NOVI TEDNIK Št. 43 - leto XLVI - Celje, 29. X. '92 Cena 90 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. beljski irometni Babilon Zanj so krive tudi pogoste, a nedorečene spremembe prometnega režima. Parkirni red naj bi vzpostavila Kostra. Poslanci odlagajo »modro cono«. Kakšen magisterij - še za malo maturo ne zadošča... Vroča temačna strani 7._______________.____......._ Srebro za^'"" Radio Celje, fisoka politika la iokaini ravni Celjski DPZ ostaja brez predsednika, razhajanja strank vse večja. Konjiška skupščina v senci neza- upanja, župan pa norce brije. Na straneh 2 in 3. Strankarsko novinarstvo lomeni konec novinarstva! Dr. Slavko Splichal, vrhunski komunikolog in dekan Fakultete za družbene vede v Ljubljani, v intervjuju na strani 6. svetovna rekorderka je iVIariborčanka Slovenci imamo najstarejšo trto na svetu. Nam bo ta rekord priznal tudi London? Reportaža na strani 16.j 2 VSEjBME- Celjski večer Diskretni šarm obvla- dovanja. Stran 5. Kronika Pred sodnim epilogom tragedije v Rogatcu. Stran 19. Festival narečnih melodll Irena prihaja, Edvin od- haja. Stran 21. Košarka Cveta Jezovšek v in- tervjuju: Rogaška je odrinjena. Stran 12. I Kdo je kriv? Razhajanja celjskih strank ¥se večja - Skupščinsko zasedanje minilo brez dogovora kako naprej Optimistična napoved župa- na Antona Rojca. da bo Celje na skupščinskem zasedanju minuli petek ob mandatarju za sestavo občinskega IS dobilo tudi celoten sestav nove občin- ske vlade, je bila neupra\iče- na. Poslanci novega manda- tarja niso izvolili, prav tako pa niso obra\-navali nobene, za razAoj občine pomembne toč- ke dne^-nega reda, saj skupš- činsko zasedanje takoj po voli- tvah ni bilo več sklepčno. Liberalno-demokratska stranka, ki je že od majskega odstopa Mirka Krajnca za no- vega mandatarja kandidirala 3 2-letnega ekonomista Zdene- ta Podlesnika, je k sodelova- nju pritegnila še občinske od- bore NDS. SKD. SLS in SSS. s katerimi bi po besedah dr. A- leša Demšarja oblikovali ob- činsko vlado »celjske rešit\-e.« «Štiri stranke so se za sodelo- vanje z LDS odločile zato. ker jim ni vseeno za prihodnost občine.« so poudarjali ob kan- didaturi, »ft-av komunalni in- teresi so bili osnova novona- stale celjske koalicije,« je bilo še slišati, saj celjska strankar- ska naveza nima vzora na dr- ža\'ni ra\'ni. V razprav-i po obja\i Podles- nikove kandidature ni bilo sli- šati resnejših pomislekov, kandidat pa je že pred septem- brskim skupščinskim zaseda- njem vse poslance seznanil s svojim ok\-imim delovnim programom. Med petko\'im zasedanjem je nekoliko po- drobneje orisal le svoje pogle- de na celjska ekološka \pra- šanja. Pred glasovanjem so odmor za (strankarski) pos\-et zahte- vah poslanci SDP. ker niso bUi pravočasno obveščeni o po- no\Tii PodlesnikoN-i kandida- turi - voUlna komisija pa je za- tem obja\Tla rezultate glaso- vanja: od 56 prisotnih poslan- cev jih je »za« Podlesnilsa gla- sovalo 34, 22 glaso\-nic pa je bilo nevelja\Tiih. Skupina po- slancev DPZ (z\'ečine strank, ki so sklenile pogodbo o sode- lovanju) je po glasovanju zase- danje zapustila, župana Anto- na Rojca. ki je dal na glasova- nje predlog, da se rok za vloži- te\- no\ih kandidatur podaljša do 5. novembra, pa so opozori- U. da poslanski zbor ni več sklepčen. Tako se je skupščinsko zase- danje končalo brez kakršnega- koli dogovora, poslanci pa ni- so obraNTiavali nobene, za na- daljnjo usodo celjske občine še kako pomembne zadeve. Niti poročila o posledicah suše v občini Celje (doslej je zaradi neenakopra\'nega obravnava- nja celjske občine pri sanaciji posledic suše na republiško ministrstvo za kmetijstvo pro- testiral samo IS) niti osnutka odloka o spremembah in do- polnitvah odloka o sestavi in pristojnostih zborov ter izvoli- tvi skupščinskih funkcionar- jev, ki bi v celjsko občinsko skupščino morda le prinesel nekaj - tudi v demokraciji zelo zaželjenega - reda. I. STAMEJČIČ (Ne) sposobnost odgovornih Celje ostaja brez mandatar- ja za sestavo občinskega iz\TŠ- nega sveta in kaže. da ga zdajšnji poslanci tudi niso sposobni izvoliti. Se po skupš- činskem dogajanju minuli pe- tek politična kriza v mestu ob Sa\inji z neizvolitvijo manda- tarja še bolj stopnjuje? Na odgovor bo treba poča- kati - kajti zadnje poslansko zasedanje se je končalo brez kakršnegakoli dogovora. Po glasovanju - od 56 prisotnih poslancev je Podlesnika pod- prlo 34, preostalih 22 glasov- nic pa je bilo neveljavnih - je del poslancev DPZ odšel iz skupščinske dvorane in zai nesklepčnosti je župan 2j danje prekinil. Proti ediru kandidatu, ki ga je podj 5 strank - v pogodbi pa so}{ opozarjale da gre za izvol vlade celjske rešitve - tort bil nihče... ■ V Celju so zaenkrat opr? Ijeni le tisti poslanci ozin stranke, ki so »za« - »proti nihče. Kar 22poslancev je\ v petek takšnih, ki so tu \Tnes, ki se torej ne čutijo odgovorne za prav nič. Vo\ in vsa celjska javnost — p tako pa tudi poslanci, ki s\ delo resno jemljejo - bi si treh neuspelih poskusih ii htve novega IS zaslužili i argumentiran odgovor, zi jedel poslancev proti — če »i ti« tudi dejansko so... Če drugega ne - lahko rodnim in krščanskim dej kratom, ljudski stranki ter cialistom priznamo vsaj k struktivno sodelovanje z I v reševanju kadrovske ki od poslancev SDP in SDSS smo namesto izgovorov, da so bih pravočasno obveš{ in obtožb ter neargument nih izjav, pričakovali, da b jasno povedali, zakaj so p ali pa nastopili s svojim kai datom. Kdo v Celju torej sploh < v prid razreševanju krize i roma komu najbolj odgova da se kriza le še stopnjuje?! že, da skupščina v zdajšn sestavu tudi odgovorov m vprašanji ne bo dala - kot j brž ne bo sposobna izvt mandatarja... Volilci p; Tudi tolažba o nujnosti pi\ časnih občinskih volitev, Jg s pripravo novega stal mestne občine Celje napci duje župan Anton Roječ, ji zdajšnjih razmerah v skup ni najbrž le pesek v oči — ski čina v zdajšnji sestavi bi mrec morala ta Statut naj\ sprejeti! Pa ga je sposobne IVANA STAMEJ Visoka politika na lokalni ravni Celjski DPZ ostaja brez predsednika - Poslanci r položaju, ki nI niti obstrukcija niti blokada Poslancem družbenopolitičnega zbora celjske občinske skupščine tudi v tretjem poskusu minuli četrtek ni uspelo irvoliti novega zborovskega predsednika. Ugotavljali pa so, da je celjska skupščina prišla v položaj, ki bi ga težko imenovali obstrukcija ali blokada, saj je po mnenju Boruta Alu- jeviča stanje t Celju »nekaj vmesne- ga,« ko se nihče več ne čuti odgovor- nega. Po majskem odstopu Mira Gradiča sta za predsedniško funkcijo najprej kandidirala Stanislav Pimat in Eigon Koštomaj, vendar nihče ni dobil za- dostnega števila poslanskih glasov podpore. Za drugo, vendar nesklepč- no zasedanje, je bU edini kandidat zdajšnji podpredsednik Borut Aluje- vič, skupina poslancev pa je septem- bra vložUa še dodatno kandidaturo za Romana Gracerja. Ob začetku tretje- ga zasedanja DPZ se je Alujevič - v že- lji, da se kadrovski vozli in politična kriza v Celju vendarle razpleteta, kot je sam poudaril - odpovedal kandida- turi. Poslanci so to sprejeli brez raz- prave, v glasovanju pa je od 14 prisot- nih Gracerjevo kandidaturo podprlo le 10 poslancev. Zborovskega pred- sednika tako spet niso izvolili, dogo- vorili pa so se, da do 5. novembra predsedniki vseh v DPZ vključenih strank v občini Celje izberejo skupne- ga kandidata za predsedniško funk- cijo. Poslanci tega zbora naj bi se ponov- no sestali pol ure pred naslednjim skupščinskim zasedanjem. V razpravi, ki se je razvila po neizvolitvi zborov- skega predsednika, pa so poslanci opozarjaU, da skupščina - ki bi morala sprejemati pomembne odločitve ko- munalnega značaja - ne more več delo- vati na robu sklepčnosti, kar je že predolgo značilno za delo celjskih p>o- slancev. Tciko septembrsko zasedanje DPZ ni bilo sklepčno, minuli četrtek pa so poslanci potrebno sklepčnost (13 poslancev) dobesedno lovili za rep. IS Zapletom oli roli štiri stranke pogodbene koalicije (zadržan je bil predstavnik SLS) so na no- vinarski konferenci pojas- nile svoja stališča do zao- strene politične krize v ob- čini. Očitke, da gre za »nena- ravno« koalicijo, so zavrni- li z utemeljitvijo, da so se glede msmdatarja poenotUi z jasnim ciljem ureditve razmer v občini, z dogovo- rom pa so seznanili vse stranke. SDP in SDSS, ki se v pogovorih po napovedi kandidature LDS po 15. avgustu nista konstruk- tivno odzvali, očitajo igno- ranco, ki vsekakor ni združljiva z izjavami o po- udcirjanju celjskih intere- sov nad visoko politiko, značilnimi za obe stranki. Matjaž Železnik (SKD) je opozoril na pritiske po- slancev SDSS pred začet- kom skupščinskega zase- danja na poslance SKD, v koaliciji pa poudarjajo, da je osnova za rešitev celj- ske poUtične krize v kom- promisih in dogovorih. Na le-te pa v SDP in SDSS ne pristajajo, saj so po bese- dah Roberta Polnarja (LDS) doslej postavljali le ultimativne zahteve. Dr. A- leš Demšar (NDS) je pred- stavil, po ocenah strank, politično umirjen in stro- kovno močen IS, ki ga je Podlesniku kot kandidatu za mandatarja uspelo se- staviti v kratkem času. Zvone Utroša (SSS) pa je sodelovanje v koaliciji in vnaprejšnjo pripravljenost za konstruktivno reševanje krize ocenil kot osnovno značUnost stranke - koope- rativnost. In kako naprej? Realno bi bilo zaradi rastoče krize pričakovati odstop župana Antona Rojca, ker pa so v koaliciji združeni prag- matiki, se zavedajo, da bo o tem potrebno sprožiti proceduralno vprašanje. Prav tako pragmatično pa so pripravljeni podpreti vsak pameten in strokovno sprejemljiv predlog na- sprotnega bloka za novega mandatarja. IVANA STAMEJČIČ Župan Anton Roječ o očitkih, da je najbolj kriv za neiz\'o- litev mandatarja in stopnjevanje politične krize: »Jasno je, da bodo ti, ki so se dogovarjali med seboj, iskali krivdo drugje - to je popolnoma normalna zadeva. Neke kritičnosti do svojih ravnanj enostavno ni... Dokler tega ne bodo sprejeli in tudi po sebi pobrskali, aU res ravnajo tako kot je treba - zrelo in modro, se bo stvar nadaljevala. Gre za to, da so v tem primeru stranke, med katerimi je bila podpisana nekakšna pogodba, mislile, da so dovolj močne, da bodo zadevo uredile. Z naše strani (SDSS) je bUa - ne glede na to, da nismo podpisniki podgodbe - zadeva podprta. Zakaj niso uspeli, pa morajo v teh strankah razčistiti pri sebi.« Na neizvolitev mandatarja je reagiral Poslanski klub SDP (Rsma bralcev, na strani 18), šef stranke Željko Cigler pa k temu dodaja: »SDP je pripravljena v vsakem primeru sodelovati. Ne zahtevamo mesta v vladi zase — pričakujemo pa, da nas bo k sodelovanju uradno povabil vsakdo, ki bo v Celju sklepal kakršnekoli koalicije!« Izgnanci zalitevajo zadoščenje Izgnanci zahtevajo zadošče- nje, pa ne samo moralno, tem- več tudi materialno! To je zah- teva, ki je kot nepretrgana nit povezovala celoten ustanovni zbor članov celjske občinske organizacije Društva izgnan- cev Slovenije. Zahteva prihaja pozno. Si- cer pa, kdaj bi bil zanjo pravi čas? Skoraj polstoletna zamu- da je glede na razmere in polo- žaj, v katerem so biLi nekdanji izgnanci, razumljiva. Bo seda- nja oblast do teh vprašanj bolj razumevajoča? Zahteva po od- škodnini se ne postavlja samo do Zvezne republike Nemčije, marveč prav tako do naše dr- žave. Morda bi lahko problem reševali s pomočjo sklada, ki bi nastal ob lastninjenju tiste- ga premoženja, katerega nek- danji lastniki so podprli raz- narodovalno in genocidno po- litiko na naših tleh. Na vsak način bo za rešitev problema potrebno dovolj zavzetosti, ra- zumevanja in strpnosti. Slo- venski izgnanci pa so nestrpni tudi zavoljo tega, ker so to vprašanje prenekatere zahod- ne države rešUe več kot pri- memo. Prav zato so na zboru sprejeli tudi protestno izjavo zaradi počasnega reševanja problema in jo poslali najbolj odgovornim predstavnikom oblasti. Celje je torej minuli četrtek dobilo svojo občinsko organi- zacijo Društva izgnancev Slo- venije. Velika dvorana Narod- nega doma je bila polna, vzdušje v njej pa tudi po zaslu- gi izrednega kulturnega nasto- pa učencev in učenk tretje os- novne šole v Celju na višku. Na čelu celjske organizacije nekdanjih izgnancev bo Ciril Marinček, sicer pa bo ta orga- nizacija imela svoj delovni ko- tiček v prostorih KS Center, Gledališka 2, kjer bo moč do- biti tudi prijavnice za vse tiste, ki jih doslej še niso izpolnili. Kot kaže, bodo celjskemu zgledu v kratkem sledili tudi v drugih občinah celjskega ob- močja. MILAN BOŽIČ Stranke združene liste v teh dneh pripravljalo štiri stranke Združene liste pred- stavitve Programske izjave in kandidatov liste za volitve v Drža\iii zbor v posameznih volilnih okrajih. V Celju so se vodstva občinskih odborov Delavske stranke, Demokrat- ske stranke upokojencev in Social-demokratske prenove sestala v ponedeljek, dogovor pa v celoti podpirajo tudi v Social-demokratski uniji. Štiri stranke bodo na v tvah nastopale skupaj, nji cilj pa je gospodarsko uspe in socialno pravična drž Slovenija. Za dva celjska Ulna olffaja so v ponedelje odprte Uste izbrali kot s\ kandidata Franca Berginci Željka Ciglerja, kandi< Združene liste pa bodo v 5. Ulni enoti nastopili v vsel volilnih okrajih. Glede ka) datov se te dni v posamei voUliuh okrajih še dogova jo, vsa imena pa bodo zn v torek, 3. novembra, ko Z< žena Usta pripravlja konve jo 5. volilne enote. Slovenska lista Za nastop v vseh 11 volil okrajih 5. volilne enote za vi tve v Državni zbor se poteg tudi Slovenska lista, kat nosilec je Matjaž Cierlanc Tomšičeve 17, Velenje. Slovenska lista, ki ni str ka, potrebuje za kandidat na volitvah najprej p>odpor podpisi na posebnih obrazi 100 državljanov, za vstop v žavni zbor pa bi morala S venska lista osvojiti v vol enoti 9,1 odstotka volilnih i sov. Programsko je Slovenk Usta najbližja program^ SNS in SDSS, vendar se v stvenih vprašanjih distan' od radikalizma ulice "In pustljivosti na račun dr^l Ijanov. i Št. 43 - 29. Oktober 1992 KOMEN- TIRAMO Zupan la norce brije! Vsega hudega navajene na jši mladi demokratični poli- ([11 sceni, nas posamezni rfirčni primeri zlorabe demo- ■stčnih pravil igre še vedno ečejo s tira. Hvala bogu, da i/n ni vseeno. No, konjiške- u županu Jožetu Baragi pa je, sto očitno vseeno, kaj si njem mislijo poslanci (da občanih sploh ne govorimo). p bi ga to sploh zanimalo, se » bi na slarajno ignorantski ]čin izmikal glasovanju o za- )nici. To, da je požrl lastno besedo se mu ni zataknila v grlu, je ič stvar velikosti besede. Za 'poučene — ko je sprožil gla- wanje o zaupnici predsedni- 1 izvršnega sveta Rudiju Pe- na, je vztrajno ponavljal, da ) odstopil, če mu nezaupnice ■ bodo izglasovali. Ko je Pe- ri odnesel celo kožo, je odšel zasedanja z besedami: »Hva- za sodelovanje.« Poslanci so to napačno razlagali kot od- op, o čemer jih je poučil na \slednjem zasedanju. Na tal- im zasedanju so poslanci ho- li glasovati o njegovem od- opu, kar seveda ne gre, ali pa aj nezaupnici, kar bi moralo i, pa ni šlo. No, na zadnjem vpščinskem zasedanju ejšnji teden pa je bil sploh C. Le z največjimi mukami poslanci z osebnim izjasnje- njem (običajnemu glasova- u, pri katerem so našteli 28 asov za, župan ni verjel) lah- ) uvrstili na dnevni red gla- wanje o zaupnici (32 glasov i 54 za ob 18.15). Predno bi lahko prišlo do te- \ glasovanja, je preteklo veli- I vode. Župan, ki je sejo vo- l, ni omejeval razprav, ki so v velikem delu sukale okoli ai^ega lobija v občini. Čas je kel, a glej ga šmenta, ob 145 so bih vsi trije zbori še dno sklepčni, pred njimi pa ena sama točka. Že izglaso- ino glasovanje. To županu ni \doščalo in spet je bilo treba asova ti o tem, ali bi glasova- Še vedno je bilo za 31 po- mcev, a to ni nič pomagalo, i je župan pred tem, vsem na ■eh, z namigi poslal iz dvora- ' nekaj poslancev (čeprav je )dil sejo, si je vzel tudi čas za ogovarjanje s somišljeniki), movno preštevanje poslan- V je potrdilo, kar so menda evilni poslanci in župan ve- ii že na začetku seje: zbor 'ajevnih skupnosti ni bil več lepčen. Župan je s širokim ismeškom zaključil sejo, češ, 'i Lo ste pričakovali. »Jaz di.« Odhajajoči poslanci so se idušali, da jih je na tej ^pščini videl zadnjič, ker ia;o dovolj tega, da se iz njih ije norce. Razen morda, če bi 'o na dnevnem redu samo isovanje o zaupnici. Prese- iljivo pri vsej stvari pa ni likn županovo oklepanje slasti, ampak njegovo po- injkanje samozaupanja. Te- . da si ne upa dati na glaso- nje vprašanje o zaupnici, ^ pa tisti, ki ga poznamo, res bi pripisali. Nekako logično bilo le v primeru, če držijo '^^orice, da mu tega ne dovoli ^gova stranka - narodni de- ^krati. Stvar tudi v tem pri- meru čisto nič bolj ne diši. MILENA B. POKLIC V senci nezaupanja Poslanci konjiške skupščine opravili zastarano delo, o nezaupnici županu pa niso mogli glasovati Poslanci zborov konjiške občinske skupščine so prejšnji četrtek opravili delo, ki jim je ostalo z zasedanja na začetku meseca, ko so se zaradi sporov o županu razšli. Na tem zase- danju bi naj razrešili vpraša- nje ali županu Jožetu Baragi še zaupajo ali ne, vendar jim to zaradi nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti ob 22.50 zvečer ni uspelo. Predsednik skupščine Jože Baraga je predlagal razširitev dnevnega reda iz začetka me- seca z informacijo o predlogu skupine poslancev za njegovo razrešitev. Skupina 30 poslan- cev pa je s svojimi podpisi in utemeljitvijo, da je zaradi rav- nanja predsednika skupščine prišlo do popolne blokade dela skupščine, kar onemogoča nje- no nadaljne konstruktivno de- lo in ogroža nadaljni razvoj občine, terjalo glasovanje o ra- zrešitvi župana. Poleg tega je glasovanje o zaupnici terjal tudi zbor združenega dela. Še- le s poimenskim izjasnjeva- njem poslancev so izglasovali, da glasovanje o zaupnici uvr- stijo na dnevni red - kot zad- njo, enajsto točko. Pred tem so poslanci izgla- sovali podporo Franju Šeglu za ravnatelja Osnovne šole Lo- če ter prisluhnili poročilu o oceni škode in odpravi posle- dic, ki jih je povzročila letoš- nja suša. Škode je bilo za pre- ko 300 milijonov tolarjev. Iz proračuna namenjajo za od- pravo posledic 20 milijonov tolarjev, kmetje pa so iz repu- bliških blagovnih rezerv dobili brezplačno 194 ton koruze, po zelo ugodnih cenah pa je bodo dobili še 1450 ton. Pri odloča- nju o povečanju občinskega proračuna so se sporazumeli . o predlagani razdelitivi dodat- nih 107 milijonov tolarjev, ni- so pa podprli programa dela izvršnega sveta. Menili so, da je preveč deklarativen in zah- tevali, da ga izvršni svet do- polni z roki in nosilci ter vključi manjkajoče - na primer varstvo voda in zraka. Pred- log, da bi program morala na- rediti tudi občinska skupšči- na, ni naletel na plodna tla. Pri informaciji o pobudi po- slancev za razrešitev župana je bilo mogoče slišati vrsto na- sprotujočih mnenj. Med njimi je izstopala po eni strani zah- teva, da se v primeru župana ravna enako, kot se je pri predsedniku izvršnega sveta Rudiju Petanu, da se torej imenuje posebna komisija, ki naj razišče obtožbe in pripravi predlog za skupščino. Na dru- gi strani pa so poslanci uteme- ljevali, da komisija ni potreb- na, saj župana ničesar ne dol- žijo, radi bi le razčistili ali mu večina v skupščini še zaupa ali ne. Odločitve pri tej točki niso sprejeli, pa tudi pri zadnji ne, saj sta po ugotovljeni sklepč- nosti na začetku obravnave te točke (ob 22.45) iz dvorane od- šla dva poslanca in ob glaso- vanju o tem, ali bodo glasovali o zaupnici, zbor krajevnih skupnosti ni bil več sklepčen. MILENA B. POKLIC Praznili demokracije religije Dan reformacije je praznik vseh ljudi, ki ljubijo knjige, umetnost in kulturo. V Sloveniji ga bomo v soboto kot dela prost dan praznovali prvič v spomin na 31. oktober 1517, ko je Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu nabil 95 tez, s katerimi je želel reformirati