denar oplemenitili kar dvakrat. Prvič po 366 dneh ob zagotovljeni 5,25-odstotni letni obrestni meri za depozit in drugič, ko boste ocenili, da se je dovolj oplemenitila tudi dolgoročna naložba v sklade. Za izbrane sklade vam ponujamo tudi 80-odstotni popust na vstopno provizijo. Minimalni skupni znesek naložbe v depozit in sklade je 2.000 evrov. *V akcijski ponudbi lahko izbirate med tremi skladi Pioneer Investments - PI Greater China Equity, PIA Gold Stock in PI Emerging Markets Equity, ki jih upravljata družbi za upravljanje Pioneer Asset Management S.A. Luxembourg, 4 rue Alphonse Weicker, L-2721 Luxembourg, in Pioneer Investments Austria GmbH, Danici skupine Pioneer Investments. Trženje, distribucijo in vplačila opravlja UniCredit Banka Slovenija d.d. in vse njene poslovne enote. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. Investiranje v investicijski sklad je tvegano, pri čemer investitor prevzema tveganje izgube glavnice. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Zaradi gibanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost, da vlagatelj v obdobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, vloženih v investicijski sklad. Tekoči podatki o gibanju vrednosti točke posameznega sklada so dnevno objavljeni v časnikih Delo in Finance ter na spletni strani www.vzajemci.com. Prospekt skladov z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta, dodatek za vlagatelja ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani www.unicreditbank.si in v poslovnih enotah banke. Vstopna provizija je odréna od posameznega podsklada in znaša do 5% vplačanega zneska, na sklade iz akcijske ponudbe pa vam priznamo 80% popust. Izstopne provizije ni. Upravljavska provizija znaša na letnem nivoju največ 2%. UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, SI - 1000 Ljubljana. WWW.UNICREDITBANK.SI & UniCredit Bank 80 20 V SKALE M OBILNA SKORNO OBVESCEVALEC Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo DEŽURSTVA kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. Zobozdravniki: 10. in 11. maja - MIRNA FRAN-JKOVIČ, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje) Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Tam daleč v tujini nam je za vedno vzela upanje, da se še srečamo tukaj Življenje cvete nam iz razvalin, rastemo iz teme bolečin ... in tako boleč je naš spomin ... KATARINA MAYA JOHNSON rojena Delčnjak 18. 11. 1970 -10. 4. 2008 Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Podkraju. Za njo žalujemo: mami Vera, sestri Sonja in Urška z družinama ter Ana. GIBANJE PREBIVALSTVA 1 1 | Smrti: ■ Upravna enota Velenje 3, Velenje; Plaznik Sašo, Laze 20 b, Velenje in Kajzer Mojca, Laze 20 b, Velenje; Rednak Franc, Jenkova cesta 8, Velenje in Lesjak Alenka, Vinska Gora 6, Velenje. Cvikl Branko, roj. 1934, Cesta Simona Blatnika 2 , Velenje; Gajser Simon, roj. 1941, Ulica Frankolovskih žrtev 2, Celje; Zadel Elfrida Karolina, roj. 1930, Trg svobode 30, Trbovlje; Toplak Jožef, roj. 1922, Cesta XIV. divizije 59, Celje. 1 Poroke: H Božič Rajko, Koželjskega ulica 3, Velenje in Žibret Jolanda, Koželjskega ulica Nagrajenci nagradne križanke Mlekarne Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 17.4.2008, so: Tatjana Petek, Koroška 1 b, 3325 Šoštanj; Romanca Lilek, Peščenk 34, 1380 Cerknica; Marija Kolar, Rifnik 13, 3230 Šentjur. Nagrajenci bodo prejeli nagrado (bon) po pošti. Rešitev: PROBIOTIČNI JOGURTI. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Zdaj rože tvoj grob krasijo in sveče ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN 2. maja je minilo dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi JOŽE VOGLAR 7. 3. 1927 - 2. 5. 2006 Za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi V SLOVO V 85. letu starosti nas je zapustil dragi dedi - dedi RUDOLF VEITHAUSER Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ali kakorkoli počastili njegov spomin. Težko je pozabiti človeka, ki je bil drag Žalujoči: sin Boris z ženo, vnukinja Jerneja z družino, svak Maks, še težje je izgubiti ga za vedno. nečakinja Dragica z družino, Silva in Rudi Kortnik. DANICI KOLENC 1952 - 2007 V SPOMIN Pomlad se zopet je vrnila, povsod se sliši ptičji spev, tam kjer počivata draga mama in ati, spet češnje cvet bo zadihtel. Ne moremo še doumeti, saj vse prezgodaj je, zato, zavemo grenke se tišine, da nazaj vaju več ne bo. Čeprav vaju črna zemlja krije, vajin lik med nami še živi. Naj duši vajini mir uživata, tam med zvezdami prebivata. TONETU KOLENC 1949 - 2003 Za vse še enkrat HVALA VAMA! Hvala vsem, ki se ju spominjate. Sinova Rok in Aljaž, brat in svak Jože z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome, sestre in tašče ERNE KOMPREJ iz Lokovice 100/a pri Šoštanju 9. 