katoliško cerkev. V Celju bo osrednja prireditev na predvečer praz- nika v Narodnem domu s koncertom The ridgewood bap- tist choir. Minister si je ogiedai šoie Minulo soboto je slovenski minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber, prišel na slovesno otvoritev šolske telo- vadnice na Blagovni. V Šent- jurju so ga seznanili s perečimi težavami mestne osnovne šole, ene najbolj prenatrpanih v Sloveniji, bil je v lani zgraje- ni šoli na Dobju ter v dotrajani zgradbi na Prevorju. Med obiskom šole na Dob- jem pri Planini se je sestal z ravnatelji, s katerimi se je pogovarjal o težavah šolstva v šentjurski občini. Na Dobju so se lahko pohvalili z sodobno zgradbo in telovadnico, kjer manjka le še oprema, za staro- davno podružnično šolo na Prevorju pa se je slišalo pred- vsem pritožbe. Obnova starega poslopja naj bi bila predraga, zato za prevorske šolaije raz- mišljajo o novi, montažni zgradbi. Nezadovoljni so prav tako v mestu Šentjur, kjer se v šoli tišči več kot tisoč učencev v dveh izmenah. Prenatrpa- nost skušajo rešiti z načrtova- no gradnjo nove, dodatne, v mestnem naselju Hruševec, za kar imajo projekt ter od- kupljeno zemljišče, za prihod- nje leto pa upajo, da bodo pri- čeli graditi. V šentjurski os- novni šoli, ki dobiva novo pro- čelje, si je minister ogledal tu- di razstavo o bogati preteklo- sti šole. V podružnični šoli v KS Bla- govna, med svojimi rojaki, je minister dr. Gaber slovesno odprl novo telovadnico. Tam so začeli s poukom telesne vzgoje z novim šolskim letom, prej pa so bili brez primernega prostora. Večino denarja za objekt je prispevala Cinkarna v nadomestilo za odlagališče sadre, nekaj so primaknili iz občinskega proračuna, poma- gali pa so si tudi s krajevnim samoprispevkom. BRANE JERANKO Z vračanjem se zapleta v šentjurski občinski skupš- činski komisiji za denacionali- zacijo se čutijo prizadete zara- di očitkov upravičencev, da je v tej občini premalo storjenega za vračanje premoženja. Od skupaj 53 zahtevkov so doslej povsem uspeli le v treh prime- rih, to pa zato, ker podjetje Meja (največji zavezanec) ni pripravljeno vračati spora- zumno. Veliko težav pa imajo tudi zato, ker še ni vseh po- trebnih podzakonskih aktov in odškodninskega ter zemljiške- ga sklada. Oškodovanci iz šentjurske občine zahtevajo večinoma svoja nekdanja zemljišča in gozdove, pri čemer so uspeli dobiti nazaj približno 36 hek- tarov zemlje. V gozdnem go- spodarstvu so pripravljeni vračati povsod, kjer so nejas- nosti odpravljene, drugače pa je z zahtevki, ki se tičejo Meje, saj od tam na vsako odločitev odgovorijo s pritožbo. To pa postopke seveda podaljšuje. Gre za velike površine zemlje, ki jih ima Meja (porojena iz donedavnega Kmetijskega kombinata Šentjur) predvsem iz zadrug, nacionaliziranih kmetijskih zemljišč, pa tudi pred leti odvzeto posestvo do- mače kmetijske šole je vmes. Predsednik občinske skupš- činske komisije za denaciona- lizacijo Ivan Jagcr pravi, da skušajo vzpodbuditi Mejo k dogovoru, vendar Meja ne odstopa niti pedi zemlje. Nji- hovo delo ovirajo tudi nejas- nosti v zakonodaji, prav tako ni potrebnega odškodninskega in zemljiškega sklada, ugotav- ljajo. Podobno so ugotovili pred dnevi, ko se je občinska komisija za denacionalizacijo sestala prav zaradi ostrih očit- kov bivših lastnikov. Zato sta bila prisotna tudi predsednik šentjurske vlade Ladislav Gr- dina ter župan Jurij Malovrh. . „ .. BRAI^E JERAliKP„ Komisija za denacionalizacijo dela že vse leto. Največ, kar 47 zahtevkov so prejeli v komisiji za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gozdov, od tega polovico bolj ali manj popolnih. Po številnih ustnih obravnavah imajo doslej 7 dokončnih poročil. Za denacionalizacijo stanovanj in poslovnih prostorov so vložili oškodovanci štiri zahtevke, za vračilo podjetij pa dva (za šent- jursko Žično in del podjetja Tolo). Odnosi na vzhodni meji še slabši? Slovenija po volitvah je bil naslov petkove javne tribune v Rogaški Slatini, ki sta se je udeležila Igor Bavčar in mag. Igor Omerza. Oba sta menila, da bi morali v Sloveniji takoj poskrbeti predvsem za nova delovna mesta ter poceniti državo. Ko je bil govor o dosedanjih »razvodenelih« ukrepih za demo- grafsko ogrožena območja ob meji, je Igor Bavčar menil, da bo za ohranjanje življenja ob meji, za projekt Zelena meja - vama meja, potrebna dodatna proračunska injekcija. Notranji mini- ster Bavčar (ki se je nekaj ur prej pogovarjal z hrvaškim notra- njim ministrom) pa glede meddržavnih odnosov meni, da se odprta vprašanja včasih preveč pregrevajo po politični plati in da to škoduje tudi vsemu, o čemer bi bil dogovor mogoč. Sicer pa se glede prihodnjih odnosov s Hrvaško boji, da se utegnejo z novim begunskim valom, ki ga Slovenija ne zmore več sprejeti - Hrvaška pa ne ustaviti - še poslabšati. Javno tribuno s svojima vodilnima politikoma je pripravila stranka Demokratov iz šmarske občine. BRANE .lERANKO Odločilni sibirskega volka Boris Jelcin preživlja svoje najtežje trenutke, od- kar je po lanskem avgu- stovskem puču bliskovito odpravil (prepovedal) ne samo Komvmistično parti- jo, Gorbačova, marveč tudi Sovjetsko zvezo. Njegov ci- klus, v ekonomskem besed- njaku, je iz uspešnega obli- kovanja Skupnosti neod- visnih držav in začetnega učinka radikalnih gospo- darskih reform, s prvimi konflikti z Ukrajino in ve- likimi odpori reformam v Rusiji in vedno večjim za- pletanjem na območju SND prehajal v fazo depre- sije, zdaj, z zahtevo ruske- ga parlamenta, da odstavi vlado in da se skliče izredni kongres ljudskih poslan- cev, pa je že v globoki krizi. Padec njegove avtoritete izražajo tudi javno mnenj- ske raziskave, po katerih ima Jelcin samo še polovico tiste podpore, kot jo je imel na začetku leta. Nedokončana zmaga: Tudi v svetu si je Jelcin pokvaril imidž zaradi trdo- vratnega onemogočanja Gorbačova in že skoraj pa- ranoične bojazni, da bi se Gorbačov vrnil v politiko. Gorbačov je še vechio ljub- ljenček zahoda, ki se »zgra- ža« nad surovim odvzema- njam pasoša Gorbačovu zaradi njegovega odbija- nja, da se odzove pozivu na bolj kot ne medijsko napih- njeno zaslišanje o delova- nju prepovedane sovjetske komunistične partije. Ven- dar zaradi Gorbačova Jel- cin ne bo padel, saj komaj dobrih 20 odstotkov ruskih državljanov meni, da bi bi- lo dobro, če bi se Gorby vrnil v politiko. Jelcinu preti nrmogo huj- ša nevarnost. Obramba de- mokracije pred pučem konservativcev se ni spre- menila tudi v insticionalno zmago v sami Rusiji. V ru- skem parlamentu še vedno prevladujejo ostanki nek- danje komunistične partije Sovjetske zveze, saj po pu- ču ni bilo novih parlamen- tarnih volitev. Dejstvo, da je Jelcin bil izvoljen na predsedniški volitvah v Rusiji, ko je ta bila .še del Sovjetske zveze, mu ne po- maga kaj dosti. Razpad SZ jim sicer ne jemlje legitim- nosti, zmanjšuje pa jim vrednost, posebej, če jih ne spremljajo tudi volitve na- rodnih predstavnikov v dr- žavni parlament. Institucionalna past za Jelcina, ki ima sicer zelo močna predsedniška poo- blastila, je, da mu ta poo- blastila lahko odvzame izredno sklicani Kongres narodnih deputatov (izred- no zasedanje parlamenta). Paradoksalno (kako čuden izraz za politični sistem ne- ke države), to lahko pre- preči samo Jelcin sam, če uvede neposredno predsed- niško oblast, kar bi prak- tično pomenilo predsedni- ško diktaturo. Dejstvo, da parlament ni pristal na preložitev sklica izrednega zasedanja Kongresa priča. da parlament misli resno. Konservativni ruski parla- ment na vsak način hoče zrušiti vlado Jegorja Gaj- darja in zamrzniti ali pa vsaj upočasniti reforme, ki seveda povzročajo hude gospodarske in socialne pretrese v državi in naraš- čajoče nezadovoljstvo ved- no večjega števila socialno ogroženih in »srednjega sloja«, ki mu iz dneva v dan pada standard. Da se bije odločilna bitka priča tudi dejstvo, da so leve in desne stranke, sindikati, združe- nja in del vojske v nedeljo ustanovili že pred tedni na- povedano Fronto narodne rešitve. Eden od njenih še- stih sopredsednikov Ilija Konstantinov je ob tem de- jal, »da se morajo za oblast boriti tako kot še nikoli, saj je do popolnega razpada v državi ostalo le še nekaj mesecev.« Spopad zaradi reform: Tako Jelcinova reformska struja kot novodizajnirana komunistična, se sicer do- bro zavedata, da so refor- me nujno potrebne, če se Rusija želi izvleči iz hude gospodarske krize, socialne nepeispektivnosti in znova še kdaj postati gospodar- ska ali pa vsaj vojaška sila. Jelcin ve, da mu edino uspeh reform prinaša poli- tično preživetje, če želi da bo zgodovinsko utemeljil odločitev za radikalno uki- nitev Sovjetske zveze in ra- dikalne in hitre gospodar- ske spremembe, ki pomeni- jo hudo socialno breme za prebivalstvo in prerazpo- rejanje politične moči. Konservativci pa vedo, da si lahko povrnejo oblast sa- mo, če se naslonijo na ogromno maso osiromaše- nega prebivalstva, ki re- form enostavno ne zdrži in jih prepričajo, da je refor- me potrebno uresničevati bolj postopno. Masovno razdeljevanje čekov kot privatizacija po rusko ob visoki in vedno večji inflaciji še dolgo ne bo dalo pravih rezultatov, če jih sploh bo, rubelj še nekaj časa kljub pompoz- nim najavam ne bo konver- tibilen, Jelcinov »dekret« o svobodnem prehajanje čez mejo nima pravega po- mena, če ljudje nimajo niti za vlak, kaj šele za letalo. Rusija je tudi prisiljena v reforme, če želi računati na denarno pomoč zahoda, vendar ta doslej odpira mošnje z dinamiko ruskih reform. Psihološko Jelcinov po- ložaj dodatno otežuje do- gajanje v njegovi okolici, v Litvi, kjer je nacionalno gibanje Sajudis najbolj od- ločilno prispevalo k odce- pitvi Litve od Sovjetski zveze, je na nedeljskih voli- tvah zmagala Demokratič- na delavska stranka bivše- ga voditelja komunistične partije Aldrigasa Brasau- skasa. Še en dokaz, da se osamosvojitvena evforija hitro poleže in da se kmalu začne dolgotrajna filozofi- ja ust in želodcev. Piše: Robert Gorjanc Št. 43 - 29. oktober 1992 Kovinotehna z Buttinghausom Prvi skupni projekt mešanega podjetja Ito nakupovaini center EuroUom v Uubijani \ prostorih celjske Ko\inotehne so v petek podpisali pogodbo o ustano\it\'i mešanega av- strijsko slovenskega podjetja Eurodom. Po- djetje sta ustano\-ila Kovinotehna d. d. ter av- strijsko podjetje Biittinghaus iz Gradca. Delež avstrijskega podjetja znaša 51, delež Ko\ino- tehne 49 odstotkov, sedež mešanega podjetja pa je v Celju. Buttinghaus ima v avstrijskih mestih 13 prodajnih centrov, razen tega se uk\-arja z ve- leprodajo gradbenega materiala in gradbenih elementov ter prodajo ploščic. Skupna pro- dajna povTŠina vseh prodajnih obratov skupi- ne Biittinghaus zavzema okoli 100 tisoč k\'a- dratnih metrov, zaposlujejo 500 delavcev, do- slej pa so se uveljavili predvsem na območju avstrijske Štajerske, Koroške ter v Spodnji Avstriji. Frvi skupni projekt mešanega po- djetja v Sloveniji bo nakupovalni center Eurodom v Ljubljani, ki bo uresničen spomla- di prihodnje leto. V tej prodajni centrali za gradbeni material bo zaposlenih 33 delavcev, predvidena pa je na površini preko 4 tisoč k\adratnih metrov. Generalni direktor KoNinotehne Aleš IIc je na petkovi tiskovni konferenci ocenil ustano- vitev mešanega podjetja kot izredno pomem- ben korak za Kovinotehno in celotno sloven- sko gospodarstvo. »Podpis pogodbe z Biitting- hausom pomeni za nas pomemben napredek v osvajanju novih tehnologij pri prodaji ter razširitev asortimana. Se pomembnejše je to, da se v našo skupno hišo Eurodom lahko vključuje okoU 60 odstotkov blaga slovenskih proizvajalcev. Za njih je to velik izziv, seveda pa bodo morah upoštevati določeno kvaUteto, ustrezen cenovni razred, pripravo blaga za takšen tip prodajaln, pri čemer mislim pred- vsem na kodiranje in ustrezno embalažo iz- delkov. Za primer naj povem, da v našem prodajnem centru dela v prevzenmi službi 12 ljudi, v prodajnem centru Buttinghausa pa samo 2 delavca, ker je blago tako pripravlje- no, da ga trgovci lahko takoj razporejajo police.« Aleš lic nadalje ocenjuje, da pomeni sod^ vanje s tem avstrijskim podjetjem tudi bish no boljšo ponudbo. Potrošnik bo lahko izbj med asortimanom, kakršen je na voljo ta preko meje, Kovinotehna bo pridobila nov; dodatna znanja, za slovenske proizvajale? pomeni Eurodom uvrstitev v celotno vei Buttinghausa. , V mešanem podjetju Eurodom bodo torej pomladi uresničili skupni projekt blagovn v Ljubljani, zaenkrat se o novih lokacijah pogovarjajo. Strategija pa je jasno doloQ - pojavljali se bodo povsod tam, kjer je v« koncentracija prebivalstva. Najprej bi nu-ežo Eurodoma širili po Sloveniji, kasi računajo tudi na Hrvaško. V Ko\'inotehni se pripravljajo še na ustano\i- tev dveh joint-venture firm in sicer na po- dročju tako imenovane repro prodaje. Pogaja- nja so v teku, zato o partnerjih ne govorijo, predN-idena pa je razširitev asortimana. Na klasičnem zimanje trgovinskem področju pa poleg mešane firme Gasprom, ki je ustanov- ljena za pokrivanje uvoza ruskega plina s kontra dobavami, načrtujejo še dve mešani firmi z ruskimi partnerji. Ena je s področja naftne industrije, druga s področja konverzije bivšega vojaškega programa za prenos \isokih tehnologij. Kamnolom Podgora za avtocesto Brez zapletov tudi tokrat ne bo šlo Kamnolom Podgora leži na meji dveh občin, žalske in ve- lenjske, že v kratkem pa naj bi na zasedanju zborov žalske občinske skupščine sprejeli odlok o uredit\'enem načrtu tega kamnoloma. Brez zaple- tov ne gre, saj so v Žalcu že lani zahtevali, da se stroko\'no argiunentira poseg v prostor. Na ministrst\'u za industrijo in gradbeništvo menijo, da je poseg v prostor zaradi nadalj- njega obratovanja kamnoloma Podgora upra\ičen. Pomisleke so imeU pri Zavodu za varst\'0 naravne in kulturne dediščine v Celju, opozorili, da je na re- lati\'no majhnem območju več kamnolomov, med drugim v Pirešici, Libojah in na Stra- nicah. Je pa res, da je slabo načrtovano in neusklajeno pridobivanje mineralnih agre- gatov za potrebe gradbeništva v Sloveniji že v osemdesetih letih povzročilo vrsto neugod- nih posledic. Proizvodnja je bila razdrobljena, veliko je bi- lo nesmotrnih posegov v oko- lje, ob tem pa je bilo ves čas akutno pomanjkanje mineral- nih agregatov. Ekonomske in ekološke raziskave so pokaza- le, da je za razrešitev izredno slabe preskrbe z mineralnimi agregati v Sloveniji treba vzpostaviti proizvodno-distri- bucijski sistem na regionalni ravni. Le tak sistem namreč omogoča zadostne količine mineralnih agregatov po niz- kih cenah, po drugi strani pa so zagotovljena sredstva za jy&tr€ž3iftr^tiyacijo okolj^. Kamnolom Podgora sodi med proiz\'ajalce kakovostnih mineralnih agregatov, njegove zaloge so potrjene najmanj do leta 2000. Po ureditvenem na- črtu sodi v prvo kategorijo v regiji, predvidena je postop- na sanacija terena. Apnenec je primeren za pripravo zmrzUn- sko varnih tamponov, agrega- tov za beton in asfaltnih zmesi za ceste, predstavlja pa tudi pomemben vir za gradnjo bo- doče avtoceste. Predlog ureditvenega načr- ta, ki seveda zajema tudi kra- jinsko ureditev, predvideva ukrepe, s katerimi se bodo zmanjšale obremenitve okolja, in vključuje tudi sanacijo pro- stora po končanem odkopa- vanju- JANEZ VEDENIK Odstopil direktor Aera v celjskem Aeru so se prija- vili na natečaj za državno sa- nacijo in tudi podpisali pogod- bo o prenosu družbene lastni- ne v državne roke. S tem se že na začetku niso strinjali člani sindikata Pergam v družbi Aeru Copv, zatem pa sta pod- pisu pogodbe nasprotovala še oba sindikata v matičnem po- djetju. Pogodbo z republiškim skladom so v Aeru preklicali, zaradi česar je nepreklicno od- stopil generalni direktor Aera Jure Kovač. Podjetje poslej vodi krizni štab na čelu z Mile- no Brezigar. Gorenje z Albanci Gorenje namerava v alban- - ski pokrajmi Elbasan postavi- ti linijo za proizvodnjo bele tehnike. Za ta posel so se do- gvorili in podpisali pismo o nameri med nedavnim obi- skom albanske gospodarske delegacije v Sloveniji. Cinkama podpisala pogodbo s firmo Basf Predstavniki Cinkarne ter nemške delniške družbe Basf so pred kratkim podpisali po- godbo o sodelovanju na po- dročju prodaje. Cinkama bo tako v začetku prihodnjega le- ta za Basf na slovenskem tržiš- ču ekskluzivna zastopnica nji- hovih dvanajstih preparatov za varstvo in zaščito rastlin. Od tega sodelovanja si v Cin- karni obetajo tudi skupen raz- voj pri proizvodnji čim manj strupenih pesticidov. Meia noče vračati zemljišč v kmetijsko proizvodnem podjetju Meja Šentjur so po nacionalizaciji zadrug dobili precej kmetijskih zemljišč, ne- kaj zemljišč pa so dobili v svo- jo last iz rok kmetov ter kme- tijske šole. V podjetju Meja kljub zahtevam niso priprav- ljeni vrniti zemljišč bivšim lastnikom, na vse doslej izda- ne odločbe so se v podjetju pri- tožili. Zaradi tega nobena od- ločba o vrnitvi premoženja ni pravnomočna. Tolo povečuje izvoz v podjetju za izdelavo obu- tve Tolo Šentjur so se odločili za posodobitev tehnologije, s čimer bodo izboljšali kvalite- to svojih izdelkov. Trenutno iz\'ažajo na tuje 80 odstotkov celotne proizvodnje. Kljub modernizaciji bo v tem podjet- ju tudi v prihodnje zaposlenih okoU 270 delavcev, predvsem zato, ker so v zadnjem času bistveno povečali fizični obseg proizvodnje. IB PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Lesno kemična industrija Lesonit iz Ilirske Bistrice nudi izdelavo in trženje embalaže iz vlaknenih plošč »Ultrales«. Dejavnost je primerna za manjše podjetje ali obrtnika. Informacije; tel. 067/41-241 (Maks Knafeljc). - Podjetje Iskra - Merilna elektronika Horjul nudi obde- lavo pločevine (izdelava ohišij za elektronske in druge napra- ve, galvanska zaščita (cinka- nje, eloksiranje, niklanje, kro- matiranje), lakiranje, izdelavo orodij za štancanje in brizga- nje plastike ter izdelavo toro- idnih transformatorjev. Infor- macije: tel. 061/749-016 (Peter Janša). - Podjetje Alak-Maja d.o.o. Ljubljana nudi možnost proiz- vodne kooperacije na področju kovinsko predelovalne indu- strije. Informacije: tel. 061/ 194-029 (Milan Plevnik). - Podjetje ABC Pomurka - Agroservis Murska Sobota nudi proste kapacitete za os- novno in pokrivno pečno suše- če barvanje pločevinastih iz- delkov. Proces barvanja: raz- maščevanje, fosfatiranje, suše- nje, barvanje, umirjanje, peče- nje (do 140 °C) in ohlajanje. Komora za brizganje je dolga 4 m široka 3 m in visoka 3 m. Informacije: tel. 069/21-630 (Bojan Fišer). - Angleško p>odjetje SRS International trading iz Lon- dona nudi konzervirano hra- no, zmrznjeno meso, riž, koru- zo, pšenico, mleko v prahu, sladkor, čaj, kavo, sveže sadje in zelenjavo, pšenično in ko- ruzno moko, avtomobile in re- zervne dele, cigarete, pivo, brezalkoholne pijače in whi- skey. Informacije: tel. in tele- faks: 9944-81-521-0239 (Vin Sootarsing). - Ameriško podjetje Inter- national Agro financial hol- dings inc. želi vlagati v že ob- stoječo tovarno za predelavo svežega sadja v Sloveniji. In- formacije: tel. 061/150-122 (Služba za ekonomske odnose s tujino). Povpraševanje: - Italijansko podjetje Fi ra trading S.R.L. iz Bolo povprašuje po dobavite vrat in oken iz aluminija drugem gradbenem materi: Informacije: tel. 051-50-9S (Giorgio Marabini). - Italijansko podjetje mod S.P.A. industria calzat iz Padove išče kooperant proizvajalce za torbe vseh' in materialov. Informacije: 049-979-01-01 (Enrico M heh). SKUPŠČINA OBČINE CELJE KOMISIJA ZA OBČINSKA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA razpisuje priznanje »ZLATI CELJSKI GRB« ZA LETO 1993 Skladno z odlokom o priznanjih občine Celje (Ur. list RS št. 1/1 - 1992) podeljuje Skupščina občine Celje ZLATI CELJSKI GRB - za izredno življenjsko delo ali za vrhunsice uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Celje. »Zlati celjski grb« lahko dobi: , - posameznik - skupina posameznikov - podjetje ali zavod - druga organizacija in skupnost - društvo Pobude za podelitev »Zlatega celjskega grba« morajl vsebovati: - podatke o pobudniku - podatke o kandidatu - natančno utemeljitev predloga s predložitvijo strokovnega elaborata s področja, na katerega se pobuda nanaša - podatke o osebah ali ustanovah, ki podpirajo pobudo - datum pobude Komisija bo sprejemala pobude za podelitev »Zlatega celjskega grba« za leto 1993 do vključno 30. 11. 1992 na naslov Skupščina občine Celje, Komsija za občinska priznanja in odlikovanja, Trg svobode 9, 63000 Celje. PO ČEM SO DEVIZE?. št. 43 - 29. oktober 1992 5 Piskretni šarm obvladovanja (7. celjski večer na Dobrni Je bil namenjen razpravi o meUlJIh__ poločiti obnašanje novinar- ,y v predvolilnem obdobju, , (le bi bili pristranski do no- stranke in da bi vsem ,ako (ne)prizanašali je naj- ključni problem novinar-] je \'loge v »posebnem obdob- i Seveda je to vlogo potreb-; u umestiti v sistemski okvir,: , pa je položaj samega medi- ] i. Ali je medij vsebinsko in] ^terialno samostojen in ne-' jvisen ali pa eksponent dr- ivnih, strankarskih ali kapi- jskih interesov? V Sloveniji ediji še niso polastninjeni, >r tako kot druga družbena jdjetja in zavodi čakajo na irejem zakona o lastninjenju. Ce je ta novinarska vloga ,lj ali manj jasna, ko gre za sopise (ki imajo trenutno ugačen status od RTV), ki se i po vrsti razglašajo za neod- sne. pa je nekaj drugega, ko e za nacionalni radio in tele- zijo. Njun položaj v pretežni eri določa razmerje politične oči v družbi; ali kot bi dejala ana novinarka iz TV Slove- ja, da televizijo in radio iravljajo stranke in pri tem ne gre sprenevedati. Ta »faustovski konflikt« nedijih je bila tematska rde- nit petkovega celjskega ve- ra, ki se je v iskanju odgovo- celo razpravo vlekla kot ja- kača. Na vprašanje priredi- Ija in voditelja večera Jožeta )lfanda »v čigavih rokah so Dvenski mediji«, so odgovar- 11 in svoje poglede na status- položaj medijev, še posebej odnosu do pohtičnih strank, zave in privatnega kapitala ijasnjevali Jelko Kacin, mi- ster za informiranje in pred- dniški kandidat Demokrat- e stranke, Ivo Bizjak, pred- dniški kandidat Krščansko- imokratske stranke, Tit Do- Šek, glavni in odgovorni lednika dnevnika Delo in rago Balažič, odgovorni •ednik Radia Slovenija. Vsi udeleženci, čeprav so redstavniki različnih in celo ključujočih interesov, so se cer načelno zavzemaU za ne- Ivisno držo medijev. Pri Jel- 11 Kacinu in Ivu Bizjaku pa je lo tudi očitno, kar pa je po 'oje razumljivo, da sta na edije gledala tudi iz svojega danjega položaja, kot stran- irska predsedniška kandida- , ki si želita čim večji vpUv i^vojo promocijo in gromo- cijo svoje stranke, čeprav ne smemo trditi, da sta celjski ve- čer izrabila za volilno agitira- nje. Oba sta od medijev zahte- vala profesionaUzem, še pose- bej pa sta poudarila vlogo te- levizije, ki ima največji vpliv in Kacin je pri tem omenil, da ni prav, da se Kučana, ki je sicer sedanji predsednik, ven- dar pa tudi predsedniški kan- didat, pokaže na začetku Dnevnika kako gre v velenjsko jamo, drugih kandidatov pa se sploh ne omeni. Takšnih in po- dobnih dilem o vlogi medijev in tudi novinarjev pa je »me- dijslci večer« navrgel še precej. Tit Dobršek je dejal, da so pritiski na Delo vselej bili, da pa so bili pred časom, ko so se odločali za pluralizem in de- mokracijo, večji kot so danes. Ob tem je poudaril, da mora biti novinar predvsem zvest samemu sebi, svoji vesti in da mora imeti hrbtenico. S tem se je strinjal tudi Jelko Kacin, ki je preposto dejal, da bi moral novinar imeti »jajca« do last- nega prepričanja tudi za ceno konflikta s svojim urednikom. Drago Balažič pa je sodil, da je odgovor na vprašanje o odgo- vornosti treba iskati v dejstvu ali je medij lastništvo države, politične stranke ali kapitala in da takšna odvisnost pomeni tudi ustrezno obnašanje. In če ni tega, potem je mogoče govo- riti o neodvisnosti, o pojmu, ki pa se seveda nikoli, v medijih še posebej nikoli, ne more otresti svoje relativnosti. ROBERT GORJANC REKLI SO o RTV Slovenija: Jelko Kacin: »Če bi imeli resnično možnost priklopa na kakšen drug program, potem bi se to, kar se danes imenuje javni zavod RTV začelo sesi- pati samo vase, ker bi se zelo hitro pokazalo, koliko je mo- goče sproducirati v tej hiši, kako kakovostno je to, kaj je potrebno za to hišo in kaj ni. Vsi so na infuziji, ki se ji reče naročnina. Treba je ločiti teh- niko od vsebine, oddajnike od proizvodnje programa itn. Po- tem vemo, da je eno nacionalni program, ki se financira ali so- financira iz naročnine, drugo pa je komercialni program, ki se mora financirati na trgu. Zdaj pa imamo situacijo, da si javni zavod RTV lasti vse frek- vence, ta hiša odloča, komu in po kakšni ceni bo frekvence dala, ta hiša si iz svojega mo- nopolnega položaja lasti pra- vico, da si zadrži polovico de- leža na vsaki novo dodeljeni frekvenci, itn.« Drago Balažič: »Moram sto- piti v bran televizije. Prejšnja in tudi ta vlada ni nič storila za pluralizacijo medijev. O frekvencah še vedno odloča Svet RTV, čeprav mislim, da je to stvar države. Sistemskih pogojev, da bi prišli do več te- levizij ta hip v Sloveniji eno- stavno ni, ker jih vlada, ne prejšnja ne sedanja, ni pripra- vila.« O strankah in medijili Jelko Kacin: »Katera koli politična stranka bi si postavi- la cilj, da bi obvladala medij, bi si izkopala svoj lastni grob. Bolj kot je medij pluralen, bolj kot kaže resnico, bolj klofuta politične stranke in seveda si želim medij, ki bi čimbolj klo- futal vse poUtične stranke. Ti- sti trenutek, ko je neka politič- na stranka zadovoljna z nekim medijem, pa je tudi tega medi- ja konec« Tit Dobršek: »Če bi bilo ta- ko kot je rekel Kacin, bi bilo prelepo, vemo pa, da v vsakda- njem življenju ni čisto tako. Vemo, da smo res sedma sila, ampak vemo tudi, da jih je še šest pred nami, ki samo čakajo na preži, kaj bodo z nami na- redili. Dobro se spominjam nekaterih občutljivih pogovo- rov, v katerih sem rekel politi- kom, da bodo sami prišli do tega, do česar so že prišli na zahodu, da oni bolj potrebuje- jo medije, kot mediji potrebu- jejo njih.« Ivo Bizjak: »Če so stranke >premočne< z mediji, potem ne- kaj manjka. Mislim, da smo pri vprašanju profesionalno- sti. Kakšni koli pritisk že, di- rekten, indirekten, morda celo podkupovanje, je mogoče. V vsakem primeru pa se mora najti nek človek v novinarstvu, ki bo to zadevo profesionalno korektno razkrinkal in pritisk se bo obrnil proti temu, ki je to stvar počel.« Prispela le pomoč I Celje je pred zimo, v mestu p je množica beguncev, ki so bežali pred strahotami vojne t Balkanu. Zato so se v nem- lem mestu Singen ter v Luk- ^mburgu odločili za pomoč eguncem ter socialno najbolj bkim Celjanom. S Singnom »vezujejo Celjane tudi dolgo- tni prijateljski stiki. Tako so v petek razkladali izu 15 ton humanitarne po- oči prebivalcev Singna, pre- žno hrane. Ko je Tone Mast- ik, sekretar občinskega Rde- 'ga križa videl kako polnijo 'azno skladišče, ni skrival 'dovoljstva: »To je zlata edno« Iz Singna so pred tem ^Vprašali, kaj v Celju najbolj Hrebujejo, zato je zadovolj- no toliko večje. Potem, ko so ' seznanili s položajem, so ^ljubili, da se bodo v predbo- fnem času oglasili še enkrat, ^jti potrebe so velike. V so- latnem dežju pa je prispela ''moč ženske dobrodelne or- 'lizacije Foyer de les femmes Luksemburga, za kar imajo •sluge tudi Celjanke, ki živijo tej državi. Prispelo je 40 ton ^moči, predvsem rabljenih slačil ter rabljene posode. Ta na primer, prišla prav begunskem centru, saj na ^^larjah ni bilo niti dovolj krožnikov. Tudi Luksembur- žani so obljubili, da se bodo še oglasUi. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER V prazna skladišča celjskega Rdečega križa je prispela humanitarna pomoč iz Nemčije in Luksemburga. NA SONČNI STRANI ALP: CELJANI NEKAJ PO- SEBNEGA - V Celju bi radi izkoristili volitve 6. decem- bra še za izrekanje državlja- nov na referendumu. Podob- ne redke želje, s katerimi bi ubili dve muhi na mah, imajo še v Murski Soboti (radi bi se preimenovali v Soboto) in v nekaterih krajevnih skup- nostih (izrekanje za krajevni samoprispevek ali proti nje- mu). Namen tega dvojnega glasovanja je jasen: če že pri- dejo volilci na glasovalna mesta za splošne volitve, naj bi hkrati še izpolnjevali refe- rendumski obrazec oziroma naj bi na referendum prišli tudi tisti, ki sicer niso name- ravali na volišča, da bi dali svoj glas za kandidate za dr- žavni zbor, za državni svet (predstavnika lokalnih inte- resov) in za predsednika re- publike. Zamisel je tudi ce- nejša, saj ne bi bilo treba vo- lišč odpirati dvakrat. Zadeva pa ni tako prepro- sta. Republiška volilna ko- misija kot vrhovni pristojni organ za splošne volitve, na- čelno sicer nima ničesar pro- ti taki hkratnosti, v praksi pa bo verjetno postavila pogoje, ki razpisovalcem referendu- ma ne bodo prav všeč. Že se- daj je jasno, da mora biti za referendumsko izrekanje po- seben volilni imenik in ne dr- žavni, ki velja za splošne vo- litve. Prav tako referendum- skega izrekanja ne more opravljati isti Volilni odbor, ki je določen za splošne voli- tve. Vprašljiv je tudi prostor, saj bi moralo biti voUšče kar precej velika dvorana, da bi poleg obkrožanja kandida- tov na treh volilnih listih za- gotovili še nemoteno obkro- žanje »za« ali »proti« na refe- rendumskih obrazcih in za- gotavljali zaupnost glaso- vanja. Vse kaže, da se bo Republi- ška volilna komisija strinjala le s takimi referendumi, ki bodo na območjih, ožjih kot je volilni okraj. V tem prime- ru bi Celjani pač morali dva- kratna volišča, če bi vztraja- li pri referendumu. KANDIDAT ZA OSKAR- JA - Zdaj nas ne more skoraj nič več presenetiti. Zadnjo tančico je snel dr. Jože Pučnik, predsednik So- cialdemokratske stranke Slovenije (SDSS). Njegova stranka je v prostorih Lut- kovnega gledališča v Ljub- ljani (simbolika?) za pred- sedniškega kandidata (v Slo- veniji zdaj pod številko 9 ne- uradnih kandidatov, ki mo- rajo do 11. novembra do 24. ure uradno vložiti kandida- turo pri Republiški volilni komisiji) določila 50-letnega inženirja strojništva France- ta Tomšiča. France Tomšič je nekako pozabljeni soustanovitelj SDSS, na mestu predsednika ga je nasledil nekdanji za- pornik, nekdanji šef Demosa in zdajšnji podpredsednik vlade dr. Jože Pučnik. Tom- šič je bil pozneje med vodil- nimi republiškimi delegati Demosa, dokler ga niso v senco potisnili Starman, Gros in drugi bolj napadalni delegati. Zdaj je Tomšič bolj znan kot predsednik KNSS- Neodvisnost, sindikatov, ki bi radi tekmovali z Zvezo svobodnih sindikatov Slove- nije mag. Dušana Semoliča, vendar je razmerje članstva približno 3:1 v korist svo- bodnjakov. Zakaj so socialdemokrati potegnili iz naftalina člove- ka, ki se ga tudi nrnogi člani Neodvisnosti spominjajo z grenkobo, saj so se neredko njegove dobronamerne sin- dikalne poteze pokazale kot zgrešene ali usodne za delav- ce, je vprašanje. Morda niso hoteli v bitko, vnaprej izgub- ljeno za SDSS, ko gre za predsedniškega kandidata, potisniti Janeza Janša, ki bi imel nedvomno petdesetkrat večje možnosti od Tomšiča? Vsekakor pa je - realno gle- dano - France Tomšič resen kandidat za oskarja. Za stransko vlogo namreč. KDO JIH POZNA?- Soci- alisti so v soboto predstavili popoln spisek svojih kandi- datov za volitve v državni zbor. 10 kandidatov za pred- stavnike lokalnih interesov v državnem svetu (nobenega iz Celja ali Žalca) in kandi- datko za predsednico repu- blike in »bodočo vrhovno po- veljnico slovenskih oborože- nih sil« Darjo Lavtižar-Be- bler. Ta se je tik pred pred- stavitvijo vrnila z daljšega obiska v Ženevi, kjer je njen soprog veleposlanik Repu- blikš Slovenije pri speciali- ziranih organizacijah Zdru- ženih narodov. In kdo iz vrst socialistov se bo boril za sedeže v držav- nem zboru v 5. volilni enoti? Peter Bračun iz Šentjurja, dr. Andrija Halužan iz Dra- vograda (Radelj) skupen vo- lilni okraj), Anton Hribar iz Velenja, mag. Jože Kumer iz Mozirja, dr. Ciril Slemenik iz Slovenjgradca, Kari Strop- nik iz Velenja, Valter Zupane in Marijan Turičnik iz Žalca, Jože Tumšek in Zvone Utro- ša iz Celja in Franc Juričan z Raven. Glavni aduti, na katere ra- čunajo socialisti, da jim bodo priborili sedeže v parlamen- tu, so mariborska županja Magdalena Tovornik, Andrej Gerenčer iz Murske Sobote, Iztok Cilenšek iz Zagorja ob Savi, dr. Tatjana Gazvoda iz Novega mesta in mag. Viktor Žakelj (predsednik sociali- stov) iz Škofje Loke. Sicer pa presenečenja ni- koli niso izključena. DVOBOJI - ZAKAJ PA NE? - Za volilce, ki bodo 6. decembra v volilnih enotah neposredno in po večinskem sistemu volili 22 predstavni- kov lokalnih interesov v dr- žavnem svetu (18 svetnikov bodo 10. decembra volili elektorji v tako imenovanih interesnih organizacijah, ka- mor sodijo delodajalci, delo- jemalci, obrtniki, kmetje, sa- mostojni poklici in negospo- darske dejavnosti, od kultur- nih do zdravstvenih delav- cev), bi bilo najbolje, če bi se morali odločati le med dve- ma kandidatoma: kandida- tom iz vrst vladnih strank in kandidatom iz vrst opozicij- skih strank. Slednje so se že dogovorile, da bodo imele enotne kandidate za državni svet, stranke, ki podpirajo vlado, pa se še obotavljajo. V ponedeljek je Socialno de- mokratska prenova dala tudi uradno popbudo, da bi vlad- ne stranke prav tako nasto- pile z enotnimi kandidati. Pri tem SDP opozarja na »bolečo izkušnjo«, saj je pred dvema letoma takratni De- mos v zboru občin z enotnimi ■kandidati prehitel razdrob- ljeno levico. Kaj bi bilo lepšega kot sa- mo dve imeni na glasovnici, eno do njiju obkrožiš in ko- nec. Že tako bodo imeli volil- ci veliko težav pri kandida- tih za državni zbor, saj bo na njej okrog 10 strank s svojimi kandidati, pa tudi »predsed- niški meni« bo pester, če bo vseh devet kandidatov zdr- žalo uradno preizkušnjo. Št. 43 - 29. Oktober 1992 i« »strankarsko novinarstvo pomeni konec novinarstva!« Dr. Slavko Splichal, vrhunski komunikolog, aekan Fakultete za družbene vede v Ljubliani Dr. Slavko Splichal je eden največjih stro- ko\Tijakov za področje medijev, skupaj z doa- enom slovenske komunikologije. njego%Tm nekdanjih profesorjem in predstojnikom dr- . Francetom Vregom. ne samo v Sloveniji, marveč tudi v E\Topi in svetu. O tem priča tudi ^Tsta člankov in knjig, ki jih je obja^-il doma in v tujini s področja komunikacijskih teorij in sistemov. ja\Tiega mnenja, medna- rodnega komuniciranja. no\-inarske profesi- onalizacije ter raziskovalne metodologije. Knjige (izdane v Sloveniji): Množično ko- municu-anje med svobodo in odtujitvijo, za katero je leta 1986 prejel nagrado sklada Bo- risa Kidriča. Množično komimiciranje in raz- voj demokracije. Mlini na eter in njegova zad- nja, ki je izšla neda\-no. Izgubljene utopije, v kateri analizira položaj in razvoj medijev in civilne družbe v postsocializmu. Dr. Slavko Splichal je tudi član izvršnih odborov Medna- rodnega združenja za raziskovanje množične- ga komuniciranja in Raziskovalnega komiteja za komuniciranje, znanje in kulturo Medna- rodnega sociološkega združenja ter uredni- ških svetov re\ij Journal of Communication in Gazette. Zdaj je dekan Fakultete za družbene vede (prej FSPN) v Ljubljani. Dr. Splichal je tudi član Sveta RT\' Slovenija, telesa, ki upravlja (med drugim potrjuje tudi uredniško politiko) s slovensko nacionalno tele\-izijo in radijem. Gotovo je ena najbolj kompetetnih osebno- sti, da analizira vlogo slovenskih medijev in njihov način spremljanja deja\Tiosti političnih strank v predvolilnem obdobju in da napove, kaj se bo dogajalo s slovenskim medijskim prostorom po nekaterih institucionalnih spre- membah (privatizacija). Kako bi ocenili letošnjo strategijo spremlja- nja volitev v slovenskih medijih? Če začneva s tele\-izijo in radijem Slovenija. Kakšna »pri- poročila« je dal Svet RTV uredništvom? Ne gre pozabiti, da sta radijsko in tele\'izij- sko uredništvo sami pripra\'ili program spremljanja predvolilnih dejavnosti in da je to. kar je svet sprejemal, dodatek k tistemu, kar so uredništv-a na RT\^-ju pripra\'ila. Naj- bolj raz\'pito naj bi bilo tisto, ki zadeva finan- ciranje. BiLi so predlogi, da naj bi biLo predva- janje plačanih propagandnih spotov prepove- dano. Sklep Sveta je. da morata v 24 dne\Tiem uradnem predvolilnem obdobju radio in tele- \-izija skladno z s\'ojim načrtom predvajati neplačane propagandne spote oziroma druga- če pripravljene oddaje političnih strank, med- tem ko v obdobju do takrat, se pra\-i še manj kot mesec dni. radio in tele\lzija lahko objav- ljata plačane reklamne spote. Ta ureditev je na nek način v nasprotju z uredit\'ijo na jav- nih radiih in televizijah v drugih zahodnoe- \Topskih državah, kjer plačanih reidamnih spotov ni dovoljeno predvajati. Sem privrže- nec ureditve, kot je uveljavljena v Zahodni Evropi, vendar se mi zdi, da za prehodno obdobje, ki ga preživljamo v Sloveniji, odloči- tev s\'eta ni nesmiselna, se pravi, da dovoljuje za neko obdobje tudi plačane spote. Drugi ključni sklep zadeva omejevanje po- ročanja o strankarskih dogajanjih v oddajah zunaj rednih informati\'nih oddaj. Ta sklep je bU delno napačno razumljen v ja\Tiosti kot prepoved poročanja o strankarskem življenju. Ne gre za to, ampak za težnjo, da informacije, ki bodo v zadnjem obdobju teh 24 dni zelo obilne, ne bi zapolnjevale rednih informativ- nih oddaj. Tretji ključni sklep zadeva radijske in televizijske arhive: sklep prepoveduje upo- rabo arhivov v poUtično-propagandne name- ne. Ta sldep je spet skladen s stanjem stvari v zahodnoe\Topskih državah, kar zadeva jav- ne radie in tele\izije, tako da s tega stališča ne \'idim kalcšnega problema. Bila je tudi ideja, da bi drugi program pre- pustili opozicijskim strankam. Ta predlog se mi zdi nesmiseln in neuteme- ljen. Na ta način bi spodbujali tisto, kar je vsaj v zadnjih dveh letiJi bilo predmet najhuj- še kritike, namreč odkrito pristransko no\i- narstvo. Gre seveda še za več: odkriti stran- karski program ne pomeni samo strankarske- ga no\'inarstva in strankarsko novinarstvo, po moji presoji pomeni konec no\-inarstva. Pač pa pomeni tudi ideologizacijo televizije nas- ploh. Tisto, za kar se zavzemam, je drugačne \TSte dehomogenizacija televizije: takšna, ki bi uveljavljala različne interese in potrebe lju- di, kjer bi bilo vzpostavljeno interesno razli- kovanje tele\izijskih gledalcev, ki ne bo teme- ljilo na razlikah v političnih interesih. No\-inarjem ta vloga v spremljanju volitev lahko na nek način omejuje profesionalizem. Kaj v takem primeru sploh pomeni profesi- onalizem? Ali je profesionalizem to, da iz\TŠu- ješ uredniško politiko ali da se temu upiraš, če se morda ne strinjaš z metodo objektivnosti? Tudo na tele\iziji je bil s tem problem, zaradi tega je ena dobra no\'inarka tudi odšla. Ni samo \-prašanje teža\Tio, ampak je tudi položaj no\inarjev v tem času v resnici teža- ven. Na eni strani se uredniki pogosto znajde- jo v neprijetnih in teža\Tiih situacijah, so pod pritiski različnih strank, po drugi strani pa so neposredno ali posredno tudi sami no\lnarji pod pritisld političnih strank. Poleg tega je najbrž naraMio, da je vsaj del novinarjev, ne samo prijaznejši do enih strank kot do drugih, ampak do so, ne nujno v formalnem smislu, vsaj neformalno, če ni to nekoliko protisloven izraz, vsaj člani posamičnih strank. Končno, to je najbrž tudi koren problema: v preteklosti je bilo pač pra\-ilo. da je nos-inar neke vrste aktivist. Ali kot so včasih zahtevali od njega, da je družbenopolitični delavec. Se pravi, da posebej podpira določeno idejo, da pripada določeni ideologiji itn. V spremenjeni situaciji so te reči za mnoge novinarje obremenjujoče, je pa po drugi strani naravno, da se novinarji