7. 1945 -1. 5. 2008 Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. Stuparju, dr. med., in g. Lazarju, dr. med., dekanu g. Pribožiču za opravljen pogrebni obred, pevcem, šaleškemu trobilnemu kvartetu, govorniku g. Volku in Pogrebni službi Usar. Še posebej hvala Anici Drev in Barbari Pohajač za veliko in nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Nataša z možem Ervinom, sin Janez z Jasno, vnuki Maja, Sergej in Kaja, brat Viktor z družino in sestra Vencika Prerano prišel je čas slovesa, utrne se britka solza z očesa. Tiho in spokojno si zaspala, nisi več zmogla, nisi zdržala, nam pa grenka bolečina v srcu bo ostala. Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, atija, dedija in tasta MARTINA KUMRA iz Velenja 29. 4. 1948 - 26. 4. 2008 iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. Slaviču, dr. med., reševalcem Reševalne postaje Velenje, g. Mušiču, dr. med., osebju Klinike za ORL in CF kirurgijo v Ljubljani. Hvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, govorniku, pevcem, trobentaču, godbi in gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Nada, hči Barbara, vnuk Patrik in zet David Izmučeno obstalo je srce, zdelane omagale roke, le drobna lučka tam v večnosti gori, v nas pa nate lep spomin živi. ZAHVALA Tiho je odšel od nas JOŽE VIDEMSEK iz Prelske 1 11. 3. 1941 -17. 4. 2008 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in vso nudeno pomoč. Hvala Pogrebni službi Usar, gospodu Tonetu Krašovcu za lepo opravljen obred, govorniku Dragu Kolarju, praporščakom, pevcem, trobentačema, organistu Simonu Jagru ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležnost izkazujemo vsemu osebju Bolnišnice Topolšica za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči vsi njegovi Zmagovalec marca - Bernard Vajdič Ekskluzivni pokrovitelj DROGGRIJG pARflraue V world Tako, drage bralke in bralci Našega časa ter poslušalci Radia Velenje opravili smo že tretji mesečni Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2, bomo izžrebali dve nagradi Drogerije in parfumerije Beauty World - dve brisači S.Oliver. Nagrajenci prejšnjega tedna: Nagradi drogerije in parfumerije Beauty World (dva praktična izdelka za poležavanje na soncu ) prejmeta: Matilda Majhen, Lovra Kuharja 6, Velenje, in Anton Kusterbanj, Letuš 108 D, Šmartno ob Paki. izbor naj osebnosti. V marcu vas je najbolj ogrel smučar Bernard Vajdič, ki ste mu namenili kar 212 glasov. Naj pa poudarimo, da ste glasove pridno pisali tudi za Jolan-do Belavic in Vilmo Kutnjak. Ob glasovanju za Bernardda Vajdiča ste največkrat pripisali, da je odličen smučar; ob veliki svetovni konkurenci je moral vložiti res veliko svojega truda in letos mu je uspelo; je najbolj perspektiven slovenski smučar, zelo talentiran, od njega veliko pričakujemo, je trenutno največji slovenski športnik svetovnega razreda, dobro dela z mladimi ... Zdaj pa smo že pri aprilu. Na osnovi predlogov, ki ste nam jih poslali na kuponu, ki smo ga objavili v zadnji aprilski številki Našega časa, smo sestavili lestvico tistih, ki so prejeli največ predlogov. Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje vsak delovni dan malo pred 17. uro. Veseli bomo, če boste napisali ob tem tudi kakšno zanimivost o osebnosti, za katero glasujete. Upoštevali bomo vse vaše kupone številka 2, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 13. maja, do 10. ure. Celje, Planet Tus in Celetapark Mariborska c. 128. tel.: 03/ 495 99 85 Aškerčeva c. 14, tel.: 03/495 9980 Prvi maj ni nekaj preživetega ... ne, med njimi so bili tudi iz Zgornje Savinjske in Mislinjske doline, prišli pa so tudi iz drugih krajev, kot na primer iz Novega mesta, je letošnji praznični dan preživelo na druženju na Gra-ški gori. Če verjamemo statistiki, je bilo letošnje srečanje že 27. Vmes je nega prvomajskega dne na Graški gori blizu 2000 ljudi, pa čeprav vremenska napoved ni bila obetavna. Žal se vremenarji niso zmotili. Ko se je najbolj razživel zabavni del z ansamblom Sredenšek in vlečenjem vrvi, se je ulilo. Na srečo so prireditelji pod streho še pravočasno spravili vlečenje vrvi za štiri polovice svinjskih glav, otroci pa so vlekli za krofe, nakar se je začela množična selitev v dolino. Po dobre pol ure pa je veter razkadil oblake, znova je posijalo sonce, a žal so na prizorišču ostale le še posamezne skupine ljudi. Kulturni program so tudi prejšnji teden, kot že vsa leta doslej, izpolnili člani Pihalnega orkestra Premogovnika, ki so od zgodnjega jutra igrali budnico po dolini, in moškega pevskega zbora Kajuh Velenje. Vse navzoče je v imenu prireditelja, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Območne organizacije Velenje, najprej pozdravil sekretar Andrej Kranjc, nato pa je zbranim spregovoril Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje. "Resnično vesel sem vas vseh -vsakega od vas, ki s svojo prisotnostjo na tem tradicionalnem sre- Zupan Srečko Meh -slavnostni govornik Mlaji, kresovi, budnice, nageljni, golaž, druženje ... vsako leto približno enaka slika praznovanja mednarodnega praznika dela, prvega maja. Različne pa so seveda vsebine govorov, saj jih pogojuje dogajanja med enim in drugim praznikom. Tudi letos so na predvečer praznika na mnogih gričih in hribih, pa tudi dolinah zagoreli kresovi. Krajani so postavili tudi številne mlaje, nekateri že pred dnevom upora, na katerih je zaplapolala slovenska zastava, ponekod tudi evropska. Zelo so pohiteli Šentilj-čani, ki so Velenjčanom, kot že nekaj let doslej, postavili mlaj nekaj dni pred dnevom upora sredi Titovega trga. Z najvišjim ali največjim mlajem se najbrž lahko pohvalijo v Hrastovcu. Brez droga z zastavo so mu namerili skorajda 31 m, z drogom 33. Ker je bilo to jubilejno, peto srečanje vaške vaške skupnosti, so nanj povabili tudi podžupana in poslanca Bojana Kontiča, ki je spregovoril nekaj misli ob dnevu upora. Veliko prebivalcev Šaleške doli- Tradicionalni pohod na Forhtenek Kot vsako leto, je tudi letos Turistično društvo Pristava organiziralo, zdaj že tradicionalni, pohod na Forhtenek. Na cilju je vse prisotne čakal brezplačni, vroč in dober golaž, ki so ga, enako kot prejšnja leta, pripravili v kuhinji TEŠ. Da je bil golaž res izvrsten, dokazuje spoznanje, da ga je zmanjkalo že po dobri uri. Okoli 14. ure je pričelo deževati, a prisotne dež ni zmotil, saj je TD Pristava pripravila velik šotor. Za dobro voljo vseh, plesno in pevsko razpoloženje, je poskrbel ansambel Bratov Poljanšek. Veselo druženje se je nadaljevalo do pozne večerne ure. Mladi v Gaberkah Veliko mladih iz Šaleške doline je predpraznični prvomajski večer preživelo na kresovanju v Gaberkah. Pripravili so ga člani tamkajšnjega mladinskega društva. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Vihar, mladi pa so rajali in se veselili do jutranjih ur. ■ N. S. N. a» j n A 'i Na predpraznični večer je bilo prijetno in toplo tudi ob kresu na Ljubeli... ... Kres so prižgali tudi pod Belim dvorom na Gorici. Kresovanje je pripravila KS Gorica v sodelovanju z Mestno občino Velenje. (Foto: J. K.) samo eno preprečil dež, a je bilo zanj vse pripravljeno, dve pa sta bili pred tem na Paškem Kozjaku v organizaciji takratnega rudniškega sindikata. Po naši prosti oceni je letos preživelo nekaj uric praznič- čanju dokazujete, da 1. maj ni nekaj preživetega, da ni stvar preteklosti, ki bi jo morali odložiti na smetišče zgodovine," so bile njegove uvodne besede. Strinjal se je, da imamo visoko gospodarsko rast, rast produktivnosti, visoke dobičke. A tudi visoko inflacijo, predvsem pa - kot je poudaril - številne delodajalce, ki varčujejo in bogatijo na račun zaposlenih. "Vedno večje razlike med bogatimi in zaposlenimi, razmere, ki dopuščajo, da tudi tisti, ki delajo osem ur ali več na dan, živijo v revščini ali na njenem robu, so obsojanja vredno. In nevarno ..." Na koncu prvomajskega govora je pozval k odgovornosti: "Upam, da se bomo tako enotno in uspešno, kot smo se v odločilnih trenutkih znali upreti grožnjam fašizma in nacizma, znali upreti tudi okupaciji kapitala, ki je sicer lahko videti prijazna, a morda ni na dolgi rok nič manj usodna. Upam, da bomo s skupnimi močmi našli pravo ravnotežje med gospodarsko uspešnostjo in socialno pravičnostjo. Upam, da bomo zmogli razumen dialog. Ta lahko pripelje do kompromisa in ne terja poražencev. V dialogu smo lahko zmagovalci vsi." Skratka: "Prvi maj naj ostane praznik. Spomin na nekoč težko priborjene pravice in zaveza, da jih ohranimo in spoštujemo." S temi besedami je sklenil govor Srečko Meh, velenjski župan. ■ S. Vovk