ne morejo čez noč spremeniti niti kot posa- mezniki niti kot profesionalna skupina. Še več. mislim, da tudi ni mogoča neka vTsta prevzgoje, v kar so recimo mnogi zahodnjaki, ki bi radi pomagali vzhodnoevTopskim novi- narjem, prepričani. Tisto kar se mora pred- vsem spremeniti, je v tem primeru okolje. Če govorimo o tej klasični koncepciji novinarstva kot četrtega stanu, ki naj bi bU predvsem kritik prvih treh. se pravi zakonodajne, izvrš- ne in sodne oblasti, ootem se ie treba viDrašati, ali novinarstvo kot četrti stan v resnici obsta- ja. Menim, da v pravem pomenu ne obstaja, ker tudi pni trije stanovi kot pravi stanovi ne obstajajo. Prej ali slej bomo dobili tudi privatizacijski zakon. Kaj bo to pomenilo za slovenske me- dije? Fi-av gotovo je treba upoštevati pomembno razliko med časopisi na eni strani, radiem na »sredini« in televizijo na tretji strani. Vse ti- sto, kar bo nasploh veljalo za privatizacijske posege, pa bi moralo brez bistvenili razlik ali omejitev veljati tudi za časopise. Zakaj je ra- dio na sredi"' Zato, ker je proizvodnja radij- skega programa veliko cenejša in je iz tega stališča tudi bolj atraktivna v majhnem slo- venskem prostoru. Drugi razlog je, da je ta hip v Sloveniji relativ7io veliko število radijskih postaj, okrog 23, če se ne motim. Najhujši privatizacijski zalogaj pa bo gotovo televizija. Pri tem imam slab očutek: namreč, če bo ob- veljalo pri tem, kar je bilo storjenega doslej, praktično kaj prida ne bo več mogoče privati- zirati. Glede na to. da je slovenska nacionalna televizija, kar je mogoče nekoliko zlobno po- vedano, ni pa zlobno mišljeno, po svoje priva- tizirala tretjo mrežo na ta način, da je zase prihranila 49 odstotni delež, preostanek pa razdeUla med blizu 10 zasebnih podjetij. Se pravi, če bi pri tem obstalo, s privatizacijo televizije ne bo nič, ostal bo nek nedonošenček na tem področju, medtem ko pri radiu te mož- nosti niso zaprte oziroma se zna dogajati ne- kaj podobnega kot na področju tiska. Torej bomo imeU v bližnji prihodnosti relativno ve- liko število zasebnih radijskih postaj oziroma radijskih postaj organiziranih kot delniške družbe, kar po mojem prepričanju lahko ustvari spodobno konkurenco in tudi vpUv na kakovost programov. Kakovost programov pa je za mnoge lokalne radijske postaje hud pro- blem. Zakaj? Iz kadrovskih in tehničnih razlogov. Najbrž je to, hipotetično vsaj, lahko problem iz poli- tičnih in prav gotovo iz finančnih razlogov. Programi lokalnih radijskih postaj so po od- zivnosti poslušalcev zelo uspešni, zelo učinko- viti. Poslušanost lokalnih radijskih postaj je zelo visoka in tudi v večini primerov, kar je seveda povezano, so poslušalci s temi progra- mi zadovoljni. Tisto kar mene pri tem moti je. da se lokalne radijske postaje pretirano po- drejajo tako imenovanim razkim okusom, ne da bi hotel s tem koga žaliti. Ne opravljajo pa ene svojih temeljnih funkcij, ki jo množični mediji v vsaki družbi imajo, to je splošna socializacijska in vzgojna funkcija. V tem ok- viru je pomemben problem, ki je tudi eno od pomembnih vprašanj kakovosti radijskih pro- gramov, problem homogenizacije: nerazno- vTstnost programov, ki je posledica podlega- nja komercialnim interesom, velikemu števj poslušalcev, ki so pogoj za pridobivanje ogj sov. Tisto, kar si jaz predstavljam pod pc mom kakovosten program, je diverzificin program, v katerem je prostor za elitne intei se in predvsem tudi elitne interese v smis različnosti in majhnosti, kjer tudi še ti majhna skupina ljudi lahko najde nekaj za in ni zato program v celoti podrejen saj nekemu običajnemu sivemu povprečju. ' Ampak dejstvo je, da se nizek okus v sve najbolj prodaja in da temu trendu še ni vidi konca. Na žalost se moram strinjati. i Ali bo privatizacija, če sva zopet pri raii in televiziji, pomenila tudi kakšne spremeni v financiranju? Na primer, ali lahko to pom ni tudi odpravo naročnin? MisUm, da si poslušalci in televizijski gl dalci ne smemo delati utvar, da bi se v bliži prihodnosti zgodila takšna revolucija. Zdi | se mi, da bi bilo realno govoriti o vsaj relati nem zniževanju naročnine, pri čemer je pre postavka, da bi bilo potreno premisliti, 1 v resnici je nacionalni televizijski in radijs program, in ga je treba financirati iz naroči ne, in kaj ni in ga ni treba financirati naročnine, ampak iz drugih virov. Pri tem vsaj kar zadeva televizijo, absolutna predp stavka racionalnejša organizacija televizijs hiše: prav; gotovo bi bila potrebna produkc ska in kadrovska racionalizacija. Brez teh p segov je razmišljanje o rjžjih naročninah p polnoma utopično. Slovenski medijski prostor je s časopisi močno zasičen. Prihaja pa še en dne\Tuk, i publika. Je še prostor zanj? Gre predvsem za vprašanje kakovosti dn< nika. Dober časopis, tako kot dober radiji ali televizijski program, še vedno lahko na; prostor zase. Časopis, ki ne bo boljši in ne različen, pa po mojem prepričanju nima } možnosti za komercialni uspeh. Lahko prež z različnimi direktnimi ali indirektnimi ol kami subvencij, ne more pa se sam vzdrževj ROBERT GORJA] »Tisto, kar bi bilo treba natančneje urediti in je zdaj v delu, je vprašanje, kateri materiali v radijskem in televizijskem arhi\'u imajo de- jansko status arhivskega gradiva. Ni mogoče, po moji pameti, za vsako zadevo, ki je v tistih orostorih spravljena, reči, da ima arhivski značaj. MlsUm, da je bilo nekaj nesporazu- mov. Slo je za primer, da bi morali tudi pri ekonomsko-propagandnlh sporočilih prepo- vedati uporabo filmskih posnetkov, ki so bili narejeni v preteklosti, kar se mi zdi, milo rečeno, problematlčno.<' * Tele\izi}a in drugi mediji nimajo samo in- formativne vloge, ampak tudi druge, ki so celo pomembnejše: gre za raz\edrilno vlogo, za izobraževalno in vzgojno itn. Takšno striktno deljenje tele\izijskib programov bi vodilo k cepljanju slovenske populacije, pri čemer ne gre izenačevati zahtev po pluralizaciji medij- skega prostora. Ta strankarska delitev tele\i- zije bi z \idika posameznika še vedno obvla- dovala celoten medijski prostor: torej moja tele\izija bi bila pr\i ali drugi slovenski naci- onalni program, ne pa oba programa hkrati.* Obvestilo volilcem Občinski sekretariat za notranje zadeve Ce- lje v skladu z 12. členom Zakona o evidenc volilne pravice (Uradni list RS št. 46/92} obvešča državljane, da so razgrnjeni sploš- ni volilni imeniki na sedežih krajevnih skup- nosti in v prostorih Občinskega sekretariata za notranje zadeve v Celju. Volilni imeniki so razgrnjeni od 26. oktobra do vključno 20. novembra 1992. V splošne volilne imenike so vpisani vs občani, ki imajo uradno prijavljeno stalne prebivališče na območju volišča in bodo m dan glasovanja dopolnili 18 let starosti t& jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost it so državljani Republike Slovenije. Vsak državljan ima pravico pregledati sploš- ne volilne imenike in zahtevati popravke. Državljan lahko zahteva popravek: - če sam ali kdo drug ni vpisan v splošn volilni imenik volišča na katerem ima pravi^ ca glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravici ali nima volilne pravice na območju občini oziroma volišča; - če je vpisana oseba, kije umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ai drug podatek, ki se nanaša nanj ali na kogi drugega. Popravek v volilnem imeniku se lahko zah teva ustno ali pisno na kraju razgrnjeni! volilnih imenikov (na sedežih krajevni! skupnosti ali Občinskem sekretariatu za no tranje zadeve) najpozneje 15 dni pred dnen glasovanja, to pa je do vključno 20. novem' bra 1992. Opozarjamo, da se vodi stalni evidenca volilne pravice v registru stal negi prebivalstva v ot>čini. Vsakdo mora biti zi bivanje prijavljen tam, kjer dejansko živi Niso redki primeri, ko ljudje živijo na naslo- vih, pa tam niso prijavljeni za bivanje. V ta- kih primerih tudi ne tx3 mogoče uveljavU volilne pravice. Zato naprošamo vse, ki pn jave bivanja nimajo urejene, da to storif takoj. Državljan, ki spremeni stalno prebiva lišče, ima volilno pravico v kraju svojegi novega stalnega prebivališča šele z dnem ko je njegova volilna pravica vpisana v regf^ ster stalnega prebivalstva, ki se vodi za kr^ njegovega novega stalnega prebivališča. Občinski sekretariat zi notranje zadeve Celji Št, 43 - 29. Oktober 1992 7 Kakšen magisterij - še za malo maturo ne zadošča ■ ■ ■ la prometni nered v Celju krive tuai pogoste, a neaorečene spremembe prometnega režima - Parkirni red naj bi vzpostavila %ostra - Poslanci odlagalo »modro cono^ pred leti, ko se mestne ulice (;el}a še niso povsem zadušile f prometnem neredu, je med (Celjani ob vsaki spremembi prometnega režima krožila ša- la, da je spet »magistriral kak- jen prometni stroko\'njak«. ^daj, ko vse bolj stoječa kot premikajoča se pločevina p mestnem jedru nikogar več je spravi v smeh, pa je le še tu 10 tam slišati kakšen jezen vzdih, da so celjski »prometni lili smo kar 93 kuponov, le Iva pa sta bila pravilno izpol- "jena. Največ težav je bilo ' nogometnim derbijem Dra- f|nja-Era Šmartno in prettra- 'Um lokalpatriotizmom, ki se tokrat zaradi porazov košar- ^rjev Polzele, Cometa in Bo- 5aške ni obnesel. Nagrajence smo določili z žrebom: prvo nagrado 15 ti- soč tolarjev dobi Jorge Jime- nez iz Celja, dobitnica druge nagrade (9 tisoč tolarjev) pa je Irena Tumšek iz Polzele. Tret- ja nagrada 6 tisoč tolarjev se prenese v sklad za naslednje kolo, ki bo obsegal 16 tisoč to- larjev. Pravilni tipi ola: Polzela- Maribor 2, Tinex-Comet 1, Unicom-Rogaška 1, Velenje- Olimpija 2, Dravinja-Era Šmartno 0. V naslednjem kolu pri ko- šarkarski tekmi tip O pomeni podaljšek. Za sodelovanje bo- do v poštev prišli kuponi s poštnim žigom sobote, 31. oktobra, ali če bodo v sobo- to do najkasneje 12. ure odda- ni v nabiralnik pri vhodu v na- šo stavbo. Četrtek, 29.10. Košarka škofja Loka: Tinex-Elektra (9. kolo moške SKL, 19). Petek, 30.10. Hokej na ledu Celje: Cinkama-Bled (10. kolo SHL, 18). Sobota, 31.10. Judo Celje: Ivo Reya-Impol (11. kolo SJL, 17). Kegljanje Žalec: Žalec-Rudar (5. kolo moške SKL, 16); Nova Gorica: Gorica-Emo (5. kolo ženske SKL, 16); Celje: MDL-Domža- le, Ingrad-Hrastnik (2. kolo II. moške SKL, obe 16), Emo Il-Izola (2. kolo II. ženske SKL, 15). Košarka Velenje: Elektra-M. Marcus, Ljubljana: Slovan-Rogaška (obe 19), Ježica-Comet (20), Celje: Inpos-Idrija (19.30), Podbočje: Podbočje-Polzela (10. kolo moške SKL, 19.15); Škofja Loka: Odeja-K. Afrodi- ta (6. kolo ženske SKL, 20); Prebold: Prebold-P. Laško (5. kolo II. moške SKL, 19); Slovenske Konjice: Comet-Po- murje (19), Ljubljana: Slovan- Metka (5. kolo II. ženske SKL, 17); Šentjur: Šentjur-Conver- ta, Hrastnik: Hrastnik-Podče- trtek (obe 19), Šmarje: Šmar- je-Polzela B (4. kolo območne SKL, 18). Nogomet Celje: Publikum-Holidays, Rogaška Slatina: Steklar-Go- rica, Velenje: Rudar-Koper (13. kolo SNL); Šmartno ob Paki: Era Smarlno-Napredek, Ljubljana: Vevče-Dravmja (11. kolo II. SNL, v.se 14); Šentjur: Šentjur-Ljubno (zao- stala tekma 6. kola MNZ, 14.30). Odbojka Murska Sobota: Pomurje- Šempeter (3. kolo moške SOL, 19); Gornji grad: Gornji grad- Rogoza, Topolšica: Topolšica- Abes Trade, (3. kolo ženske SOL); Topolšica-Izola, Celje: Celje-Brezovica, Mislinja: Mi- slinj a-Braslovče (5. kolo II. moške SOL); Mislinja-Bra- slovče (5. kolo II. ženske SOL). Rokomet Celje: Pivovarna Laško-Aj- dovščina, Velenje: Gorenje- Slovan (4. kolo moške SRL, obe 19); Žalec: Žalec-Branik (18), Ajdovščina: Minotest- Velenje (5. kolo ženske SRL, 19). Ponedeljek, 2.11. Košarka Rogaška Slatina: Kozmeti- ka Afrodita-Uralmash (po- vratna tekma 2. kola pokala Ronchetti, 19). Torek, 3.11. Hokej na ledu Celje: Cinkama-Olimpija (11. kolo SHL, 18). Kegljanje Celje: Emo-Fužinar (6. kolo ženske SKL, 16.30). Sreda, 4.11. Nogomet Celje: Publikum-Mura, Ljubljana: Kompas-Steklar, Domžale: Domžale-Rudar (V), Maribor: Maribor-Hmezad (l.kolo pokala Slovenije, vse 14). Hmezadu pokal Pokalno prvenstvo NZ Celje so osvojili nogometaši Hmezada, ki so v finalu na Vranskem pred okoli 500 gledalci premagali domači KIV z 1:0 (0:0) in se mTstili v zaključni del slovenskega pokala med 32 najboljših. V finalni tekmi občinskih rivalov so ob dobrem sojenju Džaferoviča (Celje) več napadali domači, za katere igra nekaj nekdanjih nogometašev Hmezada, do odločitve pa je prišlo šele v predzadnji minuti, ko je Topolovec z roba kazenskega prostora z neubranljivim strelom poslal žogo pod prečko. ŽELEZARNA ŠTORE LIVARNA, d.o.o. 63220 ŠTORE Razpisuje MOŽNOST NAJEMA: PROIZVODNIH PROSTOROV Z OPREMO DE- JAVNOSTI LESNE MODELNE MIZARNE V SKUPNI POVRŠINI 264 m^. Prednost imajo ponudniki, ki bi zaposlili delavce Žele- zarne štore. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Železarna štore d.o.o. - Investicije do 18. 11. 1992. Vse informacije daje služba investicij Železarne Štore do.o. TELEFON: 771-411. Št. 43 - 29. Oktober 199? Za Radio Celie zdaj še srebro Festivalska tadljska odličia razdeljena: prvi Murski val, na odličnem drugem mestu pa Radio Celje In Koroški radio Slovenj Gradec Od minulega četrtka do so- bote, 24. oktobra je v Slovenj Gradcu v organizaciji koro- ških radijcev potekal 3. festi- val radijskih postaj v Sloveni- ji. Na tehtnico so dali praktič- no najboljšo produkcijo in po- nudbo slovenske lokalne in re- gionalne radiofonije za letos. V doslej najhujši konkurenci smo celjski radijci lanskemu bronu letos dodali srebrno od- ličje. Izjemno lep uspeh smo si prislužili s pr\-im mestom v kategoriji osrednjih infor- mati\-nih oddaj, z dnigim me- stom v z\Tsti komentar in tret- jim mestom v produkciji eko- nomsko-propagandruh spolov, pa še v soUdnih uvrstitvah pri kontaktni in glasbeni oddaji. Vseh tekmovalnih kategorij je bUo letos sedem (lani šest), prav tako je bUa konkurenca za razliko od lani močnejša v skupnem šteNilu tekmujočih radijskih postaj, ki jih je bilo letos 16. lani le 13. V vseh sed- mih z\Tsteh je letos tekmovalo osem radijskih postaj, lani pa samo šest. Po mnenju članov žirij je bil letos opazen ne samo količin- ski napredek, ampak pred- vsem porast kakovosti, prav tako je bilo opaznih nekaj in- venti\Tiih izdelkov in medij- skih pristopov. Vsekakor je lahko zadovolj- no vodstvo Združenja radij- skih postaj v Sloveniji, Id je pod svojo streho pred tremi le- ti uspelo združiti dvajset ra- dijskih postaj, Id poleg VeUke- ga brata - Radia Slovenija uspešno osvajajo širjave in da- ljave radijskega etra. Vzporedno s poslušanjem in ocenjevanjem radijskih novi- narskih in drugih izdelko\' so gostitelji, koroški radijci, pri- pra\'ili še zanimivo okroglo mizo s tremi temami: o upo- rabnosti raziskav medijev pri trženju na radiu (Janja Božič iz Mediane), o novostih na ameriškem radiu in vabilu na- cionalnega združenja radijcev ZDA (Marko Prpič) in o po- nudbi ameriškega kulturnega in informacijskega centra v Ljubljani.ki jo je predsta\i.l g. Eugene Santoro, direktor centra. Bilo je torej dovolj možnosti razmisliti tudi o svoji medijski elektronski usodi sedaj in predvsem v prihodnosti, ki je po trendih v ZDA takšna, da »radio ne bo več radio, ampak k\'ečjemu računalnik z diske- to.« Podpisani sem pogrešal aktualno razpravo o elektron- ski anarhiji v državi Sloveniji, ki ji še vedno ni videti konca, kajti od mnogih, včasih smo rekli sistemskih rešitev, je vendarle odvisna tudi indivi- dualna usoda lokalnih in regi- onalnih radijskih postaj. Toda življenje tržnosti in poslovnosti ne more čakati si- stemskih rešitev. Edina rešitev je v borbi za kakovost, takoj nato pa v »prodaji« te kakovo- sti. Če smo na festivalu merili kakovost, potem je to zelo po- membno. Ce smo na tekmova- nju hkrati s svojimi izdelki da- li na tehtnico in pred ogledala tudi sebe, je še bolj pomemb- no. In, če smo v obojem našU še več in predvsem novih moti- vov za delo, navdihov in osve- žitve za prihodnje ideje, potem je radijsko druženje, skupaj z družabno in prijateljsko platjo doseglo skoraj vse mož- ne namene. Celjski radijci se s 3. festivala radijskih postaj v Sloveniji iz Slovenj Gradca vračamo bogatejši - za srebrno odličje in za nova spoznanja. MITJA UMNIK Foto: EDO EINSPIELER Raz^Tstitev radijskih postaj po oceni uradnih žirij: 1. Murski val Murska Sobota, 2. Radio Celje in Koroški radio Slovenj Gradec (tretjega mesta torej ni), 4. Radio Študent Ljublja- na in Radio Trbovlje, nato pa so od 6. do 13. mesta raz^'ršče- ne naslednje radijske postaje - po \'rsti: Studio D Novo me- sto, Radio Velenje, Radio Glas Ljubljane, MARŠ Maribor, Radio Žiri, Radio Ptuj, Radio Se\Tiica in Radio Šmarje pri Jelšah. Začetek festivala v Slovenj Gradcu, četrtek, 22. oktobra se bo zanesljivo ^'pisal v zgodo\i- no lokalno - regionalne sloven- ske radiofonije, saj smo z ne- posrednim prenosom radijske diskusije s predsednikom predsedst\'a Slovenije Mila- nom Kučanom, praktično za dobro uro formirali četrto ra- dijsko mrežo. Ta pogovor je neposredno prenašalo 18 ra- dijskih postaj. Po tekmovalnih kategorijah sta žiriji ocenili najuspešnejše izdelke še takole: najboljši ko- mentar Radio Žiri (naš je bil drugi), najboljša reportaža Koroški radio SI. Gradec, naj- boljša informati\nDa oddaja Radio Celje, najboljši EPP- spot so posneli na Radiu Glas Ljubljane (naš je bil tretji), najboljši image-spot na Radiu Študent in najboljšo kontakt- no in glasbeno oddajo Radio Trbovlje. Festivalski naj-trio so sestavljale radijske postaje Murski val (odgovorni urednik Marjan Maučec) na prvem mestu, Radio Celje (urednica Nada Kumer) in Koroški radio (direktor Franjo Murko) - obe radijski postaji na drugem mestu. Takole je izgledalo celjsko radijsko omizje v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu takoj po osvojenem drugem mestu. Honey sisters v postavi Nada Kumer, Nataša Gerkeš in Mateja Podjed, takoj za Janezom Klanškom na levi strani fotografije, so še ob fotografiranju prepevale. Moški del omizja se je vsaj tukaj zresnil, kar dokazujejo tehnik Janez Klanšek v ospredju, ter na desni JibtJa Umnik, Sašo MateUč iu Matjaž Marinčdi. ^ Mitja Umnik je iz rok dr. Mance Košir sprejel priznanje osvojeno drugo mesto v zvrsti radijski komentar (avtorii, Milena Brečko Poklic). Festivalske Iskrice če bi člani dveh žirij ocenje- vali pripravljenost na žur in nmožičnost udeležbe na 3. ra- dijskem festivalu, bi bil vrstni red enak kot v kakovosti od- daj. Mureki so bili ves čas do- bro razpoložen team, tesno za petami pa jim je sledila tudi celjska radijska ekipa. Je zato naključje, da sta obe ekipi v času festivala legli zadnji k zasluženemu počitku in prvi vstajali, da sta nadaljevali v zgodnjih jutranjih urah za- četo delo? V družabnem delu zaključ- nega festivala so vsekakor naj- bolj propagandno in zabavno potezo naredili prav Mureki. Marjan Maučec, odgovorni urednik Murskega vala, je na- mreč sredi večera stopil na oder in povedal, da je Mureke oblekla Mura iz Murske Sobo- te. Sponzorji so jim zabičali, da morajo v primeru, če bodo osvojili prvo mesto, pokaza zbranemu občinstvu vse k nosijo na sebi Murinega. Štir korenjaki Murskega vala i obljubo tudi izpolnili in poki zali vse, kar je bilo Murine^ na njih ...Do modro zelem ga t. V veselje občinstva , Mure. Sobotno popoldne so km ški radijci svoje goste popelji na letališče, verjetno z nam nom, da si med poletom m Slovenj Gradcem festi\\ ogledajo še od zgoraj. Celji radijci smo šli vsi v nebo; kai je bilo nekatere strah, pa tai sami najbolje vedo. Na kmečkem turizmu v Št tanelu v petek zvečer, pod in proti jutru, je celjskim 1 dijcem pritegnil tudi And Šifrer, da o dobrih zvezah ni RC in Duom Kora poslej ni ne govorimo. Privdih Daljnega vzhoda v Žalcu Nič koliko otvoritev so Žal- čani preživeli v zadnjih treh letih, toda vendarle je bila zadnja, v soboto, nekaj poseb- nega. Prvič so lahko okusili povsem specifične okuse kitaj- skih, malezijskih, indijskih in singapurskih jedi in sicer v no- vi restavraciji Singapur, ki je v lepih, kletnih prostorih na novo urejene hiše v samem središču Žalca na Šladrovem trgu 23. Tovrstne restavracije do se- daj v Sloveniji še ni bilo, saj med restavracijami z eksotič- no, daljnevzhodno ponudbo prevladujejo predvsem kitaj- ske. James Lee Tee Benk in Goran Djordič, ki sta lastnika restavraciji, se zavedata, da kultura prehranjevanja v to- vrstnih restavracijah v Slove- niji, in bržkone tudi v Žalcu, še ni dosegla evropske ravmi, toda izkušnje iz nekaterih po- dobnih restavracij po Sloveni- ji kažejo na ugoden odziv. In zakaj ne bi bUo tako tudi v Žalcu, kjer seveda pričaku- jejo zajeten obisk tudi iz Celja in širše okolice Savinjske do- line. Tudi tisto, česar se Ijii najbolj bojijo, ne drži. Cene namreč povsem primerlj z ostalimi vrstami hrane, ki ponujajo druge restavrad saj je določene vrste hrane n goče dobiti že za 100 in n dražje specialitete za 650 larjev. Pripravljajo več kot vrst hrane iz svinjskega, go' jega in piščančjega mesa, I nujajo pa tudi poznane secl anske race. Zraven kajps spadajo še pristni dodatki začimbe, poseben jedilnik pripravili še za vegetarijan Dovolj razlogov torej za ob restavracije Singapur, kjer' zagotovo čaka posebno, d gačno doživetje. Pa še to. boste prišli v strahu, da b" morali jesti samo s palčki in ostali lačni, vam v Singapurju pomagali z žli| mi, vilicami in noži. ^ RestavTacija Singapur je < prta vsak dan razen torka B 12. in 23. uro, okolje in neka ro osebje z daljnega vzhoda poskrbijo za drugačno \'zdii kot smo ea vajeni. Št 43 - 29. Oktober 1992 15 Nič več Nama, temveč Žana Naključje je prineslo, da se k veleblagovnica Nama iz Žalca, ravno na svoj 16. rojstni dan in 3 leta potem, ko se je odcepila od IjubHanske Name, preimenovala v Zano. Vendar še zdaleč ni najpo- membnejša sprememba imena, ampak predvsem popestrena in izboljšana ponudba. V Žani od sedaj ponujajo osnovne ži- vilske artikle v diskontni pro- daji po grosističnih cenah. Ne- prestano imajo več akcijskih prodaj in degustacij, trenutno kar 16 (Henkel Zlatorog, Pivo- varna Laško, Perutnina Ptuj, MTP Nova Gorica, Apis Šen- tilj, Paloma Sladki vrh itn.). Cenjene kupce v Žani razvese- ljujejo še z nagradnimi igrami, ki jih pripravljajo. Tokrat bo- do na zaključnem žrebanju, ki bo hkrati z modno revijo: je- sen-zima v petek, 30. oktobra, ob 17. uri, izžrebali lepe na- grade med kupci, ki ob naku- pu nad 1500 tolarjev izpolnijo kupon, ki ga dobijo na blagaj- ni. V časih, ko je denarja res- nično malo, vam v Žani tudi lajšajo nakupe s posojili, pro- dajo na čeke in z nakupovalni- mi karticami Active, Eurocar- da, Hmezad Banke itn. Če upoštevamo še boljšo ponudbo restavracije v Žani, kjer se med ostalim po novem lahko pogostite tudi z divjačino, je Zana prav gotovo sodobna blagovnica, ki se z novostmi v obliki in vsebini, podobno kot Lena v Levcu, dobro prila- gaja sodobnosti. _________._______........„^.,...EPP Zlata novost v Žalcu Zlato je kovina, ki ima ved- no in povsod in to ob vsakem času, svojo moč in vrednost. Ljudje si želimo zlatih izdel- kov, še posebno, če so lepo oblikovani, zanimivi in kar je nejpomembnejše - kakovostni. Zato ni majhen krog ljudi, ki hočejo izdelke proizvajalca, ki I vse to nudi: Zlatarne Celje. Od tod tudi skupna ideja priznane žalske drogerije Saghar in Zlatarne Celje, da ponudijo Veliko izbiro izdelkov iz zlata ift srebra, v prijetno urejeni vi- t^rtni drogerije Saghar, v sa- f^em središču Žalca na Karde- ljevi 2, tako, da bo Žalčanom iii ljudem iz okolice olajšan zlato - srebrni nakup res lepih izdelkov Zlatarne Celje. Sicer pa na skupnem pro- dajnem mestu Zlatarne Celje in drogerije Saghar v Žalcu sprejemajo še raznovrstna na- ročila in hkrati odkupujejo staro in lomljeno zlato. Za na- kup trajnih vrednot, torej pri- jetna novost v Žalcu. EPP V čudovito urejeni vitrini so vam na ogled uhani, zapestnice, Verižice, prstani, obeski in ostali vrhunski izdelki Zlatarne Foto: EDI MASNEC Peti vogal v tretjem krogu izbora za najbolj simpatično soprogo slovenskega strankarskega ve- ljaka sta briljirali Judita Tha- ler in Meta Šter. Poslušalci so bili prav raz- položeni in obema gostjama prisodili lepi povprečni oceni. Thalerjeva je dobila 9,10, Šte- rova pa 9,00. Kako pa so se odrezali bralci NT? Thalerjev! so prisodili oceno 7,68, med- tem ko je Šterova dobila 8,17 točk. Skupni oceni tako znaša- ta: Judita Thaler 8,39 in Meta Šter 8,58. Lestvica Lestvica je tokrat daljša za dve novi kandidatki, ki sta se obe uvrstili tik pod sam vrh. Edino Tatjana Podobnik osta- ja zaenkrat suvereno na prvem mestu lestvice. REVIZIJA RUMENEGA CE Franjev projekt Tudi če nerešenih proble- mov med Slovenijo in Hrvaško ne bi bilo, bi si jih bilo treba izmisliti. Ključ nerodnega spora je izključno geopolitične narave. Najprej je politika donmevnih ozemeljskih apeti- tov Starmana & co. prišla prav v hrvaški predvolilni kampa- niji, koder je v podržavljene medije prišla vest o novem so- vražniku Njihove lepe. HDZ- jevski agitpropna HTV - Denis Latin je »s sliko na sliko« ustvaril prav strupeno ozračje. Seveda, tudi slovenski tisk ni ostal nedolžen. Začela seje ne- kakšna mlačna medijska vojna — z njihove strani organizirana, z naše pa bolj stihijska. V obeh primerih je šlo za napihovanje slehernih banalnosti. Po volitvah na Hrvaškem, ko so »zna se, kdo« - obljubljali nepopustljivo politiko do biv- še zaveznice, je bilo pričako- vati, da se bo vse skupaj ven- darle nekako pomirilo, in da bosta državi probleme začeli reševati pač z namenom, da jih rešita. A nič od tega. V Slove- niji se je začela predvolilna kampanija. Vsaka izjava, ki miri razgrete strasti, je za pre- napeteže že kolaboracija. In obratno, bolj ko so zahteve po zgladitvi spora ekstremno uperjene, rajši jih pričaka so- sednja medijska mašinerija. Očitno je, da se odnosi s Hrva- ško ne bodo izboljšali, dokler pri nas ne bo konec predvolil- ne mrzlice. Pomembno pa je, da v tem času nivo meddržav- nih odnosov ne pade na raven, ki bi blokirala zdrav razum. Barometer Ru-CE je poka- zal, da 80 odstotkov poslušal- cev meni, da so naša stališča v pogajanjih s Hrvaško pre- mehka. Ostalih 20 odstotkov pa je prepričanih, da je naša strategija reševanja nakopiče- nih problemov pretrda. »Trda kot k...« je bil prepričan nek anonimnež. Da zadnji obisk predsedni- ka Tudmana na Brdu in ločeni pogovori Drnovška in Kučana niso bili ravno mehki, govori podatek, da je med pogajanji hrvaška delegacija menda kar štirikrat spokala, a se sesedla nazaj, ker je tako ukazal prvi mož. Dejstvo je, da hrvaški po- litiki ni do novega žarišča na zahodu, jo je pa treba razume- ti, saj je v teh časih še kako občutljiva na vsak vic (npr. o harmoniki ali maratonski stezi). Večina poslušalcev ni ravno naklonjena nekakšnim megle- nim sporazumom, ki dopušča- jo premike v levo ali desno. Najboj zanimivo pa je, da so nekateri spregovorili tudi o tem, kako je lažje poslovati s Srbi kot s sosedi, kako je v resnici s temi, in kako z oni- mi. Čuden zasuk. Kot da bi spet pozabili, da ljudje niso vedno in večinoma drogirana publika vladajoče politike. Moram priznati, da mi ni všeč, ko dr. Rupel butne kakšno pod nivojem ministra, pa potem Denis Latin zasoli: »Evo, Slo- venci...« Zato tudi ne prene- sem takšnih poslušalskih ek- spozejev, ki Tudmanovo aro- ganco enačijo z vsemi Hrvati. Ce se ne motim, je ravno ta formula sprla ljudi in zanetila vojno na Balkanu. Še preden se je začela, sem nekje zapisal: ljudje so dobri in slabi, politi- ka pa je kurba. Od vas je od- visno, kako vas nategne... Helena Žakelj je prepričana, da je najlepši kraj na svetu Ivanje selo pri Rakeku. Tam je bila Helena rojena in tam je tudi odraščala. Pred 19 leti se je poročila z Viktorjem Žak- Ijem, ki je danes predsednik SSS in podpredsedrak vlade RS. Od takrat naprej Helena živi v Žireh. Po poklicu je uči- teljica slovenščine in poučuje na OŠ v Žireh. Kulturo ima neizmerno rada, zato veliko bere in pridno obiskuje gleda- lišča. Prav sedaj amaterska gledališka skupina v Žireh pripravlja predstavo, pri kate- ri bo sodelovala kot lektorica. 41-letna Helena je tudi mama Gregu in Boštjanu, dijakoma Šentviške gimnazije v Ljublja- ni. Mož in oba sinova čez teden živijo v Ljubljani, k mami in ženi v Žiri pa se vračajo ob petkih. S sabo prinesejo kup vunazanih oblačU in prazne že- lodce, zato jim Helena dva dni kuha same dobrote, predvsem pa pecivo. Ob samotnih veče- rih pa se Helena zamoti s šiva- njem in še pogosteje z makra- mejem. Duša Bizjak lahko čez dober mesec postane prva dama Slo- venije. Seveda v primeru, da bodo volilci njenega moža Iva Bizjaka, predsedniškega kan- didata SKD decembra izvolili za novega predsednika Slove- nije. Tudi 36-letna Duša je članica SKD, vendar v stranki nima posebej aktivne vloge. Po poklicu je višja medicinska se- stra na patronažnem oddelku kranjskega Zdravstvenega do- ma. Delo na tem oddelku jo še posebej veseli, saj je stalno v stiku z ljudmi. Ko se Duša vrne iz službe domov v Predd- vor, jo čakajo štirje otroci: Ja- ka, Jure, Marja in Domen. Nji- hova mama je aktivno vključe- na v Klub staršev za boljšo šo- lo. Vso zelenjavo, ki jo pojedo pri Bizjakovih, pridela Duša sama, na svojem vrtu. Tako je prepričana, da je tisto, kar po- jedo, res neoporečno in zdra- vo. O tem ne dvomita niti Mu- ki in Koki. Prvi je morski pra- šiček, drugi pa papagaj. Dela Duši ne manjka, za kratek sprehod si pa še utrga kakšno urico. MANICA JANEŽIČ Št. 43 - 29. Oktober 1992 Solzice uarinke Pavletič-Lorenčak Kdo sem? Suho drevo, ki ga polomi vrtinčasti vihar, samotna školjka v mulju morskega dna, kamen na zapuščeni gmajni, ali jesenski cvet, ki ga je osmodila slana? Sredi ateljeja v stanovanju prijateljev, znancev ali kar preprosto dobrih ljudi, med dokončanimi ali nedokončani- mi slikami v različnih tehni- kah ter drugo potrebno slikar- sko kramo, se je vame uprlo dvoje velikih, vprašujočih oči na lepem, nekoliko bledem obrazu slikarke, umetnice, matere in ženske, Darinke Pa- vletič-Lorenčak iz Celja. »Kakšno glasbo in;iam rada? Recimo Chopina pa kitaro. Klasično! Nekaj romantične- ga! Sama sem romantik. Pre- velik in zato je tako, kot je.« Kako je? »Pravzaprav žalostno. Še najbolj srečna sem med svoji- mi otroki in vnuki ter tu, v ate- ljeju, kjer delam. Vsak dan prihajam, kot da bi hodila na delo, pa čeprav sem že dva- najst let v pokoju. Če je vreme lepo, imam prekrasen pogled na Stari grad, vegaste stare hi- še, leno tekočo Savinjo, velika drevesa...« Primorka med Savinjčani Zakurjena peč ogreva atelje, na stojalu je včeraj začeta sli- ka, na majavi polici šopek čo- pičev, barve in paleta. Na mizi dve skodelici kave in debela knjiga z raziskovalno nalogo Darinka Pavletič-Lorenčak, osebnost mojega kraja, izdela- na v okviru gibanja Mladi za napredek Celja na OŠ Hudinja leta 1991.« Beležka in svinčnik. Magne- tofon. Darinka zajame sapo in na steza j odpre svojo dušo. »Oče Ivan se je rodil v Trstu, mati Ana v Vrtojbi. Bilo je leta 1896. Za oba. Kot zavedna Slovenca sta se morala večkrat seliti in vsakič v drugem kraju se jima je rodil otrok. Jordan je bil rojen v Vrtojbi, Radivoj v Mozirju, jaz v Rečici ob Paki, Marjan na Polzeli. Tu smo do- čakaU 2. svetovno vojno, ko so nas izselili v Srbijo, v Paračin, kjer smo ostali vsa štiri leta. Po vojni smo se vračali. Vsak za sebe. Bih smo večni begun- ci. In čeprav sem bila rojena v Rečici ob Paki ter zdaj živim in ustvarjam v Celju, sem v sr- cu, v notranjosti, še vedno Pri- morka. Saj to ni nič slabega, kajne?« Darinka se je za slikarstvo odločila pozno, saj so jo pred tem zanimale druge izrazne smeri, balet, gledališče, petje, igranje na instrument, tudi pi- sanje proze in poezije. »Začela sem s poezijo, ko sem v Paračinu za domačo na- logo napisala pesem. To je bilo leta 1943. Zdaj imam tri zvez- ke moje poezije, ki bi jo bilo treba pregledati in urediti, slabo izločiti, dobro obdržati. Pesmi bi bile potrebne tudi pi- ljenja ... Rada sem igrala in navdušena sem bila za glasbo. Krokodilje solze sem točila, ker me niso dali učiti klavirja. Ni bilo denarja. Hotela sem plesati. Balet! Vse to sem ho- tela biti, ker je bila cela druži- na takšna. Pri nas smo vsi peli, igrali, bili kulturni. Oče je sploh bil strašen. Malal je bog- ce, sestavljal kuUse na Polzeli, vodil tamburaški orkester... Peli smo kot slavčki!« V gimnaziji se je bilo treba odločiti... »Ko sem videla očeta pri de- lu, sem ga prosila, naj da še meni in bom tudi jaz risala. On je v meni vzbudil zanimanje za delo, ki ga opravljam celo živ- ljenje. V šoli me ni nihče poh- valil, vendar sem vseeno rada risala.« Nalprel borci, potem dilaki »Po končani girmiaziji sem želela na likovno akademijo, kjer pa me prvo leto niso spre- jeli, ker je bilo preveč prijav- ljenih. Mnogi med njimi so končali svoje poslanstvo v voj- ni. Med štiridesetimi prijav- Ijenci, tudi že uveljavljena Slana in Čopič sta bila med njimi, za mene ni bilo prosto- ra. Pokojni mojster Boris Ka- lin me je potolažil, da naj po- čakam eno leto in ponovno pridem. Tako sem tudi storila, ponovno prišla, spomnil se me je in bila sem sprejeta. Med profesorji so bile tudi takšne slikarske zvezde, kot so Boži- dar Jakac za grafiko, A. Goj- mir Kos za slikarstvo, France Mihelič za akt in drugi. Večina predavateljev se z nami ni kaj dosti ukvarjala, še največ smo dobili pri A. G. Kosu. Veliko je delal z nami, bil je odličen sli- kar in pedagog. Pri njem sem leta 1950 tudi diplomirala. Na skupinski razstavi sem se pr- vič predstavila leta 1952 v Ce- lju, kjer sem pripravila tudi prvo samostojno razstavo z bivšim soprogom, slikarjem Milanom Lorenčakom. To je bilo leta 1955.« Slikarski arest v osemletki Po diplomi se je Darinka Pavletič-Lorenčak kot likovna umetnica zaposlila na celjski 1. gimnaziji, kjer je poučevala likovni pouk osem let, do reor- ganizacije šolstva, ko so usta- novili osemletke. »Na 2. ose- mletki v Celju sem poučevala petnajst let, in to je bil za me- ne pravi arest. Bolje je bilo kasneje na pedagoški šoli, kjer sem se pravzaprav najbolje počutila.« Darinka je prva leta službe imela veliko težav... »Ko sem začela, sem bila po- polni anaKabet glede pedago- škega znanja, saj tega na aka- demiji sploh nismo dobili. Ni- sem dobila nobenega progra- ma, materiala, ničesar, vse sem delala na osnovi iznajdlji- vosti. Za mene je bila velika muka biti likovni pedagog. Muka mi je bila iti v razred. Strašno.« Sploh so bila prva leta po končani akademiji za Darinko huda preizkušnja. Težko je bi- lo usklajevati šolo, skrb za mlado družino in ustvarjanje. Moral si biti pravi mojster, skoraj čarovnik, da bi vse to zmogel. Kako je to reševala Darinka? »Po akademiji bi morala imeti možnost za likovno utr- jevanje, pa sem morala v služ- bo. Sem ena redkih, če ne edi- na likovnica, ki je upokojitev dočakala kot pedagog. Takrat ni bilo vrtcev, ni bilo pralnih strojev. Pouk je bil dopoldne, popoldne, zvečer in ob sobo- tah. Tako sem risala v glavnem ponoči. Največ sem se ukvar- jala z linorezom, ker je bilo to najbolj enostavno in ni zahte- valo veliko prostora, saj sem bila brez ateljeja dvaindvajset let! Bilo je videti brez per- spektive.« Jok le lahko tudi lep Do danes je imela preko tri- deset samostojnih in okoli 70 skupinskih razstav. Sodelova- la je na številnih likovnih ko- lonijah, dobila vrsto priznanj. Veliko je risala za otroke, ki jih ima posebej rada, saj so tako nemočni. In rada ima sta- rejše ljudi, ki so zaradi svojih problemov tudi šibki. Vse to upodablja. V različnih tehni- kah. Velike oči in roke. To pre- močno izstopa. »Oči so ekran človekove no- tranjosti, veliko povedo tudi roke.« Nekateri obrazi so s sol- zo ali samo otožni. Takšen je tudi obraz Darinke Pavletič. Otožen, velikokrat s suho ali mokro solzo. Ta obraz je oto- žen celo takrat, ko ga preleti nežen nasmeh. »Pravzaprav veliko jokam. V samoti je jok lahko človeku velika tolažba. In ko gledam vse te zmučene, preplašene in otožne obraze, ki že dobro leto silijo v mene s televizijskega ekrana, se ne morem zadržati. Ali nam je to res potrebno?« Darinka pa ob živih ljudeh rada riše naravo. Njeni akva- reli so male mojstrovine. »Rišem v naravi ali po spo- minu. Pomagam si tudi s foto- grafijo. Barvno ali čmo-belo. Raje čmo-belo, kajti lažje do- dajam barve. Moje barve, bar ve razpoloženja. Najlepše ]( narisati tisto, kar pride iz moj notranjosti... Rada imam raz giban svet z griči, starimi do. mačijami, tisto, kar se izgublj in pozablja. Nimam rada arhi tekture, razen kraške, ki j enostavna, elegantna, privlač na. Rada imam meglice, ki s dvigajo kot zastor in pokaže s raj. Če človek hoče, lahko naj de motiv povsod.« Je slika odvisna od razpoU ženja? »Strašno! Na letošnji slika ski koloniji v Laškem prva dy dneva nisem mogla delati. D< besedno nič. Dneva sta bila i; gubljena. Potem je prišel tretj dan in odšla sem v Tremarjt Krasni motivi, romantiče kraj, bila sem srečna. Slikal sem kot prerojena.« Morje? Kot bi se vrgla v trans ...i »Morje, morje, morje... to | nekaj posebnega... v teu morju je toliko hrepenenja brezbrižnih daljav, osamljena sti... Ko sediš na obali in gle daš tja, kjer si podata rob morje in nebo, se ti zdi, da s sam... Rada imam morje ii Kras, rada imam vse, ker j enostavno in neizvunetničeno. Darinka Pavletič ima neka drobnih želja, kot so drobn njene solze. Njene solzice! »Veselim se bodočega, svo jega ateljeja, pa čeprav v seda njem lahko v miru delam. Ii želim si mir. Mir za vse lju< sveta.« Strah? »Zame me ni strah, me je i strah za svojce, vse ljudi. I< morem dojeti vseh grozot v s cu Evrope. To mi je nerazun Ijivo. Nerazumljivo,« po^ skoraj zlogovaje, počas z malce povišanim glasom. O se zasvetijo, na robovih pričj kujemo njeno solzo. Ob tem je hudo, da v mestu, kjer pustila najlepša leta življenji ne znajo ceniti ustvarjeneg Eni znajo priti do priznar drugi ne. Zapleteno življen ni omogočilo, da bi se Daril kin likovni talent razcvet^ v vsem svojem sijaju. Med pogovorom se je ka^ ohladila. Njene in moje o gledajo nekam daleč. Mol Darinka s stojala umakne si ko - lep portret matere in sel - ter postavi novo. Dva otrol med vrati in dva človeka, 1 gresta vsak v svojo smer. Otr( ka ostajata skupaj, oče in ma se ločujeta. »Deset let jo že rišem, pa še nisem dokončala. Ne m rem. Malo še manjka. Malo!< Pove, da je še veliko slik n dokončanih. In tudi veliko p smi nenapisanih, saj kadar i riše, piše - in obratno. ^ Darinka Pavletič-Lorenča se tiho zasuče na stolu, ki je I iz risalnice na nekdanji celjs ginmaziji, in pogleda prfl stropu v kot. Nad končanil in nedokončanimi slikami 1 že pripravljena prazna platffl Čas se na naše veliko veseB še ni ustavil. TONE VRAJ Foto: EDI MASNA Nokturno v besedah čas bo odločil, kaj sem naredila za Celje! Vsak ustvarjalec trpi, če ne more ustvarjati! Rada imam ljudi, saj brez ljubezni ni življenja. Nekaj je vedno v srcu. Nisem velika umetnica. Vsaj smrt naj bi imel človek normalno... Jeseni ne zdržim na morju, kjer je prisotna grozna praznina. Raje sem doma, ker so lepše barve, i^^^m Št. 43 - 29. oktober 1992 16,17 eiovna rekorderka Mariborčanka \0amo najstarejšo vinsko trto na svetu - Nam bo ta rekorU priznal tudi London? najstarejšo J svetu mi, geniji in še jboru, potem ftu za to pač pravi magi- jšnik s Kme- ,ta Slovenije rokovnjak za )o je staro ,a maribor- fed leti obu- in jo negoval ostala ponos anov in vseh, tem rekordu glednejše vi- ;ile, kot so icija, Italija, ;era, lahko le bi katera od larostni pri- a trti opore- irala pač po- na dan z do- to še ni zgo- iribor takšne lajbrž ni več se bo stara jojavila tudi lessovi knjigi o trdni so ti me Zafošnik laša trta sta- let, si jaz kot ipam trditi. 3 nedavnega ) oni najsta- Ivropi, staro \e njihova tr- j)Z našo pra- f rudi Italijani ijo najstarej- njihova trta 0 let. Preko ta, ki je rasla olskem, pa je propadla.« Ivajsetimi le- ti mariborski zapuščen in 1 se slovenski borski stro- nogradništvo začeli resno taro trto na z leta v leto e sušila, raz- em pročelju stanovanjske ški ulici 8 ob e. Takrat so a je trta zelo 72 se je ugo- e starosti lo- profesor dr- f z biotehni- V Ljubljani, favljal z me- z mikrosko- pu, da je trta i 350 let. To o potrdili še elektronskimi 2, najbolj na- ielina debla, se giblje od 'na leto. Ma- "leri na višini Itar 66 centi- ■iier moramo 3di trohnobe >anj tretjina ^ je upodob- ijo, ki prika- ^ davnini, na 'o vidna tudi ^šniški ulici !,*2potegnjeno ^ najstarejša ^obitev Mari- * v letu 1681. pa je hiša, ' še danes ra- '*fitiranibJtoo- datkih Pokrajinskega arhi- va Maribor je bila ta hiša zgrajena okoli leta 1550. Skupščina občine Mari- bor je februarja lani vse te dokaze poslala v London, na naslov The Guirmess Book of Records. Pa se so- delavcem gospoda Guin- nessa najbrž zdi preveč ne- verjetno, da bi najstarejša trta na svetu uspevala v ta- ko majhni in tako malo znani deželi, kot je Slove- nija. Zato naš rekord v tej znameniti knjigi še do da- nes ni zapisan. Mariborča- ni pa so potrpežljivi in ča- kajo. »Lanske trgatve se je udeležil tudi predsednik Milan Kučan in takrat sem mu rekel tudi: Če ste po- skrbeli za mednarodno priznanje države Slovenije, se zdaj potrudite še za priz- nanje rekorda naše trte. Če so nas priznali v Združenih narodih, bi nas lahko še v Londonu,« se mag. Zafoš- nik rad pohvali, nato nada- ljuje v resnejšem tonu: »Saj nam ne gre za rekord, am- pak za to, da bi svet spoz- nal to našo vinorodno de- želo. Letos so nas obiskali predstavniki Mednarodne- ga urada za trto in vino iz Pariza. Njihova televizij- ska ekipa je ob tej prilož- nosti temeljito, od vseh strani, pofihnala trto na Lentu. Ta ekipa je istočas- no posnela tudi film o vino- gradniško-turističnih lepo- tah in znamenitostih Slo- venije. Zdaj bo film poto- val po vsaj triintridesetih vinorodnih deželah sveta. To je odlična priložnost za predstavitev in uveljavitev Slovenije v svetu, tako z vi- nogradniškega kot s turi- stičnega vidika.« Nega bolnika Leta 1981 je Skupščina občine Maribor sprejela odlok o razglasitvi vinske trte ob fasadi v Vojašniški ulici 8 za slovensko narav- no znamenitost. Kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi imela ta znamenitost sila kratko bodočnost. Trta je namreč dolga desetletja hirala in je v času do sprejetja omenje- nega odloka kazala bore malo znakov življenja. Ma- gister Tone Zafošnik je že leta 1980 sprejel zahtevno ' nalogo: poskusil bo trto re- vi talizirati in jo rešiti smr- ■ ti. To je bil za strokovnjaka — trsničarja velik izziv, veli- ko vesolje in pozneje tudi veliko zadoščenje in nagra- da za uspeh. Pa ne zaradi denarja. Za nekajletno delo ni hotel niti dinarja oziro- ma tolarja plačila ali na- grade. »Mene je ta trta zanima- la predvsem po strokovni plati kot stara trta z geni, ki so ji še ostali. Ta trta je namreč imenovana tudi za banko trtnih genov in kot takšno smo jo ponudili pa- riškemu Mednarodnemu uradu. Zdaj je tam registri- rana kot genska trta, saj je zanimiva za razna križa- nja,« pripoveduje Tone Za- fošnik. Leta 1981 se je in- tenzivno lotil oživljanja te- ga bolnika z Lenta. O tem, da je ta maribor- ska trta izredno odporna in trdoživa, priča vrsta dej- stev, najprej njena izjemna starost in potem še izredno slabi pogoji, v kakršnih je učakala tako visoko sta- rost. Stanovalci hiše na Vo- jašniški 8, tisti, ki so v njej živeli pred letom 1970, so s trto menda lepo ravnali. Po letu 1970 so se v tej dol- gi, nadstropni vegasti hiši naselili Romi. Pa ne le v tej hiši, ampak po vsem zapuš- čenem in propadajočem Lentu. Ti so s trto počenjali vse mogoče, le varovali in negovali je niso. Nanjo so obesah perilo, jo »zalivali« z najrazličnejšimi odplaka- mi, odpadki in iztrebki, dolgo pa je tik ob njej stal star sod z odpadnimi olji. Pa je vse to junaško prene- sla. Pozneje so ugotovili, da tudi zato, ker ima izredno dolge korenine in ker jo južna sončna lega varuje pred neugodnimi vremen- skimi vplivi. »Res je nenavadno, da je vse to kot starka preživela. Ko sem prišel konec leta 1980 pogledat, kaj bi seda- lo iz nje narediti, sem oce- nil, da so potrebni koreniti >kirurški rezi<, prave am- putacije določenih delov. Po vseh teh posegih z žago je od na široko razvejane trte ostalo bore malo. Po- tem smo čakali slabi dve leti in ugibali, kaj se bo zgodilo. Na naše veliko ve- selje so se začeli zeleni deli obraščati, korenine pa ob- navljati. Trta je pridobiva- la moč, pomladila se je. Po vsakoletnem obrezovanju, škropljenju in dodatni negi smo imeli leta 1987 že prvo trgatev,« se spominja oče najstarejše trte na svetu, kot magistra Zafošnika da- nes mnogi imenujejo. Ime trte Mariborski stari trti je ime modra kavčina ali ža- metna črnina. Slovenski si- nonimi zanjo so še: velika modrina, velka čema, slo- venska kavka, velka plava idr. Modra kavčina je ena najstarejših avtohtonih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem. Je tudi ustrezna sorta za sajenje v vinogradih in za hišne brajde ter osnovna sorta za znameniti dolenjski cviček. Zdaj stara mariborska trta lepo uspeva v ureje- nem okolju, saj je tudi Lent v tem času doživel revitali- zacijo in postal pravi ponos Mariborčanov. Obnovili so tudi hišo, ob kateri je zna- menita trta rasla najmanj 400 let, in njeno notranjost preuredili v tipično sloven- sko gostilno, imenovano Stara trta. Zdaj imajo Mariborčani vsako leto v času trgatve praznik z veliko prireditvi- jo. In Mariborčani ne bi bili Mariborčani, če te trgatve ne bi poimenovali Najpo- membnejša trgatev na sve- tu. Ta spektakel, paša za oči, je bil letos oktobra že šestič zapovrstjo. Kot vsa- ko leto so se tudi letos na Lent pripeljali na vozovih obirači iz Malečnika, pa pevci, godci, folklorna sku- pina, mažoretke. Trgalo se je tako kot pred davnimi časi, po starih običajih in ljudskih šegah. V Maribor pride na dan trgatve nekaj tisoč ljudi od blizu in od daleč. Ko se oglasi klopotec in ko poči iz možnarja, se bratev prične. Trta stara, naš ponos Trta je postala pravi po- nos, nekakšen simbol in ve- selje Mariborčanov, ki se sprehajajo po Lentu in jo božajo s pogledi. »Ko sem jo letos spomladi spet obre- zoval in stal visoko na le- stvi, je pod mano kar naen- krat nastala dolga vrsta ljudi, nekaj sto jih je prišlo in so čakali. Vsak je hotel dobiti vsaj en cepič od naj- starejše trte na svetu. Po- tem ko so na mariborskem radiu slišali obvestilo, kdaj bom obrezoval trto, so v Maribor prišli tudi z av- tobusi, vlaki, avtomobili. Veseli me, da naša trta ta ambient poživlja in mu da- je novo vsebino. Meni pa je ta trta, s katero se veliko družim, postala prijatelji- ca, s katero se skorajda že pogovarjam,« pravi magi- ster Tone Zafošnik, mari- borski mestni viničar. Viničar in gospodarica Toneta Zafošnika so lani imenovali za mestnega vi- ničarja in mu izročili po- sebno diplomo, mariborska županja, gospa Magdalena Tovornik, ki je že nekaj let glavna organizatorka trga- tve, pa je postala gospoda- rica trte. Na letošnjo trga- tev je gospodarica svojega mestnega viničar j a povabi- la celo s kratkimi verzi: »Je trta obrana, v vino bo djana! Zahvala za vse le vam - viničarju gre.« Stekleničke, drage kot žafran Ko je trta obrana, je tre- ba iz grozdja narediti vino. Vino s stare trte donegujejo v Vinagovi kleti v Maribo- ru, ki je največja klasična podzemna klet v Evropi, saj meri 20 tisoč kvadrat- nih metrov in ima zmoglji- vost 8 milijonov litrov. Vsakoletni vinski pridelek (okoli 40 litrov) potem na- polnijo v 2,5 decilitrske stekleničke, ki jih je, pose- bej za to vino, oblikoval znameniti mojster Oskar Kogoj iz Nove Gorice, izde- lali pa so jih v Steklarski šoli v Rogaški Slatini. Vsa- ka steklenička je zapečate- na z mariborskim mestnim pečatom iz leta 1520. Ste- klenička stane okoli 100 funtov, ob nakupu pa dobi njen lastnik posebno listi- no, na kateri sop vpisani njegovo ime, številka ste- kleničke ter letnik trgatve. Kopije teh listin (na foto- grafiji) hranijo v maribor- skem mestnem arhivu. Trta sprave Ob vsakoletni trgatvi si organizatorji izmislijo prav posebne ceremoniale. Mariborčanom nikakor ne gre v glavo, da je Ljub- ljana, zgolj zaradi svojega vinskega sejma, mednarod- no proglašena za mesto trte in vina. Da bi vsaj delno upravičila ta naziv, so Ma- riborčani na lansko trgatev povabili ljubljanskega žu- pana in mu v lončnici po- dariU trs, potomca njihove najstarejše trte. Zdaj ta trs menda kar dobro uspeva na ljubljanskem gradu. Cepič je lani prejelo tudi najstarejše slovensko me- sto Ptuj, v posebnem ritu- alu pa je bilo sklenjeno premirje po 300 let trajajo- či vinski vojni, ki je divjala med mestoma Ptuj in Mari- bor v času od 14. do 17. stoletja. V času živahne vinske tr- govine po vinskih cestah je dobil Maribor od deželnega kneza posebne pravice in privilegije, zato so začeli Mariborčani pobirati mit- nino od Ptujčanov. To je Ptujčane hudo užahlo in jezilo ter sprožilo pravo vojno med mestoma. Trta z Lenta pa je zdaj dokonč- no zakopala bojno sekiro in mesti spravila za vse večne čase. Na letošnji trgatvi je ce- pič prejelo Novo mesto. Obe mesti povezuje žamet- na črnina: Maribor se po- naša z najstarejšo vinsko trto na svetu, žametovko. Novo mesto in Dolenjska pa slo\ata po cvičku, ki mu prav žametna črnina daje vso značilnost. Ob vsakoletni predaji tr- sa in sočasnem šaljivem obredju se sklepajo tudi trajna prijateljstva med mestom-darovalcem in me- stom-prejemnikom cepiča. Morda bo nekoč na vrsti tudi mesto Celje? Magister Tone Zafošnik pravi: »Na- ša trgatev je trgatev vsega slovenskega vinogradni- škega sveta, pa tudi tistih Slovencev, ki nimajo svojih vinogradov. Slovenci ima- mo tudi v vinogradništvu svoje korenine. Ze v davni- ni je tod živel rod, ki je imel vinsko trto rad in je z njo znal ravnati, obenem pa smo Slovenci znani kot do- bri pivci in ljubitelji žlaht- ne kapljice. Skupnega ima- mo torej veliko, zato je naj- starejša vinska trta na sve- tu lastnina in ponos vseh Slovencev. Celjane pa srč- no vabim v Maribor, na prihodnjo Najpomembnej- šo trgatev na svetu.« ................MARJELA AGBEŽ Mestni viničar pri obrezovanju stare trte. Magister Tone Zafošnik: »Na prihodnjo trgatev vabim tudi Celjane.* Št. 43-29. Oktober 1992 18 ODMEVI Bolj Zdravo življenje? Ob obisku dr. Pluta v Šent- jurju se je zagotovo vse blešča- lo od lepih besed namenjenih varovanju okolja, kljub temu pa novinarju B. Jeranku ni ušlo, da je Šentjur ekološko precej ogrožen in je previdno ter upravičeno za naslovom svojega članka postavil kre- pak vprašaj. Visoka stopnja onesnaženosti zraka, več ali manj divjih odlagališč smeti ter končno tudi fenomen t. i. ulice smrti, so dejstva, ki go- vorijo o dolgoletni ekološki brezbrižnosti. Mehanična či- stilna naprava v Juriju ter sa- nitarno močvirje na Ponikvi sta prvi lastovki, znanilki eko- loške pomladi, ne pomenita pa še bistvenega premika na bolj- še, saj je šentjurska ekološka zavest močna predvsem še vedno le na besedni ravni. Dvajset let smo Sentjurčani dokaj brezbrižno opazovali plinovod, ki teče po sredi obči- ne in pridno kurili žveplastega velenjčana, že kaki dve deset- letji vdano vdihujemo rako- tvorne pline, produkt tehnolo- gije, ki jo je v Šentjur pripeljal sedanji predsednik IS, letos pa smo direktorju te iste firme v zahvalo, ker nam že vrsto let uspešno obljublja, da bo to do- kazano škodljivo tehnologijo, podeliU tudi občinsko prizna- nje. IS ima seveda svojo komi- sijo za varstvo okolja (skupšči- na se do svoje komisije ni uspela dokopati), toda njen predsednik je kar odkrit zago- vornik Cinkarne in njene de- ponije v Bukovžlaku. Prav ti gospodje pa so uspeli tudi se- suti vse obvezujoče sklepe na skupščinski obravnavi ekolo- ških problemov. Da je bolje morda umreti od raka, kot pa zagotovo od lakote, so pove- dali. Sicer smo pa seveda vsi za zdravo okolje! mag. FRANC KOVAČ, Šentjiu- Primer nelcega žalostnega iconca Nenapisani ambulantni protokol z dne 5.10.92: mlada dama in njena g. mama stopita v ambulanto ob 9. uri in 45 minut z psico Geno, rusko hr- tinjo. Navedbe (anamneza), ki so se vsebinsko prepletale enkrat od mlade dame, enkrat od nje- ne g. mame, so bile sledeče: Danes ponoči se je psica čudno vedla, kot da bi hotela skotiti. Psica pije in je in je zdrava. Radi bi imeli rodovni- ške psičke, čeprav ne vesta na- tančno, kdaj je psica bila pri- puščena. Z preračunavanjem smo skupaj ugotovili, da bi te- oretično bila breja 62 dni. Ta- ko stanje psičke kot je sedaj, pa je nastalo hitro, čez noč. Zato prosimo, da jo pregledate in poveste kdaj bo skotila. Klinično stanje psice: težko hodi, jo zanaša in ima napet trebuh. Plitko in hitro diha. Pogled je moten, odsoten in obupan. Dlaka je motna, čopa- sta in nesnažna. Po trebuhu, repu in zadnjih nogah so spri- jeti strdki dlake pomešane z blatom. Pri ročnem posegu v nožnico ugotovim hladnost in ohlapnost nožnične sluzni- ce, z vršički prstov pa otipam del mrzlega ploda. Moja hitra ugotovitev (tiha diagnoza): psica je bolna naj- manj 72 ur, zato je maternica postala ohlapna in brez po- padkov. Prišlo je do splošne zastrupitve in degeneracije notranjih organov. Psici so štete ure. Moj sklep in odločitev: vsak kirurški poseg bi se končal s smrtjo psice že pri narkozi. Polovična doza hormonov lah- ko maternico malo učvrsti in če bi se zgodil čudež, bi čez nekaj ur dodali malo močnejšo dozo zaradi popadkov. Vita- mine sem dodal zaradi čudeža. Tako je psica dobila dve injek- ciji z priporočilom naj jo pri- pelje do 16. ure nazaj. P.S.: Navedbe obeh lastnic o stanju psice so bile v vpadi j i- vem nasprotju z resničnim sta- njem psice. Neiskrenost v opi- sovanju preteklega dogajanja z psico, je bila v bistvu slaba vest obeh lastnic. Na tak način sta hoteli pred menoj prikriti malomaren in brezbrižen od- nos do živali. V sebi sem zato komaj zadrževal kup očitkov in ostrih besed na rovaš njune- ga odnosa do živali, zato sem postal nervozen. Napisal ni- sem niti računa, ampak samo sporočilo za kolega ob 16. uri. Olika zahteva korekten od- nos do strank, čeprav te skuša- jo prevarati. To oliko pa je včasih težko obvladovati. Mnenja velenjske ambulan- te ter ljubljanske klinike so pač bila primerna vprašanjem obeh lastnic, saj psice niso niti videli. V kolikor bi jaz poslu- šal samo njune navedbe, brez, da bi videl psico, bi jima sve- toval, naj še čakata najmanj dva dni do normalnega po- roda. Mlada dama g. Ines Mast- nak, če bi vi imeli davno opravljeno diplomo in bi sede- li samo na enem stolčku poleg psice, potem do takšnega sta- nja ne bi prišlo. JANEZ ČRNEJ, dr. vet. med. Odprto pismo političnim strankam Celje nima Izvršnega sveta (vlade). To se vleče že od maja letos. Problemi, ki bi jih ta morala reševati, se kopičijo brez odgovora. Če se po eni strani poglablja revščina, dela ni, znanje je brezposelno, da o zraku, vodi ali nedokončani bolnici sploh ne govorimo, se ob tem v Sloveniji le nekaj premika. Počasi toda vztraj- no! Žal mimo Celja! Gospodarske in razvojne možnosti oz. domač ter med- narodni denar (kredit, nepo- vratna namenska sredstva...), ki potuje med Ljubljano in Mariborom, nemo opazujemo, kako se pomika mimo nas. Na različne pobude, kako zmanjšati stisko mladih dru- žin, pomagati socialno ogrože- nim upokojencem aLi pa zago- toviti možnosti za odprtje no- vega podjetja in s tem delov- nih mest, ostajamo gluhi. Toda razvojne možnosti, znanje in delo, ki sejemsko, fe- stivalsko in gospodarsko moč- no Celje z velikimi razvojnimi možnostmi poganja naprej, za to zbira denar v občinskem proračunu (dve milijardi to- larjev!) in nas je izvolilo na volitvah 1990, zahteva popol- noma drugačen nastop. Celjska vladna kriza se na- mreč vleče na račun vse slab- šega življenja Celja. Že nekaj poskusov, da bi različne koali- cije strank oblikovale »svoj Iz- vršni svet« brez da bi se o tem posvetovale ali vsaj seznanile ostale stranke v skupščini, se je pokazalo kot neuspešno in neprimerno. Zato predlagamo, da takoj sedejo za mizo vse celjske poli- tične stranke in na osnovi do- govora ter soglasja oblikujejo »vlado rešitve«, torej Izvršni svet, ki bo strokovno in poli- tično telo, spoprijelo pa se bo s problemi in nalogami, o ka- terih se stranke strinjamo, da so ključne za eksistenco in razvoj Celja. Zato predlagamo, da pred- sednik skupščine takoj prične z aktivnostmi in povabi na do- govor vse stranke z jasnim in trdnim ciljem, da čimprej do- bimo potrebno vlado, ki bo do- bila v skupščini večinsko pod- poro. Poslanski klub SDP Celje Javni poziv predsedniku slovenske vlade g. Janezu Drnovšku! Spoštovani! Prosimo in zahtevamo ta- kojšnji sestanek z našimi predstavniki o problemu do- hodnine. Že dolgo javno opo- zarjamo Vašo vlado na proble- me, ki se pojavljajo v zvezi z plačevanjem dohodnine. Gre preprosto za dejstvo, da veliko število ljudi ni sposobno pla- čati takšnih obremenitev, ki jim jih nalaga zakon. To so dr- žavljani, ki po davčni napove- di iz leta '91 sodijo v l.in 2. dohodkovni razred in pri katerih dohodek ne pokriva niti stroškov za golo preži- vetje. Kot Vam je znano, smo v Delavski zvezi pri SLS pred- lagali, da bi se tem državlja- nom omogočilo plačevanje do- hodnine v šestih mesečnih obrokih, za prihodnje pa bi sprejeli novo lestvico za odme- ro dohodnine, ki bi pravičneje porazdelila davčna bremena. Na žalost moramo ugotoviti, da vesti, ki prihajajo iz Vaše vlade, govore o kozmetičnih popravkih zakona za v bodoče, nikakor pa ne rešujete proble- mov ljudi o katerih govorimo, tukaj in zdaj. Gospod predsednik! Vemo, da je Vaš čas drago- cen, toda verjemite nam, da govorimo o problemih, ki so za večino ljudi izjemno hudo bre- me. Zato Vas pozivamo, da si vzamete čas tudi za stiske, ki tarejo »majhne ljudi«, in pri- sluhnete našim predlogom. Za Delavsko zvezo SLS METKA KARNER-LUKAČ Dan mrtvih Pokopališča, grobnice, gro- bišča, epitafi. Grobovi s spo- meniki in grobovi brez njih so obeležja smrti. In v odnosu do teh pomnikov se zrcali kultura živih. V teh dneh so moje misli pri mojih najbližjih. Mislim pa tu- di na tiste naše prednike, ki so ustvarjali in ohranjali našo kulturo in zgodovino. Mislim na tiste, ki so v treh vojnah dali življenje za našo svobodo. Mislim na tiste, ki so za zmago ali poraz omahnili v grob in v njem našli svoj mir. Pustimo jim ga. Mishm pa tudi na tiste tisočere prerane grobove na tleh naše nekdanje domovine. V prvi novemberski noči bo gorelo tisoče sveč v spomin njim, ki jih ni več. Koliko pa je še neznanih grobov, katere bo krilo le je- sensko zlato listje gozdov. Vsem, ki počivajo v teh nezna- nih grobovih pa v njihov spo- min besede Simona Gregor- čiča: »... Vas zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne gori. O, če nihče se vas ne spomni, pozabil ni vas pevec skromni in pa - nebo!« VERA POLIČNIK Sp. Rečica Slovencem je bil boljševizem in balkanski komunizem vsiljen z vdorom nemškega in itali- janskega okupatorja v sloven- ske kraje, v začetku petdesetih let, je naš narod postal usodna žrtev vsiljenih tujih vplivov. Razdelili so nas zemljepisno, na italijansko in nemško drža- vo ter s tem na žrtve in sožitni- ke obeh nacionalizmov. Zane- teni narodni upor (OF), ki je bil trojanski konj revolucije, pa je spodbudil še državljan- sko vojno, zaradi strahu veli- kega dela Slovencev za svoj fi- zični in ideološki obstoj. Tako je narodni upor (OF) s v sebi skrito tujo ideologijo in na podlagi njenih ciljev vr- šil selekcijo znotraj upora in znotraj samega naroda. Ob koncu vojne pa je Osvobodilna fronta kot koalicijska zmago- valka temeljito nadaljevala svoje očiščevalno delo v svoj prid. Tako smo Slovenci prešte- vali in prešteli svoje žrtve ita- lijanskih in nemških okupa- torjev, žrtve, ki so nastale na strani slovenskih prisilnih so- žitnikov, v sklopu obeh oku- patorskih vojska ter žrtve dr- žavljanske vojne in medseboj- nih obračunavanj. Še vedno nepreštevne, najbolj številne in skrivnostne pa so ostale žr- tve povojnega čiščenja na tuji ideološki podlagi s strani zma- govitega partizanstva - revolu- cije. S prisilnim sprejemom te tuje ideologije, katero je med nas vnesla OF - revolucija in ki je v tako fizično prečiščenemu, materialno razlaščenemu, obubožanemu in prestrašene- mu narodu dobila vsiljeno do- movinsko pravico, se je začelo povojno razslojevanje Sloven- cev. Kriteriji razslojevanja so bili zelo pestri, kruti in dobro poznani. Vodili pa so le k ene- mu samemu cilju - številčno učlovečiti nosilce in branilce te tuje ideologije kot baze nove oblasti in vladanja. Večinski del naroda pa je bilo potrebno prevzgoj iti in zdresirati v so- žitnike vladajočega (skoraj okupacijskega) sloja. Prevzgoja in dresura je bila znanstvena in organizacijsko dobro pripravljena, na podlagi že znanih referenc s Sovjetske zveze. Prilagajanje in mehča- nje metod dresure in prevzgoje je bilo vseskozi znanstveno spremljano in preverjeno, od primera do primera tudi prila- gajano. Čas skozi desetletja je naredil svoje. Sožitniki in vla- dajoči (skoraj okupacijski) sloj se je začel počasi pretapljati drug v drugega, tako, da so se prvi že skoraj počutili kot vla- dajoči, drugi pa skoraj sožitni- ki. Seveda je bila to samo do- bro pripravljena »fata morga- na« - psihološka prevara. Na- tančne in poglobljene analize bi vedno pokazale globoke prepade in ostre meje. Jedro vladajočega sloja je v zadnjem desetletju (pred- vsem po Titovi smrti) budno spremljalo evropska razmerja in dogajanja v Vzhodnem blo- ku. Zavedati se je začelo, da njihova ideologija in s tem tu- di oblast počasi, vendar vztrajno razpada. Do prave eksplozije in rušenja pa je pri- šlo za njih prehitro. Obroč teh dogajanj je bil ta- ko širok in močan, da nasilni preboj ni bil več možen. Zato se je jedro vladajočega sloja odločilo skriti breme nesnage, spremeniti zunanjost in pri- praviti načrt prikritega obvla- dovanja oblasti. Njihova moč je bila pozicijsko, pripadnost- no in številčno zadovoljiva. Okrepili so strategijsko naj- važnejše položaje, se navidez- no in šifrantsko povezali, pri- praviU primerne pogajalske skupine ter umik in vrstni red navideznega sestopa iz oblasti. Trdnjavi so odprli vrata, za kontroliran dostop kontaktnih sožitnikov, s katerimi so sku- paj določili glasnike ki so sko- zi odprta vrata začeli sporoča- ti, da je napočil čas sprememb, čas politične raznolikosti in čas demokracije. Večinski so- žitniki so z velikim veseljem, vzhičenostjo in s čustvi poslu- šali, gledali in se opajali nad Božičnim čudežem, tako da ni- so niti opazili, da so se med njimi pomešali prikriti pri- padniki vladajočega (skoraj okupacijskega) sloja ter začeli govoriti, kako so glasniki ve- činskega sožitniškega naroda. Vladajoč (skoraj okupacijski) sloj je tako uspešno razbreme- nil pritisk obroča sprememb. Pri vstopu v predsobo de- mokracije po prvih volitvah, pa se je že prvo noč skupščin- skega delovanja pokazalo, da je načrtovana strategija sesto- pa uspela z vsemi scenariji, vključno s scenarijem prvega dne. Evropski in domači jav- nosti je bilo pokazano, kako težko se rojeva novi parlament in kako so sožitniki poslanci ovirani, vendar uporni do končne zmage. Čas je pokazal pravo ozadje tega scenarija in strategije. Ko se je parlamentarna moč sožit- niških prišlekov, z resnim in vztrajnim delovanjem kazala že s sadovi, so se morali odkri- ti in javno prešteti tisti, ki so bili med nami pomešani in ki so nam dajali videz večine. Vlada sožitniških prišlekov je padla. Načrti in recepti, ki so bili že zdavnaj prej pripravlje- ni in napisani so se začeli izva- jati v smeri ponovne javne ma- nifestacije oblasti bivšega vla- dajočega (skoraj okupacijske- ga) sloja. Tako so si pripravili start za nove volitve. V dobrobit večine sloven- skega naroda se bomo morali z vso voljo bojevati zoper vsi- ljeno domovinsko pravico bal- kanskih navad in boljševistič- ne ideologije. JANEZ ČRNEJ Športni dan Mrzel jesenski dan, 20. okto- ber 1992. Zjutraj oba s sinom, učencem 4. razreda, strmiva skozi okno in premišljujeva, bo deževalo, ne bo, bo športni dan ali ga ne bo tega dne. Nestrpnost raste v nama iz minute v minuto, pokličem so- šolčevo mamo in jo vprašam, kaj bo ona naredila. Ne ve, tu- di ona je v dvomih. Malo daljši uvod sem zapi- sala zato, ker me jezi razno organiziranje dejavnosti v dneh, ko ti sredstva javnega obveščanja že nekaj časa na- povedujejo slabo vreme, a se učitelji na OŠ Hudinja spom- nijo, da bi imeli ta dan, popol- dan, piknik, otroci pa naj ima- jo športni dan, pa če lije kot iz škafa. Dragi pedagogi, ali se zave- date, kaj ste s svojo odločitvijo povzročili? Jezo staršev, ža- lost, razočaranje pri učencih, ki so bili na športnem dnevu - nekateri samo pol ure, pre- mraženi, mokri. Samo upam lahko, da mi otrok ne bo še zbolel. Sprašujem dokaj močan vodstveni team OŠ Hudinja - ali ste ta dan res uresničili vse smotre, ki jih pred vas postav- lja predmetnik ob izvedbi športnega dne, ali bom morala še večkrat miriti svojega male- ga jimaka, ko mi bo zopet tve- zU, da morajo s tovarišico na športni dan, čeprav bo vreme neprimemo? Upam, da ne! Vsem na OŠ Hudinja želim v imenu zaskrbljenih mamic še veliko sončnih športnih dni in piknikov! Zaskrbljena mati (naslov v uredništvu) ZAHVALE, POHVALEi Več kot tolažba < V nesreči človek res spozna prijatelje. Tako sva občutila tudi midva, ko nama je ob po- zam, ki je prizadel najino go- spodarsko poslopje, toliko lju- di nesebično prihitelo na po- moč. Začelo se je že pri gaše- nju požara, ko je marsikdo kar pozabil na nevarnosti, ki se jim pri takem delu izpostavlja. Najbližjim sosedom so se kma- lu pridružili še dmgi krajani, da bi potem skupaj vztrajali tudi pri prvih nujnih popravi- lih, s katerimi smo poskušali preprečiti še večjo škodo. Nih- če ni gledal na čas, nikogar ni motil hud dež, ki je prav tiste dni lil kot iz škafa. Le to, kar je bilo potrebno postoriti, je bilo pomembno. Dobila sva tudi pomoč v denarju in mate- rialu, veliko pa nama je pome- nila tudi velika naklonjenost ljudi in številni dobri nasveti. In kar neju je najbolj presene- tilo in ganilo - med darovanci so bili tudi prijatelji, ki jih osebno ne poznava. Vse, toraj znanim in neznanim, kraja- nom Liboj, Košnice in Petrovč, ki so nama kakorkoli pomaga- li in stali ob strani - pa naj gre za pomoč v delu, materialu ali s prijaznostjo — se najtopleje zahvaljujeva. Rešili so nas skr- bi pred prihajajočo zimo in obudili prepričanje, da živiva v okolju, kjer ljudje čutijo dmg z dmgim. To pa je več kot tolažba! Olga in Jože, Liboje Št. 43 - 29. Oktober 1992 19 • v ponedeljek, 19. oktobra po- noči, je Edi L. iz Celja prijavil, da ga je v gostilni Puncer v Tr- novi j ah eden od gostov nemilo fizično obdelal in mu povzročil lahke telesne poškodbe. Policisti so agresorja Ivana K. poslali k sodniku za prekrške, ker pa sta za vsak špetir potrebna vsaj dva, so napadenega in napadalca na- potili na zasebno tožbo na sod- niji. • Mamo Jožico je v torek, 20. oktobra popoldne, ogrožal si- nek Marko. Reva je videla reši- tev edinole še pri policistih, ki jih je poklicala. Svoje grdo po- četje pa bo moral Marko obra- zložiti pri sodniku za prekrške. • V cvetličarno Meta v Štorah je v sredo, 21. oktobra popoldne, stopil možakar, ki je bil vse prej kot prijazen in miroljuben. V nič kaj dišečem zanosu je napadel cvetUčarko. Potem so policisti med cvetjem zagledali Leopolda A., Špelinega napadalca, ki ga čaka ustrezna kazen. • Isto popoldne je poklicala Jo- žica M., ki je povedala, da pri njih doma razgraja in jim grozi družinski prijatelj. Zdaj se ve, da je bU to Vinko P., ve pa se tudi, da Vinko ne more biti več prija- telj. • Minuli četrtek je ob 20.40 uri poklical nek občan in povedal, da je na cesto nasproti hotela Celeia v Celju padla z neba neka čudna zadeva. Potem je bulo ugotovljeno, da ni šlo za noben UFO, ampak za meteorološko sondo, ki je že odslužUa namenu in je zato končala v smeteh. • Iz diskoteke Jungle v Celju so minuli četrtek ponoči sporočUi, da se na tamkajšnjem parkirišču odvija pretep. Res sta se spopri- jela dva petelina, le da je bil Bo- ris K. tisti, ki je hil tepen in se je le branil, Lojze J. pa tisti, ki je tepel. Tudi ta mlateč bo moral k sodniku za prekrške. • Minulo nedeljo, kmalu po pol- noči, so poldicali nemočni stano- valci bloka Pod kostanju v Celju, ki so bdi prisUjeni poslušati buč- no zabavo pri sosedih. Da bi se v blok povrnil nočni mir in spo- koj, so policisti hitro ukrepali, a kaj, ko je bUa druščina tako zelo razgreta, da ni hotela od- preti vhodnih vrat. Če si misli, da bo roki pravice ušla, se grdo moti. • Iz gostišča na Celjski koči je prišlo minulo nedeljo popoldne sporočUo, da se tam nahajata dva gosta, ki kani ta ves lokal razdejali in vse, kar je steklene- ga, razdrobiti. Bila sta res dva, ki sta bUa nevarna, kozarce in pepelnike pa je drobil le Franc B., ki je zbral ves svoj pogum in jo pred prihodom policistov po- brisal. Tudi Francka čaka sod- nik za prekrške. M. A. Nasilje na šolskem dvorišču Ogorčena mali išče odgovore in poli V skopem policijskem poročilu ob do- godku, ki se je pripetil v sredo, 21. okto- bra ob 13. uri pred osnovno šolo na Hudi- nji v Celju piše, da je mladoletni D.B. (14) iz Celja stopil do 14-letnega K.L. iz Celja, ga zbil na tla, ga večkrat brcnil v predel hrbtenice, glavo in druge dele telesa ter ga hudo telesno poškodoval. Glede na to, da gre za dve mladoletni osebi, eno v vlogi storilca in drugo v vlogi žrtve, in da je do dogodka prišlo pri be- lem dnevu na dvorišču šole, nas je zani- malo ozadje in okoliščine dogajanja ob znanem dejst\ai, da je nasilje med mladi- mi v nenehnem porastu. Potem pa smo slišali pretresljivo pričevanje matere pri- zadetega fanta in se, skupaj z njo, spra- ševali, ali smo res prišli tako daleč, da naši otroci niso varni niti na poti v šolo oziroma iz šole. Nikalen odgovor bi bil vsekakor preveč preprost, preveč splošen in, na osnovi enega konkretnega dogod- ka, tudi pretiran. Vprašanje pa vendarle ostaja in ponuja razmišljanje ter ukrepa- nje vseh tistih, ki imajo kar koli opraviti z našo mladino, predvsem pa staršev v takšnih družinah, kjer so pozabili na vzgojo srca. Kristjan K. iz Ljubečne je miren fant, morda celo preveč miren za svojih štiri- najst let. Je priden učenec, osmošolec z vzornim vedenjem, občinski prvak v matematiki, športnik-atlet, v glasbeni šoli se uči igrati na saksofon. Iz šole gre vedno naravnost domov: po pouku poča- ka na avtobus, ki se ustavi na dvorišču pred šolskimi vrati in odpelje proti Lju- bečni. »Ko je prišel v sredo domov, sem pre- bledela, ko sem ga zagledala. Mislila sem, da je imel prometno nesrečo, tako zelo je bil zdelan. Takoj sva šla k zdrav- niku. Zdaj se ves čas sprašujem, kaj naj naredim, da bo moj otrok varen, ko gre v šolo in nazaj domov. Naj ga zdaj jaz ves čas spremljam ali bodo morali v šoli po- skrbeti za varnost svojih učencev? Vse- kakor pa bom ubrala vse možne poti, da se zadeva razčisti. Upam, da mi bodo pristojne institucije oziroma službe pri tem stale ob strani. Če bomo to zadevo preprosto prezrli, bomo priznali nemoč in dopustili nasilju, da gre naprej svojo pot.« Zdravnik v bolnišnici je v izvidu napi- sal, da gre za hude telesne poškodbe: za večjo potplutbo v predelu ar|jade ter po- škodbe v predelu hrbtenice in leve ledvi- ce ter za odbit zgornji levi sekalec. O dogodku je Kristjan povedal: »Kot ponavadi sem v skupini sošolcev čakal na avtobus. Nekaj metrov vstran je stala druga skupina. Iz te skupine me je D.B. poklical po imenu in mi ukazal, naj sto- pim k njemu. Ker to nisem storil, je stopil do mene, me zgrabil za hrbet in z udar- cem spravil na tla. Na tleh ležečega me je brcal po vsem telesu, potem pa se je spra- vil še na nekega drugega učenca, ki pa ga ni tako hudo zdelal, kot je mene. S tem fantom, ki je bil še lani učenec hudinjske šole, nisem imel nikoli nič. Po mojem ga je razjezilo to, da ga nisem na ukaz ubo- gal in stopil k njemu. Ko so učenci videli, kaj se je zgodilo, so obvestili učitelje, ti pa so poklicali na poUcijsko postajo.« Zgodba je torej jasna, ne še sicer tipič- na, a dovolj zgovorna, da sili k razmišlja- nju in ukrepanju v času, ko še lahko rečemo, da ni prepozno. MARJELA AGREŽ Pred sodnim epilogom tragedije v Rogatcu Pred senatom Temeljega so- dišča Celje, enote v Šmarju, poteka sojenje obdolženemu Alojzu Dobniku, zasebnemu obrtniku-avtoprevozniku iz Grobelnega. Obtožnica Te- meljnega javnega tožilstva Ce- lje ga bremeni hudega kazni- vega dejanja zoper varnost javnega prometa. Gre za sojenje v zvezi z eno najhujših prometnih nezgod na slovenskih cestah v zadnjih desetih letih, ki se je pripetila 5. marca leta 1990 na regional- ni cesti v kraju Rogatec. V ne- sreči je osem oseb umrlo, pet jih je utrpelo hude telesne po- škodbe, veliko pa jih je bilo lažje telesno poškodovanih. Usodnega zgodnjega jutra je obdolženi Alojz Dobnik odpe- ljal tovor, ki ga je naložil v skladišču šentjurskega Alpo- sa. V smeri proti Krapini je na tovornjaku s polpriklopnikom vozil profilno stavbno železo. Za zavarovanje tovora je upo- rabil dve dotrajani in na več mestih poškodovani jekleni vrvi. Zaradi tega se je med vožnjo sprednja jeklena vrv pretrgala, del tovora, ki je bil naložen nad nivojem stranic priklopnika pa je zaradi tre- sljajev zdrsnil čez levo strani- co priklopnika in tako segal skoraj dva metra v zračni pro- stor nad levim voznim pasom vozišča, je zapisano v obtožni- ci. Ko se je obdolženi Dobnik približeval Rogatcu, je iz na- sprotne smeri pripeljal Izletni- kov avtobus, poln delavceY, večinoma zdajšnjih državlja- nov Hrvaške, ki so se na slo- vensko stran vozili vsak dan na delo. Pri srečanju tovornja- ka s priklopnikom in avtobusa pa se je na cesto štrleče železje zagozdilo v pločevino avtobu- sa. Posledice so zelo hude. Sodišče je v dosedanjem po- teku sojenja zaslišalo vrsto prič in poskrbelo za vrsto sod- noizvedeniških mnenj: cestno- prometne in strojne stroke, za- voda za raziskavo materialov, izvedena je bila strokovna analiza tahografa. Izvedenci so, med drugim, povedali, da so bile vrvi, s katerimi je bil tovor povezan, močno poško- dovane, skladiščni delavci Al- posa so v prid obdolženemu povedali, da je bil Alojz Dob- nik med njimi poznan kot raz- meroma skrben prevoznik, kar se zavarovanja tovora tiče in da so bile naložene cevi na- maščene, kar je še pospešilo drsenje tovora izven stranic priklopnika. V času sojenja je bilo z analizo tahografa ugo- tovljeno, da je obdolženi Alojz Dobnik 60 sekund pred trče- nj en jem (dober kilometer pred krajem nezgode) vozilo usta- vil, kar pa je obdolženi v sod- nem postopku zanikal oziroma dejal, da se tega ne spominja. V času preiskave je obdolženi Dobnik izjavil, da je tahograf- ski listič vložil v napravo tik pred pričetkom vožnje. Na zadnjem sojenju (21.10.1992) pa je obdolženčev zagovornik zahteval ponovno analizo ta- hografa, kar je senat pod vod- stvom sodnice Zinke Strašek zavrnil in se bo moral na pri- hodnjem sojenju, do te sporne minute ustrezno opredeliti. V nadaljevanju sojenja, ki je bilo minulo sredo, je pričal tu- di Mirko K. iz Pregrade, voz- nik avtobusa, ki je usodnega jutra vozil nekaj časa tik za priklopnikom obdolženega Dobnika. Dejal je, da je opazil, da je z vozila molel snop med sabo povezanih kovinskih pa- lic. Ker je zaslutil nevarnost, je pričel voznika tovornjaka opozarjati s svetlobnimi in zvočnimi signali, na kar pa se le-ta ni odzival. Povedal je še, da se ga ni upal prehiteti, ker je bila cesta ovinkasta in ozka, šop palic pa je že toliko štrlel na cesto, da je bilo prehiteva- nje nemogoče. Na to pričeva- nje je obdolženi Dobnik dejal, da opozorilnih znakov ni videl ali slišal. Neposredno po tragičnem dogodku je obstajal sum, da je Alojz Dobnik po trčenju oziro- ma oplaženju pobegnil, saj se ni ustavil, ampak je peljal da- lje proti Zagrebu. Glede suma pobega je treba povedati, da je bila sodna preiskava ustavlje- na. Zadnje sojenje zaradi kaz- nivega dejanja zoper varnost javnega prometa pa je bilo preloženo zaradi delne modifi- kacije obtožnice TJT Celje. MARJELA AGREŽ PROMETNE NfZGODE Zanašalo ga je v torek, 20. oktobra ob 17.25 uri, se je na magistralni cesti v Arji vasi izven naselja zgodila prometna nezgoda med vozniko- ma osebnega in tovornega avto- mobila. Pri trčenju se je ena ose- ba huje telesno poškodovala, na vozilu pa je nastalo za okoli 120 tisoč SIT materialne škode. Po magistralni cesti iz smeri Petrovč proti Rušam je Peter Je- len, 32 let, iz Velenja, vozil oseb- ni avto. Ko je pripeljal do ostre- ga desnega ovinka za odcepom za mlekarno Arja vas, ga je na ovinku začelo zanašati na levo čez sredinsko črto v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornega avtomobila Milan Pečovnik, 31 let, iz Celja. Pečovnik se je izogibal skrajno desno, vendar je kljub temu pri- šlo do silovitega trčenja med vo- zilima. Osebni avto se je prevrnil na bok in tako drsel še nekaj metrov po vozišču, tovorni avto pa je zavrtelo za 90 stopinj. Pri trčenju je Jelen dobil hude teles- ne poškodbe. Z reševalnim vozi- lom so ga odpeljali v bolnico Ce- lje, kjer je ostal na zdravljenju. Dva mrtva v četrtek, 22. oktobra nekaj pred pol deveto zjutraj, se je na regionalni ceesti izven naselja Črnova pripetila prometna nez- goda, v kateri sta dve osebi po- škodbam podlegli, materialne škode pa je za približno 170 tisoč SIT. Konrad Pirh, 52 let, iz Levca, je vozU osebni avto iz smeri Cr- nove proti Dobrni. Izven naselja Črnova je v blagem desnem ovinku vozil po levi strani voziš- ča. Nasproti vozeči voznik oseb- nega avtomobila ga je opozarjal s svetlobnimi znaki in se umikal v desno. Ko je voznik Pirh opazil opozorilne znake, je sunkovito zavil v desno, tako da je vozilo obrnilo v desno, nakar je drselo bočno izven vozišča in trčilo v drevo. Po trčenju ga je odbilo v levo, kjer je z desnim bočnim delom vozilo trčilo v vogal kape- lice, kjer je obstalo zagozdeno med drevo in kapelico. Pri tem sta voznik Pirh in njegov sopot- nik Edo Veler, 42 let, iz Studenc, bila tako hudo poškodovana, da sta na kraju nezgode poškodbam podlegla. Prehiteval v nepreglednem ovinku v petek, 23. oktobra ob 19.40 se je na magistralni cesti, izven naselja Latkova vas, zgodila prometna nezgoda, v kateri so bile tri osebe huje in ena lažje telesno poškodovana, na vozilih pa je nastalo za okoli 1 milijon 55tisoč SIT materialne škode. Iz smeri Gomilskega proti Šempetru je v koloni vozil nepo- sredno za tovornim vozilom, ki ga je vozil Ivica Humič, 28 let, iz Varaždina, vozil neznani voznik osebnega avtomobila, znamke golf, registrskega območja Ljub- ljana. Za neznanim voznikom golfa je vozil voznik osebnega avtomobila Radislav Kolman, 36 let, iz Ljubljane, za njim pa voz- nik osebnega avtomobila Mirko Toplak. Ko je neznani voznik pripeljal v bližino nepregledne- ga levega ovinka, je pri odcepu za Prebold pričel prehitevati pred seboj vozeči tovorni avto. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Zdravko Štefančič, 34 let, iz Gomilskega. Ko je Šte- fančič opazil nasproti vozeče vo- zilo, ki je vozilo po njegovem voznem pasu, je zapeljal v desno, ter zaviral. Kljub temu pa ga je zaneslo v levo, tako da je z boč- nim delom trčil v levi del zadnje- ga odbijača tovornega avtomo- bila, ki ga je vozil Humič, nato pa v prednjo stran osebnega av- tomobila Kolmana. Ob tem je Štefančič dobil lažje telesne po- škodbe, sopotnice v Kolmano- vem vozilu Ingrid Kolman, 23 let, iz Ljubljane, Dunja Hrvatin, 25 let, iz Lucije (Koper) in Alek- sandra Kristan, 22 let, iz Ljub- ljane, pa so dobile huje telesne poškodbe. Trčil v hišo v soboto, 24. oktobra ob se- denmajstih se je na lokalni cesti v Dolenji vasi zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Gmotna škoda jc ocenjena na okoli 60 tisoč SIT. Po lokalni cesti iz smeri Dole- nje vasi proti Preboldu je z oseb- nim avtomobilom vozil Boris Gregorič, 28 let, iz Gotovelj. V Dolenji vasi je v levem nepre- glednem ovinku zapeljal s cestiš- ča in trčil najprej v ograjo, nato pa v stanovanjsko hišo Dolenja vas 54/a, last Tomaža Potočnika. V nezgodi se je voznik hudo te- lesno poškodoval. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. MINI KRIMIČI Deviz ni več V ponedeljek, 19. oktobra do- poldne je neznanec prišel na ne- pojasnjen način v stanovanje, last Branka 2. iz Nušičeve ulice v Celju. Ukradel mu je devize v vrednosti okoli 950 tisoč to- larjev. Mejni Incident Do mejnega incidenta je prišlo 19. oktobra okoli 21. ure v kraju Dobovec. Policisti so na tem mejnem prehodu slišali en daljši in en krajši rafal iz avtomatskega orožja, zvok pa je prihajal iz smeri naselja Klenovec na hrva- ški strani. Do streljanja je nato prihajalo v kratkih časovnih in- tervalih vse do 01 ure naslednje- ga dne. Policijska patrulja je, okoli 300 metrov od magistralne ceste, na hrvaški strani opazila osebo, ki je streljala poševno v zrak v smeri mejnega prehoda Dobovec. Ker je bilo izstreljenih tudi nekaj svetlečih nabjev, je bilo vidno, da so zrna padala tu- di na slovensko stran. Zaradi varnosti je bU promet na magi- stralni cesti za nekaj ur zaprt. Slovenska mejna policijska pa- trulja je o tem obvestila policiste na hrvaškem mejnem prehodu v Lupinjaku, ki so neznanca pri- jeli. Uradnih informacij o tem incidentu še ni, bodo pa posre- dovani po uradni poti. Drzna tatvina Neznani storUec je v torek, 20. oktobra dopoldne, izkoristil nepazljivost prodajalke in kupca v prodajalni-kiosku na Šaleški cesti v Velenju. Na hitro je izma- knil 40 bankovcev po 5 tisoč to- larjev. Ukradene stare ure V sredo. 21. oktobra zvečer je neznani storilec vlomU v stano- vanjsko hišo, last Nade M. iz Le- tuša. Odnesel je več starmskih stenskih ur v skupni vrednosti okoli 100 tisoč tolarjev. Udarec s sekiro Voznik Darko O. je v nedeljo, 25. oktobra ponoči v Šentilju povzročil prometno nezgodo, ko je trčil v vozilo Andreja R. iz Velenja. Ker se Darko O. po nez- godi ni ustavil, mu je oškodovani Andrej R. sledil in ga dohitel na cesti v bližini neke kmetije v kraju Amače. Med povzročite- ljem nezgode in oškodovancem se je vnel pretep, v katerega se je vmešal še Tone T. iz Amač. Ta je Andreja R. pričakal pri njego- vem vozilu s sekiro v roki. Ko je Andrej R. prišel do svojega avto- mobila, ga je Tone T. udaril s se- kiro, vendar mu je Andrej ta udarec z roko blokiral, tako da ga je zadel le z ročajem sekire. Ker mu je Andrej R. še naprej grozil, je moral Darko O. zbeža- li. Zoper napadalca so policisti sestavili kazensko ovadbo. M. A. Radar zabeležil 193 Največ prometnih nezgod se na naših cestah pripeti zaradi neprimerne hitrosti vozil, posledice takšnih nezgod pa so pona- vadi zelo hude. Ob radarski kontroli pa so celjski prometni policisti prejšnji teden zabeležili svojevrsten »dosežek«, ko je osebno vozilo s švi- carsko registracijo vozilo po hitri cesti A-10 v Celju s hitrostjo 193 kilometrov na uro. Dokaz je na fotografiji. Foto UNZ Celje SINDI .0.0. TRAFIKA BAR Gledališka 2, Celje tel.: 26-108 • trafika kjer dobite preko 20 vrst tujih revij • 13 vrst tobaka za pipe s kompletnim priborom • 32 vrst cigaret • 17 vrst cigar • baterije vseh vrst • kozmetiko, sveče, igrače... Vse to vam nudijo vsak dan od 7. do 19. ure ter v soboto in nedeljo od 7.-13. ure. Za obisk pa se priporoča Trama BAR tudi s ponudbo pijač po nizkih cenah. Št. 43 - 29. oktober 1992 20 št. 43 - 29. oktober 1992 21 Irena prihaja, Edvin odhala Za lubllel šopek Izvrstnih melodU - povabili so tudi očeta festivala Bertlla Bodoška - Nagrado NT&BC le dobil Edvin Fllser Letošnji jubilejni festival narečne popevke v Mariboru je bil prav gotovo v zadnjih letih daleč najboljši, saj smo slišali šestnajst večinoma sve- žih, vedrih, dinamičnih, hitro v uho segajočih pesmic v ra- zličnih slovenskih dialektih. Strokovna žirija je dobila petdeset predlogov in prav go- tovo je imela dovolj težkega dela, da je izbrala šestnajst najboljših. K sodelovanju je organizator Radio Maribor povabil mešano družbo dobrih pevcev od že pravih veteranov mariborskega festivala (Edvin Fliser, Jože Kobler, Čudežna polja in še kdo) do čistih no- vincev Damjana Ziha, Mateje Horvat, Stanke Macur in še koga ter do takšnih, ki so sicer že uveljavljeni, vendar na fe- stivalu v Mariboru ne nasto- pajo pogosto ali pa sploh ne (Karli Gradišnik, 7 raj, Slove- nija in kvartet Ajda, Bratje iz Oplotnice). Takšna je bila tudi družba avtorjev posameznih skladb, od že uveljavljenih do novin- cev. Pestra je bila tudi družba aranžerjev. In če k vsemu temu dodamo še odličen orkester pod vodstvom Edvarda Holn- tanerja ter petje v živo, smo lahko srečni. Vse se je tako kot že dolgo ne zUlo v prav okusno celoto, s katero smo bih skoraj vsi zadovoljni. Zanimivo je, da se nihče ni letos pretirano jezil nad zma- govalcema, kot se je to dogaja- lo prejšnja leta. Tako je bila Irena Vrčkovnik najboljša po mnenju občinstva, Edvin Fli- ser pa je bogato tekmovalno kariero kot pevec zaključil z nagrado strokovne žirije. Najboljši tekst je napisal Mi- roslav Slana - Miros, drugega pa Dare Hering. Drugo mesto pri občinstvu sta si razdelila Slovenija z Ajdo in New Swing Quartet z Alenko Gk)dec. Berti Rodošek, »oQe« festi- vala: »Vesel sem, da so se me ob jubileju spomnili in pova- bili. Bilo je lepo, morda doslej najlepše. Krasna je bila scena, med pevci pa mi je bila najbolj všeč Irena Vrčkovnik.« Jože Kobler: »Če bi letos končali s tem festivalom, bi najbolje naredili, kajti to bi bil krasen, imeniten zaključek. Vse je že izrabljeno, Štajerski festival pa se mora razširiti vsaj v slovenski prostor. Kdo bo pa kupoval samo Štajerce?« Tomaž Tozon, član žirije in predstavnik ZKP RTV Slove- nija: »Letos se je izkazalo še občinstvo, ki je nagradilo do- bro pesem. Ne vem, ali je to odraz boljše kulture ali česa drugega, osebno sem vesel takšnega kvalitetnega pre- mika.« Podobnih izjav bi lahko na-- nizali še več. Kaseta s šestnaj- stimi vižami je na tržišču, na- grade so podeljene, prihodnje leto pa bo organizator pred te- žavno nalogo, kako obdržati letošnji nivo. Irena je zmagala, Edvin od- haja. Ali: umika se zaslužna tradicija za dobro festivala, prihaja pa osvežitev, ki obeta nadaljevanje dobrega. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Edvin Fliser, ki bo prihodnje leto proslavil 25 letnico nasto- panja na slovenski estradi, je po zmagi na 25. festivalu na- rečne popevke v Mariboru (do- bil je nagrado strokovne žirije, ki jo je podaril NT&RC), pove- dal: »Občutki ob zmagi so lepi, saj je to moj zadnji takšen na- stop. Dvajset let nastopam na tem festivalu in osvojil sem vse, kar lahko. Prihajajo mla- di. Sam bom še zraven kot av- tor ali v kakšnem šou progra- mu. Prihodnosti se ne bojim, saj imam avtorsko žilico, kar so potrdile tudi številne na- grade. Odhajam dobre volje.* Irena Vrčkovnik je dobesedno pregazila vse, ki so sodelovali na jubilejnem festivalu nareč- ne popevke v Mariboru. Odlič- no je zapela lepo skladbo Igor- ja Podpečana in Mitje Sipka Moj šocej: »Pripravljala sem se kar precej, narečje pa mi ni delalo težav, ker sem blizu Ko- roške. Pred nastopom sem imela takšno tremo, da sem pozabila jodlati in sem se loti- la refrena. K sreči to ni vpliva- lo na končno odločitev. Tako sem po vseh tretjih in drugih mestih na različnih festivalih končno le zmagala. To je do- bra osnova za samostojno pot, saj nisem več pri ansamblu Vlada Sredenška. Pomagam Vesni, pripravljam CD, za No- vo leto bom na Češkem, spo- mladi bom izdala pesmi za otroke, koncem novembra bom pela na Karitasu v Celju, grem na festival h Gezi v Prek- murje, joj, ali ni preveč?« Irena si je zmago občinstva povsem zaslužila. Znana skupina Metalurgi iz Slovenske Bistrice se je pre- imenovala v bolj mehko ime Mak. Gonilna sila je Edvin Fliser, zraven pa imajo odlično pevko Andrejo Zakonjšek iz Žalca. »To bo kmalu zvezda slovenske estrade!« meni Fli- ser, vsi pa bodo kmalu izdali prvo kaseto. Belizar Dujec iz Metlike je sicer direktor, vendar sklada pesmi. Tako je napisal vižo za festival v Mariboru, ki je bila sprejeta. Žal pa se je vse sku- paj izgubilo in orkester z diri- gentom Edvardom Holntha- nerjem je še dopoldne pred na- stopom ostal brez vsega. Samo veliki iznajdljivosti gre zahva- la, da je zvečer Stanka Macur lahko zapela Jesenske noči. Vodja založbe Mandarina Brane Jovanovič obljublja no- vo presenečenje: »Spomladi bom začel s snemanjem doma- če glasbe. Startal bom verjet- no s skupino Ptujskih 5, všeč pa mi je tudi 7 raj. Sploh rad delam z mladimi. Hajdi je moj proizvod, upam, da bo to tudi Damjan Zih z mariborskega festivala.« Don Juan je skupaj s Slaki in fanti iz Praprotna posnel eno najstarejših Slakovih uspešnic Kadar pa mim hišce grem. Baje bo pravi boom, ko jo bodo kmalu zavrteli po vseh radijskih postajah. Garth Brooks je trenutno najpopularnejši pevec v Ame- riki, saj ima poleg albuma »Chase«, ki je na prvem mestu, še štiri albimie, ki so uvrščeni na Billboardovi lestvici Top 50, kar v zgodovini popularne glasbe ni uspelo še nikomur. »What's love got to do with it?« je naslov filma, ki bo po- skušal prikazati življensko zgodbo Tine Turner, od njenih začetkov na glasbeni sceni, pa do leta 1984, ko ji je po večlet- nem premoru uspel velik come-back. Roger Daltery, pevec skupi- ne Who, prav tako pripravlja film o »najzabavTiejši, najne- navadnejši, najbolj otročji in nejsebičnejši osebi, ki jo je kdajkoli srečal«. Gre seveda za leta 1977 umrlega bobnarja Keitha Moona, film pa naj bi bil precej bolj avtentičen kot je npr. film Oliverja Stona »The Doors«, ki je po besedah Daltreya poveličuje le najslab- še strani rock&rolla. Brian Wilson napoveduie skorajšnjo ponovno združ' v šestdesetih in sedemdesetih letih zelo popularne am«..iške skupine Beach Boys. K sodelo- vanju bo Willson najtežje pri- tegnil nekdanjega pevca Mi- kea Lovea, ki je proti njemu vložil tožbo težko 50 milijonov dolarjev. Tolikšno vsoto naj bi mu bil dolžan za tantieme za pesmi, ki sta jih napisala skupaj. Predsednik ZDA George Bush se je končno odzval na vsakovečeme telefonske klice članov skupine U2 s turneje Zoo. Z izjavo: »Nič nimam proti rockerjem, pomilujem pa Billa Clintona, ki mora za svo- jo predsedniško kandidaturo nasvete iskati pri ročk glasbe- nikih, ob prvi mednarodni kri- zi pa se bo Clinton, če bo pred- sednik, posvetoval z Boy Ge- orgom«, si prav gotovo ne bo povečal že tako pičlih možno- sti za ponovno izvolitev. The Ramones so izdali prvi singl »Poison Heart« z albuma »Mondo Bizzaro«. »Sugar Bul- lets« pa je njegov naslov naj- novejšega singla Stranglersov z njihovega zadnjega albuma »Stranglers in the night«. Z novim albumom »Plasticity« pa se lahko pohvalijo tudi pi- onirji techna Cabaret Voltaire. Boy George se je skoraj do nezavesti razjezil, ko je videl Madonnin video »This used to be my playgroimd«. Idejo zanj naj bi Madonna ukradla iz enega izmed njegovih prejš- njih videov. Boy George tudi pravi, da je in da še vedno iz- gleda bolje kot Madonna. Nirvana snema nov album, ki bo bistveno bolj »trd« in »alter«, saj se želijo člani ben- da otresti številne »hard-roc- kerske« publike, ki sploh ne »steka« njihove glasbe. Neil Vince, bivši član Mot- ley Crue, je ustanovil novo skupino, ki se je že predstavila na nastopu v Los Angelesu. Poleg Vinca, ki je tudi strasten dirkač, v bendu sodelujejo še kitarist Steve Stevens, basist Philo Susanne in bobnar Vic- ky Fox. STANE ŠPEGEL O grenki šoii in siastnem krofu Mrzli sever se je podil okoli vogalov in tu in tam razpihal nizke oblake, ki so strašili nad našimi kraji. Pa ne samo okoli vogalov. Na tehnični srednji šoli je dejansko zamrazilo, ko je unitaristični režim na čelu z novo ravnateljico uvedel broške z imenom in priimkom, ki jih morajo nebogljeni dijač- ki odslej obvezno nositi pripe- te na vidnem mestu, če hočejo biti deležni svoje ustavne pra- vice do šolanja, da o pravici o svobodni izbiri poklica sploh ne razmišljam. Tako se sedaj po hodnikih tega glomaznega izobraževalnega kombinata drenjajo črede unikatnih pri- merkov s fantastično perspek- tivo, da končajo v kartoteki Zavoda za zaposlovanje in ki so za razliko od nacističnih ča- sov, ožigosani ne glede na bar- vo kože, okus verske pripad- nosti ali vonj nacionalnega po- rekla. Šola, ki si je že v časih maršalomanije z dolgim jezi- kom prilizala statusne privile- gije in seveda mastne dotacije, je mnogim znana po razpušče- nosti in dvomljivi kvaliteti izobraževalnega, dobro plača- nega kadra, njen najnovejši pedagoški izum na strošek (300 SIT) in račun mularije, pa nosi polkovniški podpis naj- višje ribje glave in predstavlja fenomenalen vzgojno-represi- ven zmazek. Jasno, da si ne morem kaj, da ne bi pošteno pihnil na vest profesorjem, ki vse to brez jajc podpirajo, mladi divjačini pa svetujem, naj se končno organizirano spunta in se odloči za bojkot, če jih je res toliko v hlačah, kot se radi napihnjeno hvalijo. Ja, pa na drugih šolah ni nič kaj boljše, da ne boste mislili, le potrpljenja bi prosil in vsi bo- ste počasi prišli na vrsto. Prav nič prizanesljivo nisem oni teden razmišljal o mladin- ski kulturni ponudbi, katere pomembni del predstavljajo tudi rockovski koncerti. Zavi- jal sem z očmi in naveličano oponašal kozlajočega, kadar sem se spomnil na Kostin Bar- fly in njegove govorance o ročk klubu, ki sem jim s pri- rojeno zadržanostjo včasih že skoraj verjel. Da skrbi za sku- pinsko poneumljanje in pleh- ko zabavnost nezahtevnega občinstva, bom zapisal, še predno sem obiskal tam kakš- no prireditev in predno moj sosed napiše tisto strokovno poročilo. Ker se je ta moj sosed žrtvoval tudi za poročanje iz žalskega kluba Boscool, sem v sredo dočakal prihod njujor- ške skupine Alice Donut v Ljubljano in se tako neobre- menjen podal s prijatelji na pot. KUD France Prešeren je bil zopet pretesen za veliko število takoimenovanih spo- štovalcev, tako da je že pred- skupina Polska malca energič- no poletela pred nabasano dvorano. Dobri so bili. Alice donut so na oder prišli po po- lurnem odmoru in organizator je še vedno aktivno pobiral vstopnino 600 tolarjev, čeprav nisi imel več kam stopiti. Utesnjeno so sprva delovali na majhnem odrčku in sočustvo- vali s čežano, v kateri smo pla- vali spodaj. Potem so se neka- ko le prisilili v sproščenost in predstavili skladbe svojih zad- njih albumov. Prisluhnili smo nenavadnim zgodbam pevca Antone in se zazibali, kolikor je bilo to sploh mogoče. Še dva bisa na koncu sta vzvalovala pregreto občinstvo in odšli so. Zadaj so padali intervjuji, mi pa smo se, eni bolj, drugi manj zadovoljni obrnili nazaj... v deželo smehljajev. Pa še kdaj, prosim! Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. FRIDAV I'M IN LOVE - CURE (4) 2. SHE'S MAD - DAVID BYRNE (2) 3. A SMALL VICTORV - FAITH NO MORE (10) 4. SEXY MF - PRINCE (8) 5. HEAVEN SENT - INXS (1) 6. JUST ANOTHER DAY - JON SECADA (7) 7. ONE LOVE - DR. ALBAN (6) 8. LIFE IS A HIGHVVAV - TOM COCHRANE (5) 9. JEREMV - PEARL JAM (1) 10. 2 HEARTS-TOTO (3) domaČe zabavne melodije: 1. KDO JE TA PUNCA - AGROPOP (2) 2. LE SEBE ŠE IMAM - PANDA (9) 3. LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (1) 4. PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA (7) 5. LE TEBE SANJAM - CHATEAU (8) 6. FREDI - VERONIOUE (4) 7. VROČ DAN - ŠUM (3) 8. NOČ KOT AMERIKA - POP DESIGN (2) 9. UUBEZENSKE INŠTALACIJE - JANI KOVAČIČ (3) 10. V AMERIKI-CONTINENT (8) Narodno-zabavne melodije: 1. LAŠKO PIVO - VIGRED (2) 2. VEČNO JE MLADA - PODKRAJSKI FANTJE (6) 3. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI 4 (8) 4. UUBEZNI ČAS - ALPSKI KVINTET (3) 5. MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA (4) 6. OB TRGATVI - ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA (7) 7. ČEZ MRZLICO - HMEUARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (2) 8. VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL (1) 9. MOJ NONIČ - PRIMORSKI FANTJE (3) 10. ŠTAJERC V LONDONU-ŠTAJERSKIH 7 (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER EBENEEZER GOODE - THE SHAMEN Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: KO TE NI - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV COCA COLA - PRIMARNA Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: OSREČIM TE - ŠTAJERSKI VRELEC VINSKA GORICA - ANSAMBEL NIKA ZAJCA Nagrajenca: Majda Konda, Iršičeva 6, Celje Sabina Baluh, Podvin 27, Polzela Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodlja v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica narodnozabavnih melodij. Izvajalec_ ime in priimek: naslov:_ Št. 43 - 29. Oktober 1992 22 LOV Wimbleopasna< kriza. Vidi se tudi po tem, da mladi nimajo denarja in vse stari plačajo. V mestih so ohceti krajše, saj se ljudi alkohol bolj prime. Saj veste: prvo gre v glavo, potem še v noge. Jaz ga ne pijem, saj nikoli ne vem, kako dolgo bo trajalo. Si ga rajši potem doma kakšen gla- žek natočim. Če vidim, da je starešina redkobeseden, potem proti polnoči kar jaz kakšno kratko povem. Na primer: >Ženin pa nevesta - šparajta. Otroc' bodo prišli nag' na svet. Pa velik' sreče in zdravja želim in da ne bi prišlo kaj drugega navzkriž, ampak samo noge.< Ohceti ni samo z frajtonarico, veUko je treba govoriti in animirati lju- di. Jaz dobro računam, pa tudi vse od sebe dam. V zadnjem letu so se zelo razpasla praz- novanja ob 50. letnici in kot vse kaže, bo za muzikante še vedno veliko dela. Sicer pa jaz, tudi če ni >.špila< vsak dan raz- veselim svojo dušo tudi doma in si med domačimi naredimo med tednom veselico. Včasih ves dan mešalec vrtim., pozno" kaj pojem in grem spat. >Kur- ba<, ne morem spat. In grem dol. >Zašpilam< štiri do pet ko- madov, potem pa zaspim kot top.« Trud, nadarjenost in obču- tek do domače glasbe je letos prepričala tudi komisijo na Zlati harmoniki Ljubečne, saj mu je prisodila zlato plaketo in plaketo Avgusta Stanka. EDI MASNEC Ena iz Francijevega rokava Muzikantova žena: »Zmerom si naokol'. Jaz pa kar naprej sama doma. Saj me bo še hudič vzel« Muzikant: »Ha. Kaj misliš, da je on tako nor, kot sem bil jaz?« STRAN(KA) ŠALJIVCEV Policijska Policaj ustavi voznika. Pregleda doku- mente in reče: »Naredila bova alkotest.« »Ne bom pihal,« mu reče voznik. »Pa boste pihali,« reče policaj. »Ne bom,« odvrne. »Pa boš.« »Ne bom.« »Čuj, zadnjič ti rečem da pihaj, ker če jaz piham namesto tebe, boš izgubil vozniško!« Na sodišču Sodnik: »Trdite torej, da niste oče temu otroku!« Obdolženec: »Seveda ne, saj se točno spomnim, da sem takrat, ko je bil spočet, rigolal vinograd.« Šolska Na prvi šolski dan vpraša učitelj: »Učenci, kdor misli, da je neumen, naj vstane!« Dolgo časa vsi sedijo, nato pa Janezek vstane. »No, Janezek, kaj se imaš za neumnega?« »Ne, to ne, gospod učitelj, le nerodno mi je, da bi samo vi stali.« Zdravila »Ali se zdaj počutete bolje?« vpraša zdravnik pacienta. »Ali ste jemali tudi ta- blete in teran, kakor sem vam predpisal?« »S tabletami sem dva dni v zaostanku, zato pa sem s teranom za tri tedne v pred- nosti!« Šale za današnjo stran so poslali: Branko PANTAR iz Šmartnega v Rožni dolini, Ivanka ZAJC-CIZELJ iz Celja, Drago KEŠE iz Gori- ce pri SlivTiici in Cvetka LESKOVŠEK iz Go- rice pri Slivnici. Št. 43 - 29. Oktober